ZKD-Občinska knjižnica Sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA
	
	
	Sevnica -a****
	<96.7,105.4
Dežja pa ni in ni...
Posavje — Na večini polj in vrtov v Posavju je suša prizadela vse pridelke, predvsem koruzo (na fotografiji), saj ima ta zaradi obilnih spomladanskih padavin letos zelo plitve korenine. Močno so Prizadeti tudi vinogradi in sadovnjaki, zmanjšan je pridelek sladkorne pese, krompirja in vrtnin, na
Sevničani za vodo iz studenca čakajo v vrsti
Sevnica - Voda izpod Lisce, ki napaja del sevniškega vodovoda, se čisti z UV napravo, tisti z občutljivejšimi nosovi in okusi pa bolj verjamejo v curek iz studenca pri pekami in so pripravljeni čakati tudi v vrsti, da napolnijo svojo plastenko. Ko so na sevniški komunali opazovali že kar obredno oskrbo domačinov s to vodo, so dali vzorec v analizo. Voda je dobra in pitna!
... na strani 3
Iravnikih bo po podatkih predstavnikov Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, ki so že pregledali območje, prišlo do izpada dveh odkosov.
Višine škode še niso ocenili, saj suša še traja, škoda pa je zato vsak dan večja. Kmetijski svetovalci bodo še naprej spremljali škodo, ki jo povzroča suša, in svetovali o ukrepih za ublažitev škode za Vsako kulturo posebej.
...na strani 2
Stilles - osrednje črpališče sevniškega vodovoda
Jernejevo 2001
Šentjernej - V teh dneh so v Šentjerneju prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, Jernejevo 2001 na vrhuncu. Kot vsako leto so tudi tokrat v občini ponosni na kar nekaj novosti.
V minulih dneh so se že zvrstile številne prireditve in slovesnosti, ki se v teh dneh nadaljujejo. Na dan Sv- Jerneja, v petek 24.avgusta, bo v farni cerkvi potekalo celodnevno čaščenje, odvijale se bodo športne
Kozmusova na Univerziadi
Brežice - Članica AK FIT Brežice Simona Kozmus se je z odličnimi nastopi uvrstila v 29 - člansko slovensko reprezentanco za nastop na letošnjih študentskih igrah v kitajskem Pekingu, ki so se začele v torek, 21. avgusta, potekale pa bodo vse do 1. septembra. Kozmusova se bo v svoji disciplini, metu kladiva, pomerila v kvalifikacijah 28. avgusta. K.M.
l°vesen trenutek s konji lipicanci na šentjernejskem hipodromu
Pbjeditve, otroški živ-žav, podelili bodo nagrade in pokale zmagovalcem športnih tekmovanj ter proglasi-1 športnike leta 2000, dan pa se bo zaključil z zabavnim večerom. Tudi sobota bo pestra z jutranjim Vnanjem županovega golaža na sejemskem prostoru, potekala bo slavnostna seja Občinskega sveta Sentjer-2®J ^Podeiitvijo občinskih nagrad in priznanj za leto 2000, sledila bo tradicionalna povorka “Jernejevo ^ ter finale tekmovanja za najmočnejšega Slovenca “Martina Krpana . K.M.
Sejem bo živ
Gornja Radgona - V soboto, 25.avgusta, bo svoja vrata odprl tradicionalni že 39. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Trajal bo do 2. septembra, med tem pa se bo ob sejemskem dogajanju zvrstilo tudi več strokovnih posvetov in predavanj ter spremljajoče zabavne prireditve. Letos bodo posamezni dnevi namenjeni mladim v kmetijstvu, konjerejcem, prašičerejcem, govedorejcem, rejcem malih živali, veterinarjem, vinogradnikom, poljedelcem, gozdaijem, zadružnikom, ekološkim kmetom in kmetijskim svetovalcem. Na sejmu se bodo predstavili tudi kmetje iz sosednje Avstrije in iz Makedonije.
Za obiskovalce bo sejem odprt vsak dan med 9. in 19.uro. J.K.
Ko ženske raztegnejo meh, moški obmolknejo
Brestanica - Po oceni strokovnjakov je v Sloveniji trenutno okrog 200 harmonikark, ki obvladajo igranje na diatonično harmoniko. Skoraj desetina njih pa se je udeležila četrtega državnega prvenstva harmonikark z diatonično harmoniko, ki je bilo na gradu Rajhenburg.
... na strani 9
Zmagovalka Indira Šimunič, idejni oče prvenstva Milan Breči in naj-prikupnejša Petra Simonišek
Zbiramo knjige za Slovenski dom KPD Bazovica Reka
Posavje - Po že dveh uspešnih akcijah zbiranja knjig za knjižnici KPD Slovenski »doni Zagreb (leta 1997 smo zbrali preko 1000 knjižnih enot) in Slovenskega društva “Triglav” Split (leta 1999 smo zbrali blizu 1000 knjižnih enot) Radio Brežice in SavaGlas tokrat v tretji človekoljubni akciji s svojimi poslušalci in bralci zbira knjižno gradivo za knjižnico Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki.
... na strani 8
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
POD LUPO
Zelena luč za gradnjo HE Boštanj
Sevnica- “Pripravljalna dela za gradnjo HE Boštanj naj se začnejo, Vendar pod določenimi pogoji, “ so sklenili sevniški občinski svetniki, ki so se v teh vročih dneh sešli na izredni seji. Sevniški župan Kristjan Janc je na tak način skušal porazdeliti breme odgovornosti ob začetku gradnje boštanjske HE.
Od dneva, ko so se posavski župani odločili za enoten nastop Posavja pri razgovorih in dogovorih o izgradnji HE na spodnji Savi - 6. oktobra 1999 - je preteklo že veliko časa in po savski strugi je “Nekoristno steklo obilo vode.V tem času pa je bila izpeljana tudi vrsta aktivnosti, ki jih je v imenu Posavja vodila pogajalska skupina, katere predsednik je Niko Ga-leša, člani skupine pa še Peter Ži-gante, Zvone Košmerl, Ferdo Pinterič ter Valentin Dvojmoč. Na izredni seji sevniškega občinskega sveta so to skupino razširili še z vključitvijo Franca Povšeta, starejšega, ki bo branil in zastopal interese Boštanja.
Koncesionar je lokalno skupnost zaprosil za “Soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo HE Boštanj- pripravljalna dela”. Čudna formulacija zahteve po soglasju je zmotila sevniške svetnike oz. jih napeljala k previdnosti. V odloku o lokacijskem načrtu HE Boštanj namreč v prvi točki 41. člena piše, da pripravljalna dela obsegajo le ureditev gradbišča ter deponije za gramoz in prst, ureditev dovozne ceste do gradbišča ter še nekatera druga manjša opravila. Savske elektrarne pa v svojem zaprosilu za izdajo soglasja in v svojem terminskem planu navajajo tudi ostala gradbena dela, ki jih lahko opredelimo kot posege trajnega značaja. Tudi
občina Sevnica je v sodelovanju s predstavniki Boštanja ter Savskih elektrarn ugotovila, da predložena dokumentacija sicer zagotavlja pogoje za začetek del, vendar ne rešuje celovitosti izgradnje in ne obravnava nekaterih tehničnih rešitev, predvsem pa ne rešuje . prometnega režima ob gradnji.
Ker koncesijska pogodba še ni podpisana - predvidoma bo do konca septembra - lokalna skup-
janjih reševala pogajalska skupina.
Kljub nekaterim nedorečenostim Sevnica ne želi zavirati začetka gradnje, zato je občinski svet prižgal zeleno luč za gradnjo oz. za začetek pripravljalnih del, in sicer v skladu z določili prve točke 41. člena odloka o lokacijskem načrtu pod pogojem, da mora koncesionar pred pričetkom teh del predložiti program uredi-
Načrte za izgradnjo elektrarn na spodnji Savi so imeli že Avstrijci 1.1914, nato Nemci med drugo svetovno vojno, ki so elektrarno Vrhovo načrtovali nekoliko više kot je danes.
Slovenske strokovne podlage za gradnjo HE na spodnji Savi so bile narejene že leta 1964, leta 1985 pa so bile potrjene v dolgoročnih prostorskih planih.
HE Vrhovo so pričeli graditi 1. 1988, zaradi finančne problematike pa se je gradnja zavlekla vse do leta 1994.
Koncesijo za verigo so pripravljali nekaj let;zadeva z Avstrijci je padla v Savo, zato se je vlada odločila, da koncesije ne podeli. Protokol iz 1. 1991 o energetskem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo ni bil uresničen.
Junija 2000 je bil po hitrem postopku sprejet zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in koncesija podeljena Savskim elektramam.Novoustanovljeni holding Slovenske elektrarne pa bo vodil vse nadaljnje aktivnosti.
Vodja strokovne pogajalske skupine za Posavje Niko Galeša
nost tako pravzaprav nima pisnega zagotovila, da bodo vsa določila in vse zahtev? tudi izpolnjene pred dokončanjem izgradnje HE Boštanj. Kot pravijo, bo vse te zahteve lokalne skupnosti v poga-
tve prometnega režima, ki bo zagotavljal varno vožnjo vsaj v taki meri, kot je to sedaj. Poleg tega pa naj se pospeši tudi izdelava variant glede obvoznice v Boštanju.
Gradnja nadaljnje verige HE
na spodnji Savi se bo torej zače-Ia.Gre za največji slovenski projekt, ki ga vodi največje slovensko podjetje, ki pa zaradi strankarskih razprtij v nadzornem svetu nima predstavnika iz Posavja. Nesporno je dejstvo, pravijo, da bo imelo hčerinsko podjetje holdinga sedež in Ž.R. v Sevnici, kjer nanj že čakajo urejene pisarne.
Z gradnjo HE Boštanj prihaja v Sevnico 21 milijonov eurov, ki so namenjeni za ureditev vodne in druge infrastrukture. Zato bi bilo treba sedaj, ko gre zares, strniti znanje in opustiti strankarske razprtije, ki so že tako zavlekle začetek gradnje.
Nada Černič Cvetanovski
Da ne bi bolelo: aspirin za farmacevte
Slovenija, Posavje - Slovenski farmacevti, povezani v Lekarniško zbornico Slovenije, bijejo plat zvona. Opozarjajo, da so plače prenizke, prav tako cene lekarniških storitev, obremenjenost farmacevtov pa prevelika. V Posavju še ni tako kritično.
Z lekarniško dejavnostjo se v Posavju ukvarjajo trije javni zavodi ter dve zasebni lekarni, ki skupaj sodijo v okvir t.i. javnih lekarn, poleg tega pa deluje še bolnišnična lekarna v bolnišnici Brežice, ki je lekarna zaprtega ti-pa.
Javni zavod Lekarna Sevnica ima zaposlenih 16 ljudi, od tega pet farmacevtov. Sevniška lekarna ima svoje enote še v Krmelju, na Senovem in na Planini pri Sevnici.
Javni zavod Lekarna Krško ima svojo enoto le v Kostanjevici na Krki, brežiška lekarna j>a ima enoti na Bizeljskem in na Čatežu.
V Sloveniji en farmacevt v povprečju oskrbuje 3400 prebivalcev in mora izdati zdravila na približno 22 tisoč receptov. Ker kapacitete lekarn kot javnih zavodov ne morejo pokriti vseh potreb, je država že leta 93 izdala koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti tudi zasebnikom. Prvo zasebno lekarno so leta 93 odprli v Kopru, za tem v Trbovljah in Celju, danes pa je v Sloveniji že 59 zasebnih lekarn, ki sodijo v sklop javnih lekarn. Že leta 94 je tudi Posavje dobilo dve zasebni lekarni. Prvo - Lekarno Pod svetim Rokom je v Drožanjski ulici v Sevnici odprla magistra farmacije Breda Drenek Soto-šek, pol leta za tem pa je zasebno lekarno dobilo tudi Krško. Lekarno na Vidmu je odprla magistra farmacije Alenka Koritnik Dular.
Posavske lekarne nekoliko manj občutijo zagate, ki pestijo farmacevte v metropoli. Nad pla-
čami pretirano ne negodujejo; tisti ‘del plače, ki ga zagotavlja država, je res nizek, a ostalo nadomestijo s t.i. ročno prodajo. Tudi kadrovskih težav ne občutijo v taki meri, kot je to primer v večjih središčih. Tožijo pa nad preobremenjenostjo, saj se nimajo časa posvečati pacientom tako, kot si želijo.
Tudi v zasebnih lekarnah je enako. Razlika je le ta, daje v zasebnih lekarnah kapital zaseben in če imajo slučajno višek, ta ostane zasebniku, v javnih zavodih pa občina odloča o tem.
Zasebne lekarne pa se srečujejo še z eno težavo in sicer s t.i. dežurstvi. Zasebna lekarna lahko ponudi plačano dežurstvo dva dni v tednu. A ker pacienti od zasebnika pričakujejo, da jim bo vedno na voljo, zasebne lekarne tako tudi delajo, vendar jim dežurstva nihče ne povrne. Je pa to edini način, kako obdržati oz. pridobiti stranke, pa čeprav na svoje stroške.
V Posavju deluje še ena lekarna in sicer t.i. bolnišnična lekarna v Splošni bolnišnici Brežice, ki jo vodi Metka Bogovič.Ta lekarna je zaprtega tipa in ne sodi v sklop javnih. V brežiški bolnišnični lekarni, kjer tudi tožijo nad preobremenjenostjo, je zaposlen en farmacevt specialist ter trije farmacevtski tehniki, od katerih je en s polovičnim delovnim časom zaposlen tudi kot knjigovod-. ja. Čeprav ima bolnišnična lekarna svojo direktorico, pa ta ni samostojna, saj je krovni direktor, ki vodi politiko, direktor bolnišnice.
Nada Černič Cvetanovski
Spominski motiv Deržiču
Dobova- Na pobudo KO Dl Dobova so predstavniki ostalih desetih društev v občini s spominskim darilom obeležili 10-letno predsednikovanje Vlada Deržiča Dl Slovenije. Predsedniško mesto je prevzela prof. Ivica Žnideršič, Deržič pa še ostaja v predsedstvu DIS, saj je bil ves čas gonilna sila društva.
Predsednik KO Dl Dobova Branko Bogovič je spomnil, daje moralo miniti precejšnje obdobje, da so izgnanci upali spregovoriti o svoji kalvariji. Največ zaslug za to ima pokojni prof. Stanko Skaler z dokumentarnim zapisom v knjižici “Posavje v letu 1941”, kije bil hkrati glavni pobudnik, da se je v Posavskem muzeju postavila izgnanska soba z razpoložljivim razstavnim materialom,^ 70. letih pa so temu sledili še na gradu Brestanica na pobudo Franca Šetinca. Množično so izgnanci o izgnanstvu spregovorili v letu 81 z veliko parado in razstavo, ki jo je oblikovala izgnanka Rezika Kramer, to pa ponovili leta 90, ko so postavili temelje za ustanovitev vseslovenskega nestrankarskega društva izgnancev. Koordinatorka občinskih krajevnih odborov Dl Emilija Deržanič je Vladu Deržiču v zahvalo predala sliko, žgano v lesu, z motivom izgnanstva avtoija Branka Bogoviča.
N. Jenko S.
Suša prizadela pridelek, predvsem koruzo
Posavje - Komisija Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, ki že več let preko sistema za varstvo rastlin spremlja vremenske razmere in na podlagi teh svetuje agrotehnične ukrepe, je v teh dneh pregledala celotno območje kmetijskega zavoda Novo mesto. Najhuje sta med drugim prizadeti tudi območji Brežiško-krškega in Sentjernejskega polja.
Na teh območjih je že do sedaj nastala velika škoda na posevkih koruze (do 55%). Koruza ima letos zelo plitve korenine zaradi obilnih spomladanskih padavin. Zato jo je suša zelo prizadela in se
Posledice suše so vidne tudi na fižolu.
hitro suši. Poseben problem pri silažni koruzi je ta, da so listi že suhi ali je suha že cela rastlina, zrnje pa še ni doseglo voščene zrelosti. Silaža iz take koruze bo slaba in nagnjena k naknadnemu segrevanju. Pašniki in travniki so požgani in prišlo bo do izpada vsaj dveh odkosov. Vsi strniščni posevki pa so popolnoma uničeni-
Močno so prizadeti vinogradi in sadovnjaki na plitvih in kraških tleh ter produ in laporju. Opažajo se ožigi na plodovih, kar bo močno zmanjšalo kvaliteto pridelka. Močno škodo bodo utrpeli mladi nasadi.
Na vseh ostalih območjih novomeškega zavoda bo suša močno zmanjšala pridelke. Ocenjujejo, da je že sedaj močno zmanjšal1 pridelek koruze, sladkorne pese, krompirja in vrtnin. Na travnikih in pašnikih bo prišlo do izpada dveh odkosov.
O višini škode, ki jo je povzročila suša, po besedah v.d. direktorja zavoda Nika Požeka še ne morejo govoriti, ker suša še traja in je škoda vsak dan večja.
Kmetijski svetovalci bodo še naprej spremljali dogajanja o poteku suše in svetovali o ukrepih za ublažitev škode za vsako kulturo posebej.
Vsem občinskim upravam priporočajo, da naj pošljejo na teren svoje občinske komisije za oceno škode. Kmetje so prisiljeni določene pridelke pospravljati, kot npr. silažno koruzo, zato je potre-( bno škodo pri silažni koruzi oceniti že zdaj.
Zaradi izrednega izpada dohodka na kmetijah na zavodu opozarjajo vlado, da naj glede na razmere in možnosti ustrezno ukrepa. Predvsem pa naj izpolni svoje obveznosti glede povračilu škode, ki jo je povzročila kmetom lanska suša. L.P.
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim iinenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Odprto pismo OO LDS Brežice, Krško in Sevnica predsedniku SPPU Francu Bogoviču in županom posavskih občin
Odprto nismo v zvezi z eradnio veri ve HE na spodnji Savi in ustanovitve HEL d.o.o.
V LDS odborih Brežice, Krško in Sevnica smo ogorčeni in zaskrbljeni glede politizacije s sedežem Holdinga slovenskih elektrarn -HEL d.o.o.. S to politizacijo se poskuša predvsem preprečiti realizacijo sklepov Vlade RS, ki je kot prednostno nalogo naložila, da se preko HEL d.o.o. realmra projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Če kdo, potem smo Posavci tisti, ki bi
lahko politizirali na to vprašanje, saj bi lahko upravičeno pričakovali, da bi bil lahko sedež HEL d.o.o. v Posavju, ker v nasprotju z Mariborom v Posavju proizvedemo za 60% več električne energije, instaliranih imamo za 100 odstotkov več moči (MW), pričakujemo izgradnjo petih hidroelektrarn na spodnji Savi, hkrati pa v Krškem skladiščimo tudi visoko in srednje radioaktivne odpadke, ki so produkt proizvodnje električne energije. Kljub dejstvom pa tega vprašanja ne politiziramo, saj menimo, da sedež. HEL d.o.o. sam po sebi ne rešuje nobenega vprašanja, zaradi katerega je bil HEL d.o.o. ustanovljen.
Posavci upravičeno pričakujemo, da se bo politizacija okrog sedeža prekinila in da bomo energijo
usmerili k vsebinskim vprašanjem, ki so zelo pomembna za vse lokalne skupnosti, ki gostimo velike energetske sisteme.
Dajemo pobudo, da se v najkrajšem času sestane Svet posavskih občin v ustanavljanju s poslanci v DZ iz Posavja in vodstvi občinskih odborov palamentamih strank iz Posavja, da skupaj pozovemo Vlado RS in vodstvo HEL d.o.o., da takoj prične z realizacijo nalog, zaradi katerih je bil HEL d.o.o. ustanovljen, predvsem pa s projektom izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi.
od
K realni ravni je prištela še 80 do 110 odstotkov norme, odvd' no od tipa izdelka. Veliko delavci je že poslala na cesto, ker niso d°~ segali norme. Delavec mora delat 15 ur, da doseže normo za 7,5 u' Vse te trditve so resnične in doka-Ijive v tovarni Resistec v Kostan jevici na Krki. Vse podrobnosti 0 matematični prevari norme je sardj1 razložila delavki Mariji, ker je bijd prepričatui, da ona nič ne ve, ko** se norma postavlja.
Bralka Matij“ (Poln naslov bralke hraniti1’
»	v uredništvi
OO LDS Brežice, OO LDS Krško, OO LDS Sevnica
Grobo kršenje človekovih pravic v tovarni Resistec v Kostanjevici na Krki
Šefica M. S. iz Novega mesta je s prevaro popeljala delavce Resistec v srednji vek, v čas fevdalizma. Graščak je podložnikom jemal desetino, to je 10 odstotkov, ona pa jemlje delavcem od 40 do 60 odstotkov zaslužka.
Popravek
V 34. številki SavaGlasa se nam je v rubriki “ Špranje it1 okenca Posavcev" pri portreti1 generalne direktorice Hoteld Lev Zlate Vidmar na strani l° zapisalo, da je bil Hotel Lev Inter-Continental Ljubljana 1 juliju 7-odstotno zaseden, kar ne drži. Zaseden je bil 71-ods~ totno, povprečna letna zased' enost pa je 68-odstotna. GoSpe Vidmarjevi se za neljubo ad' pako iskreno opravičujemo'-Uredništvi
Staro “srce” rešujejo novi obvodi
Sevniški vodovod ima staro in pretanko ožilje
J Sevnica - Pravica do zdrave pitne vode je zagotovljena z ustavo in za zavestno kratenje te pravice posameznemu uporabniku ali skupnosti je v kazenskem zakoniku predvidena celo zaporna kazen. Vsaka ustavna pravica pa nosi s seboj tudi obveznosti in odgovornost, ki se jih večina uporabnikov niti ne zaveda.
Prvi vodovod je Sevnica dobila i °koli leta 1930, ki so ga v nasledkih dvajsetih letih dograjevali za ; hkratne skromne potrebe. V letih '973 do 1978je bila opravljena del-na rekonstrukcija, ki pa ni upošteva urbanistične širitve in tehno-'oškega razvoja, kar je pomenilo bistveno večjo porabo vode. Takrat-n' odgovorni na sevniški Komunali So videli dolgoročno rešitev s presuho kakovostne pitne vode iz zajeti3 izpod Lisce. Agitatorski slogan ^ samoprispevek seje glasil: “Pod Lisco naš vodni je vir. Pljunimo v r°ke, da s preskrbo bo mir!” Vodo-
Vrednost del je okrog 40 milijonov SIT.
Za sevniški vodovod ni značilno količinsko pomanjkanje te življenjske tekočine, saj po statističnih podatkih razpolagajo s 40 litri na sekundo, kar realno pomeni, da jo je ob idealnih pogojih na razpolago 30 litrov na sekundo. Da v sušnih obdobjih višjeležeče hiše včasih nimajo vode, je krivda v primarno zgrajenem vodu, ki ni upošteval pozidave gričevnatih terenov v tolikšnem obsegu. Vodooskrba mesta Sevnica je zelo specifična, saj znašajo višinske razlike med vodovod-
v°d Lisca je bil zgrajen leta 1981, vetldar tudi s to izgradnjo niso bila i	spolnjena vsa pričakovanja glede
I	kakovosti in količin zajetja izpod
Sore Lisce.
Gre namreč za površinski vod-n'vir, ki gaje z vidika onesnaženja težje vzdrževati, saj je poleg kmeti-'a> pojasnjuje direktor Komunale tjn’v- dipl.ing. Bojan Lipovšek. Tu-
I	bendi v svetu niso naklonjeni v°dooskrbi iz površinskih virov.
V letu 2000je Komunala s sred-j’tv’ iz poslovanja zagotovila ka-ovosten izdaten vodni vir iz glo-lnske vrtine pri Stillesu, s pomočjo Sredstev občinskega proračuna pa Potekajo dela na primarnem potovalnem vodu Stilles-Hrasti v ^olžini 1400 metrov, ki bo nadome-
II	zdravju sporne salonitne cevi.
nim sistemom in objekti, ki jih je potrebno oskrbovati, tudi do 300 metrov.
Veste, od kod se “napajate” ?
Neugodna konfiguracija terena narekuje, da se izvaja vodooskrba v štirih tlačnih ceveh iz petih vodnih virov (dve črpališči, dve drenažni zajetji, eno studenčno zajetje). Podpora sistemu so razbremenilniki (dva), vodohrami (pet), hidropostaje (sedem) in prečrpališča vode v višje tlačne cone.
Mestni vodovod je dolg 98 km, od tega je 24 km primarnih in 46 km sekundarnih vodov ter 28 km razdelilno priključnih vodov. Oskrbuje 5000 uporabnikov, število pri-
ključnih mest je 1300. Število uporabnikov kontinuirano narašča.
Premalo velikih porabnikov
Preko 70 odstotkov priključkov na sevniški vodovodni sistem je gospodinjskih, kar pomeni majhno prodajo vode in z večjimi stroški pobrano vodarino. Direktor Lipovšek za primerjavo pove, da večje posavsko podjetje mesečno porabi toliko vode, kot jo sevniška Komunala proda v celem letu.
Vodovodni sistemi po Sloveniji se zaradi konfiguracije terena, poseljenosti in strukture gospodarstva, ki ga oskrbujejo, tako razlikujejo, da je primeijava cene vode ali stroškov obratovanja nesmiselna. Država, ki z uredbo bdi nad ceno vode povsod v državi, tudi premalo upošteva te neenake pogoje. Upravljavec se srečuje s problemom, da bi uporabnik bil voljan z višjo ceno vode prispevati za posodobitev vodovoda, pa se cena ne sme zvišati za več kot določen odstotek. S tem se je srečala tudi sevniška Komunala. Toda dejstvo je, da bodo račune za zadovoljivo oskrbo s pitno vodo morali plačevati uporabniki, saj ima Evropska unija na tem področju do svojih članic stroge zahteve in pričakovanja. V prehodnem obdobju pomaga s spodbudami.
Prihodnost - voda s Kranjskega
Po študiji za vodooskrbo občine Sevnica se bo v prihodnosti sevniški vodovod oskrboval iz doline Gra-hovice na drugi strani Save, ki je bogata z globinskimi vodami. Kakovostna globinska voda pa je tudi na Orehovem pri Sevnici. Komunala načrtuje Orehovčanom zgraditi vodovod, ki ga bodo povezali s sevniškim.
Sevniški vodovod bo najprej zamenjal manj kakovostne vodne vire z bolj kakovostnimi, šele nato bodo lahko razmišljali o sodobni tehnologiji upravljanja. Sedaj to poteka
“na moped”, kot seje slikovito izrazil direktor Komunale Bojan Lipovšek.
Vodovodni sistemi v občini Sevnica
Po podatkih Oddelka za okolje in prostor je v občini Sevnica preko 300 vodovodnih sistemov. V 113 naseljih z več kot 30 prebivalci je upravljavec vodovoda znan (vaški vodovodni odbor, Komunala), niso pa zbrani podatki o vodooskrbi v 254 zaselkih z manj kot 30 prebivalci, saj se veijetno mnogi med njimi oskrbujejo individualno.
Upravljavec vodovoda je po določilih 6.člena Pravilnika o higienski neoporečnosti pitne vode dolžan zagotoviti sistematski nadzor nad kakovostjo vode, ki vključuje vsaj pet gospodinjstev oziroma 20 uporabnikov. Zbrani podatki povedo, da manj kot polovica občanov pije redno kontrolirano vodo. Sistematski nadzor izvajajo zavodi za zdravstveno varstvo, ki ga je na osnovi sklenjenih pogodb in storitev upravljavec vodovoda dolžan plačati. Od 210 evidentiranih vodovodnih sistemov se kontrola neoporečnosti pitne vode izvaja le v 130 sistemih. Od 18 tisoč občanov jih vodarino plačuje 9800. Edini vodovodni upravljavec v občini, ki izpolnjuje zakonske pogoje, je Komunala Sevnica.
Večina vodovodov je bila zgrajenih brez strokovnih podlag in za manjše zmogljivosti. V sušnih obdobjih se srečujejo s kroničnim pomanjkanjem vode. Občinski svet Sevnica je zato že pred leti sklenil, naj se občina loti sistemske vo-dooskrbe. Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, izpostava Brežice, je izdelal študijo dolgoročne oskrbe s pitno vodo in prvi podatki so bili občinskemu svetu predstavljeni v juniju 1999. Večina vodnih virov v občini je kraškega značaja, kakovostno in količinsko so nestabilni, ob dežju se kalijo in so bakteriološko oporečni, v sušnih obdobjih pa se njihova izdatnost zmanjša, je ugotovil mag. Vojko Bibič.
Dosedanje raziskave so pokazale, da so trenutno dokazani kakovostni vodni viri vrtina Blanca, Stil-les, Krmelj/Šentjanž in Nova Go-
ra. Po usmeritvah študije in po sklepu Občinskega sveta Sevnica, da lahko proračunska sredstva za vodovod dobi le tista KS, ki bo upravljanje sistema zaupala sevniški Komunali, je zaključena prva faza izgradnje vodovoda Blanca, v pripravah na gradnjo so tudi v Selah nad Blanco, dela tečejo na vodovodu Krmelj-Šentjanž, na vodovodu Nova Gora-Tržišče, na boljšo vodooskrbo se pripravlja tudi KS Primož.
Za KS Zabukovje obstajajo projekti zajetja izvirov “Pod Skalco”, KS Boštanj in Loka pa imata vodo-
oskrbo zadovoljivo rešeno.
Kljub temu mag.Bibič za Loko predlaga hidrogeološke raziskave, saj so sedanja zajetja iz plitvih povr-
šinskih gruščev neperspektivna, ker ni urejeno njihovo varovanje.Tudi za KS Boštanj je v pripravi dolgoročna idejna rešitev z zajetji iz doline Glaviškega potoka in doline Gra-hovice, bogate s kvalitetno vodo.
Sedanjih 300 vodovodnih sistemov v občini Sevnica bo v bližnji prihodnosti nadomestilo 10 novih sistemov, ki jih bo upravljala Komunala. Če se do sedaj za več kot polovico vodovodov ne ve, kdo pije in kdo (ne)plača, bo poslej drugače - vsi bomo evidentirani pivci (vode) in seveda tudi plačniki!
Branka Demovšek
' *>

Prane Abram, , vn'te: Živim v 5 f1110 v hiši, ki imt 1 odnjak. Star sem tea Sevnica vodovi PjHoževati nad vodi
Dlrv, . .. i
d°bra.
Kadar je suša
■dovodno voc dijaka. Včasil
nil.
Katja Bezjak, dijakinja iz Sevnice: Moja pijača je voda, saj ne pijem gaziranih pijač. Voda je namreč bolj zdrava od takšnih in drugačnih “umetnih” pijač, čeprav so reklame zanje vabljive. Skratka, moja pijača je voda iz vodovoda. Nanjo nimam pripomb. Stanujem v Naselju Heroja Maroka in naša družina je z vodooskrbo zadovoljna.V spominu nimam nobenih večjih redukcij, mogoče kdaj, ko so kaj popravljali, za kratek čas ni bilo vode.Vendar gre za malenkosti, ki niso moteče. Tudi ob letošnji suši ne čutimo pomanjkanja vode in čeprav smo v dragem nadstropju, je v ceveh dovolj pritiska. Nekateri včasih namreč potožijo, da v hišah, ki so na hribu, nimajo tako dobre vodooskrbe, pritožujejo pa se tudi nad kvaliteto vode.
Jernej Klinc, pismonoša iz Sevnice: Stanujem v starem delu Sevnice in ne pomnim, da bi imeli moteno preskrbo z vodo. Kar se tega tiče, sem zadovoljen, nioti pa me občasno preveč klorirana voda. Rad imam vodo kot pijačo, ki me najbolj osveži, in pričakujem, da bo tista iz nove vrtine pri Stillesu dobre kvalitete. Vidim, da so nove cevi, ki bodo vrtino povezale z vodohramom na Hrastih, potegnili že do TVD Partizan, od tod naprej pa bo šlo hitreje, ker teren ni tako zahteven.
Cena vode se mi ne zdi visoka in strinjam se, da bi moral upravljalec vodovoda v ceno všteti tudi stroške potrebne obnove vodovoda. Če bomo čakali samo na proračunski denar, bomo ostali brez vode.
Anica Govekar, upokojenka iz Sevnice: V Floijanski ulici, kjer živim, z vodo nisem zadovoljna. Preveč je vonja po klora in po ceveh teče pesek. Kadar kaj popravljajo na vodovodu, se voda dolgo ne očisti. Občasno opažam, da v ceveh ni dovolj pritiska, tako da me to ovira pri gospodinjskem delu. Te vode za pitje ne uporablja nihče v družini, pač pa za žejo kuham čaj ali pa kupujem vodo v plastenkah. Slišala sem, da se sevniški vodovod obnavlja, da so naredili črpališče pri Stillesu, ki je zelo globoko, voda pa dobre kakovosti. Pričakujem, da se bo kakovost vode potem bistveno izboljšala. Potrošniki pač želimo imeti dobro vodo. Če to pomeni tudi za kakšen tolar višjo ceno, jo bomo morali sprejeti.
Jože Dernač, upokojenec iz Sevnice: Ribniki so višje ležeči del Sevnice in naša hiša je na vrhu, kjer stanovalci občasno čutimo nepravilno nekdanje načrtovanje vodovoda.Verjetno glavne cevi niso primerne za hribovit teren, ko je treba vodo do uporabnikov spraviti pod višjim pritiskom .Tako se občasno zgodi, da se ne moreš oprhati. Vendar se ne pritožujem, ker težave niso hude. Na sevniški vodovod nimam kritike, saj ga redno vzdržujejo, voda je dobra. Pijemo jo vsi v družini in ne čutimo okusa ali vonja po klora. Želel bi le to, da se zamenjajo salonitne cevi, za katere je stroka že pred leti vzbudila preplah, da so škodljive za zdravje. Seveda pa je za tak poseg potrebno veliko denarja.
Ivica Kuhar, prodajalka iz Sevnice: Na Peclju smo imeli včasih samo vaški vodovod, odkar pa je bil zgrajen vodovod Lisca, smo priključeni nanj. Včasih se mi je voda izpod Lisce zdela dobra, danes pa je bela od klora. Veliko ljudi hodi po vodo za pitje k studencu pri pekami, tudi moj sin. Slišal je, daje to najboljša voda v Sloveniji.
Če že voda iz vodovoda na Peclju ni dovolj dobra, jo je pa vsaj v zadostnih količinah. Vem, daje v naše domove pripeljana po salonitnih ceveh, vendar o škodljivosti le-teh nočem razmišljati. Umetni materiali so v glavnem dvomljivi, ne veija-mem, da so aleaten cevi zdravju bolj prijazne. Razvoj pač prinaša s seboj tveganja, kijih naši predniki niso poznali.
POD LUPO
Kristjan Janc, sevniški župan, in vendar se je premaknilo!
Lahko bi zapisali, da je bilo Posavje tik pred uradnim parlamentarnim poletjem deležno nekaj prijaznih dejanj. Dejanj, ki bi lahko pomenila, da se nekaj premika. E pour si muove. To je sicer stavek, ki naj bi ga Galileo Galilei izrekel, tik preden se je “scvrl” na grmadi, zaradi bogokletne ugotovitve, da se zemlja vrti okoli sonca in ne sonce okoli zemlje. Upati je, da maloobmejni sporazum, sporazum o meji in Jedrski elektrarni Krško, torej sporazumi s sosednjo Hrvaško, niso dejanja tik pred dokončnim požigom. Tudi dogajanja, povezana s savskim1 elektrarnami, naj bi pomenila luč na koncu teme. Da bi zvedeli kaj več o tem, kakor tudi o občini Sevnica in njenih perspektivah, smo se napotili k županu Kristjanu Jancu in se z njim zapletli v daljši pogovor.
Sl
»j
bi
Za župana je kandidiral na listi SLS in bil izvoljen. Po volitvah, zlasti v združevalni evforiji med SLS in SKD, pa je bil sam, kot tudi drugi SLS-ovci iz Sevnice, proti temu. Ker je do združitve (in njenega klavrnega ali celo komičnega konca) vendarle prišlo, se je razdalja med stranko in Kristjanom Jancem povečala. Sicer pa župan trdi, daje župan vseh krajanov, ne glede na njihovo ali svojo politično opredelitev, in da je to v občini tudi čutiti. ‘Tudi ko razpravljamo o raznih predlogih, nikoli ne gledam na podpisnika. Zanima me le, koliko predlogi zadevajo boljše življenje v občini. Dokaz za moje nestrankarsko delovanje je tudi 95-odstotna udeležba na sejah občinskega sveta in sprejemanje sklepov z 98-odstotnim soglasjem. Prepričan sem, da je lahko naša občina, ki je ena izmed naj večjih v Sloveniji, za zgled vsem.” Dokaz, da občinska uprava dela dobro, je tudi to, da v Sevnici, za razliko od Brežic in Krškega, ni nobenih predlogov za njeno cepljenje na manjše občine. "Pri svojem delu, ki ga opravljam nepoklicno, ker sem tako obljubil svojemu delovnemu kolektivu, sem v nenehnem stiku z ljudmi in predstavniki krajevnih skupnosti, tako da pomagam kjerkoli morem in sem ves čas obveščen o željah, potrebah in stiskah ljudi. Očitno ravnam prav, saj se noben del občine ne čuti zapostavljenega in si ne želi stran. Sicer pa na še večje drobljenje že tako razdrobljene Slovenije po občinah ne gledam z naklonjenostjo. Prepričan sem, da se bodo občine v prihodnosti začele združevati v večje. Ne nazadnje tudi zato, ker bodo, tako je slišati, v prihodnje deležne manj denarja. Prispevek za občine naj bi se namreč s 5,2 zmanjšal na 4,8% bruto narodnega dohodka. Poleg tega je znano, da že takoj 75 do 80% denarja odvedemo naprej in je iz leta v leto vse manj
denarja, s katerim lokalne skupnosti prosto razpolagajo za zadovoljevanje svojih potreb. Upam, da bodo v
Posavju ostale tri občine, čeprav se mi zdi dokaj stvarna želja Kostanjevice, da bi se osamosvojila, in da se bodo te oblikovale v trdno regijo, ki bo Posavce še bolj povezala.” Sam je prepričan, da bo potrebna regionalizacija Slovenije, vendar ne podpira predloge o dveh pokrajinah, ampak predlog, po katerem naj bi bilo v Sloveniji 12 pokrajin.
“Če Posavci, ob upoštevanju vseh podatkov, od ekonomskih do socialnih in vseh drugih, ne bomo bolj enotno nastopili proti Ljubljani, potem se nam slabo piše. Lahko rečem, da se moramo vprašati - vsi skupaj, župani in poslanci DZ - zakaj nismo doslej iztržili več, kot smo, in smo tako zdrsnili na slovenski rep, kot pokrajina, ki je najbolj nezadovoljna s kakovostjo življenja.” Sevniški župan Kristjan Janc je v dveh letih in pol spoznal, kako pomembno je imeti “svojega človeka” v najpomembnejših organih odločanja v državi. Posavje jih ima štiri: Branka Janca iz Krškega, Branka Kelemino
iz Sevnice ter Jožeta Avšiča in mag. Andreja Vizjaka iz Brežic. “Mislim, da ti med sabo nimajo ravno najboljše povezave. Morebiti bo bolje zdaj, ko so ustanovili nekakšno poslansko skupino, tako sem namreč slišal, ki jo vodi sevniški poslanec Branko Kelemina, in bodo še več naredili za dobrobit Posavja kot celote. Povezava DZ - Sevnica - Ljubljana je slaba, kar me le utrjuje v prepričanju, da če te ni v Ljubljani, te ni nikjer. Zato se mi zdi izjemno pomembna vloga poslanca v državnem zboru, poslanca, ki bo vedel, od kod je, in se bo odločno zavzemal za uresničitev razvojnih načrtov svojega kraja. Seveda ne ob zanemarjanju interesov tako regije kot države.” Ta čas v Posavju poteka kar nekaj projektov, pomembnih za vso regijo. “Je pa res, daje kar precej težav pri usklajevanju med vsemi tremi občinami. Resnica je namreč ta, da smo vsi preveč zagledani samo v svoje občinske okvire. In sicer ne glede na to, kako polna so nas usta nujnosti sodelovanja znotraj pokrajine. Besede meni ne pomenijo nič, štejejo samo dejanja. Vse preveč je namreč ovir za tekoče skupno delovanje. Če se bo to uveljavilo kot praksa, potem se zelo bojim za prihodnost Posavja in vsake občine v njej.” Kristjan Janc je opozoril tudi na poseben položaj sevniške občine. “Geografsko smo namreč precej odmaknjeni, bodisi od turističnih in dragih tokov. Krško in Brežice so pri tem na veliko boljšem. Mi smo pa so v nekakšnem kotu, imamo tekstilno industrijo, za katero vemo, v kakšnih težavah je, ne le pri nas, ampak povsod v Evropi, imamo lesarsko in kovinsko podjetje, ki nista bogvekaj, in s tem se prebijamo. Veliko sem v stiku z gospodarstveniki v občini in si nenehno razbijamo glavo, kaj narediti, da bi zagotovili gospodarski razvoj. Trenutne razmere so zelo slabe, saj se
nezaposlenost povečuje, plače zaposlenih pa so blazno nizke. Večina ljudi v Sevnici prejema od 55 do 60 tisoč SIT plače, kar je katastrofa. Kar nas pa najbolj skrbi, je odliv mladih kadrov. Ne le v Sevnici, v vsem Posavju. Kaj se bo zgodilo, ko bodo vsi odšli?” Vse to poglablja razlike med Posavjem in osrednjim delom Slovenije, kar je zaskrbljujoče. Zaskrbljujoče pa je tudi nenehno poglabljanje razlik v plačah med javnim sektorjem in gospodarstvom. Kljub takšnim razmeram pa je župan optimist. “Če bi ne bil optimist, ne bi mogel opravljati te funkcije. Na županski stol pesimist ne sodi. Včasih me moti mnenje ljudi, češ da je župan vsemogočen. Nisem, vendar pa si vzamem čas za slehernega in njegove stiske ter poskušam pomagati, kolikor je v naši moči. Vedeti pa je treba da nas je na občini vsega skupaj 16 in da imamo z zakonom določene pristojnosti.” Zupan se tudi dobro zaveda dejstva da občina ta čas ni prav posebej zanimiva za nova gospodarska vlaganja. Ve pa tudi, da menedžeiji, ki so domačini, delujejo veliko bolje, kot pa tisti, ki so prišli od zunaj. Pri tem svoje prav gotovo opravi navezanost na domače korenine. Ko je kandidiral za župana je Kristjan Janc občanom obljubil, da si bo prizadeval za uresničitev starega načrta o gradnji spodnjesavskih elektrarn, saj je območje že skoraj 20 let rezervirano za te namene. To rezervacijo je razumel kot omejevanje občinskega prostora. ‘To zavlačevanje dolgih 15 let je prav gotovo povzročilo precejšnje stroške. Mislim, da bi morali račun za vse to poslati nekam v Ljubljano. Z uresničitvijo tega načrta bi lahko rešili vrsto problemov - od gradnje obrambnih nasipov prek nujnih infrastrukturnih objektov, komunalij in tako naprej. Cel kup zadev je čakalo. Mislim, da smo si Posavci vsa ta leta
zelo prizadevali, da bi se stvari premaknile z mrtve točke. Prav zato sem danes zelo, zelo zadovoljen, da smo prvo bitko dobili. Pri tem sem zelo hvaležen državnemu sekretarju Golobu, da je ta projekt skupaj z nami pripeljal do točke, na kateri je zdaj. Zal moram povedati, da v Posavju nismo imeli ravno vsi enakih interesov in nismo bili najbolj usklajeni. Tako zdaj intenzivno poteka proces pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja za izkop jame v Boštan-ju, zbiramo potrebna soglasja in želje lokalnih skupnosti, saj je zdaj zelena luč že prižgana Zdaj je na nas, da od tega projekta iztržimo največ, saj bosta na našem območju kar dve elektrarni - Blanca in Boštanj.”
Kaj bo ta projekt prinesel Sevnici?
“Kot prvo - v Sevnici bo sedež izvajalskih ekip za izgradnjo elektrarn na spodnji Savi. Drugo je obveza in tudi obljuba, da bomo skušali te lokalne investicije voditi v Sevnici, kar bo mnogim našim podjetjem in ljudem, seveda, dalo delo. Tisto, kar se mi zdi najpomembnejše, pa je, da bomo na podlagi tega projekta v Sevnici dobili tisto, na kar čakamo že 15 let. To pa je protipoplavni nasip pri Taninu pri Boštanju, obvoznico pri Boštanju, nova križišča, nove ceste, razbremenitev zemljišča, ki čaka na ta projekt, čistilne naprave, urejeno kanalizacijo in tako naprej. Ti projekti bodo delno financirani iz denarja, namenjenega za gradnjo elektrarn. Za boštanjsko je denimo predvidenih 21 milijonov evrov. Iz tega mora lokalna skupnost iztržiti čim več. Ne nazadnje dobiti tudi čim več dela. Poleg tega pa nam bo razvoj zagotovila tudi koncesija, saj bo od vsake prodane kilovatne ure
električne energije ostalo kaj tudi v naši blagajni. To so pozitivni učinki, je pa tudi nekaj negativ' nih, ki pa so po mojem mnenju manj pomembni in ne tako obremenjujoči, kot nekateri mislijo-Tako blizu temu projektu Posavje še ni bilo. Zelena luč je prižgana* holding je oblikovan in že ima svojega direktorja. Kaj pa zdaj? “Obljubljeno nam je bilo, da bo nekje do konca septembra pri' pravljena vsa dokumentacija z" izdajo enotnega gradbenega dovoljenja za izkop jame. V tem času je treba pripraviti vse potrebno za podpis koncesijske pogodbe* Pogajanja o tem že tečejo. Bili s° že trije usklajevalni pogovori i° pokazalo se je, da partnerji lokalno skupnost spoštujejo kot enakovrednega pogajalca. V tem časa je treba organizirati holding. S predsednikom uprave se bomo srečali takoj po dopustih, torej p° 15. avgustu, in se dogovorili glede investicije, podpisa koncesijske pogodbe in drugega. Tako naj bi bilo vse nared, da bi novembra, ob občinskem prazniku, položil' temeljni kamen za hidroelektrarno v Boštanju in začeli z delom-Letos naj bi bila opravljena pripravljalna dela, prihodnje leto pa naj bi v proračunu zagotovili denar in začeli z večjimi posegi.” Tako naj bi se ob koncu leta začel" udejanjati že dolgo napovedana največja slovenska naložba, naložba v gradnjo spodnjesavskih hidroelektrarn. Upati je, da se
zadnji hip ne bo zgodilo kaj, kar bi projekt znova, kot tolikokrat v zadnjih petnajstih leti, potisnil0 nekam v nedoločeno prihodnost-Prav tako pa je upati, da bo ta prm jekt Posavcem ter vsaki občini posebej prinesel prepotrebni gospodarski zamah.
Jurij Popov
osamosvojitvena, vojna - II. del
Vojaški letalci Posavju v ponos
Dezerterstvo
Dezerterstvo je v vojaški literaturi zelo slabo obdelano, saj vse armade varujejo te podatke kot strogo vojaško tajnost. Zato javnosti ni dostopne literature, ki bi ta pojav osvetlila iz sociološkega in socialno-psihološkega vidika. Od začetka organiziranih oblik obrambe je dezerterstvo pojmovano kot izdajstvo in zato zanj veljajo najstrožje kazni. V novejšem času v večini evropskih državah in ZDA dezerterstvo delijo na dezerterstvo v mirnodobskem in vojnem stanju ter na posamično in skupinsko. Kot posebej nevarno opredeljujejo skupinsko dezerterstvo v vojnih razmerah. Ta pojav je za vsako armado izrednega pomena, saj je znanilec vsebinskih sprememb v moralnem stanju armade kot celote in velike slabitve bojne pripravljenosti.
SFRJ je imela v kazenskem zakonu celo poglavje, ki je obravnavalo kazniva dejanja zoper oborožene sile. Za prebežnike dezerterje iz JLA sta bila še posebej pomembna 227. čl, ki obravnava prestop k sovražniku in 229. čl., odtegnitev dolžnosti med bojem. Za vsako od teh kaznivih dejanj je bilo predvideno najmanj 5 let zapora ali smrtna kazen. Seveda bi bili obtoženi še po 233. čl., ki govori o spodkopavanju bojne morale in predvideva za posebno
hude posledice najmanj deset let zapora ali smrtno kazen. K temu je treba dodati še kazen po 237. čl., ki je za ta kazniva dejanja predvideval še odvzem premoženja z zaplembo. To navajam kot ilustracijo, kaj bi se lahko zgodilo prebežnikom z letališča v Cerkljah, če bi prišli v roke JLA in bi jim legalno sodili.
Razkroj JLA
Kolikšen udarec za JLA je bil prebeg 12 pilotov iz Cerkelj, ilustrira govor načelnika Generalštaba JLA Blagoja Adžiča, 2.7. 1991, v katerem je rekel, da so bile tudi izdaje, in to največ med Slovenci. Grožnja, “našli jih bomo v njihovih mišjih luknjah, dosegla jih bo zaslužena kazen”, je zvenela srhljivo in veliko pove o prizadetosti armade. Zakaj menim, da je bila grožnja še posebej namenjena pilotom? Do takrat iz enot v Sloveniji, pa tudi drugod ni bilo številčnejših prebegov. Piloti so bili v pravem pomenu besede elita bivše vojske, izbrani po najstrožjih kriterijih. Bili so kader, v katerega so najbolj zaupali, in so predstavljali temelj udarne moči, s katero bi lahko Sloveniji prizadejali najtežje izgube, saj je bilo med vojno slovensko nebo zanemarljivo zaščiteno, samo s 100 lahkimi protiavionskimi raketami in nekaj enocevnimi protiavionskimi topovi 20 mm. 82. abr
je v nekaj dneh zapustila več kakor tretjina pilotov in tehničnega osebja. Poveljstvo JVL je tako to enoto moralo razformirati. Ti zgodnji pobegi so odprli pot tudi drugim, ki so JLA zapustili legalno, z demobilizacijo. Vojaški vrh je uvidel, da je za moralno-poli-tično enotnost vojske bolje, da tistim, ki ne želijo ostati v njej, dovoli legalen odhod, potem ko je bilo jasno, da bo JLA zapustila Slovenijo.
V začetku napada armade na Slovenijo je v Cerkljah je prišlo do najštevilčnejšega prebega oficirskega kadra v Sloveniji, ki je imel dolgoročne težke poledice za JLA. Po nekaterih podatkih naj bi do 18.7.1991 samo iz širšega območja letališča prebegnilo skupno 1200 ljudi, s tem tudi skoraj vse civilne osebe v službi v JLA. Tako je bila tudi bojna pripravljenost letalske baze močno zmanjšana, saj je bilo delo v delavnicah ohromljeno.
Armada in velika Srbija
Postavlja se vprašanje, od kod tako korenita sprememba ciljev vojske po nekaj dneh vojne v Sloveniji, ali ni bil korenit zasuk posledica notranjega razkroja armade in odločitve, da poskušajo rešiti, kar se rešiti da. Ali se ni vojaški vrh šele
na tej točki oklenil ideje o veliki Srbiji? Tej tezi v prid govorijo tudi besede generala Aksentijeviča, ki je pred kratkim v intervjuju za enega od slovenskih časnikov dejal, da je po odhodu iz Slovenije na Hrvaškem še celo leto 1992 imel nalogo konsolidirati jugoslovansko vojsko.
O odnosu tistih, ki so si vzeli pravico. da ocenjujejo dejanja dragih v osamosvojitveni vojni, veliko pove spominska plošča, postavljena ob vhodu na letališče Cerklje. Na njej piše, da je TO 27.6.1991 v večernih urah izvedla minometni napad na letališče in s tem pregnala sovražno letalstvo iz Cerkelj. Ta tabla pove veliko o različnih merilih za ocenjevanje pomena posameznih dejanj v tem času. Pove tudi to*dMisti, ki jo je dal postaviti, ne ve ali pa noče vedeti veliko o taktiki uporabe letalstva. Pet izstreljenih minometnih granat lahko ocenim zgolj kot simbolno dejanje, saj niti aviaciji niti letališču ni povzročilo nobene škode. Vsa letala so iz Cerkelj odletela na druga, varna letališča v bližini Slovenije in spet bila v pripravljenosti za bojno delovanje po njej. O tistih, ki so dejansko zaslužni za to, da ta letala niso več letela nad Slovenijo, pa niti besedice.
Revolucija žre svoje otroke
Po vojni so se na Ministrstvu za obrambo R Slovenije (MO) teh
ljudi izogibali, dober del sojih leta 1996 predčasno upokojili. V TO ni bilo prostora za tako visoko izobražen kader, saj so bili “eni od mnogih, ki jim ni bilo mogoče najti ustreznega mesta”. Slišati je bilo veliko izjav različnih “strokovnjakov” o nesposobnosti in neznanju oficirskega kadra iz JLA. Pogosto so vse pripadnike bivše vojske razvrščali v isti koš, ne glede na to, kaj so naredili za Slovenijo. Etiketa JLA je pač negativna in vsakdo, ki jo nosi, je na nek način drugorazredni državljan naše demokratične Slovenije, pa tudi če je za las ušel smrti zaradi podpore njeni osamosvojitvi. Bil bi že skrajni čas, da politiki, ki uporabljajo izraz JLA, precizirajo, komu je njihova kritika namenjena.
Ne bi bilo napak, če bi se spomnili, kje so bili 30.6.1991 ob 12. uri, o čem so razmišljali in kako bi potekali dogodki, če bi letalstvo izvedlo masovni napad na Slovenijo. O strokovnosti oficirjev JLA, še posebej pilotov pa tole: letalstvo SV, sestavljeno v glavnem iz bivših pilotov JLA, je edino, ki gaje komisija ameriške vojske pred kratkim ocenila pozitivno. Predstavniki mednarodnih sil in organizacij v Bosni najraje letijo s slovenskimi piloti. Ponavlja se staro pravilo, da nam nemalokrat morajo tujci odpreti oči. To
pa je slaba tolažba za krivice, k' jih je MO v preteklosti naredil0 večini cerkljanskih pilotov.
Ta članek nima namena podcenjevati dejanj drugih prebežni' kov iz JLA, ki so v prvih dneh vojne prestopili na slovensko stra1) ali pa so kako drugače sodeloval' pred vojno, med njo ali po njejs slovenskimi obrambnimi silam'’ saj se zavedam, da je le skup011 odpor znotraj JLA imel katastrofalne posledice za njeno bojn° pripravljenost in razkroj. Nekom0 je pač v interesu, da zamolči ta segment slovenskega odpora pr°° JLA, ki je vsaj delno prispeval k uspešnosti slovenske osamosvojitve. Njegov namen je samo t0; da se končno slovenski javnost nalije čistega vina tudi v tem Ptr
osamosvojitvi.
Lokalni politiki so še v čas° vojne na srečanju s cerkljanskih1 piloti obljubljali vse mogoče, 0 ne omenjam, kaj vse je bilo bežnikom obljubljeno s strani n°J višjih političnih teles, “ko je tek 0 voda v grlo”. Še najbolj boleče r: da so v SV našli svoje mesto tu° oprode in njeni napadalci ter f3* ni kameleoni. Tisti pa, ki s° vsem srcem služili slovenski stv° ri, so postali “tehnološki višek ■ Kako se že reče politiki •••
Vinko Tuljak
gledu, da se tudi tem zamolčani'1 udeležencem osamosvojitven0 vojne prizna njihov prispevek
r? <2?
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Ekološka parkirišča tudi po novem zakonu
la
ni
A
Slovenija, Posavje - V začetku avgusta je začel veljati novi zakon o prevozih v cestnem prometu, Njegove določbe pa po besedah ministra za promet ne predpisujejo nič novega, česar ne bi Silo že v doslej veljavnem zakonu. Vsak prevoznik mora imeti urejeno parkirišče.
domači prevozniki, ki ob uve-Javitvi novega zakona že imajo 'Cenco za opravljanje dejavnosti Prevoza, nimajo pa še ekološko Vajenega parkirnega mesta, bodo korali ob poteku veljavnosti li-Cence skupaj z vlogo za izdajo N°ve licence predložiti še potrdi-0 pristojne upravne enote, da so Najpozneje do 31. decembra 2001 Pri njej vložili zahtevo za izdajo °kacijskega dovoljenja oziroma hotnega dovoljenja za gradnjo Parkirnih mest za svoja vozila. V
tem primeru jim bosta skladno z določbami novega zakona gospodarska oziroma obrtna zbornica novo licenco za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu izdali za 30 mesecev.
Če v teh dveh letih in pol prevozniku ne bodo izdali dovoljenja za gradnjo parkirišča, mu bodo po tem roku licenco podaljšali za eno leto, v tem obdobju pa bo prevoznik moral zgraditi parkirišče in zanj pridobiti uporabno dovoljen-
je, sicer mu nove licence ne bodo izdali.
Novi prevozniki, ki do uveljavitve zakona še niso imeli licence, pa bodo morali tako za njeno pridobitev kot tudi za prejem potrdila o priglasitvi prevozov za lastne potrebe hkrati z vlogo za izdajo licence že predložiti tudi uporabno dovoljenje za parkirišče, za katero je izdano uporabno dovoljenje. Po prepričanju prevoznikov bo ekološka ureditev parkirišč zelo draga. STA/L.P.
Uspešen nastop na sejmu v Los Angelesu
Posavje - Na sejmu Work Show v Los Angelesu, ki se je zaključil pred nekaj dnevi, se je Podstavilo osem izbranih in povabljenih izdelovalcev in obrtnikov iz cele Slovenije. V okviru Pojekta “Edinstvena Slovenija” so svoje izdelke razstavljali tudi trije iz Posavja, in sicer ^hdrej Čebular in Štefan Kržan, oba iz občine Krško, ter Aleš Breznikar v imenu podjetja P°litehna Radeče.
. Predstavitev izdelkov, kjer se ■*e zbralo več sto obrtnikov -letnikov iz celega sveta, je podala v Stamples centru in Con-^rional centru v Los Angelesu. . ehkansko zanimanje tamkajšnje Javnosti, saj si je razstavne izdel-
0	v petih dneh ogledalo več kot sta tisoč obiskovalcev, in prva naučila nedvomno dokazujejo, da ri* bili slovenski udeleženci več K°t uspešni. Razstavni prostor v Velikosti 320m2 v ogromni hali je °|hogočal nemoteno predstavitev Njihovih del, po objavljenih statičnih podatkih pa je bil prav V/l°Venski prostor tudi med najbolj °biskanimi. Vsi so se predstavili
1	unikatnimi, ročno izdelanimi Proizvodi, ki so po oceni tamkaj-
nJe ocenjevalne komisije sodili visoki umetniški razred med Vsemi predstavljenimi. Kot je po-Vedal Aleš Breznika?, lahko 12-uijonski Los Angeles primerja-o s trgom oz. področjem celotne , Vse skupne države Jugoslavije, aJri tako veliko mesto je dobe-_edno lačno tovrstnih izdelkov, 'cer pa je v ZDA Andrej Čebu-jf,r Podstavil set “TEA 4 2”, va-n,co iz lesa in čajnim servisom
iz žgane gline, ki je bil uvrščen	ne pozornosti, kar pa pomeni, da
med najboljše že v Sloveniji, Šte-	bodo lahko izbirali med 1200
fan Kržan z izdelki iz keramike,	umetniškimi galerijami v Los An-
Aleš Breznikar pa z izdelki iz	gelesu in si izbrali eno za stalno
ročno izdelanega papirja. Vsi trije	predstavitev svojih izdelkov. Ne-
so se uvrstili v najvišje ocenjeni	kaj podobnega pa je že letos uspe-
razred, kar pomeni, da so prejeli	lo Andreju Čebularju, kije dobil
Štefan Kržan je v ZDA predstavil posodo za mast - t.i. “šmolcer”
posebno povabilo za udeležbo na povabilo osrednje mestne televi-Work Showu tudi prihodnje leto. zijske hiše, da v njihovem progra-V kolikor bi takšen rezultat uspe- mu skozi vse leto ponuja in prodali ponoviti tudi v letu 2002, bodo ja svoje izdelke, od organizatorjev deležni poseb-	Danilo Koritnik
Višja nadomestila za 5 oz. 3 odstotne točke
jubljana, Posavje - Na podlagi pravilnika o izvajanju ukre-aktivne politike zaposlovanja je minister za delo, družino . s°cialne zadeve dr. Vlado Dimovski izdal sklep o določitvi razvrščanju območja z višjo stopnjo brezposelnosti od pov-i^eČne v RS ter določanja ukrepov aktivne politike zaposlova-nJa za leto 2001.
Območja so razdeljena na sku-star ® ‘n C’ vsak° Pa zajema in k-^no re8U°’ upravno enoto občino. Območje A zajema reje. upravne enote in občine s I upnjo brezposelnosti, višjo od , odstotkov, območje B s stopnjo ezposelnosti od dobrih 14 do 16 str>St0'k°V ter zadnje območje C s p Pujo od 11,9 do 14 odstotkov. Do°Pam' aktivne politike za-VjvS. °Vanja, pri katerih se poveča n !na Posameznega ukrepa, so Sub°niest‘tev plače pripravnika, Vaj Ve.nc*°niranje zaposlitev pri iz-anJU pomoči na domu ter pro-
grami izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Na območje A izvajalec ukrepa poveča višino nadomestil za deset odstotnih točk, na območju B za pet in na območju C za tri odstotne točke.
Spodnje Posavsko regijo, brežiško in krško upravno enoto ter brežiško in krško občino so uvrstili v območje B, kar pomeni povišanje višine nadomestil za pet odstotnih točk, medtem ko se sev-niška občina po tem razvrščanju nahaja v tretjem območju C in se višina nadomestil poveča za tri odstotne točke. L.P.
RCB v novih prostorih
stom1^*1® ~ Razvojni center Brežice seje z avgustom preselil v nove pro-Ptost'ln s'cer na Trg izgnancev 2 v Brežicah, nasproti pošte s poslovnimi ki s 0ri v P^em in drugem nadstropju. Imajo multimedijsko predavalnico, bo f r5*rne do petdeset oseb, jeseni pa bo zaživel tudi “Cyber kotiček”, kjer ^/accuiikom in podjetnikom na voljo delovni prostor z računalnikom ter krilim priključkom. L.P.
Duplo za vse
Pišece - Ob koncu meseca naj bi po novem vodovodnem omrežju vodo iz Dupla pripeljali še v Pavlovo vas in del Blatnega. Projekt so v štirih letih izvedli po fazah.
Pavlova vas, sv. Jedert in območje pod njo ter Suhadol so bili najbolj kritični glede vodooskrbe. Gre za projekt, ki bo poenotil izgradnjo vodooskrbnega sistema v KS Pišece, s tem ko je z novim omrežjem med številnimi manjšimi povezal tri največje lokalne vodovode. V prvi fazi so izvedli cevovode od zajetja Duplo skozi naselje na trasi Pišece - Pavlova vas - sv. Jedert ter Pavlova vas -Suhadol - sv. Jedert. Cevovod dolžine približno 14 km ter še približno 3 km hišnih priključkov je ovrednoten na 75 milijonov tolarjev. S slabimi 46 milijoni so v drugi fazi na omenjeni trasi izvedli objekte; črpališče sv. Jedert, Pavlova vas in Suhadol ter 60-ku-bični vodohran pri sv. Jederti.
Zdaj KOP Brežice kot izvajalec h koncu pelje vodovodni razvod za spodnje Blatno, ki bi vodo pripeljal do meje KS z Globokim. Taje ovrednoten na 46,5 milijona tolarjev. Finančna sredstva za izvedbo so prispevali tako država kot občina in krajevna skupnost. S.V.
Komunalna pristojbina tudi na Rigoncah
Brežice - Občina Brežice je z avgustom razširila pobiranje komunalne pristojbine, ki sojo dolžni plačevati avtoprevozniki tudi na mejni prehod Rigonce.
Potem ko so aprila letos pričeli programov vrača tako v krajevne pobirati tisoč tolarjev komunalne skupnosti, kjer se taksa pobira, pristojbine za tovorna vozila na kot tudi v ostale.
MMP Obrežje, so z avgustom to Na Obrežju naj bi od aprila, po vrsto takse, ki pomeni stalen pri- podatkih Tičarja, nabrali nekaj liv v občinski proračun, razširili več kot 50 milijonov tolarjev, tudi na mejni prehod Rigonce. Sicer tokrat ni bilo toliko inci-
Mejni prehod Rigonce
Komunalni nadzornik na občini Mladen Amšek pričakuje od 150 do 200 prehodov dnevno, kar pomeni tudi toliko tisoč s tega prehoda dnevno v občinski proračun. Delno pa tudi povrnitev v, s prometom prizadete krajevne skupnosti, ključ za razdelitev je 80:20. Ob tem, da prizadete krajevne skupnosti dobijo 20 odstotkov čistega dobička, pa občina, tako vodja gospodarskega oddelka na občini Bojan Tičar, s tem denarjem tudi posredno preko različnih
dentov kot pred leti, ko so tovrstno takso že pobirali, zdaj jo izvaja podjetje Varnost Posavje, njihovi redarji pa so doživeli fizični obračun. 23-letni prevoznik iz Sevnice, o katerem smo že poročali, ni želel plačati takse, temveč je poskušal fizično obračunati z uradno osebo, menda je nato še enkrat vzkipel, zadeva pa je bila predana policiji in bo zoper njega podana kazenska ovadba.
Suzana Vahtarič
Za Posavje do 40 odstotkov
Slovenija, Posavje - Pravilnik o regionalni karti za izvajanje politike regionalnih državnih pomoči v RS, objavljen v Uradnem listu, za Posavje določa pomoč v višini do 40 odstotkov vrednosti začetnih investicij.
S pravilnikom se določajo metoda in postopki za določitev območij v RS, upravičenih do regionalnih državnih pomoči in intenzivnosti regionalnih državnih pomoči na posameznih upravičenih področjih. Regionalna karta opredeljuje v skladu z zakonom o nadzora državnih pomoči t.i. območje A, ki je opredeljeno kot območje, na katerem se lahko dodelijo državne pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven nizka ali kjer obstaja velika brezposelnost. Naj višja dovoljena stopnja pomoči znaša do 40 odstotkov vrednosti začetnih investicij. Tako naša regija, ki jo imenujejo Spodnjeposavska, sodi v tisto skupino večine statističnih regij, pri katerih je pomoč določena v višini do 40 odstotkov vrednosti začetnih investicij. Le za osrednjo slovensko regijo z Ljubljano in širšo okolico je določena pomoč v višini do največ 35 odstotkov vrednosti začetnih investicij.
Po besedah v.d. direktorice Regijskega pospeševalnega centra Posavje Mateje Jazbec je ta pravilnik za Posavje na vsak način dober in pozitiven. Vsekakor gre, kot pravi, za dobrodošlo pomoč, vendar bo potrebno v tej smeri tudi oblikovati in realizirati vse razvojne projekte in načrte, da bo pomoč v tej višini tudi realizirana. L.P.
Odlično polletje, a slabši obeti
Sevnica - V sevniški Lisci ocenjujejo letošnje prvo polletje za zelo uspešno. S tržnega vidika je bilo namreč poslovanje po besedah Franca Emestla, direktorja splošnega področja, relativno ugodno, odziv trga vspodbuden in rezultati temu primerni.
V primerjavi z lanskim prvim polletjem so namreč dosegli za petino boljše ekonomske rezultate; bruto realizacijo so po nere-vidiranih izkazih uspeha povečali za 23 odstotkov, čisti prihodek iz prodaje za 24 in dobiček iz poslovanja za 21 odstotkov. Posebej izstopa čisti dobiček iz poslovanja, saj je presegel 69 milijonov tolarjev oziroma bil kar za 92 odstotkov večji kot v prvih šestih mesecih leta 2000.
Letošnje poslovne rezultate so na nedavni skupščini ugodno ocenili tudi lastniki, ki so za dividende iz nerazporejenega dobička v letih 1997/1998 razdelili 160 milijonov tolarjev. V sevniškem podjetju za modna oblačila pa se obenem zavedajo, da v dragem polletju tega leta ni pričakovati tako vzpodbudnih gospodarskih rezultatov. Tudi na slovenskem trgu se namreč že prozna recesija, ki nastaja na zahodnoevropskem trgu. Na prodročju prodaje doma in na tujem je zato pričakovati prve znatne težave, prosle-dično pa tudi v proizvodnji, saj zna kmalu priti do pomanjkanja dela. Vse večja pa bo v tekstilnoprede-lovalni industriji tudi konkurenca. Zaradi vsega tega vodstvo prodjetja prosprešeno pripravlja strateški plan za prihodnjih pret let, ko bo tudi slovensko tekstilno industrijo prizadela globalizacija. Pravočasno želijo predvideti bodoče poslovanje podjetja po vsebinski plati in po obsegu proizvodnje. Globalizacija bo namreč dodatno zaostrila progoje poslovanja, predvsem pa bo prišlo do selitve večjega dela proizvodnje v dežele, kjer je delovna sila cenejša. Mi smo seveda predragi in s takšnimi stroški dela se ne bo več mogoče zoperstaviti konkurenci.
Preostalo nam bo strokovno delo, zahtevnejših in eksluzivnejših iz-kreiranje izdelkov ter proizvodnja delkov, menijo v Lisci. STA
Na pxxlročju PID-ov in njihovih delnic se zadnje časa dogaja kar nekaj stvari. Predvsem se na pohodu združevanja PID-ov v tako imenovane holdinge najpogosteje spremenijo oznake in število delnic, vse skupaj pa za lastnika ne pomeni bistvenih sprememb. Še vedno so upravljalen torej tisti, ki skrbijo za vašo dobro ali slabo naložbo, isti, še vedno imate delnice, ki jih lahko pri pooblaščenih osebah prodate na borzi. Zaradi drugačnega razmerja med delnicami pa se spremenijo cene posameznih delnic znotraj istih prejšnjih PID-ov. V nadaljevanju bi rada predstavila tiste Pooblaščene investicijske dražbe (PID), ki so se preoblikovale.
1.	Delnica AKTIVA AVANTI d.d. Ljubljana z borzno oznako AA1N se je preoblikovala v dve novi delnici z oznakama AAFR in AAPR (za izračun točnih novih številk se uporabi formula, za katero rabimo staro število delnic),
2.	Dražba CERTUIS d.d. , Ljubljana z borzno oznako CE1N se je preoblikovala v Certius holding z novo oznako CERR v razmerju 10 delnic CE1N za 1 delnico CERR.
3.	PID Kmečke dražbe z borzno oznako KM0N se je preoblikoval v Kmečko dražbo holding - oznaka KDHR, Investicijsko dražbo Kmečka dražba z oznako KDIN in PID Kmečko dražbo z oznako KDPN. Imetniki delnic KDHR so imeli možnost spremeniti le-te v prednostne delnice KDHP. Tudi pri tej razdelitvi je potrebno imeti staro število delnic, ki se potem na piodlagi posebne formule spremeni v nove delnice.
4.	PID Kompas sklada 1 z oznako KS IN se je preoblikoval v KSNR (KS 1-naložbe) v razmerju 10 delnic KS IN za 1 delnico KSNR. PID Kompas sklada 3 ne kotira več na borzi. Te delnice lahko prodate, za vse informacije v zvezi s tem se oglasite v naši prosi oval niči.
5.	PID MERC ATA z oznako MR0N se je preoblikoval MR0N (Mer-cata) in MEHR (Mercata Holding). PID MR IN seje preoblikoval MR IN (Mercata 1) in MHLR (Mercata 1 holding). Za razdelitev se uporablja poseb-na formula.
6.	PID-a Maxime 2 in 3 z oznakama MX2N in MX3N sta se preoblikovala v MX1N (Maxima) v razmerju 1:1.
7.	Pulsar PID d.d. z oznako PL0N se je preoblikoval v PLHR (Pulsar holding) v razmerju 10 delnic PL0N za 1 delnico PLHR.
Za vse dodatne informacije v zvezi z novimi delnicami nas pokličite ali se osebno oglasite v naši poslovalnici, kjer vam bomo posredovali odgovore na vaša vprašanja.
Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78 Pogodbena enota Gorenjske borzno posredniške družbe d.d.
Kmetijski inšpektorji so že na terenu
Slovenija, Posavje - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je do 6.julija 2001, ko se je iztekel tudi podaljšani rok za oddajo vlog za prejem sredstev iz naslova “Subvencije 2001”, prejela nekaj manj kot 64.000 vlog, kar je manj, kot so pričakovali. Po prvih analizah podatkov so kmetovalci podali največ zahtev za neposredna plačila na površino oziroma za poljščine (koruza in pšenica, oljnice, oljna ogrščica, krmne rastline - trava, stročnice in drugo). Letos je agencija za pomoč kmetom pri izpolnjevanju vlog pooblastila in posebej usposobila kmetijske svetovalce, zato je pričakovati, da bo napak bistveno manj kot lani. Tildi v Posavju je večina kmetov-upravičencev izkoristila priložnost, da bi pridobila nekaj državnega denarja. V vseh treh posavskih občinah je vlogo oddalo nekaj več kmetov kot lani. Sedaj pa je že stekel tudi nadzor kmetijskih inšpektorjev, ki na terenu preverjajo, ali resnična “slika” na kmetiji ustreza podatkom v vlogi.
Na brežiški Kmetijski svetovalni službi je vlogo oddalo preko 1500 kmetov, kar je za 2 odstotka več kot lani, v Krškem je za subvencijo zaprosilo 1300 kmetov, lani je bilo oddanih 100 vlog manj, v sevniški občini pa je vlogo oddalo 950 kmetov, kar pomeni malenkostno povečanje glede na lani.
Zaradi temeljitejših priprav na projekt “Subvencije 2001” je bilo letos pri oddanih vlogah manj napak, še vedno pa so bile nekatere vloge brez vpisanega datuma izpolnitve, brez izpolnjene kontrolne liste, brez seznama parcel, brez številke MID-a, brez podpisa tudi drugih družinskih članov in zahtevka, za kaj upravičenec vlaga zahtevek za subvencijo. Na agenciji kljub dopustniškemu času sedaj intenzivno poteka obdelava vlog, da bi lahko kmetje sred-
stva, do katerih so upravičeni, dobili čimprej, je pojasnila Mateja Faletič, odgovorna za stike z javnostjo.
Ob tem pa je že stekel tudi inšpekcijski nadzor. Ob vključevanju v Evropsko unijo (EU) je namreč Slovenija sistem financiranja kmetijstva morala prilagoditi EU in v skladu s tem je povzela tudi sistem neposrednih plačil in nadzor nad njimi.
Agencija za kmetijske trge je za to sklenila dogovor s kmetijskim inšpektoratom, ki mora po zakonu pregledati 5 odstotkov vlog za poljščine in 10 odstotkov vlog za subvencije v živinoreji. Agencija je tudi določila kriterije, po katerih kmetijski inšpektorji izbirajo kmetije. Ena tretjina kmetij je izbrana povsem naključno, ena tretjina je tistih, ki so bile lani kakorkoli sumljive,
ena tretjina pa je tistih, pri katerih so že pri administrativnem pregledu ugotovili, da se nekateri podatki ne ujemajo. Ob obisku kmetijskega inšpektorja je kmet dolžan pokazati vso dokumentacijo, ki jo mora hraniti doma, dolžan pa mu je razkazati vse površine, za katere uveljavlja subvencijo. Da bi postopek nadzora hitreje stekel, kmetijski inšpektor običajno dan prej najavi svoj obisk.
Kmetijski inšpektor za Posavje Bojan Jevševar je povedal, da tudi v Posavju nadzor že poteka. Po prvih ocenah je kršitev sicer nekoliko manj, kar kaže, da so se kmetje z lanskih izkušenj vendarle nekaj naučili. Sicer pa je bilo lani v Posavju kršitev veliko, toda v večini le zaradi površnosti in ne zato, ker bi kdo želel zavestno goljufati. Takih je bilo malo. Naj-
večkrat je šlo za primere, ko je kmet uveljavljal subvencijo za njivo, pa ni odštel zelenega pasu ali obračališča, kije sicer del parcele, vendar pa za tisti del zemljišča ne more uveljavljati subvencije. Nekaterim se zdi sporno tudi uveljavljanje subvencij lastnikov zemljišč, čeprav jih obdeluje najemnik. Jevševar poudarja, da je do subvencije pa zakonu upravičen lastnik, če pa se z najemnikom dogovorita drugače, jo lahko uveljavlja tudi najemnik. Tega inšpekcija ne preverja.
Za kršitelje pa seveda veljajo posebni ukrepi. Če inšpektor ugotovi, da je v zahtevku kmet poskušal prijaviti za 20 odstotkov ali celo več površin ali živali, kot je dejansko stanje, naslednji dve leti ni upravičen do subvencije.
Jelica Koršič
Organizacija proizvajalcev
Vaške igre
kmetijskih proizvodov
Posavje - Na pobudo proizvajalcev kmetijskih proizvodov, predvsem zelenjadarjev in jagodičarjev, bodo na Brodu pri Podbočju v nekaj naslednjih dneh ustanovili krovno družbo z lastno blagovno znamko, v katero naj bi se že v letošnji, zlasti pa v prihodnji sezoni povezala večina izmed 294 proizvajalcev zelenjave in jagod iz Posavja.
Organizacijo proizvajalcev zelenjave in jagod naj bi ustanovili z namenom organiziranega in prepoznavnega nastopa na vse bolj ,globalizi-ranem domačem in evropskem trgu, ki postaja za male, samostojne kmete dobesed-Uroš Bezjak	no nedo-
stopen.
Željo po ustanovitvi takšne krovne družbe so že večkrat podali lokalni proizvajalci sami, projekt pa, v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana in Kmetijskim zavodom Maribor, pripravljajo strokovni delavci Trsničarstva Staneta Jarkoviča z Broda pri Podbočju. Kot je ob tej priložnosti povedal eden izmed soorganizatorjev projekta Uroš Bezjak, bo le takšna organizacija omogočila preživetje skoraj 300 proizvajalcev zelenjave in jagod iz Posavja, ki so^samo v lanskem letu izgubili več kot 1000 ton pridelkov, predvsem paprik, kumaric in paradižnikov.
“Gre za projekt, ki nastaja v domačem okolju in je podprt z vsemi strokovnimi podlagami. Ne moremo si več dovoliti, da bi naši kmetje še kdaj utrpeli tolikšne izgube pridelkov, kot se je to zgodilo v lanskem letu. Zavedamo se dejstva, da lahko uspemo le kot dobro organizirana in povezana skupnost, ki
bo domačemu in evropskemu trgu z novo celostno podobo in prepoznavno, enotno blagovno znamko ponudila kakovostne proizvode posavskega kmetijskega območja. To je prava priložnost in zadnji čas je, da jo izkoristimo. V nasprotnem primeru bodo ta tržni delež, ki že sedaj ni ne vem kako pomemben, prevzele dobro organizirane družbe iz Slovenije in tujine,” je med drugim povedal Uroš Bezjak.
V novo Organizacijo proizvajalcev naj bi se že v letošnjem letu vključilo večje število kmetov, ki bodo s svojo proizvodnjo okoli 20.000 ton zelenjave in jagod letno na približno 300 hektarih lahko uspešno zapolnili potrebe prebivalstva širšega slovenskega prostora, delno pa tudi potrebe območja Dunaja v Avstriji in celo Munchena v Nemčiji. ‘Tako kot v drugih us-pešnih ekonomskih sistemih držav Evropske unije bomo morali tudi mi začeti z načrto-v a n o proizvodnjo, ki bo naročena s strani trgovskih družb, ker bodo naši pridelki le na tak način lahko v naj večji meri tudi prodani. To pa je cilj vseh, ki se s kmetijsko proizvodnjo ukvaijamo,” je še dodal Uroš Bezjak.
Danilo Koritnik
Rezultati analiz spodbudni
Brežice, Orešje - Zdravstveni zavod Maribor je opravil analize vzorcev mleka krav s področja Orešja, ki so se še po ekološki nesreči na Hrvaškem prehranjevale s svežo travo. Kot je dejal veterinarski inšpektor Hinko Maver, so s to analizo želeli preveriti podatke odgovora s hrvaške strani. Rezultati analize so pokazali, da v mleku ni nobenih nevarnih snovi, mleko je zdravo, kar posledično pomeni, da ni posledic nesreče na travi kot tudi na drugih rastlinah po vrtovih in njivah ne. L.P.
Stane Jarkovič
Koprivnica - Krajevna skupnost Koprivnica in lokalno turistično društvo sta na veliki šmaren organizirala vaške igre, ki so se v prisotnosti številnih obiskovalcev odvijale na turistični kmetiji Vertovšek. S to prireditvijo so pričeli pred štirimi leti, je povedal vodja iger Milan Dular, skupaj pa spravijo staro in mlado iz cele krajevne skupnosti. Veliki šmaren si je Koprivnica izbrala za krajevni praznik in letos so se veselili delovnega uspeha - to je prekritja strehe na Marijini cerkvi, je povedal krški župan Franci Bogovič, ki je prišel na vaške igre. Na igrah je tekmovalo šest ekip v šestih različnih šaljivih spretnostnih disciplinah. Najbolj spretna je bila ekipa z Velikega Dola, druga z Malega Kamna, tretja iz Cret. Prejeli so spominske pokale. Zanimivo je bilo tekmovalno pravilo za sestavo ekipe: dve dekleti in trije fantje. V zaselkih krajevne skupnosti Koprivnica mladih ne manjka in ni jih težko pridobiti za sodelovanje na teh igrah. Z zelo mladimi člani v svojih vrstah oziroma na konjskih hrbtih se lahko pohvali tudi Bohorska konjenica, ki je prijezdila do prizorišča iger. Bohorska konjenica šteje 25 članov, ustanovljena pa je bila letos predvsem v rekreacijske namene. B.D.
Kapele ponosne na uspehe
Kapele - Društvo za razvoj podeželja Kapele deluje kratko obdobje, saj se je njihovo delovanje uradno začelo pred dvema letoma. Člani društva so prostovoljci, samouki, ki so se v zadnjih dveh letih za svoje dejavnosti usposabljali.
Kot je povedala tajnica in mentorica DRP Kapele Jožica Penič, so člani društva v tem obdobju dosegli zavidljive uspehe in rezultate pri oživljanju podeželja in dvigovanja življenjske ravni prebivalstva, kar so budno spremljali tako v Podjetniškem centru Krško kot tudi na Andragoškem centru Republike Slovenije. Slednje je društvo prav na pobudo Podjetniškega centra Krško nagradilo, nagrado pa bodo prejeli 16.oktobra.
in jim omogočili, da spoznajo Kapele in okoliške vasi tudi na drugačen način.
Gostom so se predstavile posamezne kmetije s svojimi izdelki in pridelki, ki se povezujejo s turistično ponudbo Kapel. V nadaljevanju so si ogledali farmo damjakov, omitološki park Jovse, popeljali so se s konjskimi vpregami domačije Hotko, ki se v teh dneh intenzivno pripravlja na dopolnilno dejavnost. Na domačiji so si
fliTW'wwrarn.'m
Članice Društva za razvoj podeželja Kapele pred stojnicami, na katerih domačih dobrot ni manjkalo
Pred dnevi so svoje delo predstavili gostom, med njimi tudi predstavnikom slovenskih medijskih hiš, ki so se odzvali na njihovo povabilo. Organizatorji so pripravili prisrčno dobrodošlico
ogledali vzrejo posavskih konj in propustno postajo. Dan so nadaljevali z ogledom čebelarske družine Kovačič v Župelevcu, druženje pa so zaključili z družabnim piknikom. K.M.
Sava Glas, 22.8.2001 _____________________*
Mala divjad - nebogljeni del nižinskega sveta
Pod pojmom “mala divjad” največkrat razumemo poljsko divjad, kot so npr. poljski zajec, fazan in jerebica, ki so sestavni del življa našega Krško-brežiškega polja. Ob naštetih vrstah pa živi v tem I prostoru, očem precej skrito življenje, še cela množica drugih živali. Tisto, kar povezuje vse te živali, je njihov skupen življenjski prostor. Zelo poenostavljeno to pomeni, da te vrste lahko normalno živijo le v določenem, sebi primernem okolju. Do tod vse lepo in prav, toda nižinski, ravninski svet je prostor, ki je zaradi svojega nezahtevnega terena zanimiv za kmetijsko pa tudi drugačno obdelavo in rabo, zato je medsebojno sožitje narave in človeka v tem prostoru bolj “pobožna želja”. Posledice rabe tega prostora se kažejo tudi v tem, da se naravnemu živalskemu svetu v tem prostoru zmanjšuje življenjski prostor (krčenje naravne vegetacije), kar posledično pomeni - izginotje posamezne živalske vrste. Žal se nekatere živalske vrste težko prilagajajo spremembam.
Številčnost male divjadi seje v srednjeevropskem, pa tudi našem prostoru, v zadnjem desetletju zmanjševala, kar je slaba popotnica za novo tisočletje. Eden od bistvenih vzrokov za to je ravno v intenzivni kmetijski pridelavi hrane v življenjskem proštom male divjadi. Tudi lovstvo, ki se prilagaja razmeram v naravi, se je že marsikje odreklo lova na poljsko jerebico, razmišlja pa tudi o zavarovanju poljskega zajca. Malo divjad najbolj pesti pomanjkanje kritja in hrane v zimskih mesecih. Nižinski svet je odprt prostor in vsak še stoječ grm je dragoceno kritje.
Pomagajmo z remizami
Kaj sploh je remiza ? To je del prostora, bodisi ravninskega ali gričevnatega, v katerem prirejamo mali divjadi čim bolj ugodne naravne razmere za življenje. Gre za deloma ali popolnoma zapuščene parcele, na katerih se pospešuje naravna zarast do faze grmovja in preprečuje prehod te faze v gozd. Za takšna obnovitvena dela so najprimernejši meseci pred pričetkom prebujanja vegetacije iz zimskega mirovanja. Bolj, ko je takšna remizna površina zaraščena (“gosta”), več je v njej življenja. Razlogi so enostavni -obilica kritja in pestrost prehranskih možnosti.
Kaj v remizah raste ? V posavskem okolju predvsem razne grmovne vrste, kot so npr. čmi trn, krhljika, dren, leska, bezeg, šipek, kalina, glog, razne vrste vrb, češmin, ipd. Dobrodošle so tudi razne vrste vzpenjalk in tudi trav. Pomembno je, da v remizah raste čim bolj naravna vegetacija. Kljub najbolj zaželjenim grmovnicam, pa so v remizah dobrodošla tudi posamezna plodonosna drevesa, kot na primer divja češnja, skorš, jerebika. Znotraj rerniz , ponavadi lovci postavijo krmišča za malo divjad, znotraj večjih remiznih površin pa včasih pripravijo t.i. “lovske njive”, katerih pridelek je namenjen prehrani male divjadi v zimskih mesecih.
V današnjem času stroka in znanost vse bolj poudarjata pomen pojmov, kot so naravna pestrost (biotska diverziteta) in sonaravnost v miselnosti in postopkih v prostoru. Zraven bi lahko dodali še skoraj pozabljeni vrlini “skromnost” in “preudarnost”. S svojimi možnostmi smo ljudje naravi lahko v hudo breme. Ekonomisti nas tolažijo, da pridobivata zdrava hrana in okolje vse višje tržne vrednosti in da bo takšen odnos prej ali slej privedel do dviga kvalitete obojih. Ne vedo pa povedati, kdaj bo do tega prišlo in kakšno ceno bo okolje do takrat moralo plačati.
Sila pomembno je, da imamo ljudje, še posebej tisti, ki nenazadnje živimo v in od tega prostora, zdrav in spoštljiv odnos do narave kot celote. Dokazano je, da tam, kjer tega ni, tudi ni kvalitetnega življenja za nikogar. Izogibajmo se torej objestnosti in naučimo se že enkrat medsebojnega sporazumevanja - tudi v korist male divjadi.
Hrvoje Oršanič, univ.dipl.intgozd-
Česnova juha
Sestavine: 5 dag margarine, 5 dag moke, 1,2 1 kostne juhe za zalivanje, 5 strokov česna, 2 dl kisle smetane, drobnjak
Priprava: Na margarini spenimo moko, dodamo drobno sesekljan česen, samo toliko popražimo, da česen zadiši in zalijemo s hladno juho. Pustimo, da dobro prevre (20 minut), precedimo skozi gosto cedilo v drug lonec. Počasi dodamo razmešano kislo smetano in potresemo z narezanim drobnjakom. Zraven lahko ponudimo kruhove kocke.
Nepovratna sredstva za pašnike
Slovenija, Posavje - V uradnem listu št. 61-62 z dne 27.7. 2001 je objavljen javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje usposabljanja pašnikov. Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki so gradili nove pašnike v letu 2000 ali 2001. Sredstva lahko uveljavljajo za pašnike velikosti od 2 do 30 ha in obtežbo, ki je odvisna od področja v katerem pašnik leži. Kriteriji za določitev višine subvencij so vrsta obodne ograje, območje glede na omejene dejavnike, v katerem pašnik leži, in velikost pašnika.
Vloga mora vsebovati načrt ureditve pašnika izjavo prosilca da je pašnik urejen v letu 2000 ali 2001 v skladu z načrtom, posestni listi originalne račune za nabavljeni material, fotokopijo prve in druge strani obrazca A, ki so ga kmetje vložili za pridobitev državnih intervencij in druge dokumente, v primem najema skupnih pašnikov ali poseganja pašnika na gozdna zemljišča. Vloge je potrebno poslati na Agencij0 Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Dunajska 160, 1000 Ljubljana do 5. septembra 2001.
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
Vsi trije sveti o Posavski štipendijski fundaciji
Posavje - Posebna delovna skupina s predstavniki posavskih občin, Zavoda za zaposlovanje in Regijskega pospeševalnega centra Posavje je pripravila usklajen predlog odloka za ustanovitev Posavske štipendijske fundacije, o kateri so pred počitnicami razpravljali tudi vsi trije posavski občinski sveti. S to fundacijo bi zbrali sredstva za študente, ki nameravajo ostati v domačem okolju, oziroma na ta način preprečiti beg možganov iz Posavja.
V novo šolo že jeseni
Krško - Pred tremi leti so se v Krškem pričela gradbena dela na novi srednji šoli in nadstandardni športni dvorani, gradnja pa je vseskozi potekala nemoteno. Po načrtih naj bi se prva generacija dijakov v novi šoli izobraževala že v šolskem letu 2000/ 2001, a jim zaradi neuspelih razpisov za opremljanje prostorov ni uspelo. Kot izgleda, se bodo dijaki in učitelji s Hočevarjevega trga jeseni le preselili na lokacijo Spodnji Grič.
Osnovno izhodišče je vzpostavitev sistema pomoči kadrovskemu štipendiranju, kar naj bi bila ena najboljših metod za ohranjanje kadra v regiji. Osnovo delovanja sistema predstavljajo vsakoletna proračunska sredstva lokalnih skupnosti in morebitnih donatorjev. Na podlagi teh finančnih sredstev in zahtev lokalnih skupnosti po deficitarnih štipendijah zase in za svoje javne zavode pripravi skrbnik sistema, ki ga določijo lokalne skupnosti, prvi razpis za štipendijske kvote za podjetja in organizacije. Na ta razpis se prijavijo javni zavodi, Podjetja in organizacije ter tjsti Posamezni študentje, ki kandidirajo za kvoto posebnih štipendij •n študijskih pomoči.
Sledi drug razpis za posa-
mezne smeri in stopnje študija, namenjen predvsem nadpovprečno sposobnim in študijsko uspešnim študentom iz Posavja. Glede na to, da je prejemnik posavske štipendije zavezan določenim ciljem, mora biti, kot pravijo v delovni skupini, privlačna. Osnova štipendije naj bi bila 30 odstotkov zajamčene plače. Prednost naj bi imeli tisti, ki se izobražujejo v dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih za poklice, ki jih posavsko gospodarstvo potrebuje, in deficitarne poklice za potrebe lokalnih skupnosti.
V Krškem za predlog
Po besedah vodje skupine Roberta Ostreliča bodo v primeru, da sevniški in brežiški občin-
ski svet ne sprejmeta sklepov, k projektu samostojno pristopili v krški občim.
Krški svetniki so odlok o ustanovitvi posavske štipendijske fundacije sprejeli, kljub temu da so v razpravi nekoliko podvomili o razpisnih pogojih za študente, predvsem o pogoju študijskega uspeha, nekateri so tudi trdili, da bi bilo bolje, če bi to vlogo prevzela katera od že obstoječih institucij, kar naj bi znižalo stroške.
V	Brežicah neodločni
Brežiški svetniki podpirajo pristop k mladim kadrom, tudi sami so imeli v zadnjih desetih letih več tovrstnih pobud, iz katerih pa se ni nič izcimilo. Tako so tudi na zadnji seji našli pri tem vprašanju svoj “če”. Opozorili so, da po občinah ni kadrovske politike, zato tudi evidence pravih potreb po profiliranih kadrih ne. Pogrešajo projekt regijske strategije razvoja, iz katere bi bila razvidna tudi kadrovska politika. Izpostavili so, da se bojijo manipulacij s podeljevanjem štipendij, zato predlagajo več pogojev za podeljevanje. Na predlog Edija Štrausa, ki je odprl razpravo, so to tudi zaključili z njegovim predlogom in osnutek zavrnili v delovno gradivo.
V	Sevnici shema vzbuja dvom
V občini Sevnica zadnja leta
v gospodarstvu skoraj ni potreb po visokošolskih kadrih - tako kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje - koga bi torej štipendirali? Naslednja dilema je, kdo od nadarjenih, ki ima ponavadi Zoisovo štipendijo, bi sprejel re-gijsko-kadrovsko in se zavezal ostati v kraju? Bodo ljudje, ki bi jih štipendirali, potem sploh dobili zaposlitev?
Svetniki želijo na svoje dileme dobiti odgovore ali vsaj mnenja odborov. Šolski, kije edini to shemo štipendiranja obravnaval, jo je sicer podprl, vendar z zadržki. Do septembra morata o njej razpravljati še odbora za socialo in gospodarstvo. Dobrodošli pa bodo tudi alternativni predlogi o neposredni občinski subvenciji podjetju, ki je pripravljeno skozi štipendiranje vzgojiti svoj bodoči kader.
V delovni skupini si želijo, da bi posavska štipendijska shema začela delovati že v naslednjem šolskem letu. Tako predvidevajo, da če bodo vsi trije posavski občinski sveti sprejeli odlok in sklepe o ustanovitvi posavske štipendijske fundacije do konca septembra, bi lahko v septembru in oktobru izvedli prvi in drugi razpis ter izbor štipendistov, ob koncu leta pa izplačali že prve štipendije.
Suzana Vahtarič, Lidija Petrišič, Branka Demovšek
Novo Srednjo šolo v Krškem bi svojemu namenu morali predati že lani spomladi, vendar seje prav
Ernest Simončič
ob koncu hudo zataknilo. Dva neuspešna razpisa za nakup in dobavo opreme sta načrte vodstva šole
prli 2 oddelka tehnične gimnazije, 1 oddelek za program elektrotehnik - elektronik in 1 kombiniran oddelek strojni tehnik - elektrotehnik elektronik. V triletnem programu sta odprta 2 povsem nova oddelka, in sicer za program elektrikar - energetik in elektrikar -elektronik ter 1 kombiniran oddelek strojnega programa avtomehanik in preoblikovalec kovin. V šoli bodo v prihodnjem šolskem letu izvedli tudi skrajšani dveletni program za obdelovalce kovin ter diferencialne programe 3+2 za program strojni tehnik in elektrotehnik - elektronik. V sodelovanju s podjetjema Vipap Krško in Tespack iz Brestanice pa so se odločili tudi za dva dislocirana oddelka, in sicer papirniški tehnik v sodelovanju s Srednjo papirniško šolo v Ljubljani in višješol-
Srednja šola bo vseljiva po letošnjih jesenskih počitnicah. V tem času Že poteka opremljanje učilnic in nadstandardne športne dvorane.
Republiške, Zoisove, kadrovske...
Slovenija, Posavje - Zavod Republike Slovenije za zaposlo-yanje tudi za bližajoče šolsko oziroma študijsko leto razpisuje republiške, Zoisove pa tudi kadrovske štipendije. Zadnji rok /a oddajo vlog za republiško štipendijo je za vajence in dija-ke 7. september 2001, za študente pa 5. oktober 2001, roki pa ye,jajo tudi za stare štipendiste. Enaki roki veljajo za pošil-•laoje predlogov za Zoisove štipendiste.
Pravico do republiške štipen- žiti pa je treba dokazila o bruto 'Je lahko uveljavijo vajenci, dija-1 >n študentje, pri katerih doho-na družinskega člana v letu ob0 ne presega celoletnega znes-n 130 % zajamčene plače -050.497 SIT. Kandidati uveljavijo pravico do republiške štipen-'Je na obrazcu “ Vloga za uvelja-republiške štipendije, prilo-
vitev
Nova (stara) ravnateljica
Sevnica-OŠ Savo Kladnik °’ kot kaže, še pred začetkom novega šolskega leta le dobila ravnatelja. Po zapletih okrog 'njeno vanj a, ki se vlečejo vse . uPokojitve Ane Pipan, se Je enajstčlanski svet šole s 70 ? st°tki glasov odločil za Jel-
ko Slukan.
Zadnjo besedo bo tudi to-raj Intela ministrica za šolst-'n šport Lucija Čok, ki naj svoje mnenje oz. soglasje °~3la do konca tega meseca. Sl u °k tem spomnim0- da j ^kanova v začetku lanskega skega leta ni dobila ustrezne e Pore ministrstva in je zato leto vodila OŠ Savo Klad-'k kot vršilka dolžnosti. N.Č.C.
dohodkih in osebnih prejemkih v letu 2000, dokazilo o državljanstvu, stalnem oziroma začasnem prebivališču, potrdilo matične službe o družinskih članih in skupnem gospodinjstvu, potrjen prepis ali fotokopijo spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih v preteklem šolskem letu. Vlogo vložijo,na uradu za delo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer imajo stalno prebivališče.
Za dodelitev Zoisove štipendije za nadarjene so lahko predlagani učenci, vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol ter študentje visokošolskih zavodov, če so dosegli najmanj prav dober šolski uspeh - učenci, vajenci in dijaki oziroma najmanj povprečno oceno 8,0 - študenti; izkazujejo intelektualno ali umetniško nadarjenost, so dosegli javno priznan uspeh ali izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih - dijaki, študenti. Prošnje na razpis kadrovskih štipendij prosilci posredujejo kadrovski službi štipenditorja. Prošnji priložijo potrdilo o vpisu v šolo in oveijen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih. Posamezni štipenditorji lahko zahtevajo tudi druga potrdila. L.P.
Brežičani na Portugalskem
Brežice - Mladinski center Brežice od začetka delovanja aktivno spremlja možnosti, ki jih priključitev k EU prinaša za mlade. Tako so v lanskem letu pričeli s pripravami v okviru programa Mladina, ki kot enega izmed svojih podprogramov ponuja tudi možnost mladinskih izmenjav.
Decembra 2000 je v Franciji v sodelovanju s predstavniki štirih mladinskih centrov s Portugalske, Madžarske, Francije in Slovenije
nastal projekt Meet, ki predvideva srečanja štiridesetih mladih v vsaki posamezni državi v obdobju treh let.
Prva pot je letos za štirinajst dni popeljala deset mladih z mladinskim voditeljem Andrejem iz Brežic v Brago na Portugalsko (na fotografiji). Rdeča nit srečanja so bili okoljevarstveni problemi posamezne države in lokalnega okolja, ki so jih udeleženci medsebojno prede-batirali, pregledali možnosti za njihovo reševanje ter primeijali stanje
v posameznih državah. Seveda je vseskozi skupino družilo spoznavanje ostalih značilnosti držav udeležencev, tako da so se preizkusili tudi v kuhanju domačih dobrot in predstavljanju še česa.
Brežiški mladi so se še udeležili prostovoljnega tabora v avstrijskem Schonau, majhnem mestecu blizu Dunaja, kjer je potekal 14-dnevni delovni tabor, v njem so sodelovali z udeleženci iz BiH, Hrvaške, Italije in gostitelji. Prav tako pa so komaj začeli z lastnim petdnevnim taborom v Športno rekreacijskem centru Grič.
Polni spominov in načrtov pripravljajo v soboto, 1. septembra, ob 18.00 uri predstavitev svoje poti ter seveda možnosti za ostale, da se vključijo v naslednja popotovanja. Sam program Mladina pa mladim, tako direktorica brežiškega centra Patri-cia Čular, v obdobju od 15-25 leta ponuja veliko več. Tako se bosta za devet mesecev v okviru programov Mladinskega centra od septembra 2001 vključili tudi prostovoljki iz Španije in Nemčije. Enake možnosti imajo seveda tudi naši mladi, zato MC Brežice vabi, naj se oglasijo in izkoristijo priložnost, ki se jim ponuja. S.V.
dobesedno podrla, tretji, ki so ga izvedli letos pozno spomladi, pa je končno uspel. V času letošnjih poletnih počitnic že poteka opremljanje šole in športne dvorane, terminski načrti pa so postavljeni tako, da naj bi bila vsa dela zaključena do meseca novembra.
Ravnatelj Srednje šole Krško Ernest Simončič je povedal, da naj bi preselitev v prostore nove šole izvedli v času jesenskih počitnic, ko bodo izdelali tudi nov umik za enoizmenski pouk. V letošnjem šolskem letu so za program srednjega izobraževanja od-
ski program elektrotehnike v sodelovanju z Višjo šolo iz Velenja. Ravnatelj Simončič je izpostavil dejstvo, da seje Srednja šola Krško z novim objektom in novim konceptom ter novo organizacijo dela uvrstila med ustanove z največ različnimi izobraževalnimi programi v Sloveniji. Do meseca novembra bodo na Hočevaijevem trgu vse programe izvajali v t.i. dvoizmenskem pouku, po jesenskih počitnicah pa naj bi vse svoje dejavnosti, vključno z delavnicami, končno le preselili na lokacijo Spodnji Grič. D.K.
Humanost kljub pasji vročini ni zamrla
Sevnica, Radeče - Območno združenje Rdečega križa Sevnica je organiziralo že drugo krvodajalsko akcijo letos. Prva, ki je bila organizirana v maju, je potekala dva dni in to samo v Sevnici. Tudi ta zadnja je bila dvodnevna, le da je en dan potekala v Krmelju, naslednji dan pa v Sevnici. V Krmelju je kri darovalo 75 krvodajalcev, v Sevnici pa 18 L V sevniški občini bo letos organizirana še ena akcija in sicer 24. decembra.
Območno združenje Rdečega križa Laško in Krajevna organizacija Rdečega križa Radeče pa sta v sodelovanju s krajevnimi organizacijami Jagnjenica, Svibno in Vrhovo organizirali krvodajalsko v ponedeljek, 20. avgusta in sicer v Radečah. Kri je darovalo 127 krvodajalcev. N.Č.C.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 6. 8. do 20. 8. 2001
Dečke so rodile: Rezija Našič iz Krškega, Marija Klavžar z Vetrnika, Marija Dimeč iz Spodnjega Starega Grada, Simona Travnikar z Bizeljskega, Marta Gregorič z Vojskega, Mojca Kraševec iz Velikega Mraševega, Sabina Urek iz Kapel in Vesna Bukovinski iz Brežic.
Deklice so rodile: Alenka Pavlič s Senovega, Natalija Uršič iz Krškega, Petra Novak s Senovega, Natalija Godler s Piršenbrega, Anita Vardič iz Krškega, Aleksandra Voglež iz Cundrovca in Diana Dina Palovšnik iz Slovenske vasi.
KULTURA
Grajsko poletje
Sevnica - V sklopu prireditev pod skupnim imenom Sevniško grajsko poletje se je doslej odvilo že osem prireditev: trije študentski koncerti stare glasbe, ki sodijo pod okrilje Festivala Brežice, klovnovska predstava za otroke, razstava Barbare Tihole ter etno jazz koncert skupine Caminoigra, ki jo sestavljajo preizkušeni glasbeniki Jan Tomšič, Blaž Ceralec, Žiga Golob in David Jarh.
Z monokomedijo Mimi je po-zitivka je navdušila Alenka Vidrih, ki je kot sodobna ženska travme ob ločitvi premagala kar pred očmi publike. V vlogi Mimi je spretno prepletla svoje igralsko in glasbeno znanje.
Alenka Vidrih v monokomediji Mimi je pozitivka
Do konca septembra se bo na sevniškem gradu zvrstilo še šest prireditev: večer napolitanskih
pesmi, večer šansonov Srdana De-pola, nastop celjskih gledališčnikov ter lutkovnega gledališča s Slovaške ter cb ..niču, 22. septembra, odprtje mednarodne likovne razstave z naslovom Umetnost brez meja, na kateri bo razstavljalo 80 slikarjev.
V znamenju likovne umetnosti pa bo tudi ta konec tedna. V soboto bodo v galeriji na sevniškem gradu odprli razstavo del, ki so ob koncu tedna nastala na drugi sevniški koloniji, imenovani ArSPEKTA. Na njej so na temo “Akt - ikonografski motiv člo-
veškega telesa”, ust- Slikarka NenaBedek v akciji
varjali Jerca Santej,
Nena Bedek, Janja Flisek - Ba-log, Vladka Stoviček, Martina Koritnik, Alojz Konec, Rudi Stopar in Peter Vene.
Za kulturni program ob odprtju razstave bo poskrbel duet Balalajka iz Rusije s koncertom ruskih pesmi. Nada Černič Cvetanovski
Knjige za Slovenski dom KPD Bazovica Reka
Posavje, Reka - Prvi dve človekoljubni akciji zbiranja knjig za knjižnici PD “Slovenski dom” Zagreb in Slovenskega društva ‘Triglav Split” sta bili deležni izjemno dobrega odziva ne le v posavskem prostoru temveč tudi širše po Sloveniji. Posebno z dolenjskega in primorskega dela domovine zbranih preko 2000 knjižnih enot za obe knjižnici so rojakom na tujem dokaz, kako močan most je podarjena knjiga, v slovenskem jeziku pa še trdnejša vez z domovino in ohranjanje ter negovanje materinega jezika.
Jeseni leta 1947 se je skupina rojakov zbrala z edino željo, ohraniti in občutiti delček domovine tudi v mestu, kamor jih je pripeljala usoda. V spomin na slovensko vas pri Trstu, kjer so padle prve slovenske žrtve fašističnega nasilja, so se takoj odločili za ime društva “Bazovica”. Kljub težkim razmeram so z dobro voljo in marljivostjo vztrajali in tako je “Bazovica” postala eden pomembnejših nositeljev ljubiteljske dejavnosti na Reki. Društvo so radi obiskovali slovenski kulturni in javni delavci ter z literarnimi večeri, znanstvenimi predavanji in potopisi prispevali k boljšemu spoznavanju sebe in predstavitvi svojega naroda pripadnikom vseh drugih na Reki. Po osamosvojitvi obeh domovin je društvo postalo pravo središče za rojake, najprej kot sedež Zveze Slovencev na Hrvaškem, skupne krovne organizacije slovenskih
društev v novi državi, zatem pa še kot organizator Konzularnih dni, v sodelovanju z veleposlaništvom RS v Zagrebu. Srečanja s konzularnimi predstavniki potekajo že peto leto, na njih pa se rojaki seznanijo z vsemi aktualnostmi matične domovine. Slovenski dom “Bazovica” je tako postal resničen dom za vse, ki ne morejo tako pogosto v domovino, članstvo v društvu pa se je povzpelo na več kot 1900 evidentiranih. V društvu delujejo mešani pevski zbor, folklorna in dramska skupina in poteka pouk slovenskega jezika, kar je že začetni namen ustanoviteljev - resno delo z najmlajšimi in tistimi, ki bi se radi izobraževali v materinem jeziku. Občutek skupnosti in hkrati spoštovanje različnosti pa je vseskozi temelj 50-letnega Slovenskega doma KPD “Bazovica” Reka.
N. Jenko S.
Vlakna raja
Sevnica - V Lekos galeriji Ana v Sevnici, ki so jo odprli pred dobrim mesecem, so odprli že drugo slikarsko razstavo. Božidar Zavšek - Dare, slikar, ki je že desetletja vpet v likovna dogajanja Savinjske doline, se predstavlja z razstavo Vlakna raja. Dare Zavšek slika prizore domišljijskega sveta, oprte na bolj ali manj prepoznavne predmete, ki jih obvladuje zabrisana, dvoumna in skrivnostna ženska figura. Razstava bo na ogled do konca avgusta. N.C.C.
Slikar Božidar Zavšek - Dare in sevniški umetnik Rudi Stopar raziskujeta “Vlakna raja”.
Ruski napevi v grajskih prostorih
Brestanica - V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško sta se v okviru Poletja na gradu Raj-henburg v grajskem stolpu brestaniškega gradu s koncertom staroslovanskih, ruskih in ciganskih napevov predstavila Irina in Aleksander Guščin - duet Ira Roma v sodelovanju s slovenskim harmonikarjem Brankom Rožmanom. Z združitvijo teh treh glasbenikov je nastala zanimiva komunikacija med barvitostjo harmonike in širokim repertoarjem Ire Rome, ki obsega številne napeve, podprte z vokalom in virtuozno violino. L.P.
Irinn in A IpkvnnrJpr Crušrin tpr Rrnnkn Rnzmnn
Seminar za
pozavno
•
Podsreda - V javnem zavodu Kozjanski park so v okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda tudi letos organizirali enotedenski glasbeni seminar za pozavno pod vodstvom profesorja Branimirja Slokarja s korepetitorko Aniko Drabon. Udeležilo se ga je enajst mladih pozavnistov iz Španije, Nizozemske, Hrvaške in Slovenije. Slednji je bilo sedem, med njimi tudi domačin Jaka Jankovič s Senovega. V atriju gradu Podsreda so z zaključnim koncertom predstavili svoje delo. Predstavila sta se mednarodni in slovenski kvartet pozavnistov, posamezniki, ob koncu pa še vsi skupaj s profesorjem. L.P.
Glasba in gledališče
Brežice - Mladinski center Brežice je v avgustovskih večerih organiziral več koncertov različnih glasbenih zvrsti in gledaliških predstav. Predstavil se je Teaterfraj z Improligo in “Igro na vrhu”, poslušali pa smo lahko tudi zvoke evropsko-indijske glasbe.
Indoeuropean Musič En-semble, mednarodna skupina glasbenikov, ki se je predstavila v brežiškem Mladinskem centru, v indoevropskem glasbenem jeziku združuje zahodnoevropsko in vzhodnoindijsko glasbeno dediščino. Gre za spoj dveh glasbenih šol, ki jima je skupna želja po svobodnem izražanju. Nastala je na pobudo Carla Gatteschija, ustanovitelja italijanske električne jazz skupine Gezz Zero Group, ko so se ji pridružili trije glasbeniki Ikram Khan, sarangi; Deobrat Mishra, sitar, in Hanif Khan, tabla. Svoj prvenec, s katerim so se predstavili tudi v Brežicah, so izdali prejšnje leto. L.P.
Slikarska kolonija
Vrbovci - V okviru praznika občine Šentjernej, Jernejevo 2001, se odvijajo tudi številni kulturni dogodki, med njimi je slikarska kolonija “Jernejevo 2001”.
Pred dnevi je potekal sprejem slikarjev, udeležencev kolonije “Jernejevo 2001”. Sedem umetnikov Mihajlov Asparuh, Simona Čudo-van, Marija Rus, Stane Jarem, Jože Marinč, Silvo Metelko in Jožica Medle ustvarjajo na poljubno temo v okolici zidanice Gostilne Majzelj. Kolonijo vodi domača slikarka Jožica Medle, katere naloga je strokovno vodenje, izbor udeležencev ter priprava in izvedba razstave ob koncu kolonije. Ta se bo zaključila prav danes, (četrtek, 23. avgust), ko bo v novem župnijskem domu ob 18. uri potekalo tudi odprtje razstave. Sočasno z razstavo del slikarske kolonije bodo odprli še razstavo otroških likovnih del in razstavo ljubiteljev slikarstva. Avtorji, k! prihajajo iz domače občine, pa so obiskovali tudi tečaj slikanja pri slikarki Medletovi.
Ob odprtju razstave bo potekal kulturni program, v katerem se bodo predstavili pianist Erik Šuler ter kitarista Dušan Pavlenič in Iztok Zorko. K.M.
Jernejevo 2001
Šentjernej - Na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo se bo nocoj (četrtek, 23. avgust) ob 20. uri odvijal koncert Občinskega pihalnega orkestra Šentjernej. Na dan sv. Jerneja, v petek, 24. avgusta, bodo obeležili praznik občine Šentjernej s celodnevnim čaščenjem v tamkajšnji farni cerkvi, kjer bo ob 20. uri tudi orgelski koncert. V soboto, 25. avgusta, se bosta predstavili godbi na pihala, in sicer na sejemskem prostoru bo koncert godbe iz Trebnjega, v centru mesta pa koncert godbe iz Kamnika, oba koncerta se bosta začela ob 10. uri, medtem ko bo skupni koncert treh pihalnih orkestrov tega dne ob 16.30. Ob 17. uri pripravljajo tradicionalno povorko “Jernejevo 2001”, v kateri se bodo predstavila vsa delujoča društva v občini. K.M.
napovedi
23.	avgust
Sevnica - Lutkovno gledališče Piki, Slovaška, Ela hop, grad
24.	avgust
Brestanica - Koncert jazz, funk glasbe, grad
25.	avgust
Sevnica - Otvoritev likovne razstave ArSPEKTA 2, v otvoritvenem programu sodeluje Duo Balalajka, Rusija
26.	avgust
Bohor - Razstava fotografij “Bohor, narava in ljudje” ter ostale aktivnosti ob zaključku poletnega tabora Zoisovih štipendistov, koča na Bohorju
29. avgust
Sevnica - Večer napolitanskih pesmi, skupina MESCLA iz Italije, grad
l.september
Sevnica - Večer šansonov s Srdžanom Depolo s Hrvaške, grad
Tropsko popoldne. Vzdihujoče za “visokotlakaše”, z 90/50 pa sem s soncem in vetrom v popolnoma čarobni poletni harmoniji. Nizanje bo šlo po odstavkih, datumi so ostali v klobčiču ob mačkončku Mih-ku pod brajdo.
Potapljanje v kulturo čutim v vsaki pori in jo piham iz vsake luknje. Čez spomin se vleče kot sveta neskončne ceste v nikoli dokončano zgodbo. Obljubljena gre z repa malce višje.
Risarskim stvaritvam iz Sveta glasbe, barv in linij so dali navdih KONCERTU Petra Robič in Ines Zidarič, ZELENEMU POLJU Katarina Šoško in Lea Pavlovič, IGRI -NOT Tina Lanšček, KOMPOZICIJI Anja Stojakovič, OBOKOM Maja Prah, KITARAM Matej Bukovinski in Damjan Butara, DIALOGU Sanja Štefanič in Darja Gramc, MAVRIČNEMU DEŽU
Katjuša Mlekuž in Maruša Bradač, PREBUDITVI Sara Pegam ter najvišje izlicitirani HARMONIJI Nina Pinterič in Dubravka Gramc. In karizmatična mentorica Mojca Planinc. Naslovi in imena. Za njimi so mlade impresionistične realistične duše, okretne možganske vijuge in ustvaijalni prstki. Ki bodo morda nekoč izstopali kot solisti. In se morda znašli na prvi strani kakšnega časnika ali v špici informativnega programa. Kot se to v zadnjem času zgodi ob podelitvah nagrad ob kulturnem prazniku, kijih nekateri - zaradi uvida v spletke - zavrnejo ali Evrosongu, ko je oni, ki poje, naše gore list. Oni, ki bodo še pisali o kulturi, ne bodo odkrivali gospodarskega kriminala in jih ne bo treba iskati med rumenimi stranmi. In jim pohajanje po večerih še naprej ne bo ušlo, tudi serija nejevernih pogledov ne, pa ne gospodarski in politični kriminalk In tudi ne bajeslovne poslanske plače. Ki so ljudstvu, napisane v Delu, dvignile tlak. Lahko meni z nizkim.
Za drobec sem se šla jasnit k dragi Cvetki Miloševi v atelje. Poseben vonj, ustvarjalni nered, dobra družba in klovn, ko mu je rojevala dušo, so naredili svoje. In prišli do zaključka, da smo vsi klovni, vsak s svojo vlogo. In da bova od tu odšli nevedni s široko odprtimi otroškimi očmi, pa naj si naklonjeni duhovni nadgradnji za ta svet še tako vroče že v ranem jutru želimo posvetnih reči.
Mejdun, ne bom več vlekla nase brezimnih življenjskih zgodb. $e tako cvilečih ne. Izpihana duša brez argumentov pač ni verodostojna. Pa kaj bi, ko tudi na vse “sorte” svetnikov sije sonce, jih ovija blag veter in ščiti sinje nebo. Ni to lepo?
Kot se je v vsakršni življenjski gneči dobro in lepo sprehoditi p° galerijah, se napolniti v knjižnicah ali utoniti v zvoke koncertov. P° lastni izbiri za svoj okus.
Miren dan želi “tista” iz časopisa. Posebej Janezom in Lojzkam tu in tam, ki delajo tam in tu in ^ jim godi to in ono.
Jutri bo nov dan.
Natja
GLASBA
stran 9						Sava6te, 22.8.2001
mmsmmmm					—	H
Zverina band - izvirna posavska glasbena skupina
Minilo je šest let, odkar so se prvič zbrali, da bi javnosti predstavili projekt zverinske glasbe, zato so se poimenovali Extreme Zverina band. Kot pravijo, je v začetku šlo za “golo zajebancijo”, kmalu pa so s svojo izvirnostjo navdušili številne pripadnike mlade generacije iz Posavja, glasbene kritike in širšo slovensko glasbeno javnost. Ideja o zverinskosti je prerasla v gibanje in se razširila tudi izven državnih meja, predvsem na območje sosednje Hrvaške.
Zverina band sestavljajo ritem kitarist Bojan Franko, bas kitarist Mario Martinovič - Mrco, bobnar Enos Kugler, solo kitarist Matic Lapuh, pevec Jožef Irt in “back vokalistki” Barbara Vovk in Lidija Cizel. Zaradi dopustov in drugih obveznosti so se pogovora za SavaGlas udeležili prvi trije, ki so o “bandu” spregovorili na svojstven način - po zverinsko.
Na posavski in slovenski glasbeni sceni ste prisotni že več let in ste nekaj posebnega. Kako je pravzaprav prišlo do nastanka skupine?
Bojan: Obstajala je ideja, ki smo jo na željo Andreje in praznovanja njenega rojstnega dne uresničili leta 1995, in sicer tako, da smo ji poklonili nekaj najlepšega, našo glasbo. Prvič smo se sestali iz “gole zajebancije”, v tem stilu pa seje tudi nadaljevalo. Vsi smo “brenkali” že prej, ko pa smo se javnosti prvič predstavili, nas je ta navdušeno sprejela. Naša v°lja je rasla in rodila se je glasbena skupina Extreme Zverina band. Čez nekaj let smo pripono extreme opustili, danes pa nastopamo kot Zverina band.
Trenutna zasedba se nekoliko razlikuje od prvotne. Ste se z bivšimi člani razšli zaradi sporov ali česa drugega?
Bojan: Današnja zasedba je res bistveno spremenjena, toda ne zaradi tega, ker bi znotraj banda Prihajalo do nesoglasij ali celo sPorov. Nekateri so nas zapustili zaradi obveznosti, ki jih življenje
sproti prinaša, prijateljstvo pa je ostalo. Morda je bilo težko nadomestiti vsakega posebej, toda z željo, da nadaljujemo, smo uresničili osnovno idejo - promovirati zverinsko glasbo.
Mrco: In tekste. Tudi ti so nekaj posebnega prav zaradi našega “front mana” Jožefa, ki ga danes, žal, ni z nami. Ima pač druge obveznosti.
Z nami pa je novi bobnar Enos. Kako se počuti mlad fant, ki v že uveljavljeni zasedbi nadomesti prav tako že uveljavljenega bobnarja, kot je Frenk Les?
Enos: Ni enostavno. Sem nekoliko mlajši od ostalih članic in članov, toda svojo vlogo in nalogo, ki mi je zaupana, izpolnjujem resno in odgovorno. Vesel sem, da so me sprejeli in da lahko sodelujem pri projektu, ki mi je bil všeč že v času, ko sem bil le njegov zvesti opazovalec.
Bojan: Frenk seje odločil, da se priključi skupini Shyam, mi pa smo veseli, daje z nami Enos. Je zelo dober bobnar, takih res ni veliko.
Mrco: Z Enosom smo zelo zadovoljni in v veliko čast nam je, daje z nami.
Za vami je šest let ustvarjalnega dela. Koliko je dokumentiranega?
Mrco: Že pred petimi leti smo posneli štiri demo komade, kmalu nato pa še šest. Vse smo pripravili sami, od tekstov, glasbe, ovitka, vedno pa seje zataknilo pri financah. Brez velike pomoči naših prijateljev in sponzorjev, marsičesa ne bi uresničili.
Bojan: Prvi CD smo izdali v samozaložbi, in sicer v Samobo-ru. Tudi tu se je zataknilo, seveda zaradi financ. Najprej smo bili prepričani, da bomo izdali le 1000 zgoščenk, izdali pa smo jih 3000, in danes vemo, da smo storili prav. Naša glasba se je začela vrteti na več radijskih postajah v Sloveniji in na Hrvaškem, mi pa smo že začeli razmišljati tudi o prvem videospotu. Sicer pa je Mrco pisatelj, ki ima že izkušnje z izdajo svoje prve knjige. Tudi v njegovem primeru ni šlo vse glad-
ko, zato so ga težave malo manj presenetile kot ostale v bandu.
Vse uspešne glasbene skupine audio posnetke nadgradijo z video posnetki. Kdaj in kako ste posneli prvega?
Mrco: In edinega, zaenkrat. Frenk je imel idejo, da bi pesem Mičo Vormen posneli na kamionih, ki so v Krško pripeljali uparjalnike. Zadeva ni bila enostavna. Potrebno je bilo zbrati dovoljenja in denar, seveda. 6000 DEM. Ko smo vse potrebno pripravili, smo k sodelovanju povabili tudi Slavka Ivančiča, Enza Hrovatina, kitarista skupine Faraoni in Franca Derendo.
Bojan: Slavko je prepeval skupaj z Jožefom, kitarski solo vložek je prispeval Enzo, klaviature in harmoniko pa je odigral Franc Derenda. Videospot je bil vrhunsko posnet, veliko pa se je vrtel tudi na slovenski televiziji.
Enos: Mene pri snemanju še ni bilo zraven. Škoda.
Kaj se je dogajalo potem, po posnetem videospotu?
Bojan: Marsikaj. Najprej so prihajale' ponudbe o nastopih. Skoraj iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz Hrvaške. Nastopili smo v Laškem, Ajdovščini, Ivančni Gorici, Ljubljani, Piranu, Mariboru, na Rock Otočcu, kjer je posnet tudi kompilacijski CD. Koncerti so bili zelo obiskani, odziv publike pa veličasten. Gostovali smo v znameniti petkovi radijski oddaji Saša Hribarja Radio Ga-ga, kjer je bil v studiu tudi naš veliki
“fan”, olimpijski prvak Luka Špik, avtor “zverinščine” Jožef pa je imel naenkrat polne roke dela.
Mrco: Začeli so nas vabiti tudi v hrvaške kraje in na enem izmed koncertov v Zagrebu smo se spoprijateljili s člani skupine Psiho-modo pop. Pravi fantje, ki imajo neverjetno naklonjeno publiko, zvesto, kot je malo katera.
Kaj pa Brežice in Čatež? Ali ste tudi vi svojim prijateljem tako naklonjeni kot Psihomodo pop svojim ?
Bojan: Seveda. Mi smo čateš-ki band, čeprav nismo vsi s Čateža. Koncert, ki smo ga v Brežicah izvedli lani novembra, si bodo vsi za večno zapomnili. Še danes se govori, da se kaj podobnega v Brežicah ni zgodilo niti v najbolj rockerskih časih v osemdesetih letih. Naši nastopi so nekaj posebnega, so zverinski in to ljudem ugaja.
Mrco: Izpolniti moramo tudi obljubo, ki smo jo dali Društvu študentov Brežice. Dolgujemo jim en koncert in v tem času se že pripravljamo. Odigrati bi ga morali 1. septembra, toda nisem ravno prepričan, da nam bo “zlau-falo”.
Enos: Tega, da bomo kmalu nastopili nekje v Brežicah, se tudi sam zelo veselim. Moja velika želja je, da nam nastop uspe in da bodo obiskovalci odhajali zadovoljni, kot sem še pred časom zadovoljen s koncertov “zverin” odhajal sam.
Ali bo šlo za samostojni koncert ali boste k sodelovanju povabili še kakšno glasbeno skupino?
Mrco: Ne vemo še natanko. Že na Čateško noč smo hoteli povabiti skupini Psihomodo pop in Big foot mama, toda “zakompliciralo” seje z dovoljenji. Birokracija pač. Naš osnovni namen in cilj je druženje, zabava in turizem, tega pa nekateri nočejo razumeti. Je pač tako. Mogoče nam uspe naslednje leto.
Enos: Žal mi je, da letos nismo uspeli. Kar nekaj truda je bilo vloženega v projekt Čateške noči in upam, da ne zaman. Iz letošnjih slabih izkušenj smo se nekaj na-
učili in sicer, da bomo vztrajali celo naslednje leto. Menda nam v letu 2002 tega ne bo ponovno kdo preprečil. Ne bi bilo “fer”.
Kaj v tem času načrtuje Zverina band in kakšne naloge so pred vami?
Bojan: V zadnjem času nismo ustvarjali novih komadov, šlo je
za preigravanje starega železnega repertoarja, ki ga naša publika že dobro pozna. Smo se pa nekako dogovorili, da že jeseni pristopimo k novemu projektu. Name-
ravamo posneti nekaj novih skladb, predvsem pa posneti nov videospot. Ali nam bo uspelo? Prepričan sem, da bo, saj smo tudi do sedaj vedno uspeli, čeprav čas skoraj nikoli ni bil naš zaveznik. Želimo čim več igrati, morda v krajih, kjer še nikoli nismo. To je izziv, za katerega se splača živeti.
Enos: Vzdušje v bandu je enkratno, vsi si želimo novih dogodivščin, novih poznanstev, novih srečanj s prijatelji, za katere imamo ljudje v vse hitrejšem tempu življenja ponavadi bistveno premalo časa.
Mrco: Ostati moramo zdravi, da bi izpolnili lastna pričakovanja in pričakovanja naše publike, prijateljev, sponzorjev in vseh, ki nas kakorkoli podpirajo. V imenu vseh članic in članov banda se jim zahvaljujem, kajti brez njih bi bilo vse, kar počnemo, brezplodno, jalovo početje, tako pa je veliko zadovoljstvo živeti in ustvarjati ob njih in za njih.
Danilo Koritnik
lestvice
f	r	7	|	c	W
"k*.	If. -	VŽ	H	~H.fi
08,7 in 9S.9 MHz
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večernem programu
SLOVENSKA LESTVICA
1.	1 MILJO OD OBALE - CALIFORNIA
2.	KAKO NAJ VEM - MAJDA ARH
3.	B MASHINA - SIDDHARTA
4.	OKLEP - BIG FOOT MAMA
5.	MUCA-TINA G
6.	ŽIVLJENJE LEPŠE JE - SOUND ATTACK
7.	NORA LJUBEZEN - KALAMARI
8.	NISEM JAZ - SLAVKO IVANČIČ
9.	DRUGAČNE BARVE - DADI DAZ
10.	PRIHAJAM DOMOV - POP DESIGN
slovenska narodna glasba
Brestanica - evropsko središče ženskega tekmovanja na “frajtonarici”?
Brestanica - Na gradu Rajhenburg je potekalo četrto državno prvenstvo žensk, ki igrajo na diatonično harmoniko. Tekmo-Van.je, na katerem nastopajo samo ženske, je ne le slovenska, temveč tudi svetovna posebnost.
Milan Breči, idejni oče tekmo-vanja za Zlato harmoniko Ljubeč-ae’ je pred štirimi leti s pomočjo Radia Sevnica organiziral prvo državno prvenstvo žensk, ki igrajo na dtatonično harmoniko. Prireditev ^eje prijela in na letošnji je nastopi-0 \5 tekmovalk iz vse Slovenije, j^arih od 7 do 65 let. Najmlajša je >la devetletna Kristina Pahor iz ^ranja, najstarejša pa 65-letna Anka Podobnik iz Ljubljane, ki se Je 'Stanja lotila šele pred dvema letoma.
Strokovna komisija, ki sojo sestavljali Matevž Zaveršnik iz Cel-L Stane Cetin iz Krškega in Slav-Rauch iz Novega mesta, je oce-
1	a, da je zmagovalka letošnjega ®kmovanja Indira Šimunič iz . ('zjega, druga je bila Tina Bohak
2	Orehove vasi, tretja pa Petra Za-*°kar jz Laškega.
Poleg strokovne komisije, ki 1 Pfen|uie kvaliteto igranja, vsako 0 še publika izbere svojo lju-
bljenko, ki ji podelijo naziv najpri-kupnejše tekmovalke. Letos je ta ■ naslov pripadel Petri Simonišek iz Brestanice, kije ta laskavi naslov
Najmlajša udeleženka tekmovanja Kristina Pahor iz Kranja
osvojila že lani. Najboljše so prejele unikatni kristalni pokal, vse sodelujoče pa priznanja.
Poleg tekmovalnega dela, katerega pokrovitelj je bjl znani izde-' lovalec harmonik Rutar iz Sel pri Novi Gorici, so potekale še spremljevalne aktivnosti. Mednje sodi tudi predstavitev harmonike Frece, ki je nekoliko drugačna od običajnih, a si že utira pot k potrošnikom. Harmonika Frece ima namreč dodano eno vrsto gumbov na diskan-tni strani in dodatek štirih gumbov na basovski strani. Z dodano vrsto gumbov, kjer se nahaja-
devetletna Jo vsi toni, kijih pri običajni diatonični harmoniki ni, se lahko smiselno zaigra vsaka melodija. Tako izpopolnjena harmonika je izdelana in preizkušena v praksi,
novosti pa so patentirane pri patentnem uradu v Sloveniji in tujini. Najbolj pa so veseli pohval har-monikaijev, ki jo že igrajo.
Organizatorja državnega prvenstva harmonikark Turistična agencija BooM Krško in Turistično društvo Brestanica že načrtujeta peto državno tekmovanje. Okrogla obletnica naj bi bila mejnik in priložnost, da se nekatere stvari okrog tekmovanja še izboljšajo pa tudi spremenijo. Ne nazadnje so ambicije organizatorjev, da slovensko prvenstvo žensk, ki igrajo na diatonično harmoniko, preraste v evropsko.
Tako naj bi Brestanica postala evropsko središče ženskega tekmovanja na “frajtonarici”. Vsekakor pa naj prireditev ostane v Posavju, meni Milan Bred, čeprav so že letos dobili mamljive ponudbe iz znanih turističnih krajev, ki si želijo popestritve s prav takimi prireditvami. N.Č.C.
TUJA LESTVICA
1.	MONEY HONEY - ALEXIA
2.	BOOTYLICIOUS - DESTINY’S CHILD
3.	ANGEL-SHAGGY
4.	UREMIND ME-USHER
5.	GENTLEMAN - LOU BEGA
6.	LOADED - RICKY MARTIN
7.	LADY MARMALADE - CHRISTINA AGUILERA
8.	BAILA - ZUCCHERO
£ THERE YOU’LL BE - FAITH HILL 10. JADED - AEROSMITH
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večernem programu
1.	DOLENJSKI DIMNIKAR - ans. Gregorja Oblaka
2.	KOKODE POLKA - ans. Vita
3.	NI VSE BOGASTVO - Štirje kovači
4.	FANTIČ MOJ - ans. Matjaža Kokalja
5.	VESELI POŠTARJI - Mladi prijatelji
I KUPON ZA GLASOVANJE	I
Glasujem za slovensko pop skladbo:
| Glasujem za tujo skladbo:	_____________________ |
Glasujem za narodno zabavno skladbo:------------- |
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice _
ŠPORT
.
Sava Glas, 22.8.2001 s
rokomet

Rokometni utrip Sevnice
Sevnica - V Sevnici se je na pripravah na svetovno prvenstvo mudila državna mladinska rokometna reprezentanca. Najboljši slovenski rokometaši so letos že tretje leto za kraj svojih treningov izbrali Sevnico.
Navdušeni so namreč nad tem, da so lokacije treninga le streljaj oddaljene od hotela, v katerem bivajo. Sicer pa mladinske reprezentante s sevniškimi povezuje prijateljstvo, poleg tega pa je trener sevniške ekipe Iztok Godec sočasno tudi pomočnik trenerja državne reprezentance Miša Toplaka.
Slovenska reprezentanca se s Sevničani, ki jim je letos uspela zmagovita vrnitev v prvo “A” slovensko ligo, ni pomerila, saj so se uradni treningi sevniške rokometne ekipe začeli 13. avgusta.
Na seji upravnega odbora Rokometnega kluba so se pred dnevi
dogovorili o načinu priprave na novo sezono, razporedu turnirjev ter pripravljalnih turnirjev, med drugim pa so se dogovorili tudi o izvedbi t.i. Turnirja spominov, ki bo 15. septembra. Gre za turnir v spomin na tri znane sevniške rokometaše Lovreka, Krnca in Sumeja. Prejšnja leta so spominske tekme potekale ločeno za vsakega preminulega rokometaša, v lanskem letu pa so vse tri združili in tako bo tudi letos. Na turnirju bo poleg sevniških rokometašev nastopila še ekipa Dobove, Gorenje - Velenje ter eden od hrvaških prvoligašev, Zagreb ali Medveščak.
Sevničani pa se vsako leto spo-
mnijo tudi znanega sevniškega rokometaša Jožeta Šilca. Pravzaprav se ga spominjajo v vseh slovenskih klubih, kjer je bil aktiven kot igralec oz. kot trener. Del t.i. Šilčevega memoriala se bo letos odvijal tudi v Sevnici, in sicer 21.avgusta.
Ta konec tedna pa je v Sevnico na priprave dopotoval avstrijski klub z mednarodno zasedbo imenovan Zahodni Dunaj. Trener tega kluba je znano rokometno ime Abas Arslanagič, vratar je Ro-lando Pušnik, eden od igralcev pa je tudi Igor Botulja, sicer re-prezentat Jugoslavije.
Nada Černič Cvetanovski
plavanje
Spet odlični rezultati
Koper - Mladinskega državnega prvenstva se je udeležila tudi štiričlanska ekipa Plavalnega kluba Celulozar iz Krškega, domov pa so se vrnili bogatejši kar za sedem medalj in s številnimi odličnimi rezultati. Tako je Rok Kerin v svojih petih nastopih osvojil tudi pet odličij, od tega štiri srebrne - na 400 m prosto (4:11,74), 200 m prosto (2:01,09), 200 m mešano (2:14,87) in 400 m mešano (4:50,63), bronasto medaljo pa je osvojil na 100 m prosto (0:55,58).
Odličen je bil tudi Jaroslav Kovačič, bil je tretji na 200 m prosto (2:11,42), na 100 in 50 m delfin pa četrti. Ko pa je že kazalo, da bo odličen še v disciplini 200 m hrbtno, je bil zaradi predolgega plavanja pod vodo (15 m) diskvalificiran. Se ena medalja je pripadla krškemu Celulozarju, osvojil jo je Jaka Marušič, ki je bil na 100 m prsno tretji (1:09,33), četrto mesto je osvojil na 50 m prsno, na 200 m prsno pa je bil šesti.
Nika Jevnik je bila četrta na 50 in 100 m delfin, sicer pa so vsi nosilci medalj krepko izboljšali tudi svoje osebne rekorde.
Ob že omenjenem prvenstvu pa je potekalo tudi absolutno državno prvenstvo, na katerem so plavalci krškega Celulozarja dosegli deset uvrstitev v finala “A” in kar šestnajst v finala “B”. Ponovno je bil najuspešnejši Rok Kerin s četrtima mestoma na 200 m mešano in 400 m kravl, bil pa je še peti na 400 m mešano, osmi na 800 m kravl in enajsti na 100 m kravl. Jaroslav Kovačič je bil šesti na 200 m delfin in osmi na 100 m delfin, osmi pa je bil tudi Jaka Marušič na 100 m prsno.
Moški štafeti na 4x100 m kravl in 4x100 m mešano sta dosegli sedmo oziroma osmo mesto, sedma pa je bila tudi ženska štafeta 4x200 m kravl.
Krčanka Urška Slapšak, ki sicer plava za Radovljico, pa se je ovenčala s kar štirimi naslovi državne prvakinje.
konjeništvo
Znajo boljše
Ljubljana, Šentjernej - Na hipodromu Stožice v Ljubljani sta bila od posavskih tekmovalev na štartu le dva predstavnika, in sicer Safir z Urošem Bernardičem in Aqua z Anamarijo Cetin. Tokrat noben od posavskih udeležencev ni bil uspešen, saj je bil Safir diskvalificiran v osmi dirki, medtem ko je Cetinova z Aquo po zapletu na štartu končala na osmem mestu.
Tudi Šentjernej ni prinesel velikih uspehov za Posavje. Še najbolje je šlo v četrti dirki bratoma Mars. Martin z Dally Tornadom je bil tretji. Dorč Tornado z Gregorjem pa je bil šesti. Aqua in Ana Marija Cetin nista končali pete dirke. Kobila se je takoj po štartu spotaknila in stekla v prepovedan galop. Sedma dirka je prinesla zmago naknadno prijavljeni Sonni
Score z Ivom Žanom,
čeravno je na začetku kazalo vse v prid domačega Bukefalosa in izkušenega Voje Male-tiča, ki pa seje že v osmi dirki vendarle veselil zmage, ki jo je pritekla Suriya.
Če to ni bil dan za posavske tekmovalce, pa je bil to vsekakor dan za posavske župane, ki so se udeležili
Utrip iz Šentjerneja
dirke Posavsko-dolenj-skih županov. Fuci Fuc iz krškega kluba je namreč po žrebu postal začasna last župana ob-
čine Krško Francija Bogoviča, njun štart pa je bil tako silovit, da sta vodila celo pred favoriziranim in že dvakratnim zmagovalcem domačim županom Francem Hudoklinom s Pelijem 11, ki je na koncu še tretjič zmagal, a le za las. Zmagovalca so namreč določili s pomočjo foto finiša, tretje mesto pa si je s Pinom pritekel župan občine Sevnica Kristijan Janc. K.M.
[ TElBdZUA NOVO MESTO 1
licanall
s Trdinovega vrhd /j f -	•
na kanalu *r I ,
na kanalu *f I Telefon: 07 J9301860: :

v f« e-maji: urcdnikK^tv-ijm.si4*
Visoki cilji RK Dobova
Dobova - Rokometaši RK Dobova so dobra dva meseca pred začetkom državnega prvenstva 1. B rokometne lige že začeli s pripravami. Predstavitve ekipe in vodstva kluba se je udeležila večina igralcev. V letošnji sezoni bo rokometaše iz Dobove vodil Janez Simončič, trener z dolgoletnimi izkušnjami, ki napoveduje ponovno uvrstitev svoje ekipe v 1. A rokometno ligo.
Vodstvo RK Dobova je pripravilo predstavitev ekipe, ki bo v letošnji tekmovalni sezoni nastopala v l.B rokometni ligi. Ekipo sestavljajo pretežno domači, že uveljavljeni igralci, pridružili pa so se jim tudi nekateri, ki so v zadnjih letih igrali v drugih slovenskih in hrvaških klubih. Predsednik kluba in brežiški župan Vladislav Deržič je ob tej priložnosti igralcem in vodstvu kluba zagotovil, da bodo poskrbeli za sredstva, ki jih ta potrebuje za nastopanje na tako visokem nivoju in izrazil pričakovanje, s trdim delom pa uresničiti to, kar pričakuje rokometna javnost. Županovim besedam se je pridružil tudi direktor Bogomir Doberšek in dodal, daje letošnji prvi in edini cilj ponovna uvrstitev RK Dobova v 1. A rokometno ligo. Za ta cilj pa bo potrebno osvojiti prvo ali drugo mesto v ligi, kar gotovo ne bo lahko.
Svoje načrte je predstavil tudi novi trener RK Dobova Janez Simončič (na fotografiji). Poudaril je, da bo vsaka tekma pomembna, saj bo za dosego zastavljenih ciljev potrebno zmagovati tako na domačem
igrišču, kakor tudi v gosteh.
Vodstvo in ekipa so se seznanili tudi z novimi pravili rokometne ig-
re, predstavil jih je predsednik zbora rokometnih sodnikov Posavja in sodnik državne kategorije Iztok Pirc. Nova pravila bodo narekovala hitrejšo igro, dosegati pa bo mogoče več golov kot do sedaj. Najpomembnejša novost v pravilih pa je veliko strožje kaznovanje nediscipliniranih igralcev na igrišču, kakor tudi na klopi, v tem pogledu pa ne bodo izvzeti niti člani vodstev rokometnih ekip. D.K.
Rokometne vezi
Sevnica - Na pripravah je bila avstrijska rokometna ekipa West Wien, kar je domači klub izkoristil za prijateljsko pomeijanje moči.
Trenerja sta se dogovorila za 80 minut igre, tako da so svojo priložnost dobili vsi igralci obeh moštev. Na koncu so bili boljši Sevničani z rezultatom 39 : 34.
vlečenje vrvi
Gamsi
Lukovec, Log-V meddržavni ligi v vlečenju vrvi že drugo leto uspešno nastopa športno društvo Gamsi, ki ga vodi Toni Kolman z Lukovca pri Sevnici. Društvo šteje 15 članov iz Posavja in Zasavja in deluje že osem let.
Na tekmovanju nastopa ekipa z osmimi člani in obvezno rezervo, ekipa pa tehta 1200 kg. Za njimi je že peti krog tekmovanj, zadnje na meddržavni ligi so organizirali prav sevniški Gamsi, in sicer na Logu, kjer so v konkurenci osmih slovenskih in hrvaških klubov osvojili drugo mesto. Do konca tekmovanja so še trije krogi; prva tekma bo 25. avgusta v Izoli. N.Č.C.
balinanje
nogomet
Uspel nočni turnir
Spodnji Stari Grad - Tradicionalnega nočnega turnirja posameznikov, ki ga‘ob prazniku krajevne skupnosti Dolenja vas vsako leto priredijo na tamkajšnjem balinišču, seje letos udeležilo kar 32 tekmovalk in tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov.
Zmagal je Anže Zule iz Kočevja, ki je v finalnem srečanju premagal komaj šestnajstletno Nino Novak z Mirne, tretji je bil domačin Mirko Očkarl, četrti pa Miro Gričar iz Kočevja.D.K.
Najboljša četverica Nina Novak, Anže Zule, Mirko Očkarl in Miro Gričar po več kot šestnajstih urah tekmovanja
kolesarstvo
9. Rudijev memorial
Kostanjevica na Krki - V organizaciji Rekreativnega kolesarskega društva Krško (RKDK) je letos že devetič zapored potekal tradicionalni rekreativni kolesarski maraton 9. Rudijev memorial, ki se gaje udeležilo kar 280 kolesarjev iz vse Slovenije, prišli pa"so tudi iz sosednje Hrvaške. Udeleženci so lahko izbirali med dvema dolžinama proge, in sicer mali maraton 35 km in veliki maraton 90 km. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za številna presenečenja in nagrade. Prihodnje leto bo maraton, ki ga člani RKDK organizirajo v spomin na svoje preminule prijatelje kolesarje jubilejni, deseti, sovpadal pa bo s 750-letnico Kostanjevice, zato obljubljajo številne novosti in presenečenja, upajo pa, da bo prireditev imela tekmovalni značaj. K.M.

A'.
Petkrat zlati
Črna na Koroškem - Tradicionalnega, že 21. maratona Kralja Matjaža so se uspešno udeležili tudi sevniški atleti, ki so v šestih kategorijah osvojili kar pet zlatih medalj, dve so osvojili v članski kategoriji, prijetno presenečenje pa je bila tudi družina Drobne, ki je zmagala v sedem kilometrskem družinskem teku. Sicer pa je pri članicah do 35 let na 10 km zmagala Mateja Drobne, pri veteranih Rafko Drašek, med dečki letnika 90 in mlajši je na 3 km dolgi progi zmagal Lucijan Sinkovič, Marko Virtič pa je bil najuspešnejši na isti dolžini proge v kategoriji dečkov letnika 86 in mlajši. Omenimo še šesto mesto Bojana Bedrača in petnajsto mesto Bojana Sinkoviča, oba sta tekla na 10 km progi v kategoriji veteranov do 40 let.
NK Krško na prvem mestu
Krško - Na stadionu Matije Gubca so nogometaši NK Krško odigrali uvodno srečanje prvega kroga 3. slovenske nogometne lige - sever, proti ekipi NK Šmarje pri Jelšah. Po pričakovanjih so vseh devetdeset minut igrali resno in tekmo dobili s končnim rezultatom 4:1. Na prvem letošnjem gostovanju so v drugem krogu igrali v Gereči vasi in zmagali z rezultatom 3:0. Strelci za NK Krško dosedaj: Damir Panič 3, Dragan Milanovič 1, Slaviša Dvorančič 1, Marko Mitič 1 in Simon Pirc 1. Po dveh odigranih krogih so krški nogometaši na prvem mestu lestvice 3. SNL - sever, osvojili so 6 točk z “gol razliko” 7:1.
Krško - Posavski mladinci in kadeti so odigrali prvi krog srečanj druge slovenske mladinske in kadetske lige, oboji so bili gostje Dravinje. Mladinci so bili poraženi s 3:1 (2.1), poraženi a z bistveno nižjim izidom pa so bili tudi kadeti, to srečanje se je končalo z 1:0 - takšen je bil izid že po prvem delu.
V drugem krogu pa so oboji visoko premagali goste Prevaljskega Korotana. Mladinci so zabeležili končni izid 15:0 (4:0), kadeti pa 16:0 (4:0), tako, da so na lestvici mladinci trenutno na tretjem, kadeti pa na četrtem mestu.
	
košarka
‘Pekel 2001”
Krško - Športno društvo Reaktor Krško je organiziralo Posavsko košarkarsko ligo Pekel 2001, finalni del, na katerem je nastopilo osem ekip, ki so si pridobile pravico nastopa na predtekmovalnih turnirjih, pa so odigrali v športni dvorani Leskovec. Začelo se je na ploščadi pred Kulturnim domom Krško, vendar je organizatorjem ponagajal dež, tako da so po nekaj odigranih tekmah z igrami nadaljevali v športni dvorani Leskovec.
Košarkarski utrip iz športne dvorane Leskovec
V finalu se je pomerilo 8 ekip, igra je potekala po skupinah in p° pravilih tri na tri na en koš. Zmagala je ekipa Pantelija z Rake, drugo mesto so osvojili košarkarji Ni Trade iz Brežic, tretje ekipa Krško m četrto mesto Robsi iz Krškega. Za najkoristnejšega igralca je bil pr°' glašen Borut Rozman iz zmagovalne ekipe Pantelija, predsednik ŠD Reaktor Marko Šonc pa seje ob zaključku zahvalil vodstvu OŠ Leskovec, ki jim je omogočilo izpeljati zaključek turnirja v tamkajšnji športni dvorani. D.K.

KRONIKA
Motoristi - izpostavljena kategorija na cesti
Posavje, Slovenija - Skoraj ne mine dan v teh poletnih mesecih, da ne bi slišali, da se je hudo ali smrtno ponesrečil motorist. Najbolj kritične so sobote in nedelje. Na PU Krško zaenkrat v tej kategoriji ne beležijo smrtnih izidov, čeprav je bilo kar 34 tovrstnih prometnih nesreč.
Na posavskih cestah seje v pr-v>h sedmih mesecih zgodilo 15 Prometnih nesreč, v katerih so bili Udeleženi vozniki motornih koles. Vendar pa posavska kronika tem Nesrečam dodaja še 19 prometnih Nesreč voznikov koles z motorjem. Skupaj so motoristi sami Povzročili 26 nesreč, 8 osebje dobilo hude telesne poškodbe in 6 lažje. Podatki so sicer za obe sku-Pini nekoliko ugodnejši kot v enakem obdobju lani.
Na generalni policijski upravi 'majo približno podobne podatke Ja letošnje in lansko polletje. V testih mesecih letos je bilo na pobočju Slovenije 348 prometnih Nesreč in kar 21 mrtvih motoris-tov, ostali so odnesli z blažjimi Poškodbami kot v enakem obdobju lani. Kljub temu je 70 oseb Nudo telesno poškodovanih in 116 (ažje, med 21 mrtvimi motoristi je bilo kar 15 povzročiteljev prometnih nesreč. V črnih številkah Najbolj izstopajo imetniki vozniškega izpita s stažem od enega do dveh let in od pet do šest let. Naj-
več prometnih nesreč s smrtnim izidom se zgodi ob koncu tedna.
Posavski policisti so v minulih dneh že izvajali poostren nadzor nad temi udeleženci v cestnem prometu, ugotavljajo pa različne prekrške, eden najpogostejših je neuporaba zaščitne čelade voznika oz. sopotnika.
Kot še opozarjajo na PU Krško, se je največ teh nesreč zgodilo v naseljih, med cestami pa izstopa cesta Vrhovo - Drnovo. Najpogostejša vzroka nesreč ostajata hitrost ter nepravilno prehitevanje.
Suzana Vahtarič
Na motorističnih shodih, kakršen je bil minuli konec tedna v Karlčah, za prometno varnost udeleženci sami zgledno poskrbijo.
Brežiški svet za preventivo pred septembrskimi akcijami
Brežice - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob-čine Brežice po ponovnem začetku delovanja leta 1996 konstantno nadgrajuje svoj plan dela, iz tega razloga pa so povedali tudi število članov.
V začetku je svet imel sedem c<anov, po dveh letih je sestavo razširil na devet članov, na zadnji Predpočitniški seji pa so svetniki Potrdili enajstčlanski svet. Tako §a v Brežicah, poleg predstavnika aktiva ravnateljev, ki ga zastopa "tarjan Vučajnk kot predsednik j’Veta, Zveze šoferjev in avtome-anikov, prevoznika v javnem Cestnem prometu, Policijske podaje Brežice, Upravne enote Breme, občinskega sveta, AMD in mladih, po novem sestavljata še Predstavnika avtošole z lokalnega Področja ter sodnik za prekrške, redlog razširitve so podali zato, er izhaja iz programa dela in ker sta predstavnika že sedaj aktivno s°delovala pri delu Sveta za pre-
ventivo in vzgojo občine Brežice.
S ciljem zmanjšati krvni davek cest bodo v drugi polovici leta aktivno sodelovali v času pričetka pouka, z akcijami, ko so prve dni šole prisotni na cestah za pomoč šolarjem, še zlasti tistim, ki so udeleženci cestnega prometa prvič. Prvošolčke oskrbijo tudi s kresničkami in preventivno vzgojnim kompletom za prometno vzgojo. V septembru in oktobru nadaljujejo z učnimi urami v prometu za učence nižje stopnje, starejše, t.j. srednješolce, pa poskusijo osveščati kot mlade in bodoče voznike, prav tako sodelujejo s starši preko šol in se z različnimi aktivnostmi predstavijo ob tednu prometne varnosti v oktobru. S.V.
Požar za požarom
Posavje, 17., 18. avgusta -
Gasilci PGD Sevnica so 17. avgusta dopoldne posredovali v gramozni jami v Boštanju, kjer so zagoreli odpadki. Ogenj jim je uspelo pogasiti v slabih dveh urah, teren pa so prekopali in ga zalili z vodo.
Isti dan pa je nekaj po 13. uri zagorelo tudi za naseljem Trnje, kjer je zagorela trava in grmičevje, ogenj pa se je širil tudi proti gospodarskim objektom. Ogenj, ki je zajel dva do tri hektare površine, so pogasili gasilci PGD Brežice-mesto in Brežice-okolica ter PGD Pirošica.
Že nekaj po tretji uri popoldne pa je za naseljem Trnje začelo ponovno goreti. Gasilci PGD Brežice-mesto in Brežice-okolica so ga uspešno pogasili, sektorski poveljnik pa je odredil požarno stražo, da ne bi ponovno zagorelo.
Že naslednji dan, 18.avgusta, je zagorelo še trikrat. Ob magistralni cesti HI Drnovo - Gmajna je zagorelo približno 0,5 ha trav-
Zakon o izvršbi in
Zavarovanju
Dobro je poznati nekaj prava p Zak°nao izvršbi in zavarovanju dhodne odredbe, s katerimi se varujejo ogrožene pravice pri-adetih strank.
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Redni sodni postopki nudijo pravno varstvo šele ob koncu postopka, ker pa glede na dolgotrajnost postopka lahko tudi pomeni “pravica zamujena za vedno izgubljena”, s predhodnimi in začasnimi odredbami pa skuša država zagotoviti, da bi bilo sodno varstvo vendarle učinkovito.
Predhodne in začasne odredbe pomenijo instrument zavarovanja pravic v sodnih postopkih. Izdaja teh odredb ne pomeni, da je sodišče že razsodilo v korist ene strani, pač pa je namen začasno zaščititi interese tožnika (upnika) v sodnem postopku, in sicer do dokončne rešitve spora.
V času dolgotrajnih sodnih postopkov dostikrat obstoji nevarnost, da bo toženec (dolžnik) odtujil svoje premoženje, še preden bo tožnik (upnik) lahko uveljavil svojo terjatev na podlagi
V Posavju pogosta najdišča bojnih sredstev
Pozor, mina!
Posavje - Bojna sredstva lahko najdemo širom Posavja, največ jih je v brežiškem koncu, od Župelevca preko dobovskega področja, dosti v rekah in na Krškem polju. Če jih najdete, ne hodite v bližino, temveč pokličite Regijski center za obveščanje, na številko 112.
Pirotehnikov v Sloveniji ni veliko, največ dela imajo na področju t.i. Soške fronte, v Posavju pa je za to nevarno delo usposobljenih pet ljudi. Brežičan Vili Zupančič je med pirotehnike zašel slučajno, ko je v enoti organizacije KiKamnik uničeval orožje za potrebe podjetja. V času formiranja civilne zaščite so ga povabili k sodelovanju in se je odločil za tečaj, najprej doma, nato je nadaljeval šolanje v Zemunu. Kot pirotehnik dela od leta 1974. Sicer ves čas službovanja dela z eksplozivnimi sredstvi, zdaj tudi kot miner v HPG Brežice. Po desetdnevni vojni pa je pristal v regijski enoti za deaktiviranje bojnih sredstev.
Na področju Posavja je, pravi, največ zaostalih nevarnih reči iz druge svetovne vojne, iz prve ne več toliko, tudi iz osamosvojitvene ne, iz te imajo ljudje kak kos še doma, kar je lahko tudi izredno nevarno. Med Savo in Bregi je bilo za časa stare Jugoslavije topovsko strelišče, v novejši nekdanji državi pa letalsko strelišče, tako da se na tem področju najde še veliko nevarnih sredstev. Najpogosteje občani naletijo na zaostanke bojnih sredstev kot so mine
in bombe na področju Župelevca, Dobove in Mihalovca, v brežiš-
Zupančič kot pirotehnik je vedno previden in brez nesreče. Tudi mi mu želimo mimo roko in čimmanj nevarnih najdb.
kem koncu v Savi in Krki ter na Krškem polju.
Vsaka najdba je drugačna, deaktiviranje pa odvisno od različnih dejavnikov, če je zakopano ali ne, od terena, izdelave ipd. Večina najdenega še sodi med aktivno, zato opozarja, da se tovrstnim najdbam nikakor ne približujemo, temveč da opozorimo oz. zavaru-
jemo najdišče in pokličemo 112. Pirotehnik rabi za deaktiviranje več ur, tudi pet do šest. Pri večjih najdbah, ki bi ogrožale okolico in ljudi, pa lahko deaktiviranje poteka tudi več dni, saj je potrebno izdelati elaborat, ki ga mora potrditi obrambno ministrstvo. Najdene nevarne “zapuščine” vojn se skladiščijo na področju Posavja, ko pa se jih nabere nekoliko večja količina za prevoz, jih odpeljejo v uničenje na poligon civilne zaščite.
Suzana Vahtarič
Vinjen na kolo
Leskovec pri Krškem, 16. avgust - Sedemindvajsetletni kolesar iz okolice Krškega si je pri vožnji pomagal, in sicer se je z roko držal za okvir okna osebnega avtomobila. Ko je opazil osebni avtomobil, ki se je bližal, se je spustil, a je izgubil ravnotežje in padel, pri tem ga je zadel še osebni avtomobil. Kolesar seje hudo telesno poškodoval. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v brežiško bolnišnico. Policisti so med postopkom ugotovili, da je kolesar vozil pod vplivom alkohola.
Opozorilo!
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje so zaradi malih pretokov oziroma nizkih gladin rek in potokov ter visokih temperatur vode vodni in obvodni ekosistemi izredno izpostavljeni.
Kakršnokoli dodatno poseganje v vodni prostor in pretočni režim, črpanje ali izpuščanje škodljivih snovi predstavlja v tem obdobju za vodno okolje močno povečano tveganje.
nate površine, pogasili so jo gasilci Poklicne gasilske enote Krško. Že čez dobro uro je trava zagorela ob železniški progi v Šent-lenartu, ogenj pa so pogasili gasilci PGD Brežice-mesto in Brežice-okolica.
Gasilci Poklicne gasilske enote Krško pa so imeli spet polne roke dela v večernih urah, ko je zagorelo ob železniški progi Kr-ško-Brestanica.
Nova smrtna žrtev
Brod, 18. avgust - R.I. (33) iz okolice Krškega se je okrog 23.30 izven naselja Brod v Podbočju z osebnim vozilom vključeval v promet z dovoza stanovanjske hiše na regionalno cesto, pri tem pa je izsilil prednost. Zapeljal je na regionalno cesto in hotel zaviti desno v smeri Velikega Mraševa v trenutku, ko je voznik osebnega avtomobila M.P. (23) iz okolice Kozjega po regionalni cesti iz smeri Velikega Mraševa proti Kostanjevici prehiteval osebni avtomobil, ki ga je vozil D.K. (22) iz Kostanjevice. M.P. je s prednjim delom vozila trčil v sprednji del vozila R.I.
Po trčenju je vozilo M.P. odbilo v desno, kjer je trčil v levi prednji del vozila D.K. Po trčenju je vozilo D.K. zdrsnilo v desno izven vozišča, kjer je trčilo v zemeljski usek potoka Senuša. R.D. (21) iz okolice Cerkelj ob Krki, sopotnik v osebnem avtomobilu D.K. je na kraju nesreče umrl, voznik D.K. in še dva sopotnika, oba iz Šentjerneja, pa so se huje telesno poškodovali. Z rešilnim avtomobilom so jih prepeljali v novomeško bolnišnico.
Pogin rib v Savi
Pesje, 18. avgusta - V večernih urah so v reki Savi izven naselja Pesje prebivalci opazili poginule ribe. Policisti so med zbiranjem obvestil in z ogledom kraja ugotovili, daje v manjšem zalivu, imenovanem Amerika, ob levem bregu, gledano v smeri toka reke, poginilo 42 rib vrste klen, platica in mrena. Vzrok še ni znan, odvzete vzorce pa bodo na analizo poslali na Zavod za ribištvo Ljubljana.
dobljenega sodnega spora. Zato je treba začasno preprečiti toženče-va (dolžnikovega) dejanja, ki bi onemogočila tožnika (upnika), da pride do plačila svoje terjatve.
Začasne in predhodne odredbe so pravno dokaj natančno urejene v Zakonu o izvršbi in zavarovanju postopku (ZIZ), ki je nasledil zakon o izvršilnem postopku (ZIP).
Razlika med predhodno in začasno odredbo je, da morajo biti pri začasnih odredbah terjatve zapadle, pri predhodnih odredbah pa gre za zavarovanje terjatve, ki še niso zapadle v plačilo, pa obstaja nevarnost, da dolžnik ne bo prišel do plačila, če bo počakal na zapadlost dolga, ker se bo dolžnik hotel na razne načine svoje obveznosti otresti bodisi s prodajo premoženja ali kako drugače.
Predhodna odredba
Predhodna odredba je sredstvo zavarovanja bodoče terjatve, ki so dokazane z uradno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršbo.
Prvi pogoj
Da je izdana odločba domačega sodišča ali drugega državnega organa, ki pa še ni izvršljiva, ali če je pred sodiščem oz. drugim državnim organom sklenjena poravnava, ki še ni izvršljiva, ali da to izhaja iz notarskega zapisa.
Drugi pogoj
Če upnik verjetno izkaže, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Tudi za izdajo predhodne odredbe mora upnik dokazati obstoj nevarnosti, da je, v primeru da čaka na zapadlost terjatve, up-
nik prišel v slabši položaj, v nekaterih primerih pa tega ni potrebno dokazovati, ker se nevarnost, da bo kasneje uveljavitev terjatve onemogočena, domneva. In sicer, kadar je predlog za zavarovanje terjatve vložen na podlagi :
-	plačilnega naloga ali sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi menice ali čeka, zoper katerega je bil pravočasno vložen ugovor,
-	sodbe v kazenskem postopku, s katero je bilo ugodeno premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca proti sodbi pa je vložen predlog za obnovo kazenskega postopka,
-	sodbe na podlagi pripoznave, zoper katero je vložena pritožba,
-	poravnave sklenjene pred sodiščem ali upravnim organom, ki se izpodbija tako, kot določa zakon,
-	notarskega zapisa, ki je izvr-
šilni naslov, iz katerega izhaja ne-zapadla terjatev.
Ce upnik uveljavlja zavarova-nje s predhodno odrebo na podlagi pripoznave zahtevka ali na podlagi poravnave, lahko dolžnik predlaga, da sodišče naloži upniku plačilo varščine kot pogoj za zavarovanje s predhodno odredbo. V takem primeru mora dolžnik v predlogu za varščino izkazati škodo, ki bi jo lahko pretrpel, če bo predhodna odredba izdana.
... nadaljevanje prihodnjič
n, t/i/ „

I c-
K • !§?	- • '■ 7» ’"-v ’ |
RAZVEDRILO
horoskop
OVEN
Na delu bo vse drugače v primeijavi s časom pred dopusti. Obveljala bo beseda device, bika ali kozoroga. Postavil se bo za vas, povezava bo brez težav, posebno če je nasprotnega spola.
BIK
Po eni strani ste varčni in premišljujete, preden se odpravite v neznano. Po drugi pa vas je strah samote. Luna vas ščiti, zato bo dovolj časa za rešitev ljubezenske uganke.
DVOJČKA
Začudeni boste, ker draga oseba ne bo spremljala tistega, kar vjm je pri srcu. Šele po petku si privoščite več odkritosti, do takrat bo ključna beseda diplomacija. Ljubezen: novosti prinaša rak ali ribi.
RAK
Prijateljstvo se bo razvilo v nekaj več, skupaj bosta podrla tudi nekaj delovnih ovir. V zadnjem hipu se boste odpovedali potovanju, ki bi vam odvzelo preveč časa in moči. Napeto bo v soboto.
LEV
Spet boste storili nekaj, kar si ne boste znali pojasniti. Celo sami sebe presenečate, zagotovite si vsaj prijateljevo podporo. Bodite vsaj z eno, srčno osebo povsem odkriti. Ljubezensko obarvana nedelja.
DEVICA
Čas ob prehodu v vaše astrološko obdobje bo eden najobetavnejših glede dela in financ. Nekdo vam bo odsvetoval pomemben korak. Vseeno boste dokazali svoj prav. Partner pričakuje več.
TEHTNICA
Nekdo vašega povabila ne bo jemal resno. Po torkovem popoldnevu še eno srečno naključje, tokrat boste uspešnejši. Preverite stroške, morda seje nekdo okoristil na vaš račun!
ŠKORPIJON
V nedeljo boste še vedno preveč napeti, potem pa se začne jasniti. Spoznali boste, kdo je z vami. Kariera: obračun z neiskrenimi osebami, po še enem (neuspešnem) poizkusu, da bi vas zapeljali.
STRELEC
Po dolgem času boste prepoznali prave ljubezenske vibracije. Izredno hladni boste ob poizkusu, da bi vas izzvali. Ne bodite pa trmasti v družini. Pomaga devica ali kozorog.
KOZOROG
Tisto, kar se dogaja v vašem srcu, poznate le vi. Dvigujete preveč prahu okoli malenkosti. Pomemben vam bo ugled, toda tvegate, da bi delovali ošabno. Ponedeljek, torek bosta ugodna za kariero.
VODNAR
Presenetili boste z mirnim odzivom (torek, sreda). Partner ali prijatelj obtožuje, da vas vse skupaj ne zanima preveč. Dokažite mu. da nimate več dovolj časa za nenehne prepire in igre.
RIBI
Dvignili boste iz pepela staro ljubezen. In sicer, po vikendu, ki bo napovedoval čisto drugačne dogodke. Ne skrbite ob osebi, ki le preveč govori, čeprav ima malo povedati. Razkrinkana bo.
moda
Kot smo omenili že v prejšnji številki, se modno zavedni počasi že pripravljajo na naslednjo sezono. V tej sezoni smo se ukvarjali z več slogi, ki jih je bilo veliko. Trudili smo se, da bi izbrali pravega zase. Zdaj pa imamo to srečo, da to, kar smo se naučili v tej sezoni, lahko v naslednji poenostavimo ter sloge med sabo pomešamo.
Naslednja sezona ima že nekaj zanimivih ter čudovitih modnih hitov. Mini krila bodo spet in. Toda o tem smo že pisali v prejšnji številki. Nas zanima, kaj bo še.
Ena izmed novosti je, da se vrača “coctail krilo”, primemo bolj za večerne ali nočne ljubitelje. Seveda pa mora biti prosojno, mora se svetiti, kar pomeni da morajo biti metalne svetlikajoče se barve. Krilo bo zelo priljubljeno, če bodo na njem že vsem zelo znane perle. Kamorkoli boste šli, padli boste v oči. In to je tudi namen ženske v tej, že zdaj težko pričakovani sezoni.
Poleg tega pa se vrača tudi “svvin-ger” krilo. Seveda se tudi pri modi ponavlja zgodovina. Posebnost je recimo ta, da se morajo tudi tukaj pojaviti perlice. Kar pa še ni bilo, da bodo v tej kombinaciji s swinger-jem rokavi, ki se jim reče “ kimono” rokavi. Barve so dovoljene vse. No, skoraj vse.
Tretji modni hit je jeans.
Jeansu se modni oblikovalci ne morejo odreči. Kar je tudi prav. Še vedno je to material,
ki žensko naredi najbolj seksi. Tokrat pa si bo jeans zelo dober s šifo-nom, usnjem in krznom. Jeans se bo nosil k vsem in v obliki vseh oblačil. Naj bodo to bluze, jakne, hlače, krila ali topi. Lahko ga kombiniramo s krzneno jakno ali nežno bluzo.
Zenske bomo z novo modo pokazale predvsem individualnost. Kot že rečeno, stili se morajo mešati, ženska se mora hkrati pokazati in hkrati narediti iz sebe veliko skrivnost.
Lea Šinko Štraus
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
Lnagrada -majica revije CICIDO Jana Novak,
Bizeljska c. 18, 8250 Brežice
Albert
2.nagrada -
ura - budilka revije ALBERT Gregor Sernec,
Ulica Talcev 9, 1433 Radeče
3.nagrada - družabna igra “Človek ne jezi se”
Darja Deželak,
Pot na zajčjo goro 15, 8290 Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
TABAK, EKIPA, MANAT, ANETO, SAT, IR, GAMA, HRIB, NO, OTON, YUKON, SALAMA, ALAMO, EN, PUMA, EDAM, NAZAL, ROK, RO, IZI, ARAM, LET, CIMA, ARAVALI, AJAS, MARINA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 31.8.2001, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
RADIO
BREŽICE
KOORDI-
NIRANA
CESTNA
SIGNAUZAC.
PONAVLJ. BESED NA KONCU VERZA
PRIPADNIK
LUTERANOV
ELEMENT
ORGAN
VOHA
JAPON.
POLITIK
KAORU
PRIPAD.
KELTOV
JUDOVSKI
KRALJ
PUŠPAN.
ZIMZELEN
GRM
KOLEGU
STARORIM.
SVEČE-
NIKOV
KRATICA
ZA
URO
GRADBENI
DELAVEC
UNIONOVA
PUAČA
STARO MESTO V MAU AZIJI
KALCIJ
UROŠ
TURK
RADIO
BREŽICE
NALEZLJ.
OTROŠKA
BOLEZEN
GUNASTA
PIŠČAL
GORSKA
REŠEV.
NAPRAVA
JEZERO V ČADU
SULTANOV
UKAZ
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
VRAG,
HUDIČ
POZI-
TIVNA
ELEKTRODA
MORSKA
KRAVA
NAPAD,
NASKOK
SLIKARKA
KOBILCA
VODJA
EKDNOMAIA
ITAL
KAMION
GRŠKA
POKRAJINA
KOSTUM.
VOGELNIK
TIP
LADINEGA
AVTOMOBILA
ŠVEDSKI
INDUSTR.
KONCERN
PRITR-
DILNICA
LOVEC NA RAKE
RUSKI
ŠAHIST
KARPOV
UJAK
TORIJEC
1000 KG
ALUMINIJ
LADKO
KOROŠEC
RUSKI
SKAKALEC
OTOK
NA
DONAVI
PRAVOSL
PODOBE
PREBI-
VALKA
NATALA
RAZISKO-
VALEC
JAM
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo!
1	2	3	4	5
6	4	7	5	2
8
Kako kupiti nov računalnik? (4. del)
Že večkrat je bil ekran omenjen kot eden najpomembnejših, velikokrat tudi najdražjih delov pri nakupu osebnega računalnika, kateremu pa se posveča veliko manj pozornosti, kot si jo zasluži. Ekran je tudi edini del računalnika, ki po dveh, treh letih ne zastara tako, kot ostale komponente. Kvaliteten ekran lahko uporabljamo tudi pet let ali več.
Tako kot pri nakupu osnovnih komponent moramo tudi pri nakupu ekrana vedeti, za kaj bomo potrebovali računalnik, saj je na trgu na voljo velika izbira različnih ekranov. Vsekakor je nakup ekrana največkrat kompromis med ceno in zmogljivostjo. Ekrane ločimo na več načinov, najbolj očitno jih ločimo po velikosti diagonale, ki se meri v colah (1 cola=2,54 cm). Danes na trgu ne dobimo več 14-colskih ekranov, počasi pa se umikajo tudi že 15-col-ski, tako da je edina prava izbira za domačo in službeno uporabo ekran z minimalno 17-colsko dolžino diagonale. Seveda obstajajo tudi večji: 19, 20 ali 21. Ti naj večji ekrani se
vsaj sedaj še uporabljajo za specifične namene, kot je projektiranje, oblikovanje, obdelava slik ali videa ipd. Z zniževanjem cen pa 19-colski ekrani postajajo zelo zanimivi tudi za domačo in službeno rabo.
In na kaj je potrebno, poleg velikosti, predvsem paziti pri nakupu ekrana? Vsekakor je to zaslonska ločljivost in hitrost osveževanja slike. Zaslonska ločljivost predstavlja število točk na zaslonu v vodoravni in navpični smeri, npr. 1024 x 768. To pomeni, da imamo na ekranu 768 vrstic, vsaka vrstica pa ima 1024 točk. Večja zaslonska ločljivost pomeni, da lahko na ekranu prikažemo več informacij (npr. več besedila v Wordu ali več vrstic v Excelu ipd.), skratka veliko bolj udobno delo. Seveda pa je zaslonska ločljivost močno povezana z velikostjo ekrana, večji kot je ekran, višjo zaslonsko ločljivost lahko nastavimo. Za različno velike ekrane se uporabljajo različne priporočene zaslonske ločljivosti. Če imamo na ekranu nastavljeno premajhno ločljivost, potem bo slika (točka) prevelika in preveč zrnata, če pa je ločljivost prevelika, bo slika premajhna, nejasna, nečitljiva. Priporočene zaslonske lo-
čljivosti za različno velike ekrane so: 14-colski 640 x 480, 15-colski 800 x600,17-colski 1024x768,19-colski 1280 x 1024,21 ali 22-colski pa 1600 x 1200 točk.
Drugi zelo pomemben podatek je hitrost osveževanja slike na ekranu. Za vsak ekran sta pomembna dva podatka: vodoravno (meri se v kilohercih - kHz) in vertikalno osve-ževanje (meri se v hercih - Hz). Prvi podatek nam pove, koliko vrstic lahko ekran prikaže v eni sekundi. Drugi podatek pa nam pove, kolikokrat v sekundi se bo osvežila (zamenjala) slika. Na običajnih televizorjih je to 50x - 50 Hz. Za računalniški ekran je to veliko premalo, ker ga gledamo zelo blizu. Priporočljiva vrednost vertikalnega osveževanja slike je vsaj 75 Hz (bolje 85 Hz). Vse, kar je manj, bomo dodobra občutili na svojih očeh kot migetanje (utripanje) slike, kar lahko povzroči bolečine v očeh ali celo v glavi. Zatorej bodite zelo pozorni na ta podatek in zahtevajte od prodajalca računalnika, da vam nastavi optimalno vrednost navpičnega osveževanja slike! Pri kvalitetnejših ekranih se lahko ta vrednost nastavi tudi na 100 hercev ali več. Hitrost osveževanja
slike se nastavlja programsko in sicer pri lastnostih grafične kartice, torej je za kvalitetno in mimo sliko grafična kartica zelo pomemben dejavnik.
Seveda pa to niso vsi podatki, ki govorijo o kvaliteti ekrana, so pa eni pomembnejših. Vsak ekran ima še kar celo vrsto drugih podatkov, kot so velikost točke (od 0,21 do 0,30 mm), standardi o količini porabe energije in emisiji škodljivih sevanj (zadnji standard je TC099) in še in še. Opisovanje ostalih lastnosti bi močno preseglo namen tega članka
Če sedaj na koncu serije člankov o nakupu računalnika seštejemo cene za vse najosnovnejše strojne in programske komponente, smo prišli do resnično kar velikih številk: računalnik najmanj 130.000 SIT. ekran okoli 55.000 SIT, Windows 98 ali Me 37.000 SIT, pisarniški paket Office 2000 160.000 SIT, kar vse skupaj znese okoli 382.000 tolarjev-
Kot vidimo, lahko za računalnik zapravimo ogromno denaija, zato je dober nasvet in izbira ustreznega prodajalca z dobrimi referencami odločilnega pomena.
Branko Lavrenčič

mm
mobilna telefonija
Mobilni utrinki iz domačih logov
Čisto sveža je vestička, da Marjan Podobnik od prvega avgusta dalje ne hodi več po plačo v Telekom Slovenije. Podobnik, ki je pred dobrim letom dni zasedel mesto predsednika uprave družbe in bil 19. aprila s tega odstavljen, je kasneje v podjetju Telekom opravljal službo svetovalca. Kje bo Marjan Podobnik našel novo zaposlitev, ni znano.
Kot kaže, bodo naši poslanci morali odslej zasebne pogovore preko mobilnega telefona plačevati sami. DURS je namreč predlagal nekatere
ukrepe, pri katerih bodo poslanci morali ločiti zasebne in službene pogovore po mobilnem telefonu. O tehničnih rešitvah dvojnega označevanja telefonskih klicev naj bi govorili tudi na eni od prihodnjih sej državnozborske komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Junijski znesek za 145 mobilnih telefonov - torej računov - je znašal skoraj 3 in pol milijona SIT.
Po sedmih mesecih zapletov je novomeško podjetje Incotel, ponudnik storitev mednarodne internetne telefonije, dosegel dogovor s Telekomom Slovenije o ceni medomrežne-
ga povezovanja. Ta znaša za minuto opravljenega prometa od centrale Incotela do lokalne številke uporabnika pojavnem omrežju zmernih 10 tolaijev, kar je toliko, kolikor znaša cena medomrežne povezave za mobilne operaterje. Incotel nima lastnega bloka telefonskih številk oziroma lastnega telefonskega omrežja, zato mu bo dodeljena številka iz nabora številk s pozivno številko 080. Ostali ponudniki brezplačnih pogovorov 080 plačujejo za minuto pogovora 21 tolaijev.
stopa do interneta, nameravajo s pr-vim septembrom pričeti s testnim obratovanjem internetne telefonije-Uporabnik naj bi pri podjetju Exera za klic v Nemčijo, Avstrijo, ZDA in še nekaj drugih držav plačal le 12 SIT na minuto, kar je po njihovem precej manj od napovedanih tarif drugih ponudnikov tovrstnih storitev v Sloveniji.
V podjetju Exera, ki je do sedaj delovalo predvsem kot ponudnik do-
Podjetje namerava v kratkem podpisati pogodbo z enim od večjih svetovnih ponudnikov tovrstne tehnologije, vendar iz razumljivih razlogov v podjetju imena tega podjetja še niso razkrili.
Meta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan
stran 13
|
Za polne šolske torbe in glave
Posavje - Se dober teden dni in odprla se bodo vrata osnovnih ■n srednjih šol. V teh zadnjih dneh pa je gneča v knjigarnah >n papirnicah vse večja, saj se je treba za novo šolsko leto dobro pripraviti. Da bodo glave z novim šolskim letom še bolj polne, je potrebno še prej napolniti šolske torbe z učbeniki, delovnimi zvezki, svinčniki, barvicami, kar pa bo kar dobro izpraznilo denarnice staršev.
Marjan Žveglič, prevoznik iz Sevnice: Imam dva šoloobvezna otroka, oba sta srednješolca. Zanju v glavnem nabavljamo stare učbenike, saj so dosti cenejši. Žal ugotavljamo, da kar naprej prihaja do sprememb in do izdaje novih učbenikov, tako da moramo stare zavreči.
Za letošnje šolsko leto že imamo nekaj starih učbenikov, vendar bomo z nabavo počakali do začetka šolskega, ko bosta naša dijaka prinesla domov natančen seznam, kaj potrebujeta. Sicer pa je začetek šolskega leta vsako leto mora za starše in šok za denarnice.
Jasmina Patkovič Colarič, dr. medicine iz Krškega: Učbenike s' pri nas sposodimo na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško. Delov-"i zvezki pa se mi ne zdijo predragi, prav tako lahko rečem za zvezke, ti so zelo poceni. Letos sem delovne zvezke za tretji razred jjnpila bolj pozno, imeli pa so vse, kar naš šolar potrebuje. Ko smo pred dvema letoma kupovali delovne zvezke in ostale šolske Potrebščine za prvi razred, smo jih morali naročiti in jih predčasno plačati, letos se za t° nisem odločila, pa kljub temu ni prob-lemov, saj sem pred dobrim tednom dobila Vse za našega tretješolca.
■
-Janez Virtič, učitelj iz Sevnice: Sem samohranilec, oče treh šoloob-Veznih otrok. Dekleti obiskujeta srednjo šolo, sinje še osnovnošolec, doslej smo se posluževali učbenikov preko učbeniških skladov, kar na OŠ Sevnica še vedno prakticirajo, in bom to možnost z veseljem koristil. Žal ta sistem v srednji šoli velja le za prvi letnik. Z veseljem bi kupil stare učbenike, a jih dijaki večinoma hranijo za maturo. Novi so dragi in si jih težko privoščimo.
Sicer pa smo se komaj vrnili z dopusta in še nismo šli na lov za učbeniki. Ugotavljam pa , da so nekvalitetni, in starejša hčerka pravi, da jih ne potrebuje in bo raje bolj pozorna pri pouku.
Milko Veršec, vodja nadzorništva v Elektro Brežice z Bizelj-kega: Sin Erik gre septembra v drugi razred, vse šolske potrebščine Pp smo kupili pravočasno. V Osnovni šoli 'h/eljsko so se zgledno pripravili, saj smo rabljene knjige dobili dobro ohranjene in za Ze'o sprejemljivo ceno. Delovni zvezki,
*Vezki, predvsem pa copati in športni copa-■J Pa so relativno dragi. Ža to, kar smo kupili °° sedaj, smo odšteli okoli 20.000 SIT. Ko 0 začela v šolo hoditi tudi hči Nina, bo ta j>trošek še bistveno višji. Sprašujem se kako 0 breme zdržijo socilano šibke družine, ki Pui bo prihodnji čas gotovo še manj nak-‘°njen.
Travnik
v travniku raste trava in rože. Na travniku živijo tudi živali. Že v h smo opazovali, kako pisane barve je travnik. Spoznali smo re-Pečo zlatico, njivsko grabljišče, dimek, eteljo, ivanjščico ter marjetico. Te °Ze so zelo lepe. Lahko jih nabereš
tudi
za v vazo. Učiteljica nam je
Pr,uesla pokazat svoj herbarij. Bil ® Poln travniških rož in trav. Ker ^ 1 Je bil všeč, sem se odločil, d ga bom med počitnicami Pokusil narediti tudi jaz. Ses-. sta mi obljubili, da mi bos-d Pomagali. Sestra Franja ,. ,je pokazala svoj herbarij,
Je tudi zelo lep. Ker sem do-s kmetije, poznam zelo veli-
l , Prav in rož. Všeč mi je pasji rep, ker ga lahko sestrama nalepim na Spoznal imena novih rastlin, ki sem jih poznal že prej, vendar 11'sem znal poimenovati.
Sebastijan Štravs, OŠ Blanca
IZ ŠKRATOVE SKRINJICE
■ ■ ■ ....................... ■ ■ : . .
Za Sončkovo delavnico
Krško - Društvo Sonček za cerebralno paralizo Posavje si že nekaj let prizadeva, da bi zaživela Sončkova delavnica tudi v Posavju. Delavnica bi nudila vključevanje v okolje in usposabljanje za bolj samostojno življenje osebam s cerebralno paralizo ter drugim invalidom, ki so trajno nesposobni za pridobitno delo in niso vključeni v nobeno sorodno organizacijo.
Društvo seje v pomladnih me- bi tudi Sončkova delavnica čim-secih že preselilo na novo loka- prej zaživela, bodo denarna sred-cijo, ki je primernejša za njihove	stva, ki jih nujno potrebujejo za
člane - invalide, ker pa želijo, da	ureditev prostora, zbirali tudi na
humanitarnem koncertu, ki bo 26. oktobra v Krškem. Izkupiček bodo namenili za ureditev Sončkove delavnice, pri Agenciji za plačilni promet pa ima društvo odprt žiro račun, na katerega se stekajo prostovoljni prispevki za uresničitev zastavljenega načrta.
Številka ŽR:
51600-678-72156, sklicna št.: 00 750*100, s pripisom “Za Sončkovo delavnico”
Moje počitnice
Deklica na fotografiji je pet let in pol stara Helenca Deržič iz Brežic. Tako kot ostali otroci tudi Helenca preživlja svoje počitnice. Letos bo vstopila v malo šolo, ki je le še korak oddaljena od “prave”, “velike”
šole: “Komaj čakam, da se začne mala šola. Med počitnicami sem se veliko igrala s prijateljicami, obiskala sem babico v Dalmaciji, z očkom in mamico smo se odpeljali tudi na moije. Bilo je zelo lepo. Teti Danici, teti Milki in teti Micki sem napisala razglednice. Malo sem bila tudi v vrtcu. Zdaj sem dobila mucka Mikija. Z njim se veliko igram. Počitnice so lepe.”
Prav res, počitnice so lepe in kar škoda je, da se v teh dneh iztekajo!
Tobogan
Poletne počitnice otroci preživljajo različno. Radi se zbirajo tudi na otroških igriščih, čeravno je res, da čez dan, ko je najbolj vroče, le-ta kar nekako samevajo. A ko se bliža večer, tudi igrišča oživijo. Tako je tudi tobogan z veseljem sprejel mlade prijatelje, ki so si zaželeli igre.
Trud se
Natečaj Evropa v šoli, ki je potekal pod geslom “Lepše okolje, lepša Evropa”, ki se ga je letos udeležila tudi Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece, je imela kar dva zmagovalca. Nagrado za zmagovalca na internetnem področju sva dosegla Dijana Kene in Davor Zupančič pod mentorstvom Saše Drnač. Preživela sva nepozaben teden v Piranu.
Udeleženci tabora
Udeleženci tabora so bili iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Poljske, Belgije, Hrvaške, Nemčije, Cipra in Romunije. Pogovarjali smo se v angleščini. V nedeljo, L avgusta, ko smo prispeli v Piran, nas je OŠ Cirila Kosmača Piran sprejela s krajšim kulturnim programom. Naslednji dan smo imeli predstavitev šol in seveda kopanje. Dan kasneje je sledil ogled solin in delavnica na Tartinijevem trgu. V nadaljevanju je sledil obisk glavnega mesta Ljubljane, obiskala nas je NATO-va delegacija, seveda pa smo se tudi kopali. Tudi v petek smo imeli delavnico na Tartinijevem trgu in seveda kopanje, sobota je bila namenjena predstavitvi delavnic in kopanju, nedelja pa je bila zaradi slovesa žalostna. Preživeli smo izjemen teden in upamo, da se bomo še kdaj srečali.
Davor Zupančič, OŠ Maksa Pleteršnika, Pišece
izplača
I__________________________________________________
Predstavitev udeležencev s pomočjo fotografije
Veliko lepih trenutkov so doživeli novi prijatelji, vsekakor je kopanje sodilo med najbolj osvežilne.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
stran 14
AVTOSERVIS - servis, trgovina, proizvodnja, zastopstva d.o.o. v stečaju,
Cesta bratov Cerjakov št. 11, BREŽICE
na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem razpisuje
JAVNO DRAŽBO
v prostorih Okrožnega sodišča v Krškem,
Cesta krških žrtev št. 12, soba št. IV, drugo nadstropje, 12. septembra 2001 ob 14. uri.
1.	Predmet dražbe je nepremičnina - trisobno stanovanje št. 35 skupne površine 70,77 m2
v stanovanjskem bloku Maistrova ulica št. 8 v Brežicah, na parcelah št. 317 in 318 k.o. Brežice. Stanovanje je nezasedeno in takoj vseljivo.
2.	Najnižja izklicna cena po sklepu stečajnega senata je 7.214.000,00 SIT.
3.	Dvigovanje cene na dražbi je najmanj 100.000,00 SIT.
4.	Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo pred začetkom javne dražbe predložiti pooblastilo za licitacijo in izpisek iz sodnega registra, fizične osebe pa osebni dokument in potrdilo o državljanstvu.
5.	Vsi zainteresirani morajo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene, kot garancijo za resnost ponudbe na žiro račun stečajnega dolžnika Avtoservis d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 11, Brežice, št.: 51620-690-86751 s pripisom “za javno dražbo” in pred začetkom dražbe predložiti dražbenemu odboru potrdilo o vplačilu varščine. Varščina bo uspešnemu kupcu vračunana v kupnino, drugim ponudnikom pa vrnjena v petih delovnih dneh brez obresti. Če sta dva ali več ponudnikov in nihče od njih kljub plačani varščini ne draži, se šteje, da so vsi odstopili od dražbe, zato prodajalec varščino zadrži kot skesnino.
6.	Uspešni ponudnik-kupec nepremičnine mora skleniti pisno pogodbo o nakupu v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi in plačati kupnino v 15 dneh po sklenitvi pogodbe.
7.	Kupec prevzame nepremičnino vseh bremen prosto v posest po plačilu celotne kupnine.
8.	Davek na promet nepremičnin in vse druge dajatve ter stroške s prenosom lastništva in sestavo pogodbe plača kupec.
Ostala določila o prodaji
Pred sklenitvijo pravnega posla o prodaji dolžnikovega premoženja mora kupec stečajnemu upravitelju predložiti izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstajajo dejstva in okoliščine iz prvega, drugega in tretjega odstavka 153. člena ZPPSL.
Premoženje se prodaja po sistemu videno - kupljeno. Ogled je možen po predhodnem dogovoru na
GSM 041/715-818 ali pisni zahtevi na faks 07/33-78-231.
Potek dražbe in drugi natančnejši napotki so razvidni iz pravil dražbe, ki bodo na voljo ob ogledu oz. pred začetkom dražbe.
AGRAFA, gradbena operativa d.d. v stečaju, Cesta krških žrtev 134 c, KRŠKO na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
v prostorih Okrožnega sodišča v Krškem, Cesta krških žrtev 12, soba št. IV, drugo nadstropje
12. septembra 2001 ob 15. uri.
1.	Predmet prodaje je nepremičnina - del parcele št. 1009/3, gospodarsko poslopje in dvorišče, kije vpisana pri zemljiško-knjižnem vložku št. 1892 k.o. Leskovec v skupni izmeri 7182 m2 (Žadovinek).
2.	Najnižja izklicna cena je 31.750.400,00 SIT. Dvigovanje cene na dražbi je najmanj 500.000,00 SIT.
3.	Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije.
Pooblaščenci pravnih oseb morajo pred začetkom javne dražbe predložiti pooblastilo za licitacijo in izpisek iz sodnega registra, fizične osebe pa osebni dokument in potrdilo o državljanstvu.
4.	Vsi zainteresirani morajo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene kot garancijo za resnost ponudbe na žiro račun 51600-690-86746 s pripisom “za javno dražbo” in pred začetkom dražbe predložiti dražbenemu odboru potrdilo o vplačilu varščine.
Varščina bo uspešnemu kupcu vračunana v kupnino, drugim ponudnikom pa vrnjena v petih delovnih dneh brez obresti. Če sta dva ali več ponudnikov in nihče od njih kljub plačani varščini ne draži, se šteje, da so vsi odstopili od dražbe, zato prodajalec varščino zadrži kot skesnino.
5.	Uspešni ponudnik-kupec nepremičnine mora skleniti pisno pogodbo o nakupu v roku osmih dni po opravljeni javni dražbi in plačati kupnino v 15 dneh po sklenitvi pogodbe.
6.	Kupec prevzame nepremičnino vseh bremen prosto v posest po plačilu celotne kupnine.
7.	Davek na promet nepremičnin in vse druge dajatve ter stroške s prenosom lastništva in sestavo pogodbe plača kupec.
Ostala določila o prodaji
Pred sklenitvijo pravnega posla o prodaji dolžnikovega premoženja mora kupec stečajnemu upravitelju predložiti izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstajajo dejstva in okoliščine iz prvega, drugega in tretjega odstavka 153. člena ZPPSL.
Premoženje se proda po sistemu videno - kupljeno. Ogled možen po predhodnem dogovoru na GSM 041/715-818 vsak delavnik od 9. do 15. ure ali po pisni zahtevi na faks 07/33-78-231.
SavaGlas, 22.8.200;
OBVESTILO ZA ODRASLE
Ekonomska in trgovska šola Brežice, Bizeljska cesta 45,
obvešča odrasle, da bodo na njihovi šoli tudi
v šolskem letu 2001/2002 izvajali izobraževanje za odrasle po programih:
- trgovec (prekvalifikacija)
- ekonomsko komercialni tehnik
(poklicno-tehniško izobraževanje po sistemu 3 + 2).
Izobraževanje bo potekalo v organizirani obliki ali kot samoizobra-ževalec z opravljanjem posameznih izpitov - odvisno od posebnih potreb in možnosti kandidatov.
Vpis v vse programe bo v začetku oktobra.
Za vse zainteresirane kandidate bo informativni sestanek v torek, 28. avgusta, ob 17. uri v učilnici GP3 (spodaj levo), kjer bodo kandidati seznanjeni s pogoji, ceno in načinom izvedbe izobraževanja.
Informacije so na vofjo v tajništvu, in sicer vsak dan od 8. do 14. ure ali po
telefonu na številki 07-499-25- 50 pri gospe Gordani Mrkobrada.
Vabljeni!
	
Kamnoseštvo	j	,	CKŽ 65, liltSKO IAKŠA TEL.: 07/400 50 00 FAX: 07/490 50 10
NAGROBNIKI	OKENSKE POLICE
STOPNICE IN TLAKI KAMNITA GALANTERIJA
pos
posf lovno ogledalo
IŠČEMO
SODELAVCE ZA DELO NA TERENU
Vaše ponudbe z življenjepisom pričakujemo na naslovu: SZT d.o.o., Cesta v Kleče 12, 1117 Ljubljana __________e-pošta: info:/fszt.si_
Polo Ice. Polo z brezplačno klimo.		Golf praznuje!
		”rfm t ffitm^ifriiif1 TiiT' irrf ~i”
ASEJlLa i	Pale k«		
tczaHpssH		Številu vozit m modelov je omejeno.
število vozil in modelov je omejeno.		
		
• Polo Ice 1.4 (60 KM) Vas bo v vročih poletnih dneh ščitil pred vročino in razvajal še z naslednjo opremo: servo volan, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv sovoznikov sedež, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrevane šobe za pranje vetrobranskega stekla, električni pomik stekel, meglenke. Možnost posojila na 72 mesecev! • Ceni sta Informativni In odvisni ml valutnih razmerij.		• 20 milijonov izdelanih Golfov! jubilejna ponudba obsega: električno dvižno-pomično strešno okno, zavorni sistem ABS, po viiini in globini nastavljiv volan, po višini nastavljiv voznikov sedež, zračni blazini za voznika in sovoz,nika, servovolan,... Posojilo tudi na 72 motocovl PORSCHE	rnu KMMT IN MtAftfMČ	\V±Ar * Cm! »u t«fowMUivni In odvinul od valutnih razmerij,	(
Radanovič Brežice d.o.o.
Černelčeva ulica 5 Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice	Telefax (07) 49 92 172
im r
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Novosti
Slikanica Poljubček za lahko noč bo otrokom pričarala toplo družinsko vzdušje, pomen drobnih pozornosti in izkazovanja nežnosti, bližine in ljubezni. Trije zajčki bodo otroke naučili, kako prepoznati nevarnosti v okolici, skrbeti zase in se zavarovati. Za slikanico V morju, ki na sodoben način predstavlja živali in rastline v motju, so značilne tridimenzionalne ilustracije, tako da otrok ne le gleda, temveč tudi spozna, kakšne so na otip npr. ribje luske ali trebuh morskega psa. Knjige Rojstvo Zemlje, Življenje se postavi na noge, Čas dinozavrov in Doba kamnov in kolov v obliki stripa na duhovit in šaljiv način obravnavajo nastanek sveta in z njim povezane življenjske procese. Zgodovinsko in ekološko poučen tekst razkriva zgodbo o začetku nastajanja vesolja, o evoluciji, o razvoju in zatonu dinozavrov in o razvoju človeštva. Knjiga Droge pojasni, kaj so droge, zakaj so tako nevarne, predvsem pa mlade nauči, kako se upreti skušnjavi in, preden je prepozno, odločno reči NE. Namen v stripu povedane zgodbe je, da mlade, ki se v njej prepoznajo, spodbudi k iskanju pomoči na pravem mestu.
John Maxwell v knjigi Korak naprej podaja načela za premagovanje ovir na poti do uspeha in pokaže, kako sprejemati neuspeh in ga spremeniti v uspeh.
Knjiga Dimitrija Rupla Srečanja in razhajanja poroča o desetletju, ki je bilo ključnega pomena za slovensko državnost, mednarodno sodelovanje in uveljavitev. Knjiga Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi bralcem razloži, kaj je čustvena inteligenca in kako uriti njene temeljne tehnike: samomotivacijo, visoko stopnjo samozavedanja, obvladovanje čustev in čustveno mentorstvo.
Avtorica knjige Uspešne ženske raziskuje, kakšne izkušnje so si pridobile managerke na visokih položajih, na kakšne ovire so naletele v managementu in kakšne izzive in težave prinaša delo v tujini.
Bralce opozarjamo na domoznansko zbirko v Knjižnici Brežice.
V domoznansko zbirko spada gradivo, ki prinaša podatke o dogajanju in ljudeh v občini Brežice, gradivo avtorjev z našega območja, gradivo, izdano na našem območju, in gradivo sej občinskega sveta. Domoznanska dejavnost v knjižnici omogoča prebivalcem tekoče informiranje o preteklih in aktualnih dogodkih na njihovem območju. Obiskovalcem knjižnice na oglasnem panoju tedensko predstavljamo članke iz slovenskega tiska, ki se nanašajo na območje občine Brežice in njene občane.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http://
Vww.nm.sik.si/ččwww____sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/), v rubriki
Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 24. avgusta ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Stnnecki
/Vw ____
S'
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo * Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tek: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVA GLAS
hne in priimek ___________________________________
P°djetje(naziv in naslov) _______________________
Davčna številka podjetja ________________________
Zavezanec za DDV_________________________________
Kraj ___________________
Dlica ^atum
število izvodov
\
Poštna št. Telefon _ Podpis _
^ar°čnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročni
na velja do pisnega preklica.

mali oglasi
V	najem oddam halo za obrt v izmeri 24 krat 12 metrov ter trgovski lokal in dnevni bar. Prav tako oddam v najem vinograd na lepi legi ter prodam cviček, ob trgatvi pa tudi grozdje. Za informacije pokličite 49-27-802.
•
Oddam v najem vinograd v Pavlovi .vasi pri Pišecah, 700 trt, pod zelo ugodnimi pogoji. Pokličite 49-56-894.
•
Ugodno prodamo lepo sončno stanovanje v Brestanici v izmeri 92 kvadratnih metrov, s telefonom, satelitsko anteno, nekaj vrta in garažo. Cena po dogovora. Pokličite v večernih urah na številko 49-20-321.
•
V	Krškem oddam v najem trisobno opremljeno stanovanje v dvostanovanjski hiši z lastnim vhodom in garažo. Za vse informacije pokličite na številko 041-611-736.
•
V	bližini Brežic kupim enostano-vanjsko hišo, novogradnjo s centralnim ogrevanjem in telefonom, v bližini avtobusnega postajališča. Pokličite 49-64-409 ali 031-563-297.
•
V	brežiški občini vzamem v najem stanovanjsko hišo z možnostjo kasnejšega odkupa. Pokličite 041 -636-798.
•
Po ugodni ceni prodam kompletno pohištvo za otroško sobo, bele barve, ohranjeno. Odstopam pa oblačila in obutev številka 36, ali menjam za jabolka. Pokličite 49-93-075 ali 49-65-383.
•
Prodam suhe smrekove plohe, 5 centimetrske. Pokličite 49-77-301.
• ■
Prodam teličko simentalko, težko 140 kilogramov, primemo za nadaljnjo rejo. Pokličite 49-78-086.
• '
Prodam jedilnico (raztegljiva miza, 6 stolov in komoda). Cena po dogovoru ob ogledu. Pokličite 49-25-666 ali 031-594-341.
• -
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske piščance brojler-je, ki jih boste dobili 8. septembra. Naročila sprejemajo na številki 49-21-563, ali osebno pri Rostohaije-vih, Brege 1. Od 20. avgusta dalje pa je pri njih razprodaja enoletnih kokoši nesnic.
■ •
Prodam pšenico. Pokličite na telefonsko številko 45-96-038.
•
Prodam Mercedes 190 E, letnik 84, registriran do 22. maja 2002, zelo dobro ohranjen, z veliko dodatne opreme (klima,centralno zaklepanje, lita platišča). Pokličite 041-651-541.
Prodam Golfa, trojko, 1,9 diesel, letnik 94, registriran je do marca 2002, s klimo, centralnim zaklepanjem in vso ostalo opremo. Pokličite 031-245406.
•
Prodamo gozdarski traktor IMT 561 DV, dobro ohranjen, z dvo-bobenskim hidravličnim vitlom. Prodamo tudi vitlo ‘Tajfun”, 6-ton-sko z daljinskim upravljanjem. Prodamo bukova drva, metrska ali žagana, po želji pripel jefno na dom. Prodamo terensko vozilo Kia Sportage 2,0 MRDI, letnik december 95, od
Na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih Občine Brežice (Ur. list RS, št. 53/96) in
3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj, Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, z dne 5.9.1996
razpisuje
OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 2001
1.	Oktobrska nagrada Občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in na drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2.	Priznanje Občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela.
3.	Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge organizacije ter društva, najkasneje do 15. septembra 2001.
4.	Predloge je treba podati v pisni obliki na naslednji naslov: “Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice -“Priznanja Občine Brežice”.
5.	Predlog naj vsebuje:
-	podatke o predlagatelju,
-	podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi,
-	kratek življenjepis kandidata,
-	vrsto nagrade oz. priznanja,
-	natančna obrazložitev in utemeljitev predloga.
Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
6.	Kriterija za podelitev:
-	če gre za enkraten dosežek, je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru,
-	če gre za življenjsko delo, pa pomen njegovega dela za gospodarski ali družbeni razvoj občine Brežice.
7.	Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj Občine Brežice za leto 2001 bo ob prazniku občine Brežice.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Brežice
prvega lastnika, zelo dobro ohranjeno, z novimi pnevmatikami in novo sklopko, s prevoženimi 104.000 kilometri, cena po dogovoru. Vse informacije dobite na številki 050-649-591 ali 041-858-996.
•
V Krškem vzamem v najem sobo za učenca srednje šole. Pokličite 041-585-640.
•
Prodam telička čmo-bele pasme, starega en teden. Pokličite 8143-155.
•
Prodam odojke, težke od 25 do 35 kilogramov. Cena po dogovora. Pokličite 47-78-315 ali 041-587-261.
•
Prodam dve kobili pasme Haflin-ger in enega žrebeta ter voz zapravljivček in nove komate. Pokličite 49-21494.
- •
Prodamo več rabljenih notranjih vrat s podboji. Pokličite 49-76-204 ali 031-340-501.
•
Prodam ali dam v najem opremljeno dvosobno stanovanje v Dobovi. Pokličite 031-567-947.
Po ugodni ceni prodam rdeče vino. Pokličite 041-261-824.
•
Prodam BMW 316 coupe, letnik 88, registriran do maja 2002, dodatna oprema : daljinsko centralno zaklepanje z alarmom. Dobro ohranjen. Cena ugodna. Pokličite 041-765-876.
EKIPA EKIPA
EKIPA EKIPA
STU

IO
>3.0 MHZ
• Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14,373 10 15 • Uredništvo: 07/ 373 1020
e-mail: studiod®studiod. si glasbene želje: glasbene.zelje®studiod.si spletna stran: www.studiod.si
Prometne informacije sporočajte na GSM 041 900 800
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
.	Direktor: Peter Špiler
. ■	Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc
Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolaijev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Niko Perkman - edini švedski priseljenec dobitnik najvišjega
Bil je zadnji od šestih otrok mame Marije, gospodinje in očeta Antona, pismonoše, rojen v Brežicah 7. decembra 1937. Družina je bila planirana za izselitev, vendar je nemška oblast ugotovila, da je dobro nekatere državne uslužbence pustiti doma. Tako gaje doletel nemški “kindergarten” za brežiško bolnišnico. Po končani osnovni šoli je šel 54. leta v uk na Agroservis. Izučil seje za avtomehanika v Vajeniški šoli v Ljubljani in opravil intenzivno prakso v podjetju. Niko: "Takrat je bila to šola z zelo dobro prakso, kjer si moral dokazati, da ti ni zrasel prst sredi dlani.” Ob služenju obvezne dvoletne JLA v vojašnici na Batajnici od 60. do 62. leta je ostal v svojem poklicu, od koder se spominja dobrega razumevanja med vojaki, po odsluženi vojski je z delom nadaljeval še do 65. leta na Agroservisu, ko je v tem letu opravil še visoko kvalifikacijo za mojstrski izpit.
Medtem se je oženil, z ženo Frido pa sta na poročno potovanje odpotovala z vlakom k njeni sestri v Uppsalo na Švedsko. Niko: “Nisem ravno želel ostati na Švedskem. A, ker je Švedska takrat potrebovala veliko ljudi, sva ostala in mislila, da le za kako leto. Na tečajih sva se naučila jezika, ki je mešanica nemškega in angleškega, L oktobra 1966 pa sem začel delati pri VW, to je v
priznanja uppsalske univerze
delavnici, ki je podobna brežiški Radanovičevi. 67. leta pa me je delavnica že napotila na izobraževanje za nove tipe VW, ki so prihajali na tržišče. Leta 71 sva na dopustu doma začela graditi hišo, ob vrnitvi v Uppsalo pa sem se zaposlil kot kontrolor pri tovornjaku Scania., Delo kontrolorja je
bilo zelo nehvaležno, saj sem moral delavcem zavračati neustrezne izdelke, to pa ni nikoli priljubljeno.” 1973. leta je odprl svojo delavnico. Delal in montiral je šolske table in te so ga privedle do Univerze v Uppsali, ki je druga najstarejša v Evropi (prva je Univerza v Bologni); ”S svojimi tablami sem leta 78 dobil namestitev kot
tehnik na planskem oddelku univerze. Univerzitetno mesto je veliko kot Brežice, če je to lahko primerjava, na univerzi so vse fakultete, zaposlenih je 4500 ljudi, obiskuje pa jo 30.000 študentov. 6.10. 99 sta bila gosta univerze švedski kralj in predsednik Kučan, povabljen sem bil na sprejem, vendar sem bil takrat doma na jubileju prijatelja Primoža Rueha. Tega leta, decembra, sem se upokojil kot tehnik organizacijskih hiš in lokalni inšpektor z odlokom za državno upokojitev in sedaj delam, na željo univerze, en dan v tednu. Samo enkrat sem bil prisiljen dati lekcijo oholemu študentu s pojasnilom, da sta v življenju dve vrsti fakultet: tista, za katero se odločiš, da jo boš obiskoval in tista, ki je naravno bogata s srčno kulturo in bogato dušo in brez kazalca na sredi dlani.”
Rektorat gaje povabil na sprejem tudi ob obisku papeža Janeza Pavla II.
Niko Perkman je prejel letos srebrno Hedlingerjevo medaljo, to rektorat podeljuje vsako leto posamezniku ali večim za dobro delo na univerzi, doslej sojo prejeli rektorji in dekani in le Švedi, letos dva, Niku s pojasnilom: “za dolgoletno delo pri univerzi, za* znanje in podajanje znanja med delovnim in prostim časom, kije s prijaznostjo in prisotnostjo držal univerzitetno ime na visoki ravni
tudi navzven, plemenitil univerzo z dobro voljo ter negoval visok moralni duh med zaposlenimi.” “Sploh nisem pričakoval, da bi mi podelili odličje”, pojasnjuje Niko, ki pa ga je vesel, globoko v duši pa nanj najbrž tudi zelo ponosen.
Med svojim bivanjem v tujini je bil in ostal Slovenec, Švedske pa se bosta z ženo spominjala po toplih polarnih poletjih z veliko sonca (mrak od 23. do 3. ure), dolgih zimskih nočeh (dan od 9. do 16. ure), aktivni vegetaciji z borovci in smrekovimi gozdovi, kjer je veliko gob, ravnin in hribovitih predelov ob Norveški, značilni severnjaški arhitekturi, spominjala se je bosta po dobri vozniški kulturi in morda komu povedala, da tam daleč ne točijo alkohola pred 12. uro in tudi, da so dobre gostilne ter trgovine odprte od 10. do 20. ure. Spomini ne bodo zbledeli na prijatelje, ki sta si jih, takšna kakršna sta, pridobila, vendar pa nanju ti čakajo tudi že doma, ker sta znala ohraniti in negovati dobre stare prijateljske vezi.
“Vse se pač enkrat konča”, pravi Niko, z ženo Frido pa se zato veselita “penziona” doma, v hišici, ki sta si jo zgradila v Krški vasi, kjer bosta okoli nje ponaredila še vse tisto, kar sta načrtovala 2300 kilometrov stran od nje.
Natja Jenko Sunčič
Dva jubileja brežiške župnije
Loška noč
Brežice - Krajani brežiške župnije z vasmi Brežina, Cundrovec, Črne, Šentlenart, Gornji Lenart, Bukošek, Zakot in Trnje so počastili 220 letnico župnijske cerkve sv. Lovrenca in 20 let župniko-vanja dekana g. Milana Kšele, ki prebivalce svoje župnije dobro pozna, se med njimi dobro počuti, farani pa ga imajo radi. Dokaz, da je tako, je bila nedeljska (12. 8.) slavnost med mašo ob 9. uri in ko so se po njej pred cerkvijo zbrali verniki, ki jih je za oba jubileja pogostil Aktiv kmečkih žena Brežice - okolica.
Temeljni kamen začetka gradnje župnijske cerkve sv. Lovrenca je bil postavljen v nedeljo 8.7.1781. leta, in sicer po usodni povodnji, ko je največja naravna nesreča konec
januarja istega leta imela precejšnje posledice za mesto Brežice. Cerkev je bila zgrajena v enem letu do te
stopnje, daje bila lahko v njej maša, kasneje je bil dograjen še zvonik. Podrobnosti o gradnji opisuje v diplomski nalogi zgodovinar-arhi-vist, domačin Jože Skofljanec.
Ljutomerčan Milan Kšela je prišel v Brežice 31.7. pred dvajsetimi leti iz župnije sv. Venčeslava v
Zg. Ložnici, kjer je bil 6 let, pred tem je bil kof duhovniški prezbiter na Zg.Polskavi I leto in 5 let kaplan v Trbovljah. Tretjino duhovništva beleži v Brežicah, v teh letih je obiskal vsako hišo svoje župnije zaradi krsta, obhajila, birme, poroke ali smrti. Krstil in obhajal je 1000 otrok, imel 9 birm, 170 porok, k večnemu počitku pa pospremil več kot 1000 prebivalcev župnije. Ves čas poučuje verouk od 1. do 4. razreda, od 92. leta pa tudi katehumenat (priprava odraslih za zakramente krsta, obhajila in birme), ki ga je naredilo okoli 150 odraslih, za njim pa je v tem času preko 10.000 maš. G. Kšela ima ves čas soupravo župnije Kapele, od leta 91 je bil prodekan, od 96. pa vrši dekansko službo, kar pomeni, da povezuje duhovnike Videmske dekanije, t.j. 15 župnij od Razborja do Dobove po štajerskem delu Save.
■N. Jenko S.
Od višine se zvrti...
Sevnica, Radeče - Jadralno-padalski klub Kondor iz Radeč je na Lisci organiziral tradicionalni jadralno- padalski tabor PARA LISCA 2001. Na njem je uradno sodelovalo 75 jadralnih padalcev, vmes pa je bilo še nekaj “ padalcev”, ki so se izmuznili redaijem na vzletišču.
Mednarodno srečanje jadralnih padalcev ni tekmovalnega značaja, temveč je namenjeno druženju, izmenjavi izkušenj in poletom.
Udeležba je bila letos nekoliko slabša od pričakovanj in zaradi vremenskih razmer niso bili mogoči daljši poleti. Kljub temu so jadralni padalci, ki v treh dneh niso zabeležili nobene poškodbe in nobenega strganega padala, navduševali obiskovalce Lisce. N.Č.C.
Otvoritev razstave Rdeče in Črno grafičnega oblikovalca Simona Semeca bo v petek, 31. avgusta 2001, ob 19. uri v razstavišču KC Delavski dom v Zagoiju.
Loka pri Zidanem mostu -
Vsa društva v KS Loka so strnila moči in pripravila tradicionalno, že sedmo Loško noč, ki je vsako leto drugo soboto v avgustu v Loki. Ob tem so pripravili gasilsko tekmovanje v veslanju po Savi, ki se gaje udeležilo 22 štiričlanskih ekip, petnajst moških in sedem
ženskih. Med moškimi je zmagala ekipa PGD Boštanj, druga je bila ekipa Zabukovja in tretja PGD Primož. Med ženskami so se najbolje odrezale članice PGD Zabukovje, na drugem mestu so pristale Vrhovčanke, tretje pa so bile Ločanke.
Ekipa, ki je prišla iz najbolj oddaljenega kraja in je bila zato deležna posebne pozornosti, je bila ekipa PCjD Rudnik Trbovlje, med ženskami pa ekipa iz Rimskih Toplic.
Najmlajša štiričlanska tekmovalna ekipa, ki je skupaj štela 74 let, je prišla iz Sevnice, najstarejša pa iz Radeč in je štela 237 let.
Loški gasilci so ob tej priložnosti predali namenu gasilsko cisterno, ki so jo kupili od boštanj-skih kolegov, kmečke ženske z Brega, Razboija in iz Loke pa so pripravile kulinarično razstavo (na fotografiji). Kot vsako leto so tudi tokrat v Loki poskrbeli za ognjemet. N.Č.C. .
Desetega maja spomladi je Maja Zorko iz Spodnje Pohance posadila pet doma vzgojenih sadik paradižnika. Takrat še ni vedela, da bodo na njih zrasli orjaški sadeži, naj večji med njimi pa je tehtal kar 1,58 kg.
Povedala je, da jih niso škropili z nezdravimi in naravi ter ljudem neprijaznimi škropivi, hkrati pa nam je zaupala, da jih nekaj še zori, vendar nikomur ne priporoča, da bi nenapovedano obiskal njen vrt. Tak obisk bi namreč lahko bil smrtno nevaren.
Nobeden izmed treh posavskih županov ni član Liberalne demokracije Slovenije, si pa eden silno želi, da bi ga eldeesovci sprejeli medse. Menda je bilo po zadnji seji občinskega sveta pred počitnicami vse pripravljeno, da bi župan s svojima svetnikoma svečano prestopil, toda, to se ni zgodilo. Pa ne zaradi tega, ker bi si župan premislil, ampak šef občinskega LDS na dogovoijeni sestanek ni prišel. Govori se, da v stranki še vedno poizvedujejo, ali bi bila morebitna včlanitev župana koristna ali ne. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, bodo v LDS za vsak primer še malo počakali.
Ko so se dolenjsko - posavski župani srečali na konjski dirki, so tako hitro opravili s formalnostmi okoli starta, da niti publika niti napovedovalec, kaj šele štarter, niso vedeli, kaj seje zgodilo. Mimo njih so švignili s takšno “brzino”, da so jih prisotni in omenjeni lahko “ujeli” šele v ciljnem Sprintu. In kdo je koga? Če je krški Franci “divjal”, je šentjemejski Franci na koncu že dobesedno “norel”. Narod pa na noge-Kdo bo zmagal? Franci, ne?! Ampak kateri? Ja, domač, Hudoklinov!
Ložani vrnili obisk Senovčanom
Senovo - Na začetku poletja seje skupina članov Planinskega društvi Bohor Senovo s kolesi odpravila v Log pod Mangrtom in vaščanofl1 j izročila ček z zbranimi prispevki Senovčanov, ki so pomagali prijateljen1;
Katastrofalni plaz je lani v Logu uničil skoraj vse, ni pa zlomil ljudi, so prav zaradi pomoči iz različnih koncev države dobili voljo za nov začetek-Na Senovčane jih veže še posebno prijateljstvo, zato so jim v pretekle!1' vikendu vrnili obisk - prav tako na kolesih.	.
Štiije Senovčani - med njimi planinec in predsednik krajevne skupno" sti Toni Petrovič - so jim šli s kolesi naproti do Medvod in zgodaj popoldne so se z Gorenjci pripeljali na Senovo. Sledil je družabni piknik na Bohorja-kjer so Ložani tudi prenočili, naslednji dan pa so jih gostitelji odpeljali nf grad Rajhenburg v vinsko galerijo ter na ribnik Mačkovci. B.D.
Slavnostno ob prazniku krajevne skupnosti Dolenja vas
Dolenja vas - Tradicionalni praznik krajevne skupnosti D°* lenja vas, ki ga vsako leto pripravijo ob velikem šmarnu, j® tudi letos minil slavnostno s slovesnim bogoslužjem v cerk'1 Sv. Marije, krajšo spominsko slovesnostjo pred spomeniko^ žrtvam druge svetovne vojne in rajanjem ob priznani glasb' ansambla Jerneja Kolarja.
Več sto krajanov in gostov iz sosednjih krajev seje udeležilo prireditev ob tradicionalnem prazniku krajevne skupnosti Dolenja vas. Začelo se je ob 10. uri s sloves-
v letošnjem letu krajevni prazfl* sicer niso uspeli obeležiti z novii11 pridobitvami, toda do konca F'"1 ■ naj bi se vseeno uresničili nekai|-'r projekti, za katere sta se Krajev!1"
Nastop otrok iz vrtca Tonček
nim bogoslužjem v tamkajšnji cerkvi Sv. Marije in krajšo slovesnostjo v vaškem parku pred spomenikom žrtvam druge svetovne vojne s položitvijo venca, nastopom pevskega društva Žarek, otroškega pevskega zbora vrtca Tonček ter nastopom domačih re-citatoijev. Prisotne je nagovoril tudi predsednik krajevne skupnosti Branimir Vodopivc in dejal, da
skupnost in Občina Krško dog^ vorili že ob sprejetju letošnjega 0 činskega proračuna.	,,,
Po zaključku svečanega dj-seje nadaljeval program ljuds* ga rajanja ob priznani glasbi a sambla Jerneja Kolarja, dotf čini, posebno ekipa mladih iz» ^ jega, pa so vsem gostom p°sUe'c0 z dobrimi jedmi in dobro kaplJ'1' iz goric bližnje Libne. D.K*