CR1 Pf I O N

9  , s . Cana<la & Mexico:


n i>inh s

fsTlOfl . '

—.25

Koreit) n  C tK,rit

* e  Ccop y  2 con '

SLOVENSKI NAROD

NAROČNINA:

2* 2d. dr. Canado & Mfexico:

Za monto N. Y. in inozemstvo

marca (Tnesday, March 14.) 1916.

Geeto: ,,Slovenijo Slovencem* 4

Leto X. 6t. 12.


BLIŽINI MEHIŠKE MEJE TEE VOJAKI ¥1111, KAKO ROPAJO NEKI VLAK,

!.cn. D. C  13. marca._

s  W. (iorartl, ameriški oosla
. r fievVnn,  ni še dnsedaj
’fKjvab-la državnega <!•'));> ,-t
jii.t nili natepi daljši dopust
jjffgii 'iflj bi pi oživel v dom«)

• tajnik Lansing


)C
vest. 1

K p<rorceno dementiral
Lianioravo tega poslanika od-

r \..

krogih .so vod n. o
utrjuje mnenje, da bo.napro-
faineriški poslanik v Turčiji,
v Morgentlmu, predsednik;,
jsona za svojo resignat
L z el bo baje eno vodilnih j.
bodoči kampanji za zopet iv
plitev predsednik. t\ ilsona.

D C

u UH

Washington
jpes gasilo, d.
levih pa F' iu " n
po zavetju \

Zagotavlja se. <
lovratku iz f-Vi <7P-■
je. Sider se glpi. da
'pase mu nd st ram v
Jo, poet katerimi po-
Ti pogoji so ha

Nemške koloni p
tuji.

ime
rili j

o pot
?mšk

terc

POGOJI, KATER r AVLJA NEMČIJA.

OLKOVNIK HOUSE JE PREDLOŽIL PREDSEDNIKU WIL-
SOKU POGOJE. POD KATERIMI® BILA NEMČIJA

PRIPRAVLJENA SKLENITI MIR.

f.  marca. — Z  dobro poučene, strani se jo ’
predsednik \Vilson v rokah nemške pogoje, ka-1
'obiti, ker se jih bo avtoriziralo iz Berlina šele
od strani Nemcev.

.je'predložil polkovnik House takoj po svojem I
red sodniku TVilsonu te mirovne pogoje Nemči-

o vanj e Housa lega namena, vendar
h uradnikov zagotovilo ter pojasni-
: racija pripravljena skleniti mir.

'>:li zavezniki, se mora vrniti Nem-
. .Ji, Zinili-:- '  '"J\ p  V Osi; od-

MORMONSKA KOLONIJA
V VARNOSTI,

El Paso, Texas, 13. marca.

Danes zve- er so dospela poročila
glasom katerih so zaprli mehiški
banditi v Chihualuia, južno od Al
pine, Tex., nekega Amerikanea ter
nekega znanega Mehikanca. Za
Amerikanea * ■ h a,ju zahteva $14,
000 odkupnino,, od Mehikanca pa
J 5,00(1. Od generala Davim, po
veljnika v Jnarczu. je prišlo da
ne« poročilo, da, ni več nevarnosti
za mormonsko kolonijo. Ta ameri
ška kolonija jo sedaj povsem var
na, ker je stražijo Čete polkovnik
Gonzales.

dL-dS '•Ki'-CAN .,h*- a JNi d; Ed¬

in Albanijo se razdeli med Avstrijo, Bulgjar-
dobi avtonomno vlado,
popolnoma prosta angleškega upliva.

dele Francije, katere je zasedla v

'kodnii.v.

Cn.-ogoro, Srbij
<ko in crško. Rolj.sk
Turčija postane

Nemčija izprazni Belgijo tor
vojni. I

Rusija dobi Perzija, do.eim izgubi in ne dobi Anglija ničesar.
h  poročii ,t  polkovnika' House je nadalje razvidno, da ničejo
zavezniki za sedaj še ničesar slišati o kakih mirovnih pogajanjih in
da se tega dejstva zavedajo tudi nemški vladni krogi. Z nemške stra-
|J > sc pjvihvrja, da v s| ra.ja jo zavezniki'pri boju le radi tega, ker ži-

ibdržati Belgijo ter zahtevati visoko
ne tega nc onega, da. se

PORTUGALSKA IN

ZDRUŽENE DRŽAVE IN

V svoji poslanici na Carranzo
odobrava predsednik Wilson
obojestransko pogodbo. - Se
vedno obstaja nevarnost, da
se združijo čete Carranze z
onimi Vilie.

tVashington, D. C.. 13. marca. —

Vlada Združenih držav je pristala
danes v predlog, katerega je sta*
vil Venusuano Carranza, provi-
orični predsednik Mehike, glasom
katerega naj bi iinole oborožene če
te obeli republik ifavico prekora¬
čiti obojestransko mejo pri zasle¬
dovanju zločincev roparskih tolp.
Predsednik Winson je na tozadev¬
ni predlog odgovori! v zelo pri¬
jaznem pismu ter odobril predlog.
Poslanico, ki nosi podpis državne¬
ga tajnika Lansinga, bo izročil a-
meriški konzul Silllrnan v Guada¬
lajara mehiškemu ministru za zu¬
nanje zadeve Jesus Acuna.

GENERAL FUNSTON ZAH¬
TEVA 50,000 MOL

AVSTRIJA.

yt  V ni:sli, da 1 Ka¬

st rajajo
Nemčija (d

^ 0, )n°.odškodnino. Nemčija pa ne hi storila
;  elibrnogoro, Srbijo in Albanijo, temelji baje na prepričanju Neim-
njegova najsrčnejša želja, da bi se Združene

la jf

oje m

au-ed,

Predse

%cev izrazil, da .k' njegova
črža v e ne zapletle v sedanjo veliko vojno.

ni l :  \V' i I ko  11 s, j,- naprfih, del^aoijiSkMg-

najsrečnejša zelja. da. bi se Zdi užene

ITALIJANI SE ZOPET REPENČIJO,

CA SO PRIČELI 2 VELIKO OFENZIVO. —
MPABU SO MOSTNO PROČELJE TER UTRJENO
TABORIŠČE PRI PODGORI. -

Italija, 13. marcu.

. . —, —...ju,, _i. Poroča se o olnjovljenju trdovratni'*

V 0jev  «a avstrijski nteji in sicer po premoru, ki je trajal vce mesecev.

' a  kra.šici visoki planoti jo artilerija v živahni akciji in proti most•
l,ei) D'pročelju pri Gorici lev utrjenemu taborišču pri

j,j ->-« iivfnnteHiske naskoke

Kodanj, Dansko 13. marca. —

V nekem poročilu z Dunaja, ki
se sklicuje na članek v ‘‘Neue F.
Presse”, se glasi, da je portugal¬
ski poslanik na Dunaju izjavil, da
ni Portugalska proti Avstriji. No¬
bena avstrijska ladija v portugal¬
skih pristaniščih ni bila zaplenila
in noben avstrijski podanik ni bil
aretiran ali izgnan.

proti

Podgori vpri-

Nevanja.
v  doli

otam o!

saki dan. ostre infair

t Avstrijci uporauijaju ....

freljevanje gorskih vrhuncev se skuša spustiti
• nn nastnrotnika. 1 dveh tednih, \

JtiVaipp,,*-- - ,

* a ko Italijani kot Avstrijci uporabljajo na tej fronti nov nacia

-d-Gioo otrvnsiT.I i J

gOK

ne plažbve. ki sc vsujejo nato na nasprotni!

se j c, uporabljalo ta način vojevanja

'?o je vse humbug ni

na približno 1000 mož. v

se ceni izgube Avstrij-
ostane priprosta

PRED' VERDUNOM POČIVA INFANTERIJA,

TEMU NASPROTNO PA SE JE OJAČILO DELOVANJE
ARTILERIJE NA OBEH BREGOVIH REKE MAAS.

Berlin, Nemčija, 13, marca. — V  današnjem oficijelnem nem-
š-kem poročilu se poroča o zvišani -artilerijski ttkeijj; na aheh hragn-
vih vek: Maas in iz poročil obeh nasprotnikov' je razvidno, da je raz¬
vila infanterija kaj malo delavnosti. Poročilo, se glasi : <

— Vreme je bilo na zapadni fronti za opazovalne svrhe zelo u-
godno in obe stranki sta razvili skorp .ob celi fronti precej živahno
artilerijsko akcijo. Na obeli bregovih reke Maas ih ob Hosel je pri¬
dobila ta aktivnost na moči.

Ilazven par bojev med prednjimi stražami ob reki Somme ter iz-
jalovljenja nekega majhnega . francoskega naskoka, ni poročati o
nobenem važnejšem dogodku.

Po obširnih ogledovanjih so napadli naši letalci železniške posta¬
je in vojaška skladišča, posebno ob Clermont — Verdun železnici.

Pri tern so bili uspešni. Trije sovražni peroplpni sp bili uničeni v
Champngne in eden v okrožju reke Mgas..

Pariz, Francija, 13, marca. — V poročilu, katero je izdalo danes; roča danes, da se j c  odbilo ruske
r opoldne francosko vojno ministrstvo, sb glasi, da se je nadaljeva-1 naskoke v Bcsaabiji in sicer ob
lo z obstreljevanjem pri Bethincoprt ter v okolici Douainville, Fran-,teku reke Dnjester.

roška artilerija je bila na coli fronti zelo delavna. Nasprotno pa sel _ .

i.iso vršili nik iki infanteri.jski boji v okolici severno od Verduna.

V gozdu Le Prelce je prodrl neki francoski oddelek pri Croixj
des Laimes na fronti kakih 200 metni v v nemške zakope. Nemcem (
je prizadejal precej -izgub ter so na to umaknil z 20 jetniki v svojci

postojanke. ' i

Na ostali fronti je potekla noo mirno,

Tekom nekega nočnega luja so vrgli francoski letalci 30 bomb
težkega kalibra na železniško postajo v Gouflans. Na petih različnih
i očkah se je opazilo požare, ki so izbruhnili raditega.

Kljub ostremu obstreljevanju so so francoski

VELIK! TOVORI ZA
RUSIJO.

RUSI PRI DNJESTRU.

Dunaj, Avstrija, 13. marca.
Avstrijsko armadno vodstvo po-

ROJI PREOSTRA! PRI
KOLKI.

Seattle, Wash., 13. marca. —

Velike množine za Rusijo name¬
njenega tovora se vozi po željcz-
nicah z izjoka, na obal Tihega o
ceana, ker ni mogoče dobiti na
iztoku ladij, ki bi prevedle vse >e
tovore.

Tudi v tem mestu je nagroma-
cTenega veliko tega tovora. V tu-
kajšnih tovornih skladiščih stoji
kakih 5000 vaobnr.v, kojih vse¬
bino se bi; naložilo na ladije ter
prevedla v Vladivostok-.

i - —---— ■ -

TIHOTAPSTVO V ŠVICI.

Pariz, Francija, 13. marca. —

Da se prepreči tihotapstvo pre¬
ko Bodenskega jezera, so postavi¬
le švicarske.vojaške oblasti ob brc-

Z mejnih točk so prišla poročila
da zahteva general Funston naj¬
manj 50,000 mož, prednp bo dal
povelje za odhod preko mejer On
pravi, da mora biti meje dobro za¬
varovana in da je treba za tQ od
23,000 do 30,000 mož. Glasom do¬
sedanjih poročil ho obsegala sila,
: .J !y >,?>•. s  t• - g, 11 VI11 i

300 moz po večini bavalerije in
gorske artilerije. Na mesto teh
čet bo morale stopiti na mejo dru¬
ge čete. ki se že nahajajo na poti
iz različnih posadk z Združenih
državah.

V vojnem deparimentu se dela
načrte za dolgotrajno kampanjo
proti Villi. Vspričc goratega zna¬
čaja dežele, kjer se bodo vršile 0-
peraeije, eo častniki v dvomu, da
bi se posrečilo ujeti Villo pred po¬
tekom par mesecev. Za pohod je
pripravljenih dosedaj kakih 15,-
000 mož.

gp jezera ovi
so napolnjen;

e iz nouci
/  elektril

hee. ki

NASEDLI PARNIK

stroji nepoškodo-

nakane

r J r ' ne  morejo Italijani nikamor naprej. Kadar so še pričeli
s " jo Taii.jani še vedno zavozili in tako sc bo zgodilo
3- Straža- ob Soči je dosti močna, da onemogoči vse
Opora, ured.) w

p OOMOBSKI ČOLNI ZA TURČIJO,

L^OCJO PODMORSKIH ČOLNOV NAJ Bi SE BO-
,LA  TURČIJA PROTI RUSKI PREMOČI V ČRNEM MORJU

t a  /Monden, Anglija, 13. marca.

fbt je prišlo ali da bo
1(1  čolnov po 1000 ton vsebine,

Poročevalcu “Dailv Mail” poro-
v Dardanele pet velikili pod-

službova-

v'*-*iV.sy tl  OO, v... , V Um * -

' C^eii'morju; kjer se bori Turčija za premoč nad Rusijo.

Iz — 1-1  . •’ j  — rniil da 5

I s al° podmorskim čolnom pot skozi ožino.

j. nov pu i VUU  ___

'Hrtova «e. da so li podmorski čolni namenjeni za t
?r se bori Turčija za premoč nad Rus
and sc  jo odstranilo veliko  število turških min, da se je

' ani vrnili.

V  večernem poročilu sc glasi, da..je bila francoska artilerija uspo-
Mia na visoki planini Vapelgip, zapadno od Navarin farme v Cliampa-
onc  ter v .Argonih.

Severno od Verduna je postajalo obstreljevanje močnejše. Za¬
padno od reke Maas so obstreljevale francoske baterije nemške čete,

ki so se skušale formirali pri Forbes.

V okolici Verduna je bil francoski letalni zbor danes kaj dela

ven, 1/ fiest strojev obstoječi oddelek je vrgel nekako sto bomb na
železniško postgjp y Brietllles,' severno od Verdu-

strategieno .važujo
ra.

V številnih zračnih bojih, ki so se- zhvraili, so ostali Francozi
zmagovalci. Tri nemške letalce se jc prisililo, da so pristali m sjoer
eden za francoskimi, dva druga pa za nemškimi črtami, Videlo so
tudi, kako so padali drugi letalci vendar pn ni mogoče ugotoviti

J?

kraja, kjer so pristali.

Slovenci in Slovenke? naročajte se na ,, Slovenski Narod“,
najboljši slovenski list v Ameriki!

Petrograd, Rusija, 13. marca. —

Rusko vojno ministrstvo poroča o
uspešnih bojih prcdslraž pri Kol¬
ki v Galiciji, tekom katerih so
ujeli Rusi 30 mož.

V Kavkazu so potisni! 1 , Roši
Turke na?gj v smeri reke Kalapo-
tamos in \ Perziji so zaplenili v
bližini Kermanshah osem topov.

IZGUBE ANGLEŽEV PRI

FELAHIE,

POTRES V ITALIJI.

Berlin., Nemčija, 33. marca.

V neki uradni turški izjavi, ki je
(bila objaviji*r,T včeraj, s«- navaja
izgubo, katere so imeli Angleži
pred kratkim v bilki v bližini Fe
lahie v Mezopotamiji, na najmanj
50fK>- mo/.

Nadalje se glas! \ poročilu,
da so pričeli Angleži ob Jemen
fronti v Arabiji prodirat i in da so
bili v prteetnih bojih uspešni.

Rim, Italija, 13. marca. —- Po¬
tresne sunke, ki so trajali od de¬
set do dvajset sekund, je bilo o-
paziti med Benetkami, Ancono in
Florenco. Potom opazovanj v Flo¬
renci se je ugotovilo, da se ,je na¬
hajalo središče sunkov neka kg
300'milj oddaljeno, najbrž v Ja¬
dranskem morju,

HiDRDOPLAN NAPADEL
ANGLEŠKO LADIJG.

Ne-

London, Anglija, 13 marca.

Španski parnik "Maria” vsebu¬
joč nad 2000 ton h nasedel pred
Cezimbra, Portugalska, na skale
ter se ga smatra izgubljenim. Par¬
nik je, izgubil svoj propc-ler ter se
je nahajal na poti iz Maršeiiles v
Hampton Roa is. Na lice mesta se
je odposlalo rešilne parnike.

NEMŠKA POLICIJA V
CARIGRADU.

London, Anglija, 13. marca.

Glasom nekega poročila i/ Aten
lin "Dailj Mail" se nahaja v Ca¬
rigradu najmanj i"0Ot) nemških
io avstrijskih vojak«.\ ki oprav¬
ljajo Isim policijski službo v mij-
vrsijo zadovoljnost ..hčinstva. Iz¬
javlja se. da je s.uitrnti izbruh
kake revolucije kot popolnoma
nemogoč.

(PROŽEN PARNIK.

Wasbin.'j.ton, D. C , 13. marca. —

PrlstaniSki kolektor Malone v
Nev Veko je dobil od lokaj na¬
vodilo, n.v dovoli rdpotovanje r-
talijanskcuu parniku ‘‘America",
ki je dosji 1 v N o tv A'ork z dvema
i krovu. Italijanski po-
igotovil državnemu de-

Atenc, Grško, 13 marca,
ki nemški hidropbvi ,je obstrelje- j topovi©«
val v nedeljo oh obali Male Azije planik je
neko angDško bojno ladijo. ki je j partmeptu, da so namenjeni topovi

stela tam r.a straž.

Iza samoobrambo.

/

tSBtUJk.  *=

„SDOVENSKMfARQ$P, 14. marca (Marek. 14,) ISljfc

- Uš.

SLOVENSKI NAROD

(SLOVENIC PEOrtfLE.)

Established 190 j».

Published evcry Tuestlay & Pridaj-

Published by Slovenski Narod Publ. Co., Inc.

Fetiš *iX' linar. Frca.
Gilb. Po prato. Sre’".

AMERICAN IN ŠPIRIT. PORF.3GN IN I.A. VOEAOB - O KLY-

The best advertlsing Medium to reach the Slovenic pretili o Ir  tile
United States and Canada- '

Entered as second class ma.il matter at the Ne%v York, N. T. Post Ofiioe under
act of Cangrcss o£ Mareh 3, 1879.._

Naročnino pošljite po Post.. Eapress- ali Bank Money Orderiu . ali pa
v registriranem oi3mu na:

45 Vesey St. Nev/ Yorjk, N. Y.

—. ..  - .m -: .. i.-.-. - ,=== =ri===i=====

..SLOVENSKI NAROD"

lOth YEAR.

Tuesday, Mareh 14. 1,916.

No. 12.

V EVROPI IMAJO VOJNE

Nihče ne more tajiti, da divja v Evropi velik požar in da je dol¬
žnost e at op is j a neprestano informirati svoje čitatelje. Nekatere izmed
držav, ki so zapletene v vojno, so obsodile svoje državljanje ali poda¬
nike na dolgoletno ječo in sicer edino radi prestopka, da so trgovali
s sovražniki njih lastne države. ..

Odkar je bil Frank Sakser obsojen radi veleizdaje v Avstriji in
odkar se je zaplenilo vse njegovo premoženje, nahajajoče se v Avstro-
Ogrski, so ljudje, ki so bili preje z njim v trgovski zvezi, prestrašeni,
kajti po avstrijskem zakonu bi zapadli vsi kazni, če bi imeli še nadalje
kaj posl«, s tem človekom.

Dobli smo mnogo vprašanj in eden, ki je bil preje Sakser jev
agent v Ljubljani, nas je naprosil, naj objavimo v Slovenskem Naro¬
du izjavo, potom katere naj bi se obvestilo njegove prejšnje kkjente,
da ni on v nikaki zvezi več s Frank Sakser jem.

Da je izdajal Frank Sakser svoj Glas Naroda kot časopis mesto
oglaševalno sredstvo za njegov bančni posel, bi se kaj takega prav go¬
tovo ne bilo dogodilo.

DA JE IZDAJAL FRANK SAKSER SVOJ„GLA£ NARODA
V AMERIŠKEM DUHU IN LE V TUJEM JEZIKU,

DA JE IZDAJAL FRANK SAKSER »GLAS NARODA" TER
OBJAVLJAL PRI TEM DEJSTVA MESTO TOLIKIH NERESNIȬ
NOSTI - BI BIL MORDA SEDAJ IZVEN VSAKE SITNOSTI.

Mi sicer sočustvujemo z njim radi njegove osebne nesreče, vendar
pa je naša dolžnost kot izdajatelji neodvisnega časopisa, d.aja^i svo¬
jim čitateljem dejstva, kajti večina naših čitateljev je zaposlena pri
trdem delu ter bi ne smela ravnati s svojim denarjem lahlsomišljeno,
temveč bi ga smela zaupati le vladi ali odgovornim Narodnim bankam.

Dolžnost vsakega slovenskega časopisa bi bila, da opozori svoje
čitatelje na ta velevažna dejstva, kajti Frank Sakser je bolj nevaren
kot pa je povprečni mali bankir njegove vrste. To pa racUtega, ker
daje Frank Sakser, izdajatelj „Glas Naroda", napačna jamstva, s
čemur hoče ociganiti ubogega slovenskega delavca.

Če se izdajanje „Glas Naroda" izplača, zakaj potem ogrožati de¬
nar Slovencev, zaposlenih pri težkem delu? Zakaj se ne pove sloven¬
skemu narodu potom „Glas Naroda," katera je v sedanjem času naj¬
varnejša pot za pošiljanje denarja v stan kraj jit-. kateri zavod v
Združenih državah je najvarnejši za štedenje denarja?

Zakaj smatrati oglaševanje Frank Sakser j evega podjetja varnej¬
šim kot ono poštnega urada Združenih držav ali kake Narodne ali
državne banke?

Zakaj vse te laži, vse te neresnice?

padli ?*o ga radi njegovega poslovanja nekateri lisii. dočim d'’ugi
molčijo, ker se jim gre za oni borni oglas, katerega dobivajo od njega.
Resničnega blagra ljudstva pa ni nikomur mar.

Nam tega ni treba in raditega tudi odkrito in resnično povemo
svoje mnenje.

Ker pa so minuli časi za izra bijeva nje slovenskega naroda v \n
riki pod krinko poštenega .poslovanja, je minul tudi čas za različne
„businesse“, ki se skrivajo pod plaščem Sakserja, za one, ki so sledeč
velikemu mojstru na sličen način- skušali guliti ta ubogi narod
Minul je tudi čas za njegov reklamni list, ki ni bil nikdar dnev¬
nik in nikdar časopis v pravem pomenu besede, temveč le reklamno
sredstvo, potom katerega naj bi se razširila njegova trgovina,

Dokler pridejo denarne pošiljatvo v stari kraj, treba tri do šti-
ili tednov.

Skrajni čas je torej, da se odpremijo zlati pirulii za mile svojce
onkraj oceana.

Mnogi so že to storili potom Prve Druge Narodne Banke v Pitts¬
burghu, Pa.

SEDEM ZAPOVEDI PAMETNEGA MOŽA.

Prvič'  NIKAR NE POSOJUJ SVOJIM PRIJATELJEM. Prijatelj¬
ska posojila so huda stvar, iz katere se večkrat rodijo najhujša so¬
vraštva. Hočeš-li res pomagati resničnemu in vrednemu prijatelju
v hudi stiski, stori to tako, kakor bi podaril, in ne računaj :ia po¬
vračilo. Tako boš vedel, do kake .meje more iti*Tvoja pomoč.
Drugič:  NE INDORSIRAJ ALI PODPISUJ NEKAKE NOTE ZA
KOGA DRUGEGA. Sopodpis na promissorv notes je že marsikoga
uničil.

Tretič:  NE DRŽI PRI SEBI NIKDAR VEČ DENARJA KOT GA
POTREBUJEŠ ZA SVOJE VSAKDANJE POTREBŠČINE. Nič
lažje ko denar izgubiti ali biti okraden,
četrtič:  VLAGAJ SVOJ DENAR V BANKO IN PUSTI GA TAM.
Kakor izkušnja uči, najboljša investicija ali nalaganje denarja za
človeka, ki dela, je hranilna vloga v banki. Vse druge investicije
so za človeka, ki ne razpolaga nad večjimi sredstvi in nima-potreb¬
nega znanja o finančnih poslih, združene z veliko nevarnostjo.
Petič-  PREDNO VPORABIŠ SVOJE PRIHRANKE ZA KAKO
DRUGO NALAGANJE DENARJA, VPRAŠAJ SVOJO BANKO
ZA SVET IN RAVNAJ SE PO ISTEM. Stori to posebno pred na¬
kupom vrednostnih papirjev: Bonds, stocks in shares.

Šestič:  ZADOVOLJUJ SE S ZMERNIMI PROCENTI. Čim višje
so obresti, tem večji je riziko.

Sedmič:  NIKDAR NE KUPUJ ZEMLJIŠČA, KI GA NISI NIK¬
DAR VIDEL.

Teh sedmih zapovedi smo v naslovu imenovali: zapovedi pamet¬
nega moža. In oni, ki jih je nam razložil, je res pameten mož. On je
star kli.,ent Prve Druge Narodne Banke v Pittsburghu, •'a., .-pesto¬
van in iinovit rojak, ki se je s svojo marljivostjo, zmernostjo in na¬
ravnim razumom povspel iz ničesar do blagostanja. (Adv.)

in bratu, a. od tu hite misli še na¬
prej. tja gori na mrzle dnjestrske
bregove ter se tam skrijejo v mr¬
zlo podzemeljsko hišico, kjer se¬
deva pri telefonu mlad 19 leten
fant mirilih plavili oči — moj lju¬
bljeni brat. Bled- je; pri električni
svetilki, pogled uprt pred se. Go¬
tovo misli o svojcih v — domovi¬
ni, za bojno črto ob Soči. Ostani
miren — bratec, saj ob Soči stoje
čete, ki nas čuvajo skrbno....

Živahno življenje zaveje včasih
pri nas. Tam pred domačo hišo on
vodnjaku vidiš vse polno ,.gostov*
pri perilu. Zopet na vrtu leže na
tleli v mehki travi in kartajo, dru¬
gi pišejo, tretji bolj stari sede za¬
mišljeno gledaje pred se.- Tupa-
tam opaziš kako eden ali drugi
opazuje fotografijo. Nekoč se pri¬
bližam takemu opazovalcu, sede¬
čemu ua kupu drv za liišo, vtoplje
nemu v svoje misli gledaje na ma¬
lo fotografijo.

Je li to Vaša ženka, ga vpra¬
šam.

Da. Odgovori mi žalostno, to je
moja ženka, koja je umrla za časa
ko sem jaz v vojski.

(Konec prili.)

I j e  Slovenec iz naše Gorenjske, ka;
tein pa je zapustil že pred približ¬
no 35 leti kot, mlad delavec v ta-
briki. Zdaj pa’je ugledan meščan
in kar je glavno, ined tukajsnirn
delavstvo ib. - izredno priljubljen.
NjegovaJiiša je kot informacijska
pisarna, odprta vsakomur. Z izred¬
no živahnostjo in žilavostjo se je
vrgel zlasti na aprovizacijsko
vprašanje. Delavske žene, katerm
možje so v vojski, so polne hvale
o njem. Mož je zelo simpatičen v
občevanju. Ima v svoji gostilni
naročenih več slovenskih časop.-
sov. V večernih urah je njegova
gostilna polna naših domačinov
— vojakov.

Protestantizem je v tem mestu
'močno razširjen. Protestanti ima¬
tu svojo cerkev. Soproga tu-

Časopis, ki se poniža toliko, da vata svoje čitatelje na korist že¬
pa njega izdajatelja, ni vreden svojega imena ter bi se ga moralo ob¬
činstvo izogibati.

SloWnsM delavci so bili* do! časa,'ko je pričel ..Slovenski Narod"
nekoliko osvetljevati ta predmet, v rokah par podkupljivih izdajate¬
ljev časopisov, kojih večina je bila v glavnem zaposlena s tem, da je
izvabljala od svojih čitateljev denar, bodisi za pošiljanje v stari kcaj
ali pa za shranjevanje. Glavni namen vseh teh pa je bil poseči globo¬
ko v žepe slovenskih delavcev ter se polastiti dela tega, kar se je pri¬
služilo s težkim delom.

VOJNO PONOČEVANJ

FRANK SAK

mu  SESE,

V svojem listu, katerega izdaja samo zato, da dela reklamo za
svoj bankarski „business" pravi Sakser-. — Tekom vojne smo odpo¬
slali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na Kranjsko
Štajersko, Istrijo, Koroško, Hrvatsko in druge kraje v Avstro- Ogr¬
ski blizu sedem milijonov kron.

Kaj se pravi to? To ne pomeni ničesar drugega kot da je od¬
poslal Frank Sakser na mesec nekako 368.421 kron ali na teden n c! a-
ko 92.1U5 kron v stari kraj.

S to svojo izjavo, kateri nadeva ponosni naslov: Pozor poši¬

ljatelji denarja! —- je izrekel Frank Sakser samemu sebi najboljšo ob¬
sodbo. Takoj v pričetku vojne, ko so pričele padati cene kron, se »Sak¬
ser ni zmenil za to ter obdržal stare cene, veljavne za vrednost kron
pred vojno. Šele potem, ko se je nekaterim pametnim ljudem to pre¬
neumno zdelo ter so ga pričeli napadati v listih, se je Sakser uklonil
ter znižal svoje cene.

Takozvani ..levji dobiček 11  pa je že imel na .strani ter se je na sho¬
du v Chicagu javno pobahal, da je plačal s tem denarjem vse svoje
dolgove in da mu je kljub temu še ostalo par centov.

To .je bilo v začetku, ko se ljudje še*niso predramili ter mu slano
zaupali. Ko pa se je pričela proti njemu časnikarska vojna ter se je
razkrinkalo njegov nesramni način poslovanja, sc je stari lisjak premi¬
slil ter v bral drugo taktiko.

Izgovarja se na stalno izpreminjanje denarnih cen ter misli, d

!a

bo stom preslepil še one, ki so postali pozorni ter mu nič več taka sle¬
po ne zaupajo. On pravi, — da je primoran računati po najnavejših
cenah iti nakazovati po njih.

To je pa debela in obenem nesramna laž. Dočim so imele v zad¬
njih štirinajstih dnevih vse banke in vse pošiljalniee denarja isto ce¬
no, namreč $13.50 za 100 kron, je računal Sakser skozi celi ta čas
$14.00 '/v.  sto kron. Pri večjih, svotali je bila razlika .ali diferenca še
večja. Tako je naprimer računala Prva in Druga Narodna Banks v
Pittsburghu za 1000 kron $135, dočim je računal Sakser $139, to tej
cele štiri dolarje vee kot so pa računali drugi denarni zavodi.

To je bilo ves ta čas in Sakser se je izgovarjal stem, da s,: cene
denarja menjavajo.

Ko smo mu pa stopili na prste ter osvetlili njegov način, poslo¬
vanja, si je možak premislil ter znižal cene denarja. Sedaj računa
$13.o0 zsto  kron in $132.00 za tjsoe kron, kar je pa gotovo V njegov«
izgubo, kajti v tem slučaju mora iz svojega žepa plačati različne tan¬
ke, kojlli podagenf je on.

Da je bila naša taktika pravilna nam kažejo cene kron. kafer ; je
obelodanil Sakser v sobotni številki svojega reklamnega lista.

Jasno j.e, da se bo Sakser po stari navadi zopet izgovarjal ter
rekel, da je znižal gene zato, ker so padle krone v vrednosti. Zakaj, pa
ni cen preje znižal in ob istem času, ko so storile to druge, resi učne
banke in slični denarni zavodi?

Njegova taktika obstaja v tem, da nekaj časa guli. Ko ima pa en¬
krat zadosti, zniža cene ter hoče stem napraviti utis, da se v resnici
drži dnevnih cen. To taktiko pa so pametni ljudje prozrli ter na nod-
lagi tega svarc* ljudi, naj ne sedejo temu'staremu lisjaku na limanico.

C:isj,  ko je Irank Sakser neomejeno gospodoval, so minuli. Na-

Krimska vojna, ki je trajala od
1853-55, je bila prva znamenitej¬
ša vojna, v kateri so se vojni po¬
ročevalci posluževali, telegrafa in
v kateri je sploh stopilo vojno po¬
nočevanje v ospredje. Brzojavno
odpošiljanje poročil od poročeval¬
cev, ki so se dejanski nahajali ua
bojnem polju, pa se je do svoje
popolnosti razvilo šele v ameriški
državljanski vojni in v vojni med
Rusijo in Turčijo. Nad 80 poročc
valcev je spremljalo armade te¬
kom te vojne. Med temi so se na¬
hajali angleški armadni častniki,
povečini pa so bili časnikarji, ki
so prinesli svoje skušnje s seboj
že iz prejšnjih vojn.

V prihodnji veliki vojni, v oni
med Rusijo in Japonsko, pa se je
že spoznalo nevarnosti brzojavne¬
ga vojnega poroeevanja, ki bi mo¬
goče dalo sovražniku koristne mi¬
gljaje gled gibanj nasprotnika m
niti poročevalcem, niti vojaškim
atašejem katerekoli vrste ni bilo
dovoljeno spremljati čete na froi,
to. Japonci so večkrat vprizoriii
takozvane izlete na bojna polja,
kjer se je časnikarjem pod stro¬
gim nadzorstvom dovolilo ogleda¬
ti si teren, na katerem se je vršila
bitka. Neki častnik je imel ob' ta¬
kih prilikah ponavadi predavanje
v katerem je pojasnil navzočim p <
tek bitke. Pač nepotrebno je ome¬
njati, da je popis bitka, katere sa
ni videlo z lastnimi očmi, popolno¬
ma različen od onega, ki sloni na
osebnih doživljajih.

. V sedanji vojni pa je zavzela
cenzura obseg, o katerem-se nobe¬
nemu preje niti sanjalo ni. Samo
stojno vojno ponočevanje sploh ne
obstaja in celo poročilo o stvareh
ki so se davno završile in ono, kar
se opazi pod nadzorstvom, je pod¬
vrženo najstrožji cenzuri.

Natančnih poročil glede vseh
posameznosti sploh ■ ne dobimo.
Cenzura glede poročil je z vojaške
ga stališča 1 morda opravičljiva,
dočim je sovražniku z druge stra¬
ni kljub temu možno potom raz-
sežnega špijonažnega sistema iz¬
vedeti o namenih in gibanjih so¬
vražnika.

Izvedeli smo o pohodu Nemcev
•skozi Belgijo in severno Franci¬
jo in o nato sledečem prenehanja
operacij na tristo milj dolgi fr-.n-
ti, ki se. razteza od Severnega
morja pa do švicarske meje. Izve¬
deli smo. ..o. vpadu. Rusov v Galieir
jo in njih poznejšem umikanja
skozi zapadiio Poljsko in o izgubi
ruskih trdnjav, nahajajočih se na

zapadni meji. Izvedeli smo o ob¬
streljevanju turških fortov ob
Dardanelah in o brezuspešni eks¬
pediciji ua Galipolis. Ti glavni do
godki vojne so znani ter nepolni
ni, vendar pa nam manjkajo teh
nične posameznosti in podrobna
opisovanju Očividcev. Kai- v resni¬
ci dobimo, je skrpucalo, raztrga¬
no in izpremenjeno od cenzure.

ORTIGE Z GORIŠKEGA.

Bilo je sredi poletja. Solnee je
tonilo in hlad je legel na zemljo.
Tam doli so grmeli topovi... De¬
lala sem na polju. Izza ovinka pri
hiti vlak, vlak kakršnega v živijo
nju nisem še nikdar videla. Dolga,
dolga vrsta vagonov, vsak zazna
movan z „rdečim križem". Takoj
uganem: to so naši junaki ranjen
ci. Nisem se motila. Vagon za va
gonom so pomika mimo mene,
vsak mi nudi nov bolesten prizor
A ko sc približa zadnji, se vlak
slučajno ustavi.

V vagonu se dvigne mlad Dal
marinec, bled, izmučen. Glavo ima
obvezano,’ a vseeno mu je poznat
sledove krvi. Pogledam bolj na
tanko in vidim, da ima tudi nogo
obvezano in siromak ne more ho
eliti.

„Znadeš, zna deš dj.evo.jfeo, šlo

je.učimo Taljan," mi pravi, ter

jo

kajšnjega pastorja je liči zname¬
nitega nemškega generala, ki se
je odlikoval zlasti na severnem bo¬
jišču. Njem mož je že začetkom
vojske stopil v nemško armado;
ona pa je šla napravit skušnjo
iz veronauka, da more zdaj pou¬
čevati protestantovsko deeo. Za¬

nimivo !

pokaže z eno roko po sprednjih
vagonih, z drugo pa tja doli proti
jugu.

„Što je učillio Taljau", ponav¬
lja bledi Dalmatinec, ter se naslo¬
ni ua svojega tovariša. Vlak pa je
odhitel dalje ter zopet izginil za
ovinkom. Gledala sem za njim, čez
hrib pa je prihajala noč. —

Lima bleda je nastopila svojo
pot, tam po cesti hite z  peklensko
naglico avtomobili, škripljejo tež¬
ki vozovi, a topovi pojo svojo pe¬
sem dalje,.., le polje leži tiho m
mirno kot bi sanjalo sanje smuka¬
jočega otroka.

Na posameznih njivah zori žito.
Težki klasi, nežno obvarovani
prgd konjskimi kopiti se sklanja
jo k zemlji. V malem jezeru se
ogleduje luna, iz bližnjega gozda
pa .prihaja petje ptičev.

Z žalostjo v duši stopam po ro¬
sni stezi med travniki in njivami
proti domu. Nimam več dragega
očeta, nimam vteč ljubljenih bra¬
tov. Odšli so, ker tako je veleval
glas domovine. Nekoč me je vse
v naravi zanimalo, vsaka najmanj
ša stvar je vzbudila v meni pozor
no,st, a danes hite misli iz te doli
ne, hite preko gričev in gora, tja
gori na zeleno štajersko k očetu

Siesto na Zg-. Štajerskem, kate¬
ro je bilo prej nam Kranjcem ko«
maj po imenu znano, pozna zdaj
skoraj vsaka vas pri nas, saj je
iz vsake vasi na Kranjskem kdo
tukaj, kjer je zdaj'sedež našega
polka. Koliko pisem priroma in
odroma vsak dan iz tega kraja
tja čez Koroško na našo Kranjsko.
Koliko tihili srčnih pozdravov in
skritih želja!

Mesto samo ima približno tako
lego kot naš Kranj. Krog in krog
je obdano od gorovja, spodaj poJ
njim pa se vije Mura, ob kateri
stoje velike tovarne. Je izrazit in¬
dustrijski kraj. Ne daleč od Ju
deuburga se nahajajo premogo-
kopi alpinske montanske,, družbe.
Cela črta od Brucka čez Loobeof
Knittelfeld do Judenburga in 'e
naprej proti koroški meji je zna¬
menito industrijsko ozemlje. To¬
varne na desni in levi železniške
črte. Stotisoči delavcev, med nji¬
mi tudi mnogo Slovencev, zlasti
krog Leobena in Knittelfelda, dela
trpi in živi tukaj v mirnem času.
So cele vasi, po katerih smreča-
vaš lahko ljudi, ki govore sloveu
sko, katerih otroci pa že ne znajo
več...

Mesto Judenburg leži zelo sli
kovito, samo pa ne nudi nič po¬
sebnega. Je dolga vas, v kateri s
nahaja samo par lepših stavb. Gla¬
vni trg s parkom in mogočnim, .sa¬
mostojno stoječim cerkvenim stol¬
pom, je dokaj slikovit. Cerkev pa
ne nudi ne po svoji notranjosti in
ne po zunanjosti kaj posebnega

Prekrasni pa so isprekodi v o-
kolico mesta po skrivnostno tem¬
nih smrekovih gozdovih, ali 'pa po
širokih, belih cestah proti Weis
kirchnu ali Št. Petru. Po planinah
kiog in krog pa se dvigajo zna¬
čilni zgornještajerski domovi,
kateuh naletic na ljudi, ki so u
že znani iz Roseggerjevili povesri
in romanov. Imel sem večkrat pri¬
liko pogledati v marsikateri teh
domov in našel sem povsod pri¬
jazno in posfrežljivo ljudstvo. Eno
posebnost sem tudi opazil, to na
ilirce, da je po teli domovih lo
kalno (Zgornještajersko. časopisje
močno razširjeno. Po domovih de¬
lavstva pa prevladuje graški Ar-
beitervill.e in strokovno časopis j
Srečal sem žene iz teh domov, s
katerimi se je dalo temeljito in
znanstveno govoriti o važnih jav¬
nih vprašanjih. Njih možje so
v vojski, njihovo življenje doma
pa je navezano na državno pod¬
poro, ki je v primeri z veliko tu-
kajšno draginjo zelo pičla.

Prekrasen je pogled z Juden¬
burga zvečer proti kolodvoru v
mgar bližini leze tovarne. Luč pri
luči, visoki dimniki, okrog j u
krog- pa temna voda, vjeta v mo¬
gočne jezove. Njen tek je potuh-

Po j udih je dobilo mesto svoje
ime. Pravijo, da so že od nekdaj
tukaj. Posestniki so mnogih, pro¬
da jalen, njih naselbina je močna,
tudi oni imajo tu svoj tempelj.
Nekdanji veliki benediktinski sa¬
mostan služi za vojašnico, v .sa¬
mostanski cerkvi pa se nahaja
zdaj vojaško skladišče. Audi dru¬
ga, nova, pa še ne dodelana ka¬
toliška cerkev pred mostom, cer¬
kev svete Magdalene, služi voja¬
kom za skladišče. Če stopiš zvečer
krog 6. ure v stolno cerkev, dobiš
notri množico naših fantov in mož-
vojakov’ ki molijo večer za veče¬
rom glasno rožni venec in litanij:.
Vsak mesec enkrat pa pride z Kni¬
ttelfelda ondotni vojaški kurat,
slovenski kaplan iz Kranjske, l:i
opravi službo božjo s slovensko
pridigo, popoldne pri petih slo¬
venskih litanijah pa odmeva po
erkvi tudi naša:

Marija, k Tebi . . .


na

kristjana, Ta je neki vešč* $$
skrivnostno posvetovanje ■

4ft.|

priliki velike prQe(

škili veljakov. Načrt j e

; esij

deči: ob

katero so nameravali pri t
st.jani, bodo polivali Judje Uaf 1 ;
stjauske množice razbeljen,, !'
iz oken judovskih hiš. R 0  ^
klica to slišala, je bilo lijejo
žalostno. V žalosti je našel ^
njen fant, toda ona se niunii
povedati vzroka svoje žalosti, L*
po dolgem prigovarjanju
krila svojemu ljubljencu stoji
judovski načrt. Fant je p'
dal naprej in začelo se je str^,
klanje judov po vsem mestu, t
neki hiši v mestu se vidi še (J
glave zadnjega juda, katere#«’
pritisli k zjdu in ga zmečkali/

To je bilo pred mnogo sto
Tako mi je pripovedovala'

žena.

Večer je bil. Večer v
cveto zadnje rože, pripravijo^
okras grobov. Po cesti so se
vojaki domov. Bližala se je djU
ura. Z  njimi je šla pesem, /
naših domov:

Rože na vrtu plela,
pela je pesem glasno ...
Od tam nekje daleč pa je
rala druga:

Dekle, zakaj si tako žalostno
Pozdrav!

st

To je bil pozdrav in Judenburg
jeseni. Te vrste so počivale.
zdaj v mojem kovčeku. Zdaj f
kože čakamo na pomlad— p
šiljam iskrene pozdrave iz Jj s
greba domov in v Judenburg!
šim fantom. Bila jim sreča mili

Včeraj je bila prelepa jesenjska
nedelja. Po solnenem popoldnevu
je nastopil jasen, mrzel jezensl
večer. Ostal sem doma in moja go
spodbija mi je skuhala čaja. Moja
gospodinja je še mlada žena £a
brlškVga “delavca. NjeTt’nib5f*Jo slo'
raj eno leto vjet v Sibiriji in zat
je njeno življenje težko. Kopic
nedorastlih otrok, draginja, majh
na podpora. Mnog tisoč jih je,
deli ž njo žalostno iišodo ... O
troci so že spali, ona pa je ostala
v moji sobi pri gorki peči in raz¬
govor se Knina je razvil o mesta
in drugem. Pa mi je pripovedo¬
vala :

"Pred več sto iu sto leti so div¬
jali v tem mestu hudi boji med
!ucli in kristjani. Judi so hoteli
zastreti kristjane. Skovali so
skrivno zaroto. Zbivali so se v
hiši uglednega judovskega mešča-

P,

RDEČI KRIŽ V LJUBU«

Osrednji odbor "Rdečega lat
v Ljubljani” sestoji sc iz eal

njih članov:

Predsednik: Peter Petek, 3|
E. 6th St., New York Cit.v. — Tj
nik: Jos. Pavlič, 341, E. 9fliŠ
Ne\v York Citjr. —« Blagajnik:
John Jurkas, ml., 640 \Varrenf
Brooklvn. N. Y. — Zapisnikar
Martin Holešek, 275, E. lOthSt,
Ne\v York Uit v. — Zastopnik’
John Intihar, 21 Vebs^r Sf; Ac
Varle, N. .T. — Nadzoviffiu-Jcfa
Jurkas, star., 040 “WatmS!
Brooklvn, N. V. • Alois Henigmat
331, E." 24th St., New York Čityj
John Peterka, 124 First .m
Nev York Cit.v.

Krajevna nabirališča, odbore ir
zaupnike “Rdečega križa v IM
Ijani” prosimo, naj se odslej#
dalje obračajo v vseh zadcvali.li
čočili se “Rdečega križa v Lj#
Ijani”, na gori imenovanega t«)
nika : Mr. Jos. Favlič, 341, E, 91
Street Nev York City. nato
prispevke, p anoj pošiljajo blagi
niku: Mr. John Jurkas, ud- o

Warren Ste., Brooklyn. N. V-

UK K l'S MEDIGAL INSTITUTE

407 East 58th St, NEW Y0RK, N. Y.

starokrajskj slovenski zdravnik.

velikim uspehom zdravi vse bolezni na želo
cu ; Plučah, ledvicah na mehurju in vse 110tra ^
bolezni. Izvrstno zdravi slabokrvnost, revitoš^^r!

tajne možke ih ženske bolezni, padavico, bole®

' maternici, ter različne kožno bolezni kakor
vso  "trpfcke bolezni ter vidne rane. Zdravnik ®
•jovori slovenski s svojimi bolniki. — Odprto vsa'
< nn, tudi v nedeljo in praznike od 9. ure « utrl !L,
j zvečer - (MED 1. A VE IX AVE A. BU* 1
“ ' ' k-1 Obrnile se nanj osebno ali pismo 110 '

1 ' ■*' , ukki’.s Medieal Institute morete
mete Elevnted vlak, ali trolley karo trn P T
* 1 ' 1  tretji A ve. do SSUt ceste, nato pa S 1 * 1 .
Urosslovvn karo


TU ZEMLJEVID V DVEH OELl!

njeno len.
Kakšna je

tistik

r

mestna uprava, mi
m znamo. Popolnoma razumljivo
je, da ima socialno-demokratičmi
stranka skoraj polovično večino v
mestnem zastopstvu. Med to frak-
cijorigra posebno važno vlogo tu-
kajšui ppsestfiik m gostilničar K,

PR V! DEL: /e:

. ^rni^via-celega sveta s

dčriev , r rUU t  po J n 'edsednika Ma
' ■a F v na svetu. Sliko raznih

•’ 1  vi d celega

f o tog rafija m i PT fl ^f,
ostalih

slika

P a a ixi s k c a

Zemljevid

rshalla iu OS-
azilih držav v barvah in
prekopa*

• ]0  ' J °Vz  palvec dol¬

in

28 palcev šir° fe -
fot«

grafih'. P r vega dela se nahajajo kras^

Gl&tST P«nan^kipre

delu, med katerimi

med

t, essenc.

DRUG] DET p

»ml,

i zemljemercev pri
• "ahaja tudi  sloviti

1 )rn\;

ork in

1  «tran druge,,;

iP'

z lepim zemljevide" 1  ; ,.i
e Amer”- ' ^

° 111 sllliv  raznih od!

*
. *

i ®

torasa,

od!lenih mož

ikanskih

mge krasne slike."

7  u. S»

i

' delu obsega f

ga iizien

UPRAVO

1,1 50  najnovejših

Im te rega j )0 ^


. »SLOVENSKEG

0EOIJA RUSKIH PRO¬
STOVOLJCEV V franco¬
ski LEGIJI TUJCEV,

■ c« v

^Parizu živečih ruskih podanik:>v
1 ilkov, Rusov in Židov. Vse te


Oszeta Polaka 44  poroča, da je
J’ Haagu neka brošura puri
tkivom: ..Tragedija prostovoij-
-po je prevod prod kratkim
' žcnev i izišlc ruske brošure, v
f kateri sc opisuje strašni položij
i:

k- .

: c  prisililo, da so vstopili .
f DPO sko armado in utaknilo s«
rj, j e  v Legijo tujcev. Ta brošiu ,

3  j, u je naravnost grozne posame-
V  s t; o načinu, kako se postopa
! temi prostovoljci. Konceno .,e
Irišio do krvave žaloigre, ko;,e
otek sc opisuje na sledeči način ;
P  pva Rusa, Kononov in Kas!;,
’’ se  pregrešila proti odredbi, da
jj ne sme piti vina. Podčastnik
jjjrrns, neki bivši častnik, ki je
p degradiran radi mučenja voja-
^ je dal oba aretirati. Dva dm-
,, ruska vojaka sta vprašala Bar-
|l5)  kaj se bo zgodilo z njunima
Karižema. Barras je pustil takoj
, tudi ta dva aretirati pod pretve-
SU JOi  da sta se pregrešila proti prod
f p isu glede odjustiranja. Potem ko
je bila aretirana cela vrsta prosto¬
voljcev, se je uvedlo preiskavo ra
j;upora in Barras je pustil areti
ra ne vkovati v železje. Eden vo¬
jakov straže, Poljak po imenu
Adamecvski, je prosil za premesti¬
li tev, ker ni mogel nastopiti proti
: svojim prijateljem. Ko se mu je

^ odklonilo prošnjo, je vrgel svojo
. puško na tla ter stopil v vrsto arv
k  tiranih. Ko se jen enkrat vse uklo¬
nilo, sc je vrgel Barras na Kom¬
nom ter ga pretepal toliko časa,
dokler se ni slednji ves krvav
zgrudil na tla ter obležal nezave¬
sten. Tekom tega prizora je prišel
poročnik Sandre ter dal na tleh
ležečemu tako brco, da jo pričela
teči Kononovu iz ust in ušes kr'..

I Ko jc hotel neki sanitet", vojak
obvezati moža. mn je zagrozil San
dre, da bo storil z njim nrav tabo
kot z Kononovom.

Barras je pustil eneg i izmed
aretiranih, Kirejeva, sleči do nj,-
■: .gega ter ga politi z mrzlo vodo.
^ Nntom-je  zamašil usta z umaže
s tcF^potisnil slednjo s pu¬

hlico že globlje v vrat. Nesrečni vo-
*i .jak bi se bil gotovo zadušil, da
h  ni prišel na pozoriščo poveljnik
druge kotnpanije. Dne 24. j ul.ja
se  je izreklo sodbo nad onorniki.
Osem ruskih prostovoljcev je bilo
ustreljenih, deset jih je bilo obse-
jenih na desetletno pr-si) no delo
in osem na petletno.

Ta brošura pripoveduje tudi o
drugih grozovitostih napram pro¬
stovoljcem. Splošno se jih smatra
2 a dezerterje in 80 odstotkov pro¬
stovoljcev je radi krut:ga poslo-
P a n,ja proti njim vložilo prošnjo,

.* se  jih premesti v rusko arma.

do.

, 14. 'marca, (Marok 14 .)  laie.

L " PREBREDI jo, stric SAM!

J —s

I

11

VOLKOVI NA OGRSKEM.

i fiTue volkov je vdrlo v Vm-
P, v Odnesli so skoraj 100 ovac.
ozniki so izstrelili na nje 118
, reov , a v temi niso zadeli. Voi-
so se v Vulkešu tako zaplo-
‘h da so postali nevarni tudi
Podnevi.

IZUMITVE

PRINAŠAJO BOGASTVO!
Za izumitelje

10  oue. ki hočejo ncka.j izumiti
hoče moja

slovenska knjižica

in popis

potrebnih izumitev

^kazati pravo pot. Oboje po-
‘Jfim na svoj lastni strošek,
na zahtevo.

^ r(?2 plačga obvestila in nasve-
’" Povpraševanje o možnosti
rmtentiranja kateregakoli
izuma

Popolnoma zastonj

'- 11  hitro odločeno, ker se naha-
'eoj urad v Washingtonu,
e di.šeu državne oblasti za iz¬
ruje patentov. Pišite danes

' slovenskem jeziku na :

a. m. WILS0N

e  Užbeni odvjetn ik za patent e

310 Victor Blclg.
^ASHINGTON, D. C,

n. v. a*i*o.

Slika nain kaže strica Sama, kako je prebredel Rio Grande ter stoji pripravljen,
da ustreli zver v podobi generala Ville, ki hoče na vsak način povzročiti intervencijo
Združenih držav. Reka Rio Grande tvori na gotovem mestu mejo med Mehiko in Zdru¬
ženimi državami.

KAJ POMENI VERDUN ZA FRANCIJO,

Verdun je ona izmed velikih
trdnjav/ kojih naloga je varovati
Francijo pred vpadom od iztoka,
črta trdnjav ob iztočni meji obse¬
ga Belfort, Toni. Epinal in Ver¬
dun.

Maubeuge, ki naj bi varoval se¬
verno mejo, je padel kmalu po iz¬
bruhu vojne, meseca septembra
1914, v roke Nemcev, doeim se je
nlle, drugo veliko trdnjavo na
severu, izpraznilo pri umikanju
Francozov lota 1914. Verdun le¬
ži ravno nasproti nemški trdnjavi
Metz ter meji Alzacije in Lota Vin¬
ške. Verdun, ki je bila pred nem-
Ško-francosko vojno trdnjava, ka¬
tero je bil zgradil Vauban, je do¬
bila po dotični vojni celo vrsto no-
, ih utrdb, ki so obvladovale iz nm
sta vodeče ceste. Bilo je v celem
,|> velikih in 20 manjših torto v.
Celi krog trdnjave je obsegal 30
milj ob največem premeru devetih j

milj. . ,

Iz mesta vodita dve zelezmci,)
o jih ena sledi v sevorozapadni in
južnoiztočni smeri dolini reke
Maas dočim sledi druga v juzno-
zapadni in severoiztočni smer. te
u reke Orne. Verdun ima direkt¬
no železniško in cestno zvezo s Pa¬
rizom, ki leži oddaljen 150 milj m
trdnjava nosi vsled tega upraviče¬
no ime vpadnih vrat ' - auz.

Pomen Veruna leži v dejstvu,
da obvladuje zvezne točke z zapu-
dom. Vse v mestu, shajajoče s>»
prometne črte, so zavarovane od
grjfčevja, na katerem leži Verdun.
Obvladanje železnic je radi slabe¬
ga terena prava vojaška potreba.

Mesto in njegova neposredna
okolica je ležala od onega dneva,
ko se je armado nemškega presto¬
lonaslednika zadržalo severno od
njega, v dosežni razdalji nemške
artilerije, ki je poslala sempatam
par granat v trdnjavo.

Utrdbe, katere je bil zgradi
Vauban, se je smatralo v onih ča¬
sih za naj popolnejše, kar je mogla
Ko se pa niso mogli Liege, Namuv'
in Maubcgc ustavljati silnim av-
;  rrijskim in nemškim topovom, s?
je moralo smatrati tudi trdnjavo
Verdun kot zastarelo.

Iz pariških poročil je razvidno,
da se je nato trdnjavo popolnoma
prezidalo. Mesto starih betonskih
stoje sedaj forti iz peska ih topove
se je montiralo na tračnice, da se
jih lažje premešča. Vrednost posa¬
meznih fortov kot zveznih utrdb
pa jc težko presoditi, ker niso zna ¬
ne izpremembe, katere se je na¬
pravilo. Verdun je štel v mirni’.!
časih skupno garnizijo n kak o 20
tisoč prebivalcev.

DOLOČITEV CILJA S SE¬
IZMOGRAFOM,

Profesor Albin Belar, riivnatelj

seizmograf, enega °P a ™™^egn
Ljubi jam predlaga v Tidci g
ki izhaja v Kristijamjn nad ve |n ;
seizmografe, — zelo obe J ^
strumente za opazovanj , 1 ^

snih sunkov m premikanj ^ ^
skih plasti — uporabil .
tovljenje natančnega položaj-
vražnih baterij in topov.

Ljubljana je oddalje^^.^
kako petdeset milj od  1 ob
velikanske kanonade, k •
reki Soči, in profesor Beiarjem -
strumenti so zaznamovali 'sak
strel Iz zapiskov, katere so avto¬

matično delali ti instrumenti, .je
bil v stanu posneti ne le streslja-
je, povzročene vsled padca projek
tila, temveč celo odmeve strelov
samih.

Poleg tega je tudi opazil, da ja
po črtali, katere zaznamuje iu-
meat, lahko določiti kaliber to¬
pov, ki se nahajajo v akciji.

Profesor Belar predlaga vsled
tega, naj bi se postavilo seizmogra
f c °na točkah deset ali dvanajst
milj v ozadju bojne črte in ti sei¬
zmografi naj hi bili po telefonu
zvezani z zakopi in baterijami. Po¬
tom opazovanj zapiskov seizmo¬
grafa bi opazovalec lahko določb
število, moč in pozicijo sovražni-
ških baterij in tako dopolnil ali
popravil včasih napačna opazova¬
nja letalcev. Te informacije, ka¬
tere bi se poslalo na fronto potom

telefona, bi imele za posledico ze¬
lo natančno streljanje ter hi
lahko prisililo sovražnika k mol¬
ku. (The World Magazine)

(Potresno opazovalnico se je u-
sianovilo v Ljubljani po velikem
potresu leta 1895 ter je omogočila
nje ustanovitev Kranjska hranil¬
nica z znatnim denarnim prispev¬
kom.)

RUSINJE KOT VOJAKI
V VOJNI,

Ruski vojaški poslovnik ne do¬
voljuje ženskam in deklicam, da
In stopile v aktivno službo k .t

vojaki. ( e pa je mogoče verjeli
francoskim poročevalcem, ki -e
nahajajo pri ruskih armadah, ,o
j>‘ kl.jbb temu večjemu številu p...
sin.) posrečilo vtihotapiti so v
mado.

Apolnvna Isoleev se ni hotela
oe.it i od svojega očeta, polkov.:,-
ka Ivana Isoleev ter si je iz o-
slovela •dovoljenje, da se sme pri¬
klopiti njegovemu polku. Ko e
bil polkovnik nekega dne v bi,ki
zelo težko ranjen", se ga je prene¬
slo v neko hišo. ki je kmalu im o
pričela goreti vsled granate, ki je
vdarila valijo. Hčerka je reši'a
očeta Iz plamen, dasiravno je s- -
vražnik neprestano obstrel.jc . ri

(lotimo okolico.

Marija Bjelovcsknja, neka din¬
ga prostovoljka, je zavlekla bsua-
jonskega poveljnika, ki je bil tM-
;o ranjen, na neki varni kra j ter
je dobila za to-križec sv. Jurija
četrtega razreda. Ko je šla pozne¬
je z neko patrulo na'poizvedova¬
nje, je izsledila na podu neke hKej
telefon, katerega so uporabljali'
spijoni. Za to se je izpremen.lo
njen križce četrtega razreda v i.cie.l
ga tretjega,

Olga fsidlovsknja, ki je članica
neke vojaške dsužine, je dobila
dovoljenje za vstop v armado.
Njen starejši brat je padel v pr¬
vih dneh vojne in njen mlajši je
ležal ranjen v neki bolnici. Vsto¬
pila jc v 4. husarski polk, v kate¬
rem je že tekom Napoleonske voj¬
ne leta 1812 služila neka Aleksan¬
dra Durova kot podporočnik, ka¬
tero so je slavilo kot junakinjo.

Katarina Sokolov in dve dija-
kinji, po imenu Elena Kozlov.sk -
ja in Felizata Rudjajeva se naha¬
jajo kot ranjene v ruskih vojaš¬
kih bolnicah.

Marija Linjareva je bila prod
kratkim v Nikolajevsk tožena od
Singer družbe, ker ni plačala ne¬
kega šivalnega stroja. Ko jo je
sodnik vprašal, kaj more odgovo¬
riti na obtožbo, je rekla:

..Ničesar drugega kot to, da sc.n
se  borila proti Avstr ijce m in da
sem bila ranjena. Tn so moje li¬
stine.

Sodnik je pregledal listine ter
rekel: „Iies je. To je vojak in po¬
leg tega še ranjen 11 .

Zastopnik družbe je nato uma¬
knil svojo tožbo.

A0% Al.tOllOI

|;MA<R1CHTERSCo

K*Š ,\NEWYORK /P

'

f'  'I

§L H \Y4

B *

i

X>(%

ti*

V,

t

•sir,


1>m '

nili

|ef - m

tl jj5tj

Ufe I

..os

DR. RICHTERJEV ‘

PAIN EXPELLER

ZOPER REVMATIZEM, NEV-
RALGIJO, OTRPNELOST
SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬
PER INFLUENCO, GLA-
VO IN ZOBOBOL.

Pravi lek se dobiva v zavitku,
kot ga slika predstavlja. Od¬
klonite ga, ako na zavitku
ne najdete varnostne znam¬
ke „S i d r o“.

Po 25 in 50 centov v lekar¬
nah ali pa naročite naravnost
od

F, AO, RICHTER & CO.

74—80 Washington St.,

N E W Y 0 R K, N. Y.

V PREMISLEK-

Frank Sakser prav nesramno
laže, če trdi v „Ave Mariji 4 ’, da je

v zvezi s c. kr. poštno.hranilnico
na Dunaju in z Ljubljansko kre¬
ditno banko. To je zlobno varanje
občinstva, ki ve, da se mu je za¬
plenilo vse v Avstriji nahajajoče
se premično in nepremično pre¬
moženje in da ne more biti v zvezi
z nobenim denarnim zavodom 7
starem kraju.

Frank Sakser računa za. sto a v-
sirijskih kron še vodno $14.00, do¬
čim računajo, vsi drugi denarni za¬
vodi $13.50. Človeku se zdi ta di¬
ferenca majhna, a .je v resnic ve¬
lika, če se' upošteva svote, katere
se je odposlalo in skupno izgubo,
izmenjano v krone. Ce pošlje Sak-
ser na teden 100.000 kron, napni

vi celih $500.00 več kot dobijo dru
gi zavodi in narod v Starem kraju
je . oškodovan zn približno 3000
kron.

Če bi skozi celo leto računal po
50 centov več kot računajo drugi
zavodi ter pošiljal vsaki roden pri¬
bližno po 100:000 kron, bi napra¬
vil v enem letu 160 000 kron več
kot drugi'pošiljalci in za isto svo-
to bi bili oškodovani ljudje v sta¬
rem kraju.

Sakser bo seveda ugovarjal ter
rekel, da ne dobi tega denarja, da
ima le majhen dobiček, ker mora
večji del provizij pustiti v rokah
številnih bank, kojih podagent je
on.

Ako pustimo veljati ta njegov
izgovor in zagovor, pa kljub te¬
mu ne umevamo, zakaj bi morali
naši ljudje tako drago plačevati
krone ter dajati različnim ban¬
kam mastne zaslužke, na škodo
onih, ki pričakujejo doma pomoči.

Taka je stvar in rojaki naj raz¬
mišljajo o tem.

Osvobojenje

Mihe Kovača.

Prišči, ki so mu krili celi obraz
so izginili.

Bulgarski krvni čaj se je izkazal
kot izvrstno sredstvo za lepo
zunanjost. •

Prišči, .mozolji, in druge neči¬
stosti človeškega telesa imajo
svoj izvor v nečistosti in c ko ho-

I mo. da hode naše lice čisto, mo-
mo v prvi vrs'i paziti, da ho
naša kri v resnici cista, — pravi
H. II. von Schliek, izvedovalee ču¬
dovito učinkujoče j.* Bulgurskega
krvnega čaja.

Da učinkuje Bolgarski krvni
čaj razven tega naravnost izvr¬
stno pri vseh notranjih boleznih
in kot čistitelj krvi ter jc k >r
kozmetično sredstvo brez prime
re, nam dokazuje pismo našega
rojaka Mihaela Kovača, 28 Rivc •
Street, Warren, Pa., v katerem se
glasi:

Naročil sem lulgarski kri n:
čaj radi želodčne bolezni in sla¬
bega I eku in odkar ga jemljem, je
moj želodec v radu, tek se mi je
vrnil in čutim se popolnoma do¬
bro. Mozolji, katerih je bilo pre¬
je moje lice vse polno in ki priha¬
jajo kakor mislim jaz od pokvar-
jne krvi, so popolnoma izginili.

'Eden volil; zavoj Bolgarskega
krvnega čaja, ki zadostuje za pet
mesecev, se dobi za 1 dolar na ka¬
terikoli mesto od:

Marvel Products Company

',3 Marvel Bfdo.

Pittsburgh, P a.

N0y MANIFEST SOGIJA-
LISTIČNE BALKANSKE
FEDERACIJE,

iz  Bukarešte se poroča: Korak
za korakom sc uresničujejo do¬
mnevanja in prerokovanja bal kan
skih soeijalistov glede usode ma¬
lih balkanskih držav \ tej sve¬
tovni  vojni, ki sc koljejo med se¬
boj.

•Srbija in Crnagora, ki sta se da¬
li uporabiti kot orodje Rusije, sta
plačali sedaj to bratovstvo v oro¬
žju s popolnim podjarmljenjem in
nihče ne more reči, kaj jih še vse
čaka. Romunska se še obotavlja
ter bo konceno morda vendar sto¬
rila korak, ki bo zanjo nsodepoln.
Da pa je bila Bolgarska zmago¬
slavna, se še dolgo ne more sma¬
trati za dokaz proti pogubnosti
vojne politike.

Eksckutivni komitej balkanske
federacije je izdal nov manifest
na balkanske narode, v katerem
z ozirom na uničenje Srbije
novno protestira proti teritorija! •
nim osvojitvam ter obenem zal
teva samostojnost Macedonije.
Glede krivde na nesreči, katera je
zadela Srbijo, izvaja manifest, da
ne zadene krivda le Sofije, Dmi.i
ja in Berlina. Krivci se nahajajo
tudi v glavnih mestih četvernega
sporazuma ter sede tudi v Atenah
j in Bukarešti. Konečno pa zadene
krivda tudi srbsko vlado samo z
njenimi hudodelskimi nakanami v
Macedoniji in Albaniji ter zločini
,.Narodne Odbrane".

„Y prvi vrsti", se glasi nadalji'
v manifestu, „zadenc mod tako-
zvanimi prijatelji Srbije Rusijo
največja krivda, ker ni videla sle¬
dnja v Srbiji ničesar drugega kot
orodje proti Avstro-Ogrski, po¬
tem ko je v Reiehsstaedter kon¬
venciji leta 1876 žrtvovala Bosno
v zameno za Besarabijo.

Kriva je tudi  servilna francoska
diplomacija, ki se jc pod vod¬
stvom visoke finance tretje repu¬
blike postavijo za Rusijo ter po¬
krila z dobrozvenečim in priljub¬
ljenim imenom Francije vse mahi
nacije, ki so se vršile leta 1912 in
1913 na Balkanu.

Kriva je tudi Anglija, ki zlorab¬
lja majhne narode v to, da si zaba¬
rikadira z njimi svoja lastna na
ta.

O stupidni in ropaželjni politi¬
ki Grške in Kunnmske. ki sta
zvezali s Srbijo k ropu. a jo seda,,:
»v njeni najhujši stiski sramotno!
zapustili, pa je boljše da se niti  ne
govori".

Manifest se končuje s pozivom i
na boj zn balkansko federacijo.

FONOGRAFSKE
PLOŠČE, ,

SLOVENSKE PESMI:

SLOVENSKA KMEČKA GODBA.
t0-lnch 7Sc. fCanada $1 j00).

F. r.aro Pastiraka, Mazurka.

Maikera, Polka.

R G05S Domžalski, ValCck.

Marzolin.

t’ fiOi!) Mazurka Ljubica.

Kmečki trampUn.

M MCfi Planinski, Valček.

Ribenška, Polita.

ŽANE IZ LJUBLJANE.

10-lnch 73«. (Canada $1.00).

R 60fij Mastne pripovedke, 1.

Mastne pripovedke, 2.

R 1626 Nov štajerski ples.

Štajerska polka.

R 1627 Štajerski kmetski ples z vris¬
kanjem, l. dot

Štajerski kmetski ples i vris¬
kanjem, 2. det.

R 1628 Kmečka 1 dol !endl«r.

Kmečka 2 del lendler.

B 1629 Koračnica grenadirjev. Ilira
cettTorSka vojaška godha.
Zaročna mazurka.

KVARTET PEVCEV ..GLASBENE
MATICE”, LJUBLJANA.
10-lnch 75«. (Canada $1.00).

,E tiu6.1 Domačo veselje (carodna).

Fantovski nabor (nargAnn.}.

B 6001 O ja, 'zmiraj vesel, veeel (nar.)

a) Bog je vstvaril zemljic«,
(narodna).

b) Tam za goro škrjančki pojo,

(narodna).

B 6065 Na planineah, narodna.

Krogospov: a) En hribček;
b) Kranjski fantje.

15 0<y'.t; Šopek narodnih, I.
šopek narodnih, 2 .

/6 6067 Dva nesrečna Italijana, njro.1.

Oj ta soldaški boben, narodna.
B 6068  Soča voda je iumefa.

Po polju že rožce cvetejo, nar.
B 6126 Ne bom se močila. Slovenska
kmečka sodba, Ljubljana.
Glihenga na semnju. Komični
prizor. Kvartet Rlovensklb >
fievcov.

I 1127  Sijaj, sijaj solnčcce. Kvartet
slovenskih pevcev.

Ponočni nezdrav. Siotcb. Lu-
dovllc Bajde, z spremUeva -
njem clasevlrja, Ljubljana.

RUDOLF TROŠT, OPERNI PEVEC
(BARITON), LJUBLJANA-NEW
VORK. Z  ORKESTROM.
12-lnch 31.ZS. (Canada $1.30.)

B Co(!4 Mornar Nezvesta^ Oodi zdrav a.
(Vihar),

Na tujih tloh. — (K T edW<l).

10-lnch 75e. (Canada %1.00K
P. IS? * Dekti&ka toiba — Slovanka.

(Volarič.

Da ne snrtcm. (Vilhar).

R Kaii ivii, kaii. — Cvati, Cvati

ružiee. Vilhar. Z Klasovlrjem.
O zakaj si sc mi vdala. (Vilhar)
.s iircmljcvatii^m orkestra,

R 1871 Oj roimnnn, oj rožmarirt. ■—
(Volarič).

Strune, milo sc glas*tc. «

E 1872 Pogled v nedolino oko. NViV^L
Ružiči. tVIHuir.)

KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZ¬

VAJANJE GOSP DANILA. P O.
LJUBLJANSKI Gl R AR DI.

10-lnch 75e. (Canada $1.00).

R 182«

pismu!

R.* jbnsk ti ženitvanjsku
R 1827 Kohn na Balkanu.

Cirkus „Zawatta“ (r. r.-vdLo).

R 182K Naifl habnoc!

Oj Proiorn, k ji* j« ponija tvoj-
pa oatal

R Gl21 Kako ja Jorafa „frajtar“ postat
Na shodu ljubljanskih. /
MEZZO-SOPRAN, POJE GOSPA
MILKA SCHN6IDOVA. ,
>0-lnch 66c. (CapadaS5».

R lfU>9 Držimo »ktipaj. PolJA hitra.

Sezidal nem si vinski hram.

R 1f.2(* Polka na poskok.

Tiček in Tičica. Narodni DipftV.
R K.Sl Veaolja^ka polka.

Natočimo v čaia svoje.

R 1C32 Avstrijski plea.

Povsod me poznajo.

E i«33 Klarinet du«t.
i« Oj alatna vinska kaplja.

lekarni. Kupite t;iknj m merili

so boste, kako blagodejno učin- Fri naro ilu gon -pisanih ploš\
•»•••**•••••••••••€••••••• k „ j 0 na  vaše telo ter zagotovo, 'hrir '■ - na j-i|c-auo  u-

‘ premaga bolezni. Cena zavitku je j pravo, katera boje posredovala
25 centov. Ob nakupovanju pa- j in jamči za točno izvršitev na.ro-
zite na varnostno znamko 44 Si- čila.

dro --_ (Adv.) J Uprava Slovenskega Naroda,

Proti revmatizmu, trganju, nev-
ralgiji in bolečinam v križcu (lum-
bago) je najboljše sredstvo <lr.
Richterjev "Pain Espellei' . iv
hočete mirne ure podnevi pa ne-
moteno spanje ponoči, se poslu-j
site gori imenovanega zdravila.

Počenili bi prenašali gori ozna-'
Čenč bolezni, ko lahko dobite zdra¬
vilo "Pain Expellor” v sleherni

Slovenci in Slovenke, naročajte
se na »Slovenski Narod", najbolj¬
ši slovenski Ust v Ameriki!

?«®*s9®«®*®se®»®ssS'*®9Beas

4  —~

oSLOVEKSKl NAROD 11 , 14. marca (March 14.) 1916,

:

s

American Line

POD AMERIŠKO ZASTAVO PLOVEČI PARNIKI

;

:

*

:

:

N E W Y 0 R K -

TEDENSKA VOŽNJA.

LIVERPOOL

KRASNE UDOBNOSTI,

S

$

•

:

DOBRA HRANA. — DOBRA KUHINJA

Parobrodi z dvostrokimi vijaki.

„ST. LOUIS" . 11.629.ton

„NEW YORK" _'.. 10.800 ton

URAD! AMERICAN LINE;

ST. PAUL" . 11.629 ton

PHILADELPHIA" ..10.800 ton

New York

9 Dreauv.av.

Washington

icog  r st-, n.  w.

*

;

*

Minneapolis

121 So. TUitd St.

Quebec
0;l DflllluuUa st.

San Francisco

lilij tlcar.v St. .

Pittsburgh
KI Oliver Ave.

Seattla

(519 Socouil "avo.

Toronto
41 Kiuz St.. IS.

Boston

84 State St.

Philadelphia
1319 AValtmt st.

Chicago

lt Nortli Dearbocn St

St. Louis
H tu & ioeust st

New Orleans
219 St. Charles St.

Montreal VVinnipeg

11S No tre Dame SIW 323 Malu St.

Portland, Mc.

i  luaiii st.

Novice iz stare domovine,

Iz Ijndskošolske službe. Za¬
časna učiteljica v Planini je po¬
rtala sivplentinjn Artnciija Šinili.
— A' Stranjah je nameščena : i
suplentinjo bivša suplentinja v
Kamniku Helena Fischer, kor je
odšel na vojaško službo' naduči¬
telj Maks Koman. - Suplentinja
nu nemški osemruzredniei v Ljub¬
ljani je postala izprašana učitelji¬
ca Marta Črešnik. — Suplentin ia
v Planini je postala izprašana ka t
didatka Gabrijelu Balauč, ker j'
podeljen dopust obolelemu nad¬
učitelju Ivanu Vuga.

Za goriške slovenske begunce.
•—Katol, tiskovno društvo v Ljub¬
ljani je v hvaležni spomin na bla-
gopokpjnega g. kom. svetnika 'Kr.
Povšeta, mnogoletnega sotrudin
ka. našega lista, podarilo tiso.';
kron za slovenske begunec z Gori
škega, kjer je rajni velezaslu/mi
rodoljub pričel svoje javno in go¬
spodarsko delovanj e.

Zakopani zakladi. — Gojica, '21.
jan. —-■ Današnji dan je potekel
mirno brez italijanskih granat. Ge
daj pa neka.j o „zakopanih zakld-
dih 11 . Trgovka •). P. iz Pevnie pri
Gorici je pred svojim begom za¬
kopala v hlevu lonec z denarjem ;
bilo je več tisoč kron. Preživela .e'
več mesecev na Kranjskem, - nato*
pa prosila dovoljenja, da bi smem
iti pogledat domov. Dovoljenje je
dobila in prišla v Pevnu). 11 <>1;•:o
je izkopati svoj denar: toda kopa¬
la je zaman lonca z zaklade -t

ni bilo več. Jokala je in jokala.'a
pomagalo ni nič. Ob denar je.

Nič boljše se ni godbo neki tirn e
ni v Štrandrežu, ki je zakopali
vse svoje premičnine v zemljo. Se¬
daj so prišli z vozom po svoje st v-t
t. ;  a ko so jih izkopali, so našli v.C
segnito in trohnimo. Ne zakopa
vajte svojih zakladov!

K statistiki žrtev v naših akad.
krogih priobčeni pred časom
..Slovencu’ 1 , dostavljamo, da sta
med drugimi padla tudi inž.

je zaključil sejo s ,.llei) !“ na na¬
še zmagovite borilce na bojišču i t
bodočnosti nemškega naroda na
('eškem.

Češki poslanci na Dunaju.

Dimajjski listi poročajo: ..Minuli
teden so se vnovič preselili češki
poslanci, in sicer člani češke na¬
rodne soeijaine stranke Gline, Bu¬
ri val in Vojna-, ki so doslej, kakor
znano stanovali v Pragi, na Dunaj
in so se enako drugim češkiraspo-
slaucem, ki že dalj časa stanujejo
na Dunaju, za stalno nastanili mi
Dunaju. Vest, da bi kateri izmeri
imenovanih treh poslancev preki¬
nil svoje stalno bivanje na Duna¬
ju, se ne potrjuje".

Hrabri hrvaški polk. Drvar¬
ska 11  piše o dejstvu, da je, hra¬
brost hrvaških polkov v/.bpdd i
pozornost merodajnih krogov. Tu
Pi najnovejša uradna poročila zo¬
fi et iiaglašajo hrvaško hrabrost;
'troha namreč vedeti, da se južno-
ogrski polki dopolnjujejo iz kra¬
jev. kjer stanujejo Hrvati (Bn-
njevci, Mcdjimurjej-. Upati je. ut
-bodo našle topot, hrvaške žrtve
polno priznanje in" da so hrvaški
narodni ideali sedaj bliže uresni¬
čenju. Hrvaški narod hoče poli i-
ko hrvaške zvestobe, hrvaškega
zediuenja .v okviru habsburške
monarhije.

Red železne krone 3. vrste .
podelil eesar stotniku Viktorju pl.
Ga nisi us, .17.' pešpolka. — Nared¬
niku
ppllv

križ s krono.ha trakti, hrabrostim
svetinje. - Časten znak druge v ■-
sl i- Kdt č:-ga. križa je podolje t
/.In,)! ničn-mti svetniku g. Jean t
•ehi m

jev Gorica, Tolmin in Sežana. Po¬
svetovanj so se udeležili med dru¬
gimi deželni glavar dr. Paidutti,|baronici Sclnvarz

in gospojnega društva Bdečega

KVIZI

1 ■ . OBtAS« ZDKUŽEHIB DRŽAV BEDN O PRgCLEDUJ E-TO DENARNI ZAVOD.' ^

Ladislavu Kovaču '2i.  p ž
je podeljen'srebrni zaslužni

načelniki priza det ih okrajnih gla¬
varstev iu goj iški vladni komis- r
ip poročevalci.. namestništva. Po¬
svetovali so se, o preskrbi z živili
m o nabavi kuriva in krmil s po¬
sebnim ozirom na to, da se vzdrži
preskrba z mlekom. Po prijaznosti
merodajnih vojaških poveljstev
se je prenilo, da se prebivalstvu
preskrbi zadostno z živili in da sc
dobavijo krmila. Posvetovali so se
tudi o pomladanskem obdelova¬
nju zemlje in potrebno ukreni'i
Naglašalo se, je prtu., vsem. naj se
dobavi del semen brezplačno kuit-
toui in naj se jim tudi pomaga ?.
delavci in s tovorno živino.

Umrla je slovenska begunka
Marija Tomažinčič. Umrla je v
Volovicah pri Krolupi na Češkem.
Dočakala, je veliko starost 97 let;
lojena je bila v Lok,vici pri Opac-
jemselu na Krasu, rodila se. je h
78.19., umrla dne 7. januarja 1916.
Pet mesečev pred smrtjo se je mo¬
rala preseliti iz svoje domovine.
Pogreb je bil sijajen. Na stotine
ljudi jo je spremljalo do groba.
Naj v miru počiva!

Rovinjska kmečka posojilnica
in hranilnica je prenesla svoj se¬
dež v Pazin, kjer v celem obsegu
uraduje dalje.

Hrvatski veliki umetnik Zlatko
Balokovič, ki je v svojem letoš¬
njem prvem koncertu dosegel pri
na« si jajen uspeli, je priredil v to¬
rek, 1. februarja svoj II. koncert
v Ljubljani.

Dunajski župan na laški bojni
črti. Na vabilo generalnega pol
kovnika nadvojvodi* Evgena je
odpotoval dunajski župan dr. IV*.-
iskircluier na laško, bojišče, da
obišče (linijske čete.

Zagorje na Pivki. Sedaj sta
ritje tuka.j mnogo Mažarov. Tež¬
ko je, ker ljudje jezika ne razu¬
mejo. Pri sv. maši pojejo samo m t
žarsko. res močno, vsa cerkev po
je, ali to pa lahko rečemo, da -■>
naše slovenski* pesmi, posebno bo¬
žične, veliko lepše, kakor ogrske.
To. smo posebno spoznali na sv.
večer. Ampak v enem oziru so pa
Mažari našim v zgled: čerkovniiv
s puščo, ali kakor pri nas pravijo
s škfabco, .je bila škrabca prvi¬
krat — premajhna. Cerkovnik je
moral pobirati - v svoj žep, k e 1 ’
je bilo preveč darovalcev. Težko,-
da bi s<> to še kje drugje pripetilo.

Dekan Gaberc umrl. -- Ponoči
na 13. jan. je v Maribory nenado¬
ma umrl vic. g. Simon Gaber--,
častni kanonik, ku. šk. svetnik,
župnik in.dekan pri sv. Magdale¬
ni v Mariboru. Zjutraj so 'ga do¬
bili mrtvega v postelji. Bojen yi
bil leta 1838. v Črešnjevcu pri
Radgoni in bil leta 1865. v mašul-
ka, posvečen. Leta 1909. je postal
častni ' kanonik. Lani je obhajal
svojo zlato sv. mašo. Blag mu spo¬
min.! ...

Odlikovanja. Srebrno hrabro
st.no • svetinjo 2. vrste so dobili:
KadC 1. dom. p. Karel JeHenig;
lovci 7. lov, bat. Mihael Stular,

Kar,sten;

podpredsednici gospej Hermini
del Goti. odbornici in glavni refe-
rentinji; glavnemu referentu in
odborniku g. c. k. majorju Ivanu
Kramaršiču in višjemu sanitetne¬
mu svetniku g. dr. Edvardu Šlaj¬
merju, odborniku in vodji društvi*
ne rezervne bolnišnice v Leomšču.

■S častnim znakom II. razreda
z vojno dekoracijo takse prosto:
Prvemu podpredsedniku in refe¬
rentu gospodu dvornemu svetni¬
ku dr. Krautu Zupanc; drugemu

4f

*

f

+

*

*

*

*

PRVA-DRUGA NARODNA BANKA

podpredsedniku gospodu polkov-! Ǥt
nikn v pokoju-Juriju pl. Petrovan- l-jf
Falso ter referentu in odborniku
ravnatelju deželnih uradov gospo-j ^
d n Matij i Za m ida. I ^

Vojaška duhovščina. Vojni; ^
superior nisgr. Anton Jaklič je ne¬
kaj obolel,;: 14'dnevni dopust bo
preživel pri Usmiljenih bratih v
Gradcu. — Dr. Izidor Cankar je
oproščen vojaške službe: vrnil si*
je nazaj v Ljubljano. - J. Bido¬
vec se zdravi v zavodu za pl.učne
bolezni v Enzenlmeliu pri Grat-
Aveinn na Štajerskem. Obrnilo se
mu je že očividuo na bolje. — V
pisarno voj. superioriata v*Ctruden

V PITTSBURGU.

USTANOVLJENA LE T/A 1 8 5 2.

strnil



t B16 dl |i i- c pr: |-»S

SPREJEMAMO DENAR NA UL OZKE IN P ^ J ™ 0B yi* *
— ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. ^

inozemni oddelek banke.

Zdaj pošiljamo v staro domovino

*

*

*

*

-j,_.-UlAUtKistfjiaj

kainosaMKm.
,. ra JtRapcaBKin.

sasnnK rmm ntcrajm
Cl«T' - ~s~"

100 kron za $13.—

Z A J A M CEN J E M.

■peti

jMiigt

THE F i R S T-S E G 0 N D NATIONAL BANK!



CORNER PIFTH AVENUE AND WOOD ST.

P IT TS BUR G, PA.

t

Lasi no poslopje.

Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj- Kuverte in papir Vam
pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov-

4* 4« ^ <%•  4» 4* 4* ^^  4* 4*'

Dekan Kren ustreljen. Svoj
! čas smo že poročali, .da so Ita.li.ja-
I ni ustrelili, tržiškega dekana

je bil poklican za kurata Al. La-
zeekv. --- Namestnik obolelega su-
periorja Jakljča je dr. J. Lučov¬
nik.

Odlikovanja. — Vojaški zasluž¬
ni križec J. vrste z vojno dekora¬
cijo je dobil pred sovražnikom pa¬
dli poročnik J. pion. bat. Ervin
Očenašok. Najvišje pohvalno pri¬
znanje je dobil asist, zdravnik .10.
td. top. bat. dr. Josip Glautschnig,
bolnišnica Rdečega križa v Gori¬
ci. Izraz najvišjega zadovoljstva
se je naznanil stotniku Josipu Jer¬
šinu vic Srebrn zaslužni križec s
krov,o na traku hrabrostim sveti¬
nje je dobil četovodja tit. straž¬
nic,j st o v 11. trem div. Adam Požar.

Dunajski naš rojak g. dr. Karel
Hinterlechner, c. kr. geolog držav¬
nega geološkega zavoda je bil od¬
likovan pri lično poslednjih urad¬
niških povišanj z naslovom rudar-
stvenega svetnika. -v

P. Viktor Kolb, znani jezuit in
apostol katoliškega tiska, je 13.
febr. praznoval fiOletnico svojega
rojstva

ko mesto bi lahko zavzemal tudi
pri nas, posebno ker se cla upo¬

rabiti za vse mogoče jedi. Iz-nje¬
ga ne napraviš lahko samo mle¬
ka, ki je jako podobno kravjemu,
ampak tudi sir iu kruh in kavo m
celo svetovnoznuna angleška Wor
cestershire-oinaka je napravljena
iz soja-fižola. Razvidno je torej,
cla bi se dal ta lizol prav dobro
uporabiti tudi pri nas ter postal
za revnejše sloje to, kar je sedaj
krompir in žito.

SEZNAME* IZGUB.

od dne 2. avgusta do Uh avgusta

R A Z N 0.

ATENE IN NJENA PRISTANI¬
ŠKA MESTA.

Ignacij Praznik in Josip Avbelj;

Krena. Pozneje jo’bila ta vest ve

krat demontiran«. Še v včeraj¬
šnji .številki srno po „Ee<> del Li-
t orale 11  ptJŠneli notico,. da se g.
Kren nahaja sedaj zdrav v Flo-
iiiiei. via Mai*el)iavelli. Collegio
Ecele.-iastieo. Omenjeni 'list je č.*
ji* g*, dekan sam .*

\ i S j.ristavil, da
ton Pavlin, starešina ..Danice 1 * i/ .dni pisal nekemu svojemu

Štandreža in jur. Anton Laharnar liju. Kakor pa poroča
kat. nar. akad. iz Pečin, oba Gori j korespondenčni urad
eana. O elanu, Dneva 11

danes -c
iz

I korespondenčni

juristu ! tiskovnega stana, se je naša prvo-
Fonu iz. Srpenico upamo, da se na- lina vest žali,bog uresničila. Itali-
haja še živ, dasi teško ranjen. ' j jani so. kakor poroča c. kr. k >-
ruskem ujetništvu. I rešpondeučni urad g. deklina Kr *~

Knez Thun, bivši namestnik mi
Češkem, odpotuje v  Hamburr*.
l.,jer ostane več mesecev, da zdr
vi oči.

Zveza nemških deželnih poslan¬
cev na Češkem. Kor. urad p >-

soča 23. jan • V današnji seji ne

Panjih nemški meških deželnih
l.emškočeškib državnih poslancev
so soglasno sklenili, da obnov’.*
zvezo deželnih poslancev in zvr-
šilni odbor, v katerem bodo poleg
članov zveze deželnih poslancev
tudi zastopniki nemških delovnih
mest na Češkem. Posvetovanj ! *
niso udeležile le v češkem dežel¬
nem zboru in v državnem zboru
zastopane stranke, marveč tuli
ustavovemo veleposestvo, ki je
■vstopila v zvezo nemških deželno-
kborskfli strank. Poslanec .Pack :

na res ustrelili.

Laški aeroplan' je letel dne J. 2.
.piniinrja popoldne nad Trstom!
Razločiti je bilo natančno rdečo-
belo-zeleno 'barvo. Prišel .ji*
hrže gledal v zastave oblečen
povodom padca Lovčena.
bomb 11 i m * >1 a 1. Naši šrapneli so gl
pregnali po kratkem streljanju.
Aeroplan je bil velik, Z daljno¬
gledom se jr opazijo uh  ujem
strojno puško in tri moža posa.l-

četovodja kol*, jirost. strelskega
polivi Josij) .Ma.rl iselfinig : četovo¬
dja 27. dom. p. Ivan Fortun; iii-
f&hterist 4. dom. j). Ivan Strmšek.
Gesavško zahvalno priznanj je
dobil" poročnik 23. doni. p. Rudolf
Smole. Srebrn križce s krono na
trake, hrabrostne svetinje je dobil
narednik 26. črn ovoj. p. Ivan Bam
bič. Vojaški zaslužni križec 3. vr¬
ste z vojno dekoracijo je dobil
korvet ni kapitan Adolf oPtoigiik.
Srebrno hrabrostim svetinjo 1 vr¬
ste so dobili: ppdlovoe 4. dom. p.
Andrej Berdnik; jiraporščak Pe¬
ter PrZin, desetnik Petri* Obed in
vojnega poddesetnik Matija Zupančič, vsi
pri 27. dom. p. Srebrno hrabrost¬
im svetinjo druge vrste sta dobila
in.fanterista 17. pp. Franc 'Andorle
in Franc Strle.

Cesarjeva zahvala Rdečemu kri¬
žu. Cesar je izrazil z lastnoroč¬
nim pismom nadvojvodu Francu
Salvadorju in njegovemu osobju

Grško glavno mesto Atene, ki
je postalo valeti nasilnosti šlin-
sporazuma nekako središče .!i,
1'Iomatičnih bojev, ne leži nepj
sredno ob morju. Njena pristani¬
ška mesta leže jugovzhodno <>•*
glavnega mesta \ zalivu Salanvs
\* katerega moli polotok. Vzhod
no-od tega polotoka leži zaliv F;,
leroii, ki je oddaljen 5 km od A
kropole. Tam se. nahaja krasno
morsko kopališče. V  lem zalivu se
morejo usklriti tudi najvcee lad;
trm sc navadno zasidrajo boju
rd.jp. Dalje zahodno leži majhna
in plitka, le za obrežne ladje upn-
dd.jiva luka Fasalimani (stara
Munikia), katero deli od glavn
ga pristanišča Pireja že. omenjeni
polotok. V Pireju, ki je oddalj
okoli 7 km od Akropole, vlada
redno živahno življenje: Tam
navadno zasidrajo vse velike lan-
je, od tam dobiva'Grčija reči iz
inozemstva, skozi to mesto g
a vili izvoz. To prislanišee
urejeno tudi za linunbo: glav
utrdbe leže zahodno od Pireja in
■toku Salamis, na katerem se o
baja mornariški arzenal in vo.ji
loka.

Gospodarska pomoč prebival¬
stvu v okrajih Gorica, Tolmin in
Sežana, C. kr. kdrespondehčui
urad razglaša: Pod predsedstvom
namestnika dr. barona pl. Fri:*:-
Skcno so se 12. jan. posvetovali v

n.ai»«stništvu ' o. gospoclarskili ,

'I*repih v korist prebivalstvu okra

priponzanje na

smotre

nem in neutrudljivem, delovanju
sanitetne* pre,sikhe. Istočasno je

naj- popolno

Vir
vab _

naročil nadvojvodi,*, naj izrazi'ce¬
sarsko priznanje družbam Rdeči
ga križa v Avstriji, Ogrski in. v
Bosn iH-ercegovini

Odlikovanja pri Rdečem križu,
Njegova Visokost presvifli go¬
spod nadvojvodu Franc Salvator
je i* priznanje posebnih zaslug pri
vojaški sanitetni oskrbi v vojni
odlikoval: Pri predsedstvu in od¬
boru Rdečega križa v Ljubljani.:
!S častniškim častnim znakom Rde¬
čega križa z vojno dekoracijo tak¬
se prosto: Predsednici deželnega

P0.DRAZENJE PIVA
ČEŠKEM.

NA

mlet.

Nadaljevanje.)

Černivšek Franc, nad. res. j
1. k. Celje. Štajersko. 188
(llarkov. Rusija.

Čibej Ivan, lov lov. baon. 20. *’ F.

Otlica. Goriško, .1887. mrtev.
Colner Anton, nad. res. p. v.  87. 2.
k. Bizelje, Štajersko. 18SC, :.iet,
(Rusija.) . i ■<

Ccvreč Matija,'jies irp*e o 2. k."
Ptuj, Štajersko, 1893. un

(Rusija. 1
Černe Ivan, korp. p p. 17. 10. k.

Dobrenje. Kranjsko, 18>L r.mj.
Černič Anton, peš. dom. j). )*. *!. 10.

Šempas. Goriško. 1881. taoj*.
Cesar Valentin, peš. dom. p,, j). 4.

4. k. Bistrica! Koroško, 180 ’ n*.
Cevka Blaž, sluga. dom. p. p. 4
Celje. Štajersko, 1890. mri *v.
Čušnik Valentin, pes dom. \  g. -h
3. k,-Leskovec, Štajersko, 1892.
ujet.

Debevec Mihael, gefr., sap. b-ion
3. 4. k. Leskovec, Št.ajersk .
1892. ujet.

Dimeč Maks, peš. p. p, 87. 10 k.
Št. Mariin, Štajersko, 1892. ujet
(Markov, Rusija i
Dobrovič Franc, peš. dom. p *>. 26.

Firman Severin, lov lov. 1»—n 26
4. k. Ruda. Goriško, 1889 ran.;.

Flor Anton, lov. lov. baon. '24. 1.
k. Gru.iskava.*. Štajersko, ujel.

Fabjančič Jožef, korp. p. p. 97 10
k. ranjen.

Ferber Franc, nad. res dom. p p.
4. 3. k. Smladnik, Kranjsko,
1879, ranjen.

Ferlug*a Ivan, peš. dom. p. p. 5 3
k. Koper, Istra, 1877. mrtev,

Flačko Ivan, pes. dom. p. p. >. 3.

k. Ptuj! Štajersko 1892. ranjen.

POZOR! VAŽNO! POZ«

ZNATNO ZNIŽANE CENE PR| p
SILJATVAH DENARJA.
—--— Ceno so sliedečc:

Flander Ivan, pes. dom. p. p. I.

k. CirknO, Goriške. 1894. mrl:.
Fcrtunat Anton, peš dom. p. ■>.
11. k. Celovec, Koroško. 1889.

Gabrovec Ivan, peš. p. p.

9

Gorenje Polje, Goriško, Ir9 >. :*.
Golinar Feliks, korp. brzojavni, p.

3. Ljutomer. Štajersko, 1-'*
(Ufa, Rusija.)

Gobec Ivan, peš. p p. -G.
Ptuj. Štajersko. 189*'.
(Cmrl v Moskvi. Rusija. :
Gabrovec Jakob, nad. res. >

14. k. \ el i k i Ok;e, Št a j'

i.  r.

i. lov.
tu •čr¬

tk k. Brežice, Štajersko,
Drnovšek Avgust, nad. s
baon. 29. 2. k. Trbovlje,
sko. 1888. ranjen.

Dobranc Anton, lov lov. b.t e . 20.
L k. Gorjanci, Štajersko, i stki
ranjen.

Drole Peter, lov, lov. baon 20 10

I8,s-l. ujet. (.Moskva, Ri

Gorenak Stefan, pes. p. p. M.
Rndnfhč ši^jerske'. 1899. * i
(Moskva. Rusija.:

Grm Mihael, nad. res. p. s
k. Lubnice. Štajersko, * s--
(Moskva. Rusija.)

Gneclica Anton, 1 »v. lov. baon
l .»k. Kočevje, Kranjsko, n j*.

Goričnik Jožef, lov. lov. banji
3. k. Beljak. Koroško. IS f

Goričan Franc, lov. lov.'Im.m
2. k. Okolica Celje, 1895. >j’

Gostiša Anton, lov lov. lit n
L k. Gorenji Logatec. Kra:
ranjen.

Gregorčič Mohor, h,v. In
-JJ 4. k. Dvor. Kranjske
ranjen.

Gregoretti Anton, peš. dom.

•*. 5. k. Koper. Istra, Ls9;j,

Gross Nikolaj, Inv. lov. b*n-
•h k. Stražišče. Kranjsko,
ranjen.

Gril Metod, Inv. lov. banu. '
Gokušak, Štajersko. lsy. r ).

Gaber Benedikt, peš': dom.

*)* F. Koroško. 1886. mrtev
Glinšek Anton. peš. dom.

!-t )
. L

5 kron . $

10 .

15 .

20 .........N

25 . J

30 .

35 ..

40 ..

45 .

so .    .'.tJa

55 .

60 .

65 ....

70 .

, 75 .

SO .

85 .

90 ..

100  .

200 .

300 .

400 .

500 .

600 .....'.

700 ..

800 ..

900 ......

1000  .

* 2000 __

3000 ......

>1000 .

5000 .

0000 .

7000 ... .

3000 .

9000 ....*.'

10000 .

94.


121 !

135J

270.1

445.1
540.!
675,0
SU

mm

m

13500

•>!l

20

20 .
*i -v.
. 20 .
!-kr,

!,! >11.
i 892.

P-

20 .

-42

m.

• P- k

p. n.

1892

z. Slovenji Gradec, št a je r sl

4.

ranjen.

k. Grahovo. Goriško, 1881. ra.nj.
Dobnik Jožef, nad. res. dom p p
4. 2. k. Ravne, Štajersko, J s82.
mrtev.

Dobnik Pavel; peš, dimu p. p. i. 6.

k. \ elikovee. Koroško. lH*-»i,- r
Dovjak Jožef, nad. res. dn u p p .
4. 11. .k. Gelovee, Koroške 1886.
initev.

Dragar Ivan, peš. dom. p. p. J. q
k. Lok.lL. Štajersko. 189 1  mrtev*
Erman Anton’, nad. res', p. p 17
10. k./Radovljica. ki'*M* : * i sko.
1881. mrtev.

Fideršek Jožef, peš. p. p ; ;,s 12
k. Ptuj, Štajerski . 1895. • *, i,.-
Fon Ivan, peš. p.* p. 58. 12, k, n r ,.'
niea. Goriško, 1895. ranic

Ze pred vojno se je bil ki fižol. Fuchs Ignac, peš. p p. .7 . p, p
ki ima svoja domovino v /•/.hodnij Jauežnvci. Šta.jer>.*ko Is*"

Aziji, preeej udomačil v neka -'Fatur Filip, stražmojster k-
rih krajih Evrope. Sedaj im*-.l} 5. Zagorje. Kranjsko, 18

jFijaeka Anton,

Temeljem vladnega dovoljenja
* je po celi Češki podražilo pivo
1 5 K pri bi. ozir. navadno pivo
za 8 vinarjev pri litru.

SOJA-FIŽOL — LJUDSKA
HRANA.

Golob Valentin,

1885

. narde. dum. p. p
k 6. k. Maribor, Štajersl
ujet.

Gostenčnik Anton, peš. dum. ,
s * k. Slovenji Gradec
'ko. 1892. mrtev.

Grčar Jožef, peš. dom. p. p
'/ Letiee. Kranjsko, 1,894
Grile Franc. neš. d

Sl:

. pes. iiom. p. p
k- Radovljica. K n

ranjen.
(Dal

ra n j,sko.

ran p
J- 1.3.
1884.

.i 1 * prihuiln!

IMENOVANJE K.ATCI tšvtvt
ŠKOFOV NA ANGlSS

G". P-
ujet.

vojno so začeli posebno v Nema-; r jja-ima Anion, mu, res p s
ji študirati, kako uvesti gojenje! 3. k. Ptuj, Štajersko 1 ' '

tega fižola, ki ima poleg o)>ilili >*,*- Fekonja Stanislav, l,, v
dilnib snovi tudi to dobro lastnost.' 20. 3. k. Maribor

da je jako poceni. Tudi pri nas mo' 1896. ranjen,
ramo ob tej draginji začeti misli- Ferfclja Rafael, lov.
ti, da preskrbimo širšim slojem K), k. Sežana

ss - . n*,
lov lump.

štajersko.

ov. Lm

v  . - Goriško, ;:

prebivalstva dobro, tečno iti polog Ferletič Jožef, nad.*ves p

k*ga še ceno hrano. In ravno ki k. Doberdob, Goišk,, Um
soja-fižol združuje vse le lastim- Orlov. Vjatka. R us j;,
sti. V vzh (idili Aziji je polog riža Fink Ivan. lov. lov. l> '
najglavnejša jed so.ja-fižol, in ena- Rač

20.
'i. r
7. 9.
1 el.

tona.

ja.)

o v. baon. 2 )
Štajersko, 188*'

i. k

m.

Kur m* N kinu, kolibo Časa bodo tri
;'!c tc nizke ceno opozarjamo rojak
■g*  f ]'Oslužijo le ugodne prilike,
s j n <'*:i j 11 , d.-; pa  cene še l>oVj znižajo mei
tt in. N uni harnoobsebi.umevno račufal
um p<> nižji ceni.

Povejte svojim znancem o tem-
Ta 1 Ja uka izvrfiujo že dolgo vrs
le! \ šu  poPiljatv«' tlcnarja neposredor
do Avstro -Odrske. Ona ima tam veli
vlotft* denarja v depozitih pri tamošn!
1 kinkali, tako da ni uikakega odlo
in je denar takoj izplaCan, Cim d
s l’o |

na !ia 7.n I ca. J ver se mi ne posluŽU,
ni" 1 mahF ctio va.11 ja druidi Bank v tej l
ž.di, ni narti treba zato deliti dobi?
in in01*1*1110 tako dajati svojim klijt
'»-m n-cinižjo cene. • 'V

Xa t* pošiljat ve za slovenske poki

ji no poskrbuje v starem kraju ljubijo
s k.i liodrnžniea (L kr. Privilegij

za

Trgovino in
hitrost, ni

Kredit ire Banke
na X) u n a-ju«

Pomnite: Varnost,

(, eno. to je naše geslo! j

FiRST-SECOND NATIONAL BAf
OF PITTSEURGH. PA-

('m iier Kitili Ave. A Wood Stre«
Pittsburgh, P *•

Pri fiktili brez priloge
Gelja in četrta stran pole ali d
i "le. Ta odredba je

bila iz*

"n željo nemškega cesarja, ^
.i' sovražnik potrate papirj®-

ČRNOVOJNIŠKA USODA

>iil

dop

iz Merami 'se poroča ;
četrtek je prišel domov na'
vojak Jožef Egger. Na pota &
lodvora je srečal mi llabsB*,
' esti svoje inaie štiri ottol'0*

šli ravno

-Koelnisehe V
roča iz Rima 17
vlada je obvestil a  svet
ž(9i. naj se iv vseh
fi.iah imenujejo kot
gh*ži.

Ik «citung“ p „.

P un: Anglešk 1

o stolic,,, d*i

angleških šk,.

škofje I,. /

I’"

v

voje male štiri ut

materinega P°?L
Crnovojnik Gassei,
prišel dolina

< »bermais na dopust. J 1 ’ ^

ležki bolezni

svoje stanovanje

ur

atbio

"jeno: zena in otrok sta P 1
tl’im umrla.

red *

1-

ČUDEŽNA UMETNA

ROK'

nemški  cssK PE0 , ri
PRATI PAPIRJA.

Na duiiajski kliniki jr ^ r '

uun

VO)-

ila

iu»-

Xol, 'T !>"l,. v,,,-; x  ,

-Joi ^s:z,z . . *

'Vlik 1 ,!! ..

sLi. Zaradi teo* a \. r ‘, ,ko '' *"' tek-
‘  " a  vela, |), i j

tobra
ho
Kolin
jemal

iz Bi

1914

■rlina. ki j'
levo roko.

izg 11

:l)il

;az»

eal

ameriško ( arnesovd fo

umetno r
in izpuščal

oko obrtmi

njo

|U #

!*!ivzoci mul vojvoda Stft- 1 ’ 1

C.

vati

izirgati papirja iz "I''^ji

ali

1  je potret
''"tri p,,i.

’1 j je odprl z
< * < * k 11 j j<, odpiral je z lov' 100 ,
stel dlenar in

ul.

oljem- 1
z lcvi<
jed 1

—.50

•$ 1 .—
-—. r >)
—.0

. —..V)

MALI OGLASNIK.

CLASSIFIED AD’S,

Wai tecl:

laborers. for one insertion ...

(lonoestic help „ ,,

work

|nquire$:

for friends etn. „

other notices „

ZA OGLASE SE PLAČa!

Kdor išče:

.delavce, za vsakitrat .

služinčad „ ,, .

.. •, .’.

prijatelje itd „ ......

za druge objave „ ....‘^  ' _'

NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI,

Joe Abel, Bloctovn Alab.

Joe Adamich, Kitzville, Minn.
tfos. Aidich, MUtvaukee, \V r is.

Frank Ambrož, Tooelc, Utah.

Jakob Ambrožič, Eveleth, Minn.

John Andolšek, Cleveland, O.

Max Arnšek, San Francisco, Cal.

Anton Babnik, Eveleth, Minn.

Tony Bakše, So. Chicago III.

Jorry B. Bartl, Butto, Mont.

Joe M. Blut, Jolict, 111.

Frank Bregar, Clinton. Ind.

Ignac Čeligoj, ICellog Idaho.

Frank Cerjak,- EeadvlUe, Colo.

. ,T .Chadoz za Reliance, Wyo.

Conrad Contz, Radley, Kana.

Jo*. Crainz, Indianapolis, Ind.

John Debelak, Eveleth, Minn.

Leo Dolenc, lisport, Pa.

Peter Erzar, Chicago, 111.

John Fedran, Fort AVasliington, Wis
Tony Fedran, Litle Falls, N. Y.

Peter Fugina, So. Chicago, 111.

Ant. Gačnik, Cleveland Ohio.

Joe Gamaz, Pueblo, Colo.

Jos. Goričan za Chicago, III.

John Grsich, Calumet. Mici).

Frank Hajny, Lusk, Pa.

Joe Hribernik, Glencoe, Ohio.

Frank Hrovatich, Virginia, Minn.
Mihael Jakofčič, Bradiuy, lij.

Frank Janškovech. 1'eorla 111.

Ant. Jazbinšek, Uillton, Pa.

Jerry Jerich, Pueblo, Colo.

Jakob Kočevar I.o\v-:U, Ari".

Anton Komar, Mlltvaukre, Wls.

Frank Koren, Mllvvaukee. AVis
John Koren, Mihvaukee, AVis.

Frank Križnar, Cliishohn. Mimi.

Frank Lesar, Calumet, Midi.

Louis Lesjak. Eiidgeport. O.

Frank Leskovec, Little Falls, N. Y.

Mat. Leskovec, -Girard, Ohio.

Frank Luzar, Indianapolis, Ind.

Paul Majerle, Bulic 'j
John Matke, Bri igepoi . Ohio.

Lovr. Mesarič, Mihvaukee AVis.

Ignacij Medved, Collimvood O.

E. J. Mensinger, Pueblo, Colo.

Mike Muhvič, Baltic Midi.

Andrej Pirc, Ely, Minn.

Mike Použok, Sosveti, Pa.

Jakob Potochnik, Homer Citv. Pa.
Frank Pucelj, Aurora, 111.

Ivan Purnat, Littlo Falls N. Y.

Rudolf Puzelj, Barberton, O.

Frank Repenšck, Milwaukeo, AVis.

Matt Reven, Moundsville, W. \a.

Frank Rotar, Tioga, Celo.

Anton Sakrajšck, Sheboygam, AVis
John Selak, Bridgeport, Ohio.

Jos. Simčič, Pittsburg. Pa.

Mike Škufca, Hostcttcr. Pa.

Frank Smuk, Olaridgo, Pa.

A.  Snollor, Pitlsburg, Pa.

Pet, Srnovršnik, Foresit Citv, l’a.

Jos. Stariha, East Helena, Mo, .

Joe Starina, Indianapolis, Ind.

Anton Stavanja, Cleveland, Oliic.

Lorene Sturm, Claridge, l’a.

Ciril Svetlin, Duryea, Pa.

Peter Ušaj, Durbiti, VA'. Va.

R. Valto, Mihvaukee, AVis.

John F. Vesel, Ahmedi, Midi.

Ant. Zidanšek, Pittsburg, Pa.

SLIKE Z BOJIŠČA,

PRIHAJAJO VSAK TEDEN
NOVE IN JIH LAHKO
rOEITE POPOLNOMA
BEEZPRAONO.

Vsakemu našemu naročniku, ka-
tori nam najde novega naročnika
vsaj za pol leta in pošlje njegovo
ime in naročnino (najmsnjc 50o)
na upravo bode dobil na zalil jv
gori imenovano bojne slike za p< 1<-
Ion brezplačno in poštnine prosUo.

SjSLOVENSKI  NAROD 11 , 14. marca (Mareh 14.) 1916,


"00 SVOBODNIM S 0 L R OEM,

l/  0 V E S r  & A V NIH O EI) 0 V.

Spisal Fr. Finžgar.

(Ta vrlo žai',1 ,-

ga Ždi citati in Slovenskega- Naroda- Kdor

D^VOČ)

miliv roiuantsc; je

*“* l?  1,1  »^nnlh  Številk nul Si J| h  naknadno

(Nadaljevanju,)

Ni MI vri dnlri Topem,* tu«, kaz
Mn potom! - Kajn? — y
i\ain . — V Solun,
palači bova svatov

OSAMELE UTRDBE,

aznuje tudi strica Rustika —
r P  . njegovi duši je vstala drzna misel,

j- oda "(' sam! Z vojsko pridem ponjo! V najlepši

narod bo vrisk-,1 ,.',T • sknva  ' SC(,a i ' 1,0  sedla na tron - ' iu

- . .- i,a -

•"A” ,1 " ukroUiiv “

ennpreje dospe pred Toper. —

in jo brez oddiha gnal dalje, da

| POŠLJITE SAMOS

:

25 centov •

| na upravo »SLOVENSKE «
: GA NARODA' kot četrt- S
| letno naročnino in dobi- |
S vali boste najugiedneji in ®
{ najneodvisneji časnik v *
• Ameriki.

$ 0.50

e

0  VVlUIVkllfl ,i«l ... -. ol. ^

• (Opozarjamo vas na našo kra- a

• snu durovo) __ _ ,

• Polletna naročnina
Celoletna naročnina

a u. lt e, r 1d k ,L”“; ) k 3J 1 ’ j: * 1  »'"‘'•i.lntaH.urov. Sivita W-

., nibčo ni „i , , , , . dj j- V * 1 m  govorih o grozotah barbarov -

'la bi ud -ril i/ T U lk V l l i JL ' 111 kUm  *° uaiueM ,i ( -'" i - Rustika jo mikalo,
i mvn ' 1  >> 1 * 1  j" oeMulU'. ,«i ka, ’

r " Vnilh - drjZB,*. parri.li „ „„

PU 1 da  J ,vs »™ razbrdaim drhal, katero bi užugala ena samo

nuTpSnr ua T K ‘- ,r so  v ik pMvedb ‘ /tak ° -.i— £ sr

Poš-idk ?T  tu V  °i ,cru - bojazni ni občutil pred barbar-,

losadka je bila močna; poleg loga je oborožil še tisoč meščanov, da
n uspešno m zlahka branili.močno ozidje celo zimo.

in ne samo, da se Rustik ni bal barbarov, veselil sc je potiho n i i
hovega prihoda. Zakaj pred dvema dnevoma jo dobil grozeče pismo
” ' Azbaca-iz 1 uzanca. Magister oijuitiun je zastonj potoval v Adriano
pel. da sprejme Ireno m jo odvede v Bizanc. V carski palači jo je čak i
la zarnan Teodora. * ’

Ne despojna in ne Azbad nista zvedela ničesar o ujej. Celo Rustik
je dozirni za rop Irene šele tekoi i osmih dni, ker so Numidovi tolovaji
pomotah vsa trupla v globok jarek in za silo prikrili dejanje. Stric je
posdjal vohune na vse struni, '-'oda najmanjšega sledu niso dobili ,
-jej. 1 ogoltnila jo je noč. in stric si je grizel ustnice v bledem jadu i-.
strahoma čakal poročil z dvora.

!n sctla.j .jc prišlo pismo on Azbada, ogorčeno, polno groženj in
oblastnih žaljenj. Očital mu je, 1 akti strašno je razžalil dvor, kako naj
!*'•’ * iese  P r od despojno in da je edina rešitev ta, če neulegoma pošlje
Ireno do njega, da jo sprovede k despojni. Rustik ni odgovoril na pi¬
smo. (.'e sporoči, tla jo je poslal, mu ne bodo včrjeli. Če pove, da so .jo
oteli neznani roparji, ga kaznuje, dvor zaradi neprevidnosti. Zato je
razmišljal in bizantiški sklenil, da hitro iztirja jesenski davek in :
polno blagajno uteče -- kamorkoli.

v t<?in  so se pojavili Sloveni. Vzradostil se je tega. ker je upal, tl
med vojno pozabita Azbad in r J odora na Ireno in začno tudi nanj in
njegovo kazen.

Iztok Se je približal Topen; za dva dni hoda. Vojsko je ustavil m
.ji velel počitek. Sle je poslal R. Ju in Jarožiru, tla takoj ustavita ro
panje in se pridružita njemu. S;;m se je nato preoblekel v traeanskega
Seljaka, odbral nekaj tovarišev in odjezdil proti Topem, da si ogled
trdnjavo.

Ko se je za štiri dni povrnil, so bili zedinjeni vse trije voji. Narod
tje kričal in veseljačil, užival in kakor v pijani blodnji živel edino tre¬
nutkom zmage. Izkušene vojnike je pa zaskrbelo, ko so zapazili na Iz-
lokovem čoln oblak resnih skrha

,.Ne Vzamemo mesta, če ne ptevarimo Rustika. Polovica vojske bi
- i razbila glave. Tako je ozidje 'Poperovo 11 .

..Molčimo o tem narodu 11 , j e pripomnil »Jarožir, tla-se ne pobitoi".

„Molčimo in mislimo na ukane*'*, so pritrjevali drugi vrli vojniki
Iztoku.

Svarunič je že nosil ukano v glavi.—- eno' in dve in še več. Zato
če skrbel najprej za.tolpo, ki bi ga samo ovirala pri delu. Ukazal jim
je, da so zasedli prazna sela v dolini, strogo prepovedal paliti stano¬
vanja, naročil varovat i in straž :  ti ujetnike ter čuvati in skrbno pasti
vodo. Najboljšo vojsko je pa pobral in ločil od tolpe. Zanesljive mlad
<<e je razposlal no «1 ražo proti zhoclu in zupadu. Vsak dan so morali
poročati, če bi zapazili bližati jo bizantskih čet.

Ko je tako oskrbel, da mu ne more nihče nenadoma za hrbet, jt
turni noči jel voditi čete po šum ah iu globelih proti Topem. Vsak
vojnik je moral vzeti seboj brasna za teden dni. Odločno je velel, da
vsakega sumljivega človeka, katerega bi srečali, na mestu usmrte. Ni
zaupal Kusliku. da bi bil tako k-atkoviden, da ne bi pošiljal iz Topeča
oglednikov.

Ko je bila v dveh«nočeh glavna sila vojske poskrita v štimali, glo¬
belih in kotlinah, ki so proti vzhodu obdajale mesto Toper, je poveril
vodstvo slabo oboroženih Slove nov in An tov Jarožiru. Zapovedal mu
je, da jih vodi pri belem dnevu, hrupno in kričeče, po navadi barbarov,
preti Toper.

Jarožir je na pdvel.je poblisnil z levim očesom. Dobro je razumel
iztokovo ukano.

i —daril je takoj z velikim krikom v velikem neredu, kakor ced i,
drobnice, po cesti proti trdnjave Prvo noč so se ustavili v dolini m za-
o on je ter gnali hrup, da je Rustik zlahka zvedel v Topem: Dar-

S e bližajo. Navsezgodaj drugo jutro se je podila četa v večjih m
manjših zborih po cesti, po iozrli in travnikih, dospela popoldne pred
Toper in zavila naravnost pred Vzhodna vrata.

r>„ nzidiu se je blestelo šlenov in oklepov. Na stolpu pri vratih m
, u-m Rustik, ki je motril z z asenčenimi očim v daljavo prihajajo«,-
'  v ‘ siovenov Ko je presodil moč, ko je videl divji nered, gole prsi,

Ujv" to». ..timi »OT M ** Sl”™ 1 ' '““-"j' 1 '

r! 1 1  ° boste predreti naših 'oklepov — psi barbarski

•’ ! rCk  j-' . ... W vu tolpo to iko pred stolpom, da jih niso dosegle

poj je miroval. Zdaleč je bob¬
nelo grmenje topov liki godrnja¬
nje nevidne nevihte. Iz ravnine so
se dvigali stebri dima gorečih va
vi proti lielm in plapolali kot or
jaške žalobne zastave. A’ tesno si¬
vino i ečernega mraka sc je >J:
vtiIn ponižana dežela...

-.Trudni po vročem dnevu smo
korakali v priborjeni Brest Ui-
lov.sk Razvaline so nam ob-.ob¬
ijale cesto, nobena hiša ni bila
cela. Ropot topovskih koles, l i so
set \ la po raztrgani cesti, jr oil
meva! <1lo po Osamelih razvi-lje
n ih poslopij,- v katerih ni bilo sle¬
du človeškega življenja. Hegetn
joč dim od Rusov požganih sl;la
dišč iu vojašnic nam je silil v nos
iu pluča. Vzprejem, ki nam ga je
ri rabilo priborjeno tiho mesto
i bil kaj prijazen, a kaj bi nam!
T.oba nam jc bilo le nekaj ur po
oj-, miru —• nekaj Air spanja in
počitka, v mirnem kotičku, ki naj
bi nam odnesla trudu ost dolgih,
trdih dni iu boči j, ki- smo .jih piv
bili in dala pozabiti slik razde j n
nia, siromaštva in smrtne bojazni,
mio o katerih smo hodili.

Naša baterija je-dobila v zavet
je utrdbo na' desni zunaj me s i.
Stala > na nizkem robu in ko smo
se . i pi ibližali, morali smo Sr za¬
čuditi, da je bila še tako dobro
ohranjena. Povsod smo našli si¬
cer sledov in znakov naglega u- i
kanja sovražnikovega, okrog so
ležale razbite,lafete, razdejani m-i
uieijski zaboji, napol p o grozi o
vojna, kuhinja, nebroj konzervnih
'bardi, ki jih je očividno iztresel
bežeč voz. Povsod samo razdeja¬
nje a utrdba, ki naj bi nam lila
v - au. dobro ohranjena. Poznali
so se sicer sledovi naših krogel,
ki so jih bile izstrelile naše bate¬
rije, a pobegli sovražnik v niče¬
mer ni izpopolnil razdejanja. Vsa
zavetja so se kazala nepoškodo¬
vana, celo ona, ki so tvorila sre¬
dišče utrdbe, so bila nedotaknje¬
na. In vendar je sovražnik po na¬
vadi na vsem potu uničil vse pred
nami.

Stopil sem ob kazematali. Strel¬
ske luknje so zrle vame kot tem¬
ne tajnostim oči v kritju ždeče
pošasti. Kaj je s to utrdbo? Ne
vem kaj. ali stresalo me je čudno
čustvo, ko som ogledoval to smrt-
uotiho zidovje, ki je ostalo celo
sredi -splošnih razvalin. Očital
sem si, da me'vznemirjajo razbur¬
jeni živci, napeti po duševnem in
telesnem naporu minil ih dni.

A utrdba mi ni bila pogodu.

Biln je to rusko izobilje, kakerš-j
nega še nismo našli nikoder.

Kuj se utegnilo skrivati v tej
trdnjavi? A-li je bilo tukaj vse v
redu? Ali je bila v resnici osame¬
la, osamela kakor se je kazalu, ali
kakor osamela se pravzaprav m
kazala? Ali nas ni hotela zmotiti
iz gostoljubnostjo, v tem po skri-
I vala nekaj, kar naj bi nas ugono-
* bilo?

Iskal sem dalje. Prišli smo do
orožarne. Lahko smo jo odprli,
črna nam je zazijala klet naspro¬
ti. Električna žica je bila prere¬
zana Naše žepne električne žar¬
nice so le malo pregnale temo v
prostoru. Železen hodnik je držal
okolo globoko pod nami ležeče
kleti, iz katere je ob podolžni ste¬
ni držala kvišku municijska vzpe¬
njača, Le nerazločno smo mogli
opaziti velike množine nabojev in
smodnika pod nami. j

Strmečim nizdolu, da bi prodrli
tmino, je mahoma zazvenel na
uho rahel zvok, kakor bi padla
nrav lahka stvarca na kovinasto
podnožje.

„Ali slišiš? 11  sem vprašl sprem
l.jevalca natihoma in oba sva pri¬
sluškovala km' najbolj napeto mo¬
goče.

..Da, s stropa je kanila kaplja “
..In zdaj ! Si slišil ?“

..Da, gotovo kaplja mokrote. Si¬
cer je čudno, da bi bila vlažna
orožarna, a najbrže je bila zade¬
la krogla na kakem mestu strop,
da pušča. 11

Prav! Mogoče! A mehi ta raz¬
laga ni bila všeč,

■ ..Mogoče so podgane; lahko so!
me je miril tovariš. Svetila sva na
vse plati, a ničesar nisma mogla
doznati kot to čudno redno tin-
knnje.

Nisem se mogel sprijazniti z
njim. Utrdba se mi je zdela pri¬
krito žugajoča, tajnostim prežeča.
Ako je človek leto in dan na bo¬
jiščih in vajen gledati sto iu sto¬
krat smrti v oči, se ne boji iz lepa
strahov. Tukaj pa se nisem mogel
ubraniti čustva, ki me je svarilo
skrivno-resno, ne da bi si bil mo-'
gel razjasniti vzrok.

,,Prodno jutri temeljito ne pre¬
iščemo gnezda, mu ne zaupam;
■naj se pes obesi, nekaj tu ni v
redu !‘ 1

,,Xdi se mi, da morda pri tebi
ne 1 *, jc godrnjal tovariš, ..toda -
kakor hočeš!‘ 1

Ukazal sem potrebno, pri vhodu
v utrdbo sem postavil straže, lju
idem pa sem dal prenočiti v pri-
1 1 ližuo clvatisoč korakov oddalje
Neodločen sem korakal skozi j ni veliki lopi. Že nekaj minut po

SVINČNIK

l  1MF.N0M IN PRIIMKOM

S A IVI O

ZA NAŠE NAROČNIKE.

Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50
na upravo lista, navedite svoj točni naslov, m
naročilo se bode takoj izvršilo.

J.P0P0VIC

CLEVELAHD.GHIO

2537 St. Clair Avc.

Prva slovenska veletrgovina dor
tropinovca iu domačega vina

Domači tropinovce po gal. •■pl.OO; 3.

Domače belo vino, galona po $1.00
Domače rdeče vino, galona po . l>0c in $].‘35
Za vse druge nasvete se obrnite ustmeno ali
_ pismeno na;

JOHN POPOVIČ ®;H ,

vi iakč.okm^-s^c^*' :  £_£ ^ _

e. 4

r  k

KSB

|

|

V

CJS

■

'i?

v

V

i

V

Žf

*

■» •» k •:* •»

Z E « IJ£ V 1 D S

CELE EVROPE?

5« PALCEV ŠIROK IN 40 PALCEV DOLG.

SAMO 30 CENTOV.

Vsak naš naročnik, kateri nam pošlje vsaj enega celo- Š
letnega novega naročnika m naročnino, dobi na zahtev §
ta veliki zemljevid kot darilo. £

<♦> .<♦> ■» :» »:• :*:■  <♦> ■

pošten deiavjp
s! lahko za Ul/

v svojem p/o¬
stem času neko
lilio dolarjev' na
teden, ako se. ta^
koj obrne na upravo ..Slovenc 8»
Naroda 1 * za pojasnilo.

POZOR ROJAKI!

Kdor želi prevzeti zastop in na¬
birati naročnike za »Slovenski
Narod 11  v naših naselbinah po
Združenih državah in Canadi naj

nam to naznani.

D p r a vjl_

Slovenci in Slovenke, naročajte se
na »Slovenski narod 1 *, najboljši j
slovenski list v Auierilvi!

-Jarožir

i so se kolebali po tleh od
<• > • , i ■ go mnoge zasičale preko ozidja, kjer

prožjU strahoma ogibali. Vselej sc je ok

m>  s- jim voja-J zrmiecne strelke, jih pulili iz zornim m jih

-meha. ueKatci •''« kruho{: iuc d Sloveni iu nove strehec so pitrca-
cul« ranil- nekaj vojakov. Divji kik je premil ta¬
le prav na strni • ^ c1a ij., iskreneje zabavala. KUAiJa je inzau-

ko pušico m tolpa -<■ J

linče vili. na boj. yam s j_eeemo železne srajce! Dajte svo

ki  so začele frčati z ozidja, blovem

..Pridite,
črepinje po

; 1 zob nas;

Sicer rano zapaliu"' l"ŠO,
r.abodemu. kakor ^ al " '| a "
- miši ste Bizantmci

sekir’ Dajte — in pridite iz krtove gomile!
kakor jazbino! Pri Perunu, na kolee vys
. 1,,-ate, bežeče polhe, poljske miši. - Da,
\’ morje vas pahnemo, kakor žabe v lužo!

so  pokrile ozidje, da je marsikateri vojak zaje-
Nov- plohe strelu - I ^ _ jim ogaH  Sloveni in jih zasmerhovali.
. ;!l in  sc opotekel. 1" vno.vr ^ ^  inotril  neprenehoma v daljavo m
Ru-tika je tri g; 11 * '' xi  ; ih  bilo. Hipoma se je odločil. Rečno
čakal novih čet b a i 1,| ’“ , ^"' s ‘stolpa, zazvenele so salpinge in Hme

je izginil njegov zlat. in vun proti Slovenom je "vva-

z a zeva la ' čC . Y  •/ fiy ,i<iia so se'umaknili vojaki —
n.gija hopiitov-

a strogo urejena .'c ■>  : ..„, w j

7  ropotam so zazevc

ieudaiik' " prihodnjič.)

vsa posadka je

železne duri pod nasipom, Bes te
plentaj, še slamniee so ležale tn
na deskah, domala, čiste sla mili¬
ce, preveč čiste za ruske vojašnice
nam izredno vabljive. Kako ne,
ko že enajst dni raz ven gole zem¬
lje nismo imeli pod seboj poste¬
lje !

Prihajajl je temačno v notra¬
njem prostoru. Užgali smo svetil¬
ke in korakati oprezno dalje, skrb
no pazeči, da ne bi zadeli nenado¬
ma na prikrito žico. ki bi utegnila
užgali mino ali sicer uprizoriti
kako hudobijo.

A' sosednem hodniku .j-' ležal
mrlič. Z osteklenclimi očmi je str¬
mel vame kakor začuden, čemu
motimo grobno tišino te začarane
utrdbe.

Prišli smo v kaščo. Tu smo našli
celo moke in slanine in nije bilo
roke, ki bi bila uničila te zaloge
in pokvarila obeda naslednikom,

tem, ko sem se sleknil tudi sam
ob steni tega senika, me je objel
globok spanec

Bučanje kot na sodnji dan nu¬
je vrglo kvišku. Nisem se zavedel
takoj. Ivo sem sc, sem opazil, da
ni strlie nad menoj; zvezde so si¬
jale name in trske in drobci >o
popokrivali mene in tovariše, ki
so se nekateri baš iznopitii kvišku
Strahovit grom. ki nas je bil /bu¬
dil nam je še vedno bobnel po
ušesih.

Zdajci je planil k meni eden
topničarjev:

,Utrdba je zletela v zrak!.

Stekli smo iz lope. utrdbe ir
bilo več; kakor bi jo bila vzela
vihra.

A' shrambi za smodnik je bil
pripravljen peklenski stroj in to¬
čno ob času. ko so imeli zmago¬
valci spati v nji. je razgnal utrd¬
bo po zraku...

m:


W

ML



KDOR ŠE Ni DRŽAVLJAN

naj prebere tale oglas.

V zaibgi imamo knjižice katere vsebujejo vpraša¬
li ja in odgovor  e, katere je splošno potrebno znati
odgovoriti pred sodnikom, kateri podeli dovljenje za iz-
danje državljanske pravice.

Ta knjižica vsebuje vprašanja in odgovore v sloven¬
skem in angleškem jeziku in je urejena tako, da se lahko
vsak sam nauči, kako mu bo pri sodniji treba odgovarjati,
za dobiti državljansko pravico.

Razim tega vsebuje ta knjižica še druge za vsakega
Ameriki živečega rojaka potrebna navodila  v
pogledu državi  j a n s t v a, poštnih hranilnic, paket¬
ne poste i t, d- Cena tej prepotrebni kn jižici jc 25 centov,
katere pošljite na upravo tega lista.


večera.

I ><IZI'

; p n
hov

NA SV, VEDER LETA 1914,

§v. večer’ S kakim hrepene¬
njem ga pričakujejo otroci, koko
nestrpno pričakuje mladino. ,z
družinskim veseljem mu zreta na¬
sproti oče in mati in veseli in ža¬
lostni spomini spremljajo sivola¬
sega, starčka oi) njegovem priho¬
du’ in privabijo starčku solzo na
uvelo line. Nekaj nepopisano lepe¬
ga ima v sebi sv. večer v miru. Da,
v miru ! Toda v vojski!

Kar smo. prejšnja leta v hrepe¬
nenju in veselju pričakovali, pri¬
čakovali smo lansko leto v strahu.
Kje ga bomo preživeli? vpraševali
se naši vojaki iu tudi meni se je
vrivala vedno ista misel, ko mo
počival v po dnevnem, oziroma no¬
čnem delu, v kaki gal iški hišici.
Ju vendar smo ga praznovali lep<>,
želja se nam je izpolnila, v vojnem
času ga lepše sploh nismo mogli.
A' Zakliczynu, ob bojni črti se nam
je približal sv. večer. Rusi so bili
malo preje tepeni v znani bitki* pri

Linvano.vv iu Tv m burk u. Umakni¬
li So sc za reko Bialo, kjer so se
utrdili in kjer so bili ravno v bo¬
žičnih'praznikih hudi boji. Pribl;-
ž:. 1  se je sv. večer. Celo popoldne
s,, vojaki delali ■ podvojeno prid-
n,u-1 jo, da bi zvečer praznovali
skupaj z ranjenci. Ko se je pribl:
se,'; mrak. so postavili tri božična
(k, vesa, za ranjence: častnike in
sanitejee. Za ranjence sem sme!
kot vojni kurat okrasiti božično
drevesce. Nek vojak nam je i/.
bližnjega mesta. Novega Sadza,
prinesel potrebnih stvari. Ranjen¬
ci sami so prišli pomagat kram \
Med krasen jem smo si pripovedc
vali dogodke iz prejšnjih sv. veče¬
rov Poljski legijouaš je v blago¬
glasni poljščini pripovedoval o
poljskih navadah na sv. večer,
ogrski o ogrskih, nemški o nem¬
ških in jaz o slovenskih. A si sm >
se razumeli, vsaj je i/. vseli pogo¬
vorov izzvenelo le cuo ; lepota iu

ljubkost

vesee je stalo okrašeno, največ i<- i
bilo seveda cigurtt pa saj so tv
iiajljiibšu slašči - i vojakom po trn -1
dopolnili bojih. Predin, smo raz \
svctlili drevesce, sem bil pol-ti I
c,-o) k dvema umirajočima vojcl.o
nui. Božični večer in vojak umira, i
umira, ko se rodi Življenje. Pa saj
v> •. a k umira le zemeljskemu živ-
Ijcuju on ravnokar pokrep
s sv. zakramenti vstopa \ pravni
/•(ijelije oli lavno i lil sv. v,"-,
z " iižcii z Začetnikom življenja I
Vstopa v večno življenje. Stopinj
k postelji drugega, v budili bo!, ;
čiiiali vzdihujočega vojaka. V/, b
In.>e — ali ne ve. da je nocoj • • j
p bio'bož;cnega veselja. 1 ’ildi n c , j,,,\
govo oko sc umiri zadnj
zmtalie postal je d,dej

(lili)  se jr
voje ljube
iu molij<
in sinove.

lo med nami. ki se
Besede, ki so bili
,i na sv. večer, so
Mve. a njihove oči
atu daleč -— v roj-
g domače druži le,
e zamaknil domov,
mntče. ki ^leč-?
i d rdet' oi*otc.
slih so na one
ieali. a .sami sc
nor pri topo¬
li! i so. kako st*
a« mir po nub*

ki i«*. ki poziv,
tloma božiriil
iltili in duliutik,
rt no pesem. Du
ni Juli s svojim
naši 1x»ži« v *n:oi #
ooi nosili junu-
io daljavo.

liujvccjdi
tilnik — le
ih vzrok i v

žuosti in njihovega Božič
s-e oh božičnem drevesen v pri j
teljski družini. Radost je seve
vicih i/. obraza. tudi jaz sem
radoval. Sedaj pa sem stal ob
žičnem drevgscii junakov. Sai
možje-juItaki, ki so š< pred ne!:,
urami stali na straži za domovin
junaki, ki se niso bali če treba /i
linije žrtvovati in ga položiti i
e!tar ljubemu domu. Med nami
s. vladali ne veselje, ne žalost. 1
radost, ue strah, neko vzvišen

< in

rali sv. ve.
i s p repri*
i zmagovi¬
ti božični
mili vsled
lizine, da bodo tu¬
li i nekoč mir iu mi
hi ljubezen, da ih*
er več culi ječanja,
i zapeli božične po
u u a s ta večer de*
n-uznik. Saj je Bog
d. On nas vodi in
inez miru. Na bliž¬
an tudi ob polnočni

peli topovi snirtno



>,SLOVENSKI NakoD  , i.4. marca \Marcfc 14) 19I&

NIH1LISTINJA.

(Koman i/, življenja.)

Za „S1. N.“ — r.

(Nadaljevanje.)

No,e je bila z<do mrzla iu .postla¬
li :-o 'konje v dir, da se nekoliko
poprej c jo.

Spredaj je jahal Ciril, n oseh v
roki plamenico.

Za njim sta jahala Ivan in Sand
med katerima se jo nahajala Na-
hida. Za temi je prišlo .šest bra¬
tov, dva - po dva. za katerimi je
sledil voz z gor ivom, < loči ni je šest
na daljnih bratov sklepalo Spre¬
vod.

Jahali so zelo ostro ter prisil
krog druge ure v Kudinovko.

Tam je ležalo vse v globokem

spanju.

Kljub temu pa je bilo videti, da
je nekdo pričakoval črne brate,
kajti velika vrata so bila na ste¬
za j odprta.

Vsi.so počasi in previdno zaja¬
hali na dvorišče.

Nato pa je potrkal Ciril na okno
majhnega stranskega poslopja.
kjer so stanovali poročeni posli
ter vprašal pritajeno:

— Torej je vse v rodu, C Soriška '!

— Vse.

Najboljše spravljeno n i

stran?

— Da.

— Tudi otroci na varnem ?

•— Bodi brez skrbi. Vse se j >
storilo kot si ukazal iu takoj po
požaru pojde vse proč.

•— Dobro. Tu imaš obljubljeno
potovnico. Dvatisoč rabljev je. S
tem denarjem pridete lahko vsi v
Moskvo ali Nižnij Novgorod.

Pri tem mu je poda! skozi okrni
denarnico.

—In kje spijo psi? --- je vpra¬
šal nadalje.

•— V prvem nadstropju, poleg

obedniee.

— To je dobro. Sedaj pa glejte,
da se pripravite, kajti ples se bo
pričel v najkrajšem času.

Ciril se je vrnil k tovarišem m
okno se je zaprlo.

Nato se je povedlo sani s kupi

slanic pod stopnjišče dvora 1-n črni
bratje so prižgali baklje.

Ciril je skočil medtem y Irtso t •>'
zaprl sobo poleg obedniee.

Dospevši nazaj na dvorišče, je
zaklical:

— Sedaj,

Plamenice so sc povesile v kupo
slame, ki sc je takoj vnela ter i *
svetIjavala veliko dvorišče. Jezdi ¬
ti pa so odjezdili skozi vrata.

Plamen se je vedno višje dvigal
ob lesenih poslopjih. V  par minu¬
tah je bilo vse v ognju.

Stropi so se pričeli podirati, ob-
žgani tramovi so padali s hruščem
na tla in i/. razsvetljenih .oken. je
bilo od časa do časa slišati bolest¬
no kričanje:

Na pomoč! Na pomoč!

Le pecite se, le pecite, vi pe¬
klenska zalega, - se je rogal Ciril
s satanskim smehom krog usten,
1 — Vi niste zaslužili nobenega
boljšega konca.

— Kdo pa se nahaja v goreči
hiši !  — jo vprašal sedaj Sand.

!  — Lopovska- banda, — je za mr¬
mral Ciril.

Sand pa je že skočil s konja ler
hotel pohiteti po stopnjicah, ko so
sc slednje prod njegovimi očmi se¬
sule ter izginile v plamenih.

Nahida je zakriknila.

Karl pa je ostal nepoškodovan,
ter se umaknil od plamen, ki so
mu obžgala lase. V teni trenutku
so se pokazali obrazi na oknih.

Ubilo se je okna.

Iz goreče hiše je bilo slišati stra¬
šno tulenje.

Tedaj pa se je sesula’ tudi stre¬
lna in ostal je le velikanski kup.
iz katerega so švigale iskre,

— To delo je torej srečno kon¬
čano in pisači so za vedno preskr¬
bljeni, — je rekel Ciril.

Kmetje iz vasi so prihiteli na
lice mesta ter s strahom zrli na žr¬
li na svojih konjih:”

Veter je medtem nesel, iskre .ha
gospodarska poslopja, ki sp isro-
teko stala v najkrajšem času v
plamenih.

— Tako je prav, sedaj je. vse
dobro, — je rekel Ciril. — Kako
lepo se mora vse to videti iz Pa-
krovski in pravzaprav je že čas,
da odjahamo domov.

I V tem trenutku se je pokazala
i r goreči strehi skednja mačk: .
hi ni vedela, kam da skoči, ker so
j.!o obdajal« od vseh strani piame-
, t i. ki so ji žc zažigali kožuh. Ž.i
I 'Liliča je presunljiv« mijavkal;:,
j Nekateri napol odrasli dečaki iz
Sasi so se smejali tet-uživali trp
i.jenje te uboge živali.

Ciril pa je skočil kot blisk s ko¬
čija ter rekel z jeznim glasom:

Kaj se smejete, vi peklenska go¬
lazen ter se veselite trpljenja ubo¬
ge-stvari ee?

Nato je pristavil lestvico, ter
1  splezal po njej .navzgor,
j Uboga žival .je spoznala njegov
namen ter zasadila z vso močjo
svoje kremplje v njegov rokav. .

Močno obžgan je skočil Ciril z
lestvice, zasedel zopet konja in to
Loj nato je družba zopet odjaha¬
la.

Požar pa je še dolgo časa divjal
ter osvetljeval samotno zimsko
pokrajino.

Ko je napočilo jutro, se je nudil
očem prizor groznega razdejanja
in opustošenja. Povsod je bilo vi¬
deti obžgane tramove, pod kateri¬
mi so ležali pokopani sodnik La¬
hov, jajiiik. Hpieun ter tri druge
osebe s sodišča.

Ob isti uri, ko se je potegnilo
trupla izpod razvalin in sicer ’
navzočnosti uradnikov in cele va¬
li, je zaprl gospod na Kistenovki
vrata svojega posestva ter izročil
ključ vaškemu popu, ki je stal po¬
leg njega. Nato je sedel v velike
sani, v katere je bilo vpreženih
šest- konj in ko j ih vodstvo je pre¬
vzel Ciril.

V saneh pa so sedeli Sand, Na¬
hida, Sonja in Miša.

Pot jih je vodila do prihodnje
železniške postaje, odkoder so na¬
meravali nadaljevati pot v Nižnij
Novgorod.

Kmalu je ležala Kistenovka da¬
leč za potniki. Zabava med potni¬
ki se ni vršila, ker je bil vsak pre¬
več zaposlen s svojimi lastnimi mi¬
slimi.

ŠESTNAJSTO POGLAVJE,

V hiši Saharov.

Kosija je praznovala svoj ma-
Sicni teden. Ta teden, ki se konča
s pustno nočjo, je Rusom vse to,.

* ■ c V« ,

je poslal poveljnik lovskega bn (hrupu bde nad njihovim zn- J'
tal iona št. 8 z nujnim, važnim po- njem kakor dobri duho\ i " 0IU ‘

j vsakdanjost življenja drugo lica.
! Velik del vsakdanjih poslov p >-
lčivn v vseh velikih mislih tekom
j tega časa in glavni namen življe¬
nja je zabava. Gledišča v glavnih
mestih igrajo po dvakrat na dan
ter so vsaki pot prenapolnjena.
Na slavnostnem trgu. med lesen -
; mi kolibami pa. se gnetejo vese'*
!  množice, katerim se nudijo zaim : 1
vsake vrste.

Povsod je slišati godbo in petje,
smejanje in kričanje in povsod je
videti, vesele ljudi.

V maslenem tednu se’ tudi prav
posebni) pokaže že i tak slavna ru¬
ska gostoljubnost in sicer na. na¬
čin, o katerem se nima izven deže¬
le niti najmanjšega pojma."

Z pojedinami iti pitjem sc t’
preneha od ranega jutra pa do po¬
znega večera in orl vseh strani pri¬
hajajo vabila na družinske zabave

Tudi v Nižnij Novgorodu so
praznovali masleni teden na sta¬
rodavni način iri vrvenje na slav¬
nostnem prostoru je nudilo pestro
suko.

Ne lc v času velikega sejma, ki
traja v tem mestu od 15. julija do
2-5. avgusta in ki posreduje veli¬
kansko izmenjavo blaga med Azi¬
jo in Evropo, temveč tudi drugače
sc sestanejo v tem mestu zastopni¬
ki skoro vseh narodov na svetu in
to prav posebno v maslenem ted.
DU.

(Dalje prihodnjič-,)

Slovenci in Slovenke, naročajte
se na »Slovenski Narod", najbolj
ši slovenski list, v Ameriki!

HRABER DRAGONEC.

„V vojski je pravi mož kaj vre¬
den". Bodi maršal ali pešec, kdc-r
ima srce na pravem mestu in od¬
prte oči, lahko danes na novo do-
živi najdrznejše čine iz starih, ro¬
mantičnih časov, ali jih pa celo
prekosi. Poslušajmo, če se je to
posrečilo hrabremu dragoncu Fr.
Binderju, 5. dragonskega polka.

Dne 20. svečana 1915 — sneg je
močno naletaval in mraz je bil —

hj

ročilom iz Lul.y v Kniazoivskie k
0 pehotni diviziji. Tik nasproti je
ležal sovražnik, katerega puške so
štrlele čez krit j.- proti cestam: ce¬
st, pravzaprav uo zaslužijo svoje¬
ga imena: celo s mirnem času bi
se vsakdo premislil tu jezditi v tc-
ku ali galopu. Binder pa jo je ju¬
naško udaril naprej. Kot bela me¬
gla v snežnem metežu je dirjal, ne
zmeneč se za krogle, ki so mu jih
pošiljali Rusi v pozdrav in je sre¬
čno dosegel svoj cilj. Še isto uro
se je vrnil — po daljši, bolj skriti
poti, kajti .snežni metež je pone¬
ha' Ko. je brez glasu dirjal, je na¬
enkrat zaslišal stokanje v nepo¬
sredni bližini. Skoči s konja in za¬
gleda prevoz ranjencev. Moštvo,
k :  je ranjence spremljalo, je bilo
od mraza in napora popolnoma
z m učeno in ni moglo nikamor na¬
prej. Premišljeval je, kako bi po¬
magal ranjencem in moštvu. Hi¬
tro se je odločil. Vpregel je svoje
g-, konja pred sani, na katerih so
ležali ranjenci, položil je še mo¬
štvo nanje in jih srečno pripeljal
v Dubzaivo. Odtamjc takoj jezdil
naprej k svojemu poveljniku, kjer
se ga zelo prisrčno sprejeli. Nje¬
gov častnik ga je takoj predlagal
v odlikovanje in bronasta častna
svetinja Rdečega križa z vojno de-'
koračijo' diči danes njegova prša
te? priča o njegovi hrabrosti iu
požrtvovalnosti

ege.

Tako Sta bili v Celovcu dve se-
ari ..Rdečega križa", Ana Bin lot

Ivana Brandrer. ki sta se takoj
po izbruhu vojne prostovoljno ja¬
vili v službo za plemenito stvar in
začeli svoje blagonosno delovanje.
Toda kmalu ji m več trpelo doma.
Hoteli sta vun na bojišče, kjer se
je boril eeloveški polk — sedmi;
tani je njuno pravo mesto, tam sta
mogli biti več nego strežnici, tam
sta mogli pomagati, tolažiti, na¬
vduševati in tako poseči v boj
sam. Začetkom decembra 1914. sta
odrinili z nadomestnim transpor¬
tom sedmih ven k polku, ki sta mu
potem sledili na vseh marših in v

vseh bojih brez vsakega ozira ns
njuno osebo, na življenje Iu zdra¬
vje, vedno neumorni. Kakor vsak
drug vojak sta trpeli vročino in
mraz in vse napore bojev v Karp».
tih, na maršu vedno zgled vztraj¬
nosti in iieutrudkjivosti, na obve¬
zoval išeu, v boju za marsikakegj,
smrtnoraujenega rešilni angel.

V gorah je nastopila zima z vse¬
mi svojimi strahotami, onidva sta
vršiti' svojo dolžnost in vztrajali.
Počasi je prišla pomlad in za po.
• ra ženim i ruskim? masami je šlo
ve. 5 l na planjavo, obe hrabri sestri
še vedno spredaj, še vedno nezlorn
1 j enega duha,. Toda v spomin na
težki čas sta ponesli s seboj srebr-
no častno svetinjo »Rdečega kri¬
ža" z vojno dekoracijo.

IMENIK IN CENIK
SLOVENSKIH KNJIG,

KATERE LAHKO NAROČITE
PRI NASI UPRAVI.

Amerika, ali povsod dobro .

Arumugan, sin indijskega kneza

Bitka pri Visu ..

Bog pomaga .

Boj za pravico .

Burska vojska

$—.20
$—.28
$—.35
$—.45
S—.tc
$—30

JUNAKINJA,

Veliko se je že pripovedovalo i
krasnem duhu, ki preveva polke
naših alpskih dežela, o veselju do
boja, s katerim odhajajo na bojiš¬
če, o junaškem pogumu, s katerim
se bijejo, o nezmagljivi kljuboval¬
nosti, s katero znajo umreti. Še
nezapeta pa je pesem o onih hče¬
rah Alp, ki vredne svojih očetov,
mož, bratov v vojski razvijajo
svoje tiho junaštvo, ne le doma v
bolnišnicah in lazaretih, marveč
tudi zunaj na bojišču na obvezo-
vališčih in v bolnišnicah; ki slede
četam v maršu v zimskem viharju
in poletni vročini ter v bojnem

Car in tesar . $—-25

Cesar Jožef II. . ,...  $—.30

Cvetina Borograjska . $-—,45

Darinka . -25

Darovana . $—.36

Evstahija . $—.20

Fabijola ...- $—.40

Izdajavec .  $—.40

Iz dnevnika mnlenoga porednoža $—.95

Mlinarjev Janez . $—.50

Na Bojišču .. $—.45

Na divjem zapadu ... $—.60

Na krivih potih...  $—.50

Naseljenci ....$——25

Na valovih južnega morja .Sl—.20

Nemščina brez učitelja J. del .. $—.70
Nekaj iz Ruske zgodovine .....  $—.20

O jetiki .$—.1C

Oče naš (Povest) .$ 1r-<

Oglenica ali hudobija in nedolž¬
nost .    $—-.60

Peter Barbarič .    $—.88

Peter Rokodelci© .. $—23

Pod’lipo .  $—.76

Popotni listi .. $—25

Posledni Mohikanec .$—25

Postrežba bolnikom .$—.50

Povesti slovenskemu ljudstvu v

pouk in zabavo ..$—.50

Požigalec .:.$—25

Preko morja . $—40

Prihajaš .  $—.65

Princ Evgen . ...........  $—.25

Prisega Huronskega glavarja .. $—.38
Revolucija na Portugalskem ... $—.30
Rodbinska sr-eča ..............  $—.80

Romarica ..  $—25

Roparsko življenje .  $—20

S prostola na morišče.$—.25

Stanley v Afriki .$—28

Strelec .$—25

Stezosledec .$—25

Stoletna pratika .  $—.85

Sredni katekizem ... $—45

Šaljivi Jaka.  $—25

Timotej in Filemon . $—25

Utrinki ....$—.75

Umni kletar .'.. $—.95

Veliki katekizem .$— .50

Venček častitk .$—25

Viljem baron Tegetthof ........  $—25

Vrtomirov prstan .$—,25

V srca globini .  $—.40

Zadnja kmečka vojska.$ 1.10

Zaobljuba .$ 1.25

Zlatokopi .$—40

Zlatarjevo zlato (Hist. povest) . $ 1.10
Znamenje štirih-Darovana .....  $ 1.1C

Žalost in veselje .$—.55

Življenje trnjeva pot .$—.45

Poštarina je vračunana, z naročilorr
ie treba poslati tnrll dntično svotn


vtike* ********* ************
4 -

4
4

ZGODOVINA PRVE-DRUGE NARODNE

Že kip 1852] obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pittsburgu, P a. Usta
»ovil jo jo dne 2.8. januarja pokojni James Laugblin, vtemeljitolj današnje velike
Jones and Laughlki jeklarske dražbe, kakor ..Bittsburg Trn št .& Savings Co".

Banka se je tedaj nahajala na Penna Ave., blizo 11. ulice. V aprila L 1852.,
kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth "Marci Banko, v. L
1853. imenovala se je Bittsburg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala tla

$ 200 . 000 .

V tem času preselila se .je na W ood Street poleg Kitih A vernic in to zemljišče
jo del lota, na kterera danes banka stoji.

Tj. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bunk ol’ Pittsburgh, l*a. (Pr¬
va Narodna Banka.) . To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed, prvih, kte-
re so zaprosile za čarter naeijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je
takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. ,

Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu .1892- se
je dodalo glavnici nadaljnih $100,000.

Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parbbrodski oddelek utemeljen po
konzulu .Mas Schambergu, poznan pod imenom Mas Schamberg &  Co., kupljen
, in banka je. začela poslovati z Evropo, posebno z  našimi rojaki.

Mr. \Vm. F. Bcnkiser, ki je bil s tvrdko Max Schamberg &  Co. od leta 1891.
postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in rasam upravnika v tem inozem¬
skem oddelku bilo je takrat nastavljenih, še šest oseb. Danes ima bank v svojem
inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje
tega oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oSeb.

V letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬
no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬
ghu, Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,168,027,03.

Dalje poglejte Statcmm.it od 31. decembra 1915. .?

*

*

¥

4

*

*

4

*
4
4
4
4
4
4
4
4
* '
4
4
4
4
4
4
4

4

$

4>

5

CD

O

c

cc

O

r-j

s

ŽT.'

,

CO

<

ten®®

&S8SS&

jjasJK®... -ud  Otto (ir rncuob
-inflBumi-liBtmrnnnjimpii
taiuiia 'rnoDBcarrrrcns

f-

—j

r-J

o

70

>

C

co

g ffEfr TTM.

POŠILJAMO DENAR V’ STARO DOMOVINO
HITRO, VARNO IN CENO.
SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN
PLAČUJEMO OBRESTI.

VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬
TEV BREZ ODKAZA.

INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO
KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY
PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA
VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANU E.
NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE
TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO.

Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na
tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgn-
btijejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme-
stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo
vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬
nost in varnost je naše geslo.

*

★

*

i

*

ir

ir

♦

ir

ir

*

ir

ir

*

*

*

ir

ir

★

★

★

★

★

★

★

★

ir

ir

ir

★

*

ir

★

$

★

ir

!

%

*

it

*

*

*

£

a»

it

ir

★

*

★

*-

*■

★

★

STATEM ENT OF

THE F! R S T-S EO 0 N D NATIONAL

OF PITTSBURGH

AT THE CLOSE OF BUSINESS DECEMBER 31, 191B.

RESOURCES

Loans and Discounts-$ 8,721.041.17

Overdrafts . 38,94

U. S. Bonds, at Par. 3,601.000.00

Other Stocks and Bonds .4,463,051.23

Real Estate, Furniture ’

and Fistures .  1,237,113,88

Cash on hand $1,901.412.43
Due from,

Pittsburgh

Banks ... 552 005.84

Dne from
other

Banks 2,942.636,60  5,396.054.87

Due from Treasurer U. Si 203.000.00

$23,621.300.09

LIABILITIES

Capital . $4,000.000.00

Surplus and Profits. 1,331.839.56

Reserves
For Interest and

Taxes -- $ 44.355.8o

Special Reserve 119.890.66  164.246.51

Deposits ....  . 14,758.964.02

Circulation ..$3,500.000,00
Less Dne from i '

U. S. Treas 33.750.00  3,466.250.00

$23,621,300.09

OFFICE  S. S

B. F1NLLY, Chairman of Board l

1-A WKENCE E. SANDS, President
FRANK F. BROOKS, Vice President and Cashios
CTjTDE  C. TATLOR, Assistant Cašhier
THOS. C. GRIGGS. Assistant to President '

WM. F. BENKISER, Managcr Foreiga Department
W. J. FRANK. Assistant Manager Foreign Department

V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V AMERIKI, TEMUC PO CELEM*SVE^^****^***^ ’

NAS NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE G L # A S I

Cor. Fifth Avenue and Wood St.


PITTSBURGH PA*


!