Telefon M, m
Poštnimi plačana v gotovini.
Pofianeemi številka 1-26 Din.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemaj*. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po raznašalcih izven Ljubljane 2*2 — Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, slane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 36.
V Ljubljani, sobota 13. februarja 1926.
Leto I.
Po konferenci male antante.
Zunanji mkitetri male antante so »se sestali na enodnevno konferenco , v Temešvaru. Mudilo se jim je (zelo, vendar pravijo, da ije konferenca uspela, dasi so ministri udeleženih držav »izmenjali svoje misli«, ne ida 'bi v 'zunanjepolitičnih perečih vprašanjih napravili le en sam sklep.
Zato je ostala zadnja (konferenca anale antante precej neopažena in preko želja in ciljev male antante se razvijajo zunanjepolitični dogodki. Najznačilnejše na iseda-njem zunanjetpolitičnem položaju je ■pač dejstvo, da tudi pakt v Locar-nu ni prinesel pomnjenja in iztreiz-'nenja v zunanjem svetu. Govore -sicer o razorožitvi, navidezno pripravljajo sicer tuidi razoroži tvemo 'kaniferenoo, sproti pa ustvarjajo to-nko težav im -zaprek, da je pač še daleč čas, ko (bo dejansko -svetovna javnost načela vprašanje vsaj del-
razorožitve in vsaj delnega po-Rnujeirija.
Apgjejjri amperijali-zem išče isvo-jega torišča, francoski imperijali-izem se bori -za svoj vpliv in uspeh. V -znamenju tega skritega, pa vendar vse Kiima-njepolitične pojave označujočem iboju, se razvijajo dogodki dalje.
t. Ofkoli teh dveh grup -se ikoincen-t n rajo evropske sile. Italija je že ftopila po intemcija-h angleškega v ang-lcško službo, iznesti v	precej	ugod-
ohon .r,, rv1v ^a,n'lu vojnih dolgov. O l d1 ^ajaroedla. prastotft v (po-J>aikana iin. n<jcriih pretenzij v -.Sredozemskem morju.
Verujoč v -silo svojega -gospodarja, je Mulssolini nastopil proti nemškim manjšinam -v Južni Tirolci, zaupajoč zaščiti angleškega ini-'Pcrijalizma je iz njemu lastno pre-drzmois-tjo in ošabnostjo, naroadel Nemčijo.
Vsem državam pa povzroča naj-vkVi(‘ 'skrbi vprašanja isovjefelke Ru-fRe. Gospodarsko se jača, tudi naj-, °U sovražna država priznava veli-ansk,> -uispehe no-ve državne rudke 'č0s-P()d;iivsk(‘ politike, Obeineim pa s i,,1 a vT izatelcdu-jejo zunanjepolit-ič-0 Cbijcntacijo sovjetis-ke Rusije.
. Grški zunanji minister dr. Bemeš •h‘ imc-ru! svoje vlade izjavil, tla 0 češka republika, priiznaila tudi Pinvno sovjetsko Rusijo, temu na-^i.P* intrigi ra, Romunija m pa,,,trilcv novega Moka, ki naj bi tvOviph7'ira* zunanjepolitični vpliv
je poli tj- na iin Ftusiji nasprotna 'je.. Medana1 or’.i(Vn|taoija. Jugo-slavi-krenje.no Ja v'^m*a 'smatra, da bi po-
Popolno razsuto vlade in narodnega sporazuma.
Obznana.
vjets-ke Un',-r:iSiVll.]l,‘ 'P^^nja sonat ra n josti 'l?tl "}<Wl° Poročiti v je, zato odbi?avl\ rosn.0 ™P|(Tlja-•ke d-i m. iV-m''Z1'0«1 te v m lisce iprilh-
rzmoti.
ml iv rpo,n“ °"™-w»wra j- rk'F,pu;i-,ii.j'p
,rn, 1	P...'■'•do, <la bo tudi Ju
ipKm ',l'1 l/A '•''Vn ’Prcdpriprave -za. vol« 'sovjetsko Unijo, pod vpli-
1%	]) ni;.lci,je pa je ^no-
; pokrt-m ,-, ustvaritev balkanske-
Pa P ’ °JU !!>1'(>tl Lsovjdški Uniji •ri:.. 'j '1'<‘S(Hn evropskega veleimpo-
y > Umskega pakta. d«nn -(' j‘'l' -nasprotujočih 'si ten
"nežne’1! iri!t,‘r('sov
Kiozivlja.io poisa-
Belgrad, 13. febr. Belgrajiska javnost je včeraj govorila o razsulu miini-strskega sveta, o demisiji vlade, in o -novih kombinacijah. Gotovo je, ida -je položaj kritičen ravno radi odnošajev med Bašičem in Radičem. Prav tako gotovo pa je tudi, da drži Pašič ključ k rešitvi krize močno v svojih rokah. Pašič bi še paktiral -z -radičevci, toda brez Radiča, ki se je radikalom že preveč zameril. Na jutrišnji seji radikalnega kl-u-ba se bo Pašič meritorno iizjavil o svojem, razmerju do Radiča in o politični situaciji splošno. Del radikalov zahteva objavo protokola -.sporazuma med radikali in radičevci, da sc razvidi razlika med Radičevimi obveznostmi in njegovimi govori ter uvedbo cbznane.
Belgrad, 13. fdbr. Narodna sik up--ščitna je včeraj radi pravoslavnega praiznika Treh kraljev počivala. Pač pa se je vršila seja ministrskega s-veta, ki se je pričela ob desetih. 'Predsedoval ji je Pašič sam. Seja je trajala do dvanajstih. Šlo je predvsem -za Radičev -govor i-n o njegovih odnoša-j-ih do radikalne stranke. Seje so ise udeležili skoro vsi ministri razen, ministra za notranje zadeve Mak-sinoviča, ki vodi svojo bolno ženo po svetu in ministra za socijalno politiko- -Simonoviča, ki se mah-aja v Kragujevcu.
.Seveda je bil navzoč tudi Radič, ki -pa je sejo v spremstvu, svojega nečaka Pavla Radiča -zapustil že po desetih minutah. Za njima sta 'zapustila sejo tudi radičevska ministra dr. Nikič im dr. Superima.
Po seji se je podal Pašič na dvor. Ko -se je vrnil, se je vršila konferenca radikalnih ministrov.
Belgrad, 13. febr. S svojim predvčerajšnjim govorom je Radič politični položaj povsem zmešal. Radikali so zahtevali od njega, naj prekliče svoje izpade na različne osebnosti v radikalni stranki. Radič tega ni storil, kar je povzročilo najmučnejši vtis v radikalnih krogih.
Belgrad, 13. febr. Danes -nadaljuje narodna skupščina proračunsko debato. Na dnevnem redu- sta govora poslancev dr. Trumbiča in Jaze Jovanoviča. .Seja bo -bolj pusta, ker je večina poslancev, radi pravoslavnih praznikov odpotovala domov in so vime šele v torek.
Belgrad, 13. febr. -Srlusko zendjo-radniško udrušenje je izdalo komunike, v katerem odločno protestira proti izjavam ministra prosvete -Stipe Radiča, ki -se tiče srbskega seljaštva. Radič, ki klečeplazi pred Pašičcan, se je na zborovanju v -Čapljini izrazil, da srbski seljak ne ljubi pl juga, temveč le puško in meč.
čehoslovaška In sovjetska Rusija.
Praga, 13. febr. Pogajanja med končnih dogovorov so brez podlage. Čehote-lovaško in Rusijo za prizna- ker Rusija dovoljuje -Čebotslovaški nje -sovjetske Rusije potekajo po- v svoji državi ustanoviti poljubno vsem norima-lino. Vesti o (prekinjenju število potrebnih, konzulatov. '
Boj proti militarizmu v čehostovaški.
Praga, 13. febr. Izvršilni odbor strank v zbornici ter jim pojasniti,
češke socijalm»demokratične stranke je i-zprožil odločno zahtevo, da tse z letošnjim letom skrajša vojaška službena- dolba. -Minister za -narodno obrambo namerava zaradi-tega. sklicati zastopnike koaliramih
zakaj tega sklepa ni mogoče ievc-•sti iin skrajšati vojaško službeno •dobo. Povabil 'bo na to posvetovanje celo zastopnike generalnega štailia, če bo treba, da se bo koali-raniim strankam lažje odkčiti. —
Proces proti morilcem sodruga Matteottija.
Rim, 13. febr. Rimski listi poročajo, da se proces proti morilcem sodruga Matteottija prične 16. marca. Obtožba se glasi na krivce Dumini, Volpi in tovariše zaradi uboja v ob-teževalnih okoliščinah.
Pariz, 12. febr. »Gor ri ere ulegli Rabami« objavlja pismo vdove- poslanca s. Matteottija, ki so ga farsi sli na krut način umorili, na predsednika porotnega sodišča v 'Chieti -v katerem izjavlja, da ne pride k obravnavi z-opm- človeka, ki je -umoril nje moža, češ, da iso fašistični mogotci ves proces spravili ob vsakršen videz p lavnega postopanja. G to parodijo sodnega postopka noče vdova Matteottijeva imeti nič opraviti ter bi spornim sodruga Mat-teotitija le onečastila, če bi se od-
Lvaia _ povalbilu. Stališču valove sta o' pridružila tudi socijalilstična poslanca prijatelja umorjenca Modi-gluini in (i oaza les. Zločinstvo se nadaljuje s tem, da so morali funkei-'joma-rji, Id iso umor razkrili in iza-ded.ova.li, zapustiti svoja -mesta ter da so bili tisti, ki so umor dejansko zasnovali že zdavnaj pod .posebni-1,1 j okolnoistimi pomiloščetni is politično amnestijo, dočim pred -soali-šče pridejo le tiisti, ki iso umor izvršiti. Gela obravnava je torej neano-sma farsa. Udeležba na takem sodnem postopku 'bi pomenila le odobrava ‘njo zlorabe pravnega postopka ter bi M atteotti-jeviim iskojcem in prijateljem izvila iz rok moralno pravico, da sporoče celemu s-vetu, da je proces pravno in moralno ničev.
1	•’	zu-	,
impe- ( 1 Kkušajo reševati- m blaznimi metodami in ukrepi politično in gospodarsko usodo isvojih narodov. 'Svetovni proletarijat pa ,j(' na
VlPr;v.š;„n;{'Xa.X0 ,vs:l,?<‘	.Kinančno
do za	*’ ra-neij(, ugonablja vla-	vi
'Vzroč;!; f, j'''o. Na Madžars-kemi po-	ra
žjo I<k 1 -1'i - 1 1 Ratouska afera, najte- ki
ijzi un.-i,ai ijat ijja jv' im
zmagovitev pohodu. V boju za di1-mokra-cajo, v boju za politične p ra-
1111	   ‘.'i_____ i	j	il
vice im osamoisvojitev -delavskega raizrivla rase in ise razvija armada, bo strmoglavila kapitalistii
'hi •	i-1, ;	..	aTera-. 'iHi.jte- Ki oo strmoglavila kapitalistično
i-i di.kfalorji pa diktator- družbo in upostavila sopijalilstiČni
■družabni red. Le v nastajanju, ra-s Jen ju. 'm. vedno krepke-jšem uve-(jovljainju proletarijata vidimo rešitev, vidimo možnost mirnega, (solidarnega življenja med narodi.
Rnodmevna konferenca tnale antante ima le ta pomen, da je pokazala, kako imalo -zaupajo druga -drugi -male iin velike kapitalistične države.
PO DVOBOJU MUSSOLINI — STRESEMANN.
Berlin, 13. febr. Na govor dr. Stre-semanna je Mussolini zopet govoril, vendar ne ofenzivno, marveč defenzivno. Svetovna politika je Mussolinijev prvi nastop obsodila in to zadostuje tudi dr. Stresemannu, ki je izjavil, da se na take govore ne izplača odgovarjati. Mussolini se je hotel namreč pokazati izzvanega ki užaljenega, toda njego govor je napravil deloma mučen deloma smešen utisk.
ITALIJA V FINANČNIH ŠKRIPCIH.
London, 13. febr. Demokratski poslanec Painey je v angleškem parlamentu odločno nastopil proti ratifikaciji dogovora o uredbi italijanskih dolgov Angliji. Angleški javnosti je dobro znano, da Mussolini tajno pripravlja vojaške akcije, ki naj odvrnejo pozornost italijanskega ljudstva od težkega finančnega stanja. Večina demokratov in republikancev nastopi odločno proti ratifikaciji dogovora z Italijo.
NOVI SPREJEMI V ZVEZO NARODOV.
Londou, 12. febr. Sodrug Macdo-nald je vprašal v zbornici, če se misli v zvezo narodov sprejeti še dve drugi državi poleg Nemčije, ki sta vložili prošnjo za sprejem. Chamberlain je na interpelacijo odgovoril, da je pred sejo zveze narodov težko govoriti o tem, ker bi trpela avtoriteta Zveze narodov. Kljub temu se pa poroča z druge strani, da žele vstopiti v zvezo narodov še Poljska. Brazilija in Španija ter da namerava zveza narodov sprejeti Nemčijo,
1 ohsko in Brazilijo, Španijo pa zavrniti, lak dogovor sta baje sklenili Anglija in Francija. Francija stori to, kakor izjavlja Briand, ker želi zbli-žanja z Nemčijo. Z ozirom na spor glede sprejema teh držav je pa verjetno, da se sklepanje o< sprejemu odloži.
2,330.00» NEZAPOSLENIH V NEMČIJI Z 2.359.00» SVOJCI.
Berlin, 12. febr. Po statistiki je naraslo število nezaposlenih 1 v Nemčiji v drugi ipolovici januarja ■na 2,330.000 oseb, 'ki imajo 2,359.000 svojcev. To vso grozne ‘številke, čeprav Nemčija 'znatno po-dpira nezaposlene.
POGROMI ZOPER JUDE V BUKAREŠTI.
Bukareešta, 12. febr. Nacijonali-stična mladina medicinske fakultete je po demonstraciji nastopila proti judovskim visokošolcem. Vojaška asistenca jih ni mogla očuvati napadov zbesnelih akademikov. Trije njih so bili ubiti.
Borza.
Danes »otira Zagreb: 13.54—13.58 13.536 do 13.57), J talija 228.91—230 (228.97—230.17). London 275.65—277.85 (276-70-277.99), New-york 56.75- 57.05 (56.79—57.09), Pariz 211.71 do 213.71, Praga 168.32—169.32 (168.20 do 169.20), Dunaj 7.997—8.037 (8—8.04), Curili 10.9424—10.9924 (10-9544—10.9944).
Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.70 (72.70), Berlin 123.60 (123.60), Italija 20.94 (20.94), London 25.257 (25.255), Newyork 519 (519.25), Pariz 19.14 (19.17), Praga 15.355 <15-365), Dunaj 73.05 (73.U5), Carigrad 2.75 (2.75), Bukarešt 2.225 (2.225), Sofija 3.65 (3.65), Atene 7.47 (7.42), Varšava 70.50 (70.50), Amsterdam 20.8.10 (208.12), Bruselj 23.60 (23.62), Kopenhagen 129.65 (128.85), Stockholm 139.15 (139.25), Oslo 106 (105.75).
St t a ti
„D I; L A V S iv A P ULITI K A".
štev.;;6.
Ali potrebuje delavstvo iskrene sloge.
Vsak socijalist in razredno Kave-deri delavec, ki je pogledal v knjige znanstvenega sQcijalizma in ki praktično ali iz iskrenega opazovanja pozna, trpljenje, zatiranje in bedo telesnih in duševnih delavcev, ki se gode nad njimi, ve, da je uspešen boj proti tem razmeram mogoč le tedaj, če se ti trpeči sloji, ne trapasti filozofi, združijo ter vodijo res razredno delavsko politiko. Od trapastih filozofov in kverulantov, ki nimajo sami trdno za črtane poti, ki kolebajo kakor pijanec sedaj na desno sedaj na levo ter ise vdajajo vplivom in instinktom raznih smešnih ali celo nizkotnih idej in ki ne vidijo načel, ne bo delavstvo nikdar privedeno na pravo pot razrednega boja.
Zavednemu socijalistu mora biti program in razredni boj vse. Kakšen razreden bojevnik pa naj bo tisti, ki se ustraši drugačnega mnenja in ,si zaraditega ne upa zagovarjati svojega prepričanja. Zaveden in prepričan soeijalist mora 'biti tako trden, tako značajen, da tudi v najtežji situaciji brani načela, brani svojo organizacijo, ko vendar ni nič lažjega za resnično zavednega delavca kakor stati in ostati na razredno bojnem stališču, stati in ostati v boju proti kapitalistični družbi ter ji v tem boju iztrgati vedno več svojih pravic iz jeklenih krempljev zase in za bodoče rodove.
To delo imenujemo politično gospodarska ofenziva proti kapitalistični iburžuaziji in današnjemu družabnemu redu na podlagi naših minimalnih za-htpv. Seveda to delo in delovanje samo ne zadostuje. Mi dobro vemo, da je pa glavna naloga socijaliizma dovesti človeštvo tudi do novega .svetovnega tso-cijalističnega naziranja, ki zahteva ■povsem pravičen družabni red, sloneč na popolni enakopravnosti človeštva.
S teh vidikov je mogoče graditi organizacije, Voditi razredni boj in razširjati z orožjem razrednega boja nov svetovni nazor o ureditvi človeške družbe.
Edino to je prava naloga delavskega iti soeijalnega pokreta. obenem z izobraževanjem delavskega razreda. Zaveden socijalist ne more hoditi druge poti, ker mora biti delavski po-kret iskren in tudi njih zaupniki, kar je pa le takrat res, če med delavstvom in zaupniki vlada prava odkritosrčnost, iskrenost in rzavest, da sloni zdrav delavski pokret le na teh lepih načel in prijateljskih odnošajih.
Uspehi boja delavskega razreda zmorejo se torej izdatneje pokazati šele takrat, ko se bo delavski razred pričel boriti v eni vrsti za svoje pravice, ko si bo segel v roke ter si prisegel odkritosrčno zvestobo v načelih in organizaciji ter v boju za svoje pravice; vse druge stvari, ki ga razdvajajo in ovirajo v boju, pa zavrgel kot kugo na telesu razrednega boja.
Ker delavstvo spoznava dosedanjo slabo pot, smo trdno prepričani, da nismo več daleč veselemu dogodku iskrenega zedinjenja p roleta rij ata.
Carina in draginja.
Carina na uvozno blago in draginja hodita skupaj. Ako imamo visoko carino, tedaj imamo tudi draginjo.. Posebno zdaj imamo visoko obrambno carino. Ta obrambna carina, omogoču-je kapitalistom, da pod njeno zaščito prodajajo svoje produkte po zelo visokih cenah. Ta carina skoro izključuje produkte tujezemskih kapitalistov na našem trgu.
Resnice ne govori tudi. oni, ki pravi, da bi ljudstvo živelo zelo poceni, ako se odpravi carina na uvozno blago, pridrži se pa kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije. Take trditve so ljudstvu pesek v oči.
Kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije je tesno združen s carino in z draginjo. Kdor se odkritosrčno bori proti draginji, se mora logično bojevati za odpravo kapitalističnega načina blagovne produkcije in distribucije. Dokler postoji kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, bomo imeli draginjo, bomo imeli carino. Bojevati se proti draginji in priznati kapitalistični način blagovnega gospodarstva, pomeni uganjati burke in .se norčevati iz ljudstva. Dokler imajo kapitalisti pod svojo oblastjo vsa produkcijska in distributivna sredstva in vire naravnih zakladov, toliko časa tudi oni določajo cene vsem produktom. To je tako jasno in razumljivo, kakor da za dnevom pride noč, za nočjo pa zopet dan. Odvisno je le od organizacije kapita-
istov,
takšni meri so zasužnjeni
konzumenti, t. j. ljudstvo, ki je primorano- kupovati produkte, ki jih potrebuje za svoje življenje. Ljudstvo ne more živo pod zemljo, od gladu umreti tudi ne mara, in tako je primorano kupiti produkte po cenah, ki .so jih določili kapitalisti. Te resnice se kapitalisti prav dobro zavedajo. Zato tudi oni izpopolnjujejo svoje organizacije in tako poveča vajo svojo izkoriščevalno silo. Kapital se osredo-točuje z vsakim dnem. To pomeni, da posamezni kapitalisti vedno bolj bogate, širše ljudske mase vedno bolj obubožava.io. To posebno dobro opažu-
jemo a’ Ameriki. Tamkajšnji kapitalisti so s pomočjo tr us to v, to je ogromnih kapitalističnih organizacij za blagovno produkcijo in distribucijo že davno odpravili skoraj vsako konkurenco. Nekaj kapitalistov se združi v korporacijo, več teh korporacij pa v horizontalni trust, nato se pa zopet ti trusti izpremene v vertikalni trust, t. j. trust, ki se ne peča le s produkcijo ene vrste produkta, marveč ki raztegne svoje šape na vse strani kot ogromen polip svoje lovke in pritegne v svojo organizacijo sorodne industrije in podjetja. Delokrog take kapitalistične organizacije pa ni omejen le na eno deželo. Ko je organizacija dovršena v domači deželi, se raztegne preko meje na razne druge dežele in kontinente. Ena taka ogromna kapitalistična organizacija je n. pr. družba Standard Oil. Ta družba narekuje cene za naravno olje in produkte iz tega olja.
Njen delokrog se razteza tudi v skoro vse tuje dežele. Imamo mesni trust, trust za aluminij, sladkorni trust itd. Vsi ti trusti so izredno velike kapitalistične gospodarske organizacije, ki določajo cene svojim produktom. Takih trustov v večjem ali manjšem obsegu ne manjka niti v Jugoslaviji. Ti delajo v glavnem draginjo s pomočjo države.
Dunajske afere.
Glavno mesto nemške Avstrije doživlja stalno nove afere. Nedavno je stal v ospredju kršč. socijalni minister za zunanje posle dr. Mata ja. Javnost se je naslajala k njegovimi intimnimi zvezami z Biederman-ibanko in njenimi akcijami. Ugotovilo se je, da je krščansko socijalni prvak in minister uporabljal napačno ime Mici Šmid za ■ivoje transakcije, ki so mu donašale ogromne dohodke. Židovski ravnatelj je seveda radevolje kot ljubeznjiv prijatelj krščansko-soei jalnega veljaka delal »Mici Šmid« velike usluge. Na ravna posledica te grde in mučne afere je ipač bila, da je g. dr. Mata ja de-misijoniral in izginil iz vlade... Soc. demokratsko časopisje je objektivno prikazovalo to afero v svojem boju proti krščansko-socijalni vladi. — Potem je prišla afera s ponarejevanjem francoskih frankov; člane klike, ki je vršila, to grdobijo, je na molčečnost prisegel sam škof Zadravec... Na Dunaju, ki je še vedno tesno zvezan po sto in sto vezeh z bližnjo Budimpešto, so seve zopet socijalni demokrat je z vso tiskovno močjo pokazali na škofa Zadravca ki je kri krvi velike katoliške hijerarhije, ki ima povsod enake težnje, tako v Avstriji kot na Ogrskem. Krščanski socijalei so besneli..-.
Te dni se je rodila zopet afera, ki pa jo izrabljajo krščanski socijalei proti socijalnim demokratom, češ: poglejte, kakšni so. Tudi naši klerikalni žurnali 'se napihujejo in hočejo natve-ziti javnosti, da je — socijalna demokracija zapletena v to afero. Gre za nečedne manipulacije glavnega urednika »Abenda«, ki je izrabljal svoj (položaj, da je od raznih židovskih bank in 'bankirjev iztisnil precej -denarja.
Socijalna demokracija je pribila takoj, da se ta manever krščanskim socijal-cem ne bo posrečil, kajti »Mici Šmid je mogoča pač v klerikalni stranki,med soci jalnimi demokrati pa ne, kajti dnevnik »Aben-d« ni bil organ soc. dem. stranke niti glasilo soc. dem. delavskega gibanja. Če so se na Dunaju v velikem boju, ki ga vodi socijalna demokracija proti nasilnemu, koruptne-mu in gnilemu krščanskemu socijaliz-mu, postavili na stran socijalne demokracije od časa do časa razni meščanski listi, je to njihova stvar; za pisavo teh in takih listov se ne more obdolže-vati — socijalne demokracije.
Ugotavljamo to zategadelj, da se vidi: kaj vse uporablja naš klerikalni tisk, da bi umazal vsocijalistično gibanje; in da »Slov. Narod«, nekdanje glasilo antiklerikalnih mož kova pokojne ga dr. Ivana Tavčarja, caplja za klerikalci ...
deSo za »Del. Politiko«.
V volilnem boju za Delavsko zbornico so vsi, ki so hoteli videti, lahko spoznali, kako nam je potreben delav-ski list. /a delavsko ljudstvo je lastni dnevnik iz dveh razlogov nujno potreben. Radi njega samega, radi orijen-tacije, pouka in borbe, ter radi one javnosti, ki jo je treba sproti pravilne obveščati, jej prikazati stvari takšne, kakršne so v resnici. Meščansko časopisje piše tako kot mu narekujejo interesi njegovega razreda. Klerikalci teže za tem, da obdržijo ljudi pod svoji a uplivom, odtod v pastirskih listih ljubljanskega škofa priporočanje »edino dobrih katoliških časopisov«. Demo-krdijo razširjajo svoje liste da pridobe 'ljudi za svojo Stranko. Tiškana 'beseda ima veliko moč. Ni skovana ‘kar tako znana krilatica: »Tisk je sedma veiemoč.«
V delavskih domovih so se v zadnjih letih v,sled razcepljenosti vgnje-zdili časopisi, ki nikakor ne morejo ugodno vplivati na razredno zavest delavskega človeka. Najbridkejša posledica bratomornega boja v delavskih vrstah je brez dvoma ta, da sta delavec in njegova žena segla po — nede-lavskcm, po meščanskem časopisu. Naloga naša je danes, da to radikalno popravimo.
Meščanski listi so še danes neumorno na delu, da razširijo svojo linic. Zadnje čase dobivajo celo naši zaupniki-posebne dopise, n. pr. demokratske stranke, v katerih se jin.i sporoča, da bodo dobivali demokratski tednik k.ar-četrt leta zastonj, češ, naročila jih je tamošnja krajevna organizacija SDS.
Delavci! Vnema, s katero razširjajo meščanske stranke svoje liste, na.i nam bo v vzpodbudo. Razširjajmo »Delavsko Politiko«. Naj ne .bo delavske družine, ki bi ne bila naročena na Delavsko Politiko«.
da so v skrbeh slovenski obrtniki. Svetnika patrona že imajo gasilci, svojega patrona časte mesarji, Sv. Ana stoji porodnicam ob strani, le obrtnikov slovenskih ne v’cii uje p<x-tron. ne ffltm žanje svetnik.
Pa so Celjani Sv. Jožefa predlagali za svojega patrona, zaščitnika in svetnika. Sv. Jožef je bil reven Cimperman, zakaj ne bi bil od naprednih obrtnikov za svojega patrona spoznan.
Obrtnik-bojevnik se za Jožefa ogreva, da praznujejo Jožefov praznik svečano veleva.
Tako zaključuje reklamo za Jožefa napredni obrtnik-bojevnik: Cincali, blodili in životarili smo brezciljno, zanašali se, da nam pride pomoč od drugod. Sedaj je prišla rešitev težav: Sv. Jožef bo nam svetnik, na Jožefovo bo praznoval svoj dan napredni obrtniški stan.
Da se ovekovečijo demokratske in klerikalne strankine obljube, pa še vladne povrhu, v pogledu davčne razbremenitve obrtniškega stanu, se bo na vršilo še posebno vsakoletno slavje na — 1. aprila.
Charles Dickens:
Božična pesem
„Ho?‘
36
v prozi.
„Tu so vrata, skozi katera je vstopil duh Marlcyev! Tu je kot, kjer je sedel duh letošnjega Božiča! Tu je okno, kjer sem videl potujoče du-hove! Vse je prav, vse je res, vse se je zgodilo. Ha, ha, ha!“	.
Za človeka, ki se ni smejal toliko let, je bil to krasen smeh, izboren smeh! Oče, dolge, dolge vrste zvonkih smeliov!
„Nc vem, katerega je!“ de Scrooge. „Ne vem, kako dolgo sem bil med duhovi. Ne vem nič. Sem kakor novorojenček. Nič ne de, nič me ne skrb.i Rajši sem otrok. Hola, hoja, hop!"
V njegovem zanosu ga prekinejo zvonovi, ki zvonijo, da še nikdar tako. Žvenk, brenk, bije, bim, bom, bam. Bam, bom, bim; bije brenk, žvenk! Divno, divno!
Dirja k oknu, ga odpre in pomoli glavo vun. Nobene megle, nobene motnjave; jasno, svetlo, vedro, dražljivo, mrzlo; mrzlo, da polje v žilah kri: zlasti solnčni žarki, nebeško lepo nebo, ljubek, čist zrak, veselo zvonjenje. Oj, divno! divno!
„Kaj je danes?" zavpije Scrooge na cesto nekemu dečku v pražnji obleki, ki se je morda obotavljal, da se ogleda.
se začudi deček na vso moč.
„Kaj je danes, čedni dečko?" vpraša Scrooge vdrugo.
»Danes!" odgovori deček. „No Božič!"
„Božič je!" de Scrooge pri sebi. Nisem ga zamudil. Duhovi so opravili vse eno noč. Morejo vse, kar hočejo. Seveda morejo, seveda morejo. Halo, dečko!"
„Halb!“ se oglasi deček.
„Ali veš za prodajalno perotninarja v drugi ulici na voglu?" vpraša Scrooge.
„Kako ne bi vedel!" odvrne mladec.
»Brihten deček!" pravi Scrooge. »Izreden deček! Ali veš, če so že prodali purana, ki je visel tam? — Ne mali, veliki puran!"
»Tako velik ko jaz?" se odreže deček.
»Kako prelesten deček!" pravi Scrooge. »Užitek je, z njim govoriti. Da, da, lepi deček!"
»Se visi tam," odvrne deček.
»Sc visi?" de Scrooge. »Pojdi in ga kupi!"
»Ne boste me!" zakriči deček.
»Ne, ne," pravi Scrooge, »mislim resno. »Pojdi in ga kupi ter jim povej, da ga prinesejo sem, da jim bom naročil, kam naj ga spravijo. Pridi nazaj z nosačem in dal ti bom šiling. Pridi z njim prej ko v petih minutah in dam ti pol krone.
Deček odfrči kakor krogla. Se hitro bi moral
sprožiti petelina, da bi bila krrogla pol tako hitro tam.
»Poslal ga bom Cratchitovim!" šepeta Scrooge, si mane rroke in kmalu od smeha poči. »Ne smejo vedeti, kdo ga pošilja. Dvakrat tako velik je ko Drobni Tim. Joe Miller'-'''' ni nikdar napravil takšne šale!"
Ko piše naslov, se mu roka trese, a napiše ga vendarle za silo in gre po stopnicah, da odpre rata na ulico in počaka na prihod perotnina™,, ega sluge. Ko stoji in čaka, mu obvisi oK<
trkalcu.	.vZklikne
»Ljubil ga bom, dokler bom živ!' ^ kc]aj Scrooge in ga poboža. »Komaj sem Čudovit pogledal. Kako pošten izraz v (>braz ^ ;nlate? tkalec! — Evo purana! Hola, hoj! L*1 Vesel Božič!	m0Kei	Sfatj
lo vam je bil puran! la P| bi hij0 po njih na svojih nogah; kakor bi tTT ’ega voska! ko palice P*-*111 K
v
ve
eni minuti »Nemogoče je, to »esti
Camden To\vn," »Nemogoče je, to t V()Z •• avl Scrooge. »Naje . -o"
vi scrooge. ”™J“terilll je rekel to, in hehe-Hehetanje, me , ‘plačal kočijo, in hehetauje. je, med kateu ia(^| dečka> sc da nierjtj |e
hehetanjem. «"ed kojim jC spet fdel v iuf °aiaC ncneianje	j	mu	mSf> SQ|ze privre|c,
se smejal,
Hlev. ob.
,,D E LAVSKA POLITIKA-
Straa 3.
Kultura.
• REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri. pobota, 13.: »Ani Oristie«. Premijera.
Izv.
Nedelja, .14. febr.: ob 15. uri pop.: »Vdova Rošljinka«. Ljudska predstava Po znižanih cenah, izven. Ob 20. uri zvečer:	Ani Christie«. Ljudska
predstava, po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 15. febr.:	Henrik IV.
Red D.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri.
Srfn.tn, 13.:	Don Juan«. D.
Nedelja, 14. febr.: ob 15. uri pop.: »Zvedave ženske«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 15. febr.: »Don Juan«. Red B.
Torek, 16. febr.: Zaprto.
Sprememba opernega repertoarja.
V Mozartovi operi »Don Juan« poje naslovno vlogo baritonist Aleksander Baiaban. Ker gospod Balaban ni mogel priti pravočasno iz Belgrada v .Ljubljano, zato se poje opera »Don Juan« danes, v soboto 13. t. m. za red D, kakor je.'bilo to prvotno napovedano.
75-letni jubilej praškega mestnega arhiva praznujejo Pražani v avgustu t. 1. V proslavo bo izdan .juhi le,is ki zbornik o delu in delovanju arhiva. Pozneje pa še špeeijelna publikacija Zbornik prispevku k dejinam hlavni-b'o mesta Prahy«.
Slovaške pravljice, ki se zlasti odlikujejo po nežnosti in globoki smiselnosti za naravno lepoto, so izšle v fran-cošeini v izredno lepi knjigi in krasni 'Prestavi.
Karel Kttlinger:
Kako sem govoril m kmečkem shodu.
Ako se snide pet mož vsak teden •na gotov večer, pri isti mizi in zabav Ija čez šestega, ki ga slučajno ni, .se imenuje' to stalno omizje. Tudi jaz nulam 'stalno omizje. Da ne postanem Preveč pameten. Sest mož mas je, to ^ 'Preveč in zabava bi pojemala, če ne •..j.1 •sreči imeli o vsem in vsakem različnih mneiij. Zato smatra-^'" ^didrug drugega za velikanskega se pri dostojnem prijotel.i-
j' 1)10,1 spodobi. Da Še izognemo sleherni prii;ki * ,	,,
telosne poškodbe, smo preko mize obesil; „	■	D	....	■
,	111	napis:	»Politizira-
nje prepovedano!« fg ()(1 takrHt wvo.
n:no izključno le o politiki.
Ponovno smo zaceli razpravljati u ceinah živi jenskih potrebščin in ker nismo kmetje, isino ugotovili, da ;so cene mnogo previsoke, kmetje morajo takoj začeti z znižanjem cen. In ismo določili: eden med nami mora na deželo in jim to povedati. Drugi gredo z njim, za jedro zborovanja. Naravno, da so izbrali mene, menda radi moje runanjo»sti. Pa smo dali natisniti plakate:	»Veliko	deklaracijsko zborova-
nje. Predmet: Poljedelska vprašanja '•-edanjega časa. Govori znani narodni ekonom Korlček Ettlinger. Vstop Trost. Želi se diskusija. Prosimo, ne se bovsti z noži!«
breč
Kak0
Slišal sem, kako je nekdo ob sprednji mizi rekel: »Ta razume stvar! Ta je strokovnjak!« Na tihem isem upal, da je to morebiti župan, pa je bil le občinski tepec.
Nato sem nadaljeval svoj govor, namreč: da ima kmet težko življenje, kajti komaj je na polju, da vsadi žitne mladike, že mora domov bike molzti in medtem je že čas žeti regrat, tudi mora pasti gosi na rdečih jagodah, vola pa mora goniti k biku, nato pa pride zima in mora varovati sneg pred špargeljevkni nasadi, med čebelami lahko izbruhne kuga na gobcu ali na parkljih, torej v kratkem rečeno, je že križ; biti dandanes kmet!
Poslušalci so sem ter tja zmajevali z glavami, ali pri zadnjih besedah so začeli ploskati. Kajti od vseh žensk, ki hvaležno sprejemajo najbolj delu:!-;’ (komplimente, je gospa Polna T)'.orana uajhvaležnejša. Reci stari kravi:	»O vi, srčkana mlada junica,
kako imate nežno mesce!« in pustila e bo navdušeno zaklati.
Nato sem zopet pričel govoriti o resnosti časa, da je vse drago (Bravo! kriči občinski tepec), da so davki brez konca (»Točno!«) in da so kmetje pozvani, naj vzamejo usodo naroda v svoje roke. (Neskončno odobravanje). Le kmečki stan nas more rešiti (»Tako je!«) In zato gospoda moja, mora poljedelec. začeti -z dobrim vzgledom in pričeti z znižanjem cen!
Tu nastane smrtna tišina. Nato vstane star kmet in vpraša: Kuga je reku tu Pavliha?«
»Da, gospoda moja,« ponovim »znižajte žitne in mlečne cene in cene jajc in...«,
»Bravo!« . zakriči . uajhrabrejši od omjzja. Hotel je zaklicati dvakrat, toda, nekaj ga je zmotilo:	stolova
noga. In naenkrat sem imel dvajset nog,'toda ne lastnih, potegnile so me z odra in pot do zasilnega izhoda se mi je zdela naenkrat zelo kratka, čeprav šem na tej poti veliko doživel. Z vsakim telesom nekaj drugega. Naj-brže je bila to diskusija.
Ne govorim več na nobenem 'kmečkem shodu. Raje se pustim stlačiti v stroj za klobase. Prihodnjič pa bom predaval mačkam: da morajo vendar enkrat'prenehati loviti miši... Občinski tepec pravi, da bom imel uspeh!
Dnevne novice.
nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro rdi zlato)
kljuž51
55
i da se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih, Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez žiga .ključ so ponareienc, 93-a V
Dvorana je bila nabito polna. Apr od a j je .stala govorniška miza, na vratih za slučaj nevarnosti pa je bilo ‘■pisano s kredo: »Rezervirano za go-predavatelja«. Ob vhodu pa jo plakat cirkuške družbe, ki jo 'remi leti v tem kraju gostovala:
kopi p’ .^"'dežna opica. Spodaj sem s ros!« ^r? svinčnikom napisal: »Ne Janja io 1 ni prkietno, če te zame-" J konkurenco.
n>,^rdiru| .sem čudovito krasen govor, do ttv„ •ii-	■
‘voranmih duri sem ga znal se na pamet- ,	,
. * »ato sem ga pozabil. Trčim urnem iuh-1i Ileg0 le občutek, da se (\ owiiid 11 i in lju j(, govorniška miza zibajoča se ladjica, v grlu kakor da sem imel kromPirjev oin()k in kot da 0,1 visi nos n A traku, ;l\\ kakor rečeno, 11e m e nisem imel. K„ so me sprejeli 'hoji gostilniški bratci z aplavzom, dobil pogum in sem začel:
»Dragi deželani! Živimo v resnem A v zelo resnem času, ki ga smemo iu<1|(,vali resen čas, ker je tako resen
’('r resnejšega časa______
T,
x(;iV( 1 se liMcnt spomnil, kako sem ze m0i. Zi'čel in sem napravil zato od-2; v'i • *’osti!|niški bratci so zakričali: k;	kakor	tudi	nekateri	kmetje,
ls° poslušali, nego igrali tarok.
Križem sveta.
Dividende premogarjev v Ameriki. Lastniki premogovnikov so si v januarju delili dividende. Premogarji v bližini Wilbur-tona, Okla, so jih dobili v obliki eksplozije, ki je zahtevala okrog sto življenj. Bilo je dosti tragičnih prizorov, kakor pri vsaki eksploziji. Ta ni bila prva, ampak že peta eksplozija v istem premogovniku, katerega kompanija operira na osnovi odprte (neu-nijske) delavnice in plačilne lestvice iz leta 1917. Eksplozija se je dogodila dne 13. januarja t. 1. Dva dni je zadela enaka usoda rudarje v premogovniku št. 8 v Farming-tonu, W. Va. To so dividende, ki jih je deležen premogar za svojo uslugo družbi v Ameriki.
Vrednost Gutembergovega sv. pisma, ki je hranjen v Mclku. Pred letom je ponujal neki amerikanski trgovec za eksemplar tri milijarde avstr, kron, letos ga pa upa dobiti new-jorški trgovec Andersen za 5 milijard avstr. kron.
Nemški državni zbor se je izjavil za poostrenje odredb glede dvoboja. Sestavil je resolucijo, v kateri zahteva od vlade zakonski načrt, ki določa, da ,se v slučaju poziva k dvoboju ali izzivanju vwak javni nameščenec odpusti i>/, državne službe. Pametna naredba!
Brezposelnost v Londonu vedno narašča. V zadnjem tednu je bilo 25.000 prirastka.
Delavska akademija. — V četrtek je predaval sodr. Golouh o ..zgodovini delavskega gibanja." Povdarjal je uvodoma, da so se socijalne borbe rodile že v pradavnih časih, da je socijalno gibanje staro, kakor je stara zgodovina privilegijev in izkoriščanja. Socijalne borbe, štrajke, so poznali že v starem Egiptu, omenja jih pogosto-ma grška in starorimska zgodovina, tudi socijalni boji, katerih jedro je tvoril delovni narod, so se vršili v srednjem veku. Gibanje, ki mu je načeloval Tomaž Miinzer za časa lutheranske reformacije v Nemčiji, je bilo močno prežeto socijalno stanovskega mišljenja, njegov proglas na vvestfalske rudarje poudarja načela, ki so v mnogočeni slična načelom moderne delavske, razredne borbe. Revolucija angleških kmetov, borbe za svobodne občine v Italiji, mnogo tedanjih verskih pokretov je imelo socijalno obiležje. Z izbruhom francoske revolucije, z nastopom kapitalizma, z industrijo se je rodil proletarijat, se je rodilo novo proletarsko razredno gibanje. Utopistični socijalisti, ki so miselno živeli še med to in pred in porevolucijonaruno dobo, so bili prvi ženi-jalni oznanjevalci in tolmači novega, vedno glasnejšega in vedno močnejšega delavskega razrednega in socijalističnega gibanja. S ..komunističnim |nanifestom“ Karla Marksa, z ustanovitvijo prve internacionale, začenja zgodovina modernega, bolj in bolj znanstveno utemeljenega reefnega socijalističnega delavskega gibanja. Govornik je nato opisal huda načelna in taktična nesoglasja, ki so ločila še tedaj pokretnike delavskega gibanja, zlasti srditi dolgi boj med Marksom in Bakuninom. Po razpadu prve Intemacijonale in z ustvaritvijo druge, zopet, v početkih hude notranje borbe a vendar bolj in bolj strnjeno, bolj in bolj jasno opredeljeno, vso od znanstvenega pojmovanja socijalizma prežeto gibanje, ki je dvignilo milijonske mase in jih uveljavilo v javnem življenju. Še več: v Rusiji sami je to' gibanje prevzelo vso državno oblast. Razcepi in razdori so spremljali delavsko gibanje tudi po svetovni vojni. — vendar je karakteristična oznaka tega gibanja, da se po vsaki Večji notranji krizi, znova, prenovljeno in še bolj močno, združi na enotni liniji, dvigne in zmaga. — Temperamentno in zanimivo predavanje sodruga Golouha so navzoči ves čas z izredno pozornostjo poslušali. — Udeležba, vzlic hudemu dežju prav dobra.
Za stanovanjsko zaščito- Trgovska in obrtniška zbornica je razpravljala na posebni anketi o krizi v opekarski stroki- Kakor povsod, počiva seveda tudi v opekarnah vse delo in tudi ni izgleda, da bi se v doglednem času izboljšale razmere. Ta anketa pa je zanimiva iz sledečih razlogov: Ko je delavski razred zahteval podaljšanje neokrnjene zaščite stanovanjskih najemnikov, in ko so hišni posestniki na drugi strani z vsemi sredstvi zastopali načelo popolne svobode v razpolaganju s stanovanji in stanovanjskimi deli, se je postavila Trgovska in obrtniška, zbornica z vsem svojim vplivom in aparatom za to, da zmaga zahteva hišnih posestnikov. In, med najvažnejšimi argumenti so povdarjaii, da je predpogoj stavbnemu gibanju, če naj zopet kdo zida stanovanja, ta, da ima hišni posestnik tudi v starih hišah popolno svobodo. — Ne precenjujemo vpliva trgovske zbornice, uverjeni pa
Pevski odsek .GRAFIKA' v Ljubljani
priredi danes, na pustno soboto, dne 13. februarja v dvorani „KAZINE“
ZIMI Eim
s petjem humorističnih zborov, kupletov ter plesom s sodelovanjem muzike Dr. divizije.
Začetek ob 20. uri.
m
Vstopnina 15-Din.
Djedinjesi Savez Žeiezaičariev Jugoslavije
101
vabi na
UiiRGOftO M5RER1D9
ki se vrši v nedeljo, dne 14. februarja 1926 v vseh zgornjih prostorih „Narodnega doma“.
9°Sba na pihala. Začetek ob 18. uri.
Vstopnina za osebo Din 10'—. V spremstvu dame Din 15 —	ODBOR.
smo, da je ravno stališče trgovske in obrtniške zbornice odločilo v prilog hišnih posestnikov in neprilog delavcev, uradnikov in stanovanjskih najemnikov. — in če sedaj ista zbornica razpravlja o krizi v opekarski industriji, naj se vpraša, koliko in kako je dosedaj od svoje strani vplivala, da se stavbno delo oživi, da bo stavbna industrija imela od tega koristi.
Sodna razprava proti Radiču. Mariborsko sodišče je v sporu med Radičem in profesorji subotiške pravne fakultete razpisalo razpravo na dan 3. marca.
Razmere v Saturnusovi tovarni. Na našo zadevno notico smo dobili nebroj novih in težkih pisem. Povemo: če ne bo mir, se bomo z razmerami v tovarni dodobra bavili ter se poslužili vseh dovoljenih sredstev, da odpravimo — ako se razmere ne izboljšajo — tiste, .kh dasi so tujci, smatrajo, da smejo nekaznovano in nekontrolirano delati z delavstvom. Tega naj se zavedajo zlasti, če mislijo res preganjati delavce v tovarni zaradi gori omenjene notice. Slovenija ni kolonija. Nočemo nikogar osebno žaliti ali .napadati. Tudi nismo nacTjonalisti. Le mir hočemo in rešpekt, pa da se grafičnega delavca ne prijema nasilno za vrat in odslav-lja. V nemščini se ..slovenski norec" posebno sliši.	Repmednoge.
Muzika in pendrek sta prišla v Sodni ulici v stik in .dotik. Božje solnce je zasijalo v dolgočasno in revno življenje Slovenskega muzikanta. Pa je dal duška ob večerni uri svojemu veselju nad muzikantskim živ-, ljenjem. Muzikantove muzike pa. ni hotel slišati ljubljanski policaj. Celo pa ne muzike, ki je futuristična in jo Kogoj v Sloveniji re-prezentira. Zato j.e vzel policaj tehtirko v( roke, pa s pendrekom izsilil iz ubogega muzikanta čisto vsakdanje akorde — vzdihljaje.
Korupcijo je očital advokat predsedniku niškega sodišča v Srbiji- Niški sodni predsednik in sodniki so vložili proti njemu tožbo. Razprava se bo v kratkem vršila. Žalostno, da izgubljajo tudi sodišča ti naši državi zaupanje in spoštovanje.
Ljubljanski vozniki hi se morali zgledovati po ruskih voznikih, ki z žir val jo ravnajo kot .s svojimi .prijatelji. Mučno je gledat* po ulicah, kako naši vozniki neusmiljeno nabijajo uboga živinčeta. kadar niso kos težkemu tovoru. V sredo je moral stražnik aretirati voznika V. iz Štepanje vasi, ker je njegovo .divje početje izzvalo proteste vseh pasantov. Konj ni mogel izpeljati, voznik ga pa nabijal, da .se je žival v bolečinah zvijala pod bičem.
Vlaeugarstvo v Ljubljani precej čedno cvete in skoro vsak dan policija vlovi nekaj »požrtvovalnih« deklet, ki za drag denar zabavajo odjemalce. Včeraj so zopet oretirali dve; piri zdravniškem pregledu se je izkazalo, da sta obe spolno bolni. Oddani sta bili v bolnico, pozneje prideta pa še v zapor.
Samomorilna manija beograjskih študentk divja naprej. Predvčerajšnjem je izpila študentka Desanka Sotorovič precejšnjo količino lizola. Nezavestno so odpeljali v bolnico. To je že sedmi slučaj poizkusa samomora pri beograjskih študentkah.
Reklame
ne potrebuje
0. Bernatotrič
ker se blago radi svoje kvaliitte in cene samo priporoča.	83
t
je najboljša žitna kava!
Prireditve.
Veselični odsek „Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije" v Ljubljani priredi na pustno nedeljo, dne 14. februarja 1926 v veliki dvorani .Narodnega doma" v Ljubljani Internacijonalno maškarado s šaljivo pošto, srečolovom in drugo. Igra godba na pihala. Začetek ob 18. Vstopnina za osebo 10 Din, v spremstvu z damo 15 Din. Cisti dobiček je namenjen za društveno knjižnico. K obilni udeležbi vabi veselični odsek „Uje-dinjenega saveza železničarjev Jugoslavije" v Ljubljani.
Opozarjamo na nedeljski veliki pustni korzo v orijentalski noči v hotelu »Union«. Začetek ob 8. uri zvečer.
Stran 4.
»DELAVSKA POLI T I K A"
Stev. 36.
Leta 1849 se Je bliskovito raz nesla po celem svetu vest:
zlato
iMi?
| Sodrugu
Valentinu Marinkotu
=	in njegovi izvoljeni družici v življenju
|	Ivanki	Dermastja
|	v Šmartnem pod Šmarno goro ob priliki njihove zdru-
i	žitve za skupno življensko pot kličemo:
„Na/ vedno srečni bodo,	100
vsi nedeljni dnevi Vaši,
Vam želimo	ljubljanski‘	— „Svobodaši“.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. -	Biasnika	nasl.	v	Ljubljani.
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.
Šport.
Mednarodni rokomet o Veliki noči.
Čas za deželne tekme v rokometu med .Nemčijo itn Švico je določen sledeče: Veliki petek v Tipskem, Velikonočno nedeljo v Magdeburgu in Velikonočni pon del jek v Hallu o/S. — Jak.
Plavalni šport po zimi. Čudno »veni to, če pomislimo, da se dobe pri nas ljudje, ki se še poleti boje yode. In vendar se večkrat čita, da je ta in oni v hudem zimskem času preplaval Veko.
Žalibog se pri nas v splošnem premalo ceni vrednost telesne nege, za kar je zlasti potrebno kopanje v poletnem času. Kopanje je po mnenju mnogih zdravnikov najbolj zdrava telesna nega in vaja.
Plavalni šport lahko prištevamo k najbolj zdravim športnim panogam. Priporočljivo bi biilo, da ibi se naj v poletnem času dala možnotst in prilika vožbanju te športne panoge. Kopanje dp prostem v zimskem času pa ni priporočljivo, ker je življensko nevarno, in sicer zato, ker mora telo pri tem oddati preveč toplote. S tem ipa ni rečeno, da se v zimskem času ne smemo kppatL Paziti moramo le na to, da ima voda primerno temperaturo, približno jjfi stopinj.
V večjih mestih, kjer žrtvujejo tudi gmotno veliko več za izdravje, kjer imajo več smisla za zdravi šport, se dobe veliki bazeni, ki omogočajo, du «e človek lahko tudi pozimi koplje, seveda v vodi s primerno temperaturo. Morda se 'bodo tudi pri nas enkrat zavedali velike koristi take naprave, čeprav nimamo dosti upanja.
Trbovlje.
O redakciji delavstva, je prineslo »Jutro« z dne 10. t. m. prav demokratsko zavit člančič, s ko jim skuša opravičiti TPD ter zvaliti krivdo na delavske aaupnike, češ, da so i oni pri redukciji sodelovali, kar pa je podla laž. Mi bi samo vprašali, v katerem slučaju je bila redukcija zelo umestna iu kdo se čuti tako srečnega, ker ga je vrgla TPD na cestto po 20 letni službi brez penzije. O tem naj še dopisnik »Jutra« informira pri delavstvu in ne v glavni pisarni družbe. Res pa je, da
so 'delavski zaupniki vložili oster protest proti redukciji pri centralnem ravnateljstvu ter razložili položaj in mišljenje delavstva. A centralno ravnateljstvo je ostalo gluho in topo. Kljub protestu je izvedlo redukcijo brez predhodne obravnave, katera naj bi ugotovila, ali je redukcija potrebna ali ne. Kar se pa tiče omenjenih razgovorov s. Krušiča, je jasno, da so ostrejši, in da so tudi v resolucijah, ki jih je delavstvo na shodili sprejelo, prav jasno označene tudi zahteve delavstva, da se more reducirati, le one, k: imajo zagotovljeno dvojno ali celo trojno eksistenco, nikakor pa ne onih, ki so samo navezani na skromni zaslužek pri rudniku. In takšnih je dovolj. Drugič se pa naj popolnoma omeji nadurno in nedeljsko produktivno delo, kakor tudi horendni dobiček TPD. Potem bi bila po našem mnenju vsaka redukcija nepotrebna. (Razumem, da hoče »Jutro« opravičiti TRD pred javnostjo ter naprtiti odgovornost drugim, ki so najmanj krivi, a naše delavstvo predobro pozna lažnjiva »Ju-trpva« poročila in jim ne naseda. 'Gospodje se pa boje, ker rudarji stopajo v ofenzivo.
fcU«-
Vse sodruge opozarjamo tudi tem potom na okrožno konferenco, ki bo v nedeljo, 14. t. ra. dopoldne y Celju, pri „Zelenem travniku". Nujno potrebno je, da se zaupniki zberemo na konferenco, da pregledamo položaj in ukrenemo vse potrebno v svrho konsolidacije našega gibanja. Pri volitvah za Delavsko zbornico se je proletarijat v našem okraju sijajno izkazal. Znamenje, da je zavest med našitn delavstvom trdna in nepokolebljiva. Sedaj, ko se gibanje zopet dviga, ko zopet rastemo, ker smo našli zopet pot v enotne organizacije, sedaj na delo, da pokažemo tudi v tem pogledu, da zna naš proletarijat marširati na čelu gibanja, biti po svojih mapeh prvi tudi pri tem delu. Zlasti moramo pokazati svojo vnemo pri delu za naš dnevnik. Vsak bralec ..Delavske Politike" v Celju priznava, da nam je bil ta list potreben, da mu „Del. Politika" ugaja, da jo rad čita. Za razširjanje „Del. Politike" moramo na nedeljski konferenci organizirati vse potrebno, jo zanesti v sleherni delavski dom. Nedeljska konferenca naj se vrši v znamenju dela in zaupanja.
Kamnik.
Naši delavci se polagoma zopet vračajo k delu v organizacijah. Zlasti za kulturno zvezo »Svoboda« vlada veliko zanimanje. Tu smo že imeli prav lep pokret, pa ga bomo še imeli. Volitve za Del. zbornico so oživele naše vrste, p anočemo ostati le pri tem. Delali bomo naprej, da se pokažemo vredne. V nedeljo imamo pri nas okrožno konferenco. Na tej konferenci bomo sklepali in ne samo sklepali, tudi delali, da se utrde naše postojanke. Oživeti hočemo organizacijsko delo ter razširiti naš dnevnik »Delavsko Politiko«, ki se pri >nas z navdušenjem čita, ker vidimo, da se uspešno in pogumno tepe za naše pravice. Glede razširjenja »Delavske Politike« kanimo izvršite celo sistematično akcijo, s tem, da bomo obiskali vse za naše ideje dovzetne delavce, da se nanjo naročijo. In to ne samo v Kamniku, nego razširili bomo svoj delokrog tudi v okroju, da pridobi ljudi za našo stvar iu za naš list. Vso kamniške sodruge vabimo, da se udeleže konference in da pomagajo pri delu.
Iz Litije.
Naši zaupniki dobivajo redom sledeče dopise:	»Krajevna organizacija
SDS v Litiji. Spoštovani 'prijatelj! Razumljivo je, če hoče posameznik uspešno v svojem poklicu napredovati, mu je neobhodno potreben dobro informiran časopis. Predvsem je potrebno, da smo danes ko v lastni državi sami sebi režemo kruh, dobro poučeni v gospodarskih, socijalnih in političnih prilikah. Krajevna organizacija si je nadela nalogo čim bolj razširiti v svojem delokrogu v zgoraj navedene svrho list. »Domovino«. Blagovolite vzeti na znanje, da smo iz prispevkov požrtvovalnih članov krajevne organizacije naročili in plačali za (Vas »Domovino« za četrt leta. Prepričani ste lahko, da Vam bo list »Domovina« v vsestransko korist s svojo vsebino, pri katerj sodelujejo prvovrstni strokovnjaki. V nadi, da bodete po preteku tega četrt leta postali zvest bralec in naročnib
»Domovine« beležimo z demokratskim, pozdravom. - Pečat stranke brez podpi sa.« Delavci! Na ta pisma odgovorita tako, da se naročite na »Delavsko Politiko«. Ako eden težko plača naročnino sam, vzemite se dva skupaj! Delavci! V naše domove edino »Delavska Politika«, »Delavec«, »Pod lipo« in .Konzument«. — Litijski delavec.
Mežica.
Čeprav se iz našega kraja malo piše, vendar se tukajšnje delavstvo pridno giblje. Mežiška »Svoboda« kaže v zadnjem letu zelo lep napredek. Vsi odseki: telovadni, dramatični in tam-buraški, se med seboj kosajo, kateri b<> boljši. Tudi .strokovno organizacijo so .zopet ustanovili. Politizira se pa maTh kje toliko, kot v .Mežici. Socijalističnu, stranka v Mežici nima — pravijo — veliko članov, ampak »Jug. soc. dere.. stranka« (Bernotovei), ti pa ti! Ti imajo za seboj kar celo Mežico! In zato ni čuda ,da vodijo vso mežiško politiko. Oni so povsod: v »Svobodi«, v »Korezu-mu«, v »strokovni« organizaciji, povsod pač. Njim je lahko, saj imajo tako strašno veliko članov, mi pa, ob.. tcaj bi mi... V resnici se pa te beruo-tovce vidi samo, ko gre za razdirati in obrekovati. Kar ne morejo oblatiti % jezikom, pa. pošljejo še v syoj lajbžur-nal »Naprej«, kateri, kakor veste, jo vodil hudo borbo za volitve v Delavsko zbornico in tudi tako sijajno * 2000 glasovi zmagal'?!!! In ti tiči mislijo ,da nas bodo razbili. Jok! Mi delamo preko njih. Mi vemo, da se bo delavstvo rešilo le s treznim in stvarnim delom, ne pa z blatenjem iu demagogijo. Svetujem vsem, ki so zada voljni z današnjim kapitalističnim izkoriščanjem in ki mislijo, da je glavno blatenje posameznika ali eelote, utr.j naj vstopijo v Bernotovo stranko »Jugoslavije« i nnaj se naročijo na njena vredno glasilo »Naprej«. Kdor pa hočf sodelovati v borbi za boljšo bodočnost.. naj vstopi v kult, 'zvezo »Svobodo« in v druge soci jalisfičhe organizacije in n&i naroči, danes edini socijalistični dnevnik, »Delavsko Politiko«. Pika.
iskalci zlata i m iskalci zlata i
Produktivna zadruga knjlgo-vezov In sorodnih strok
v Ljnbljani, Igriška ulica št. 7
se priporoča cenj. občinstvu, društvom, delavskim organizacijam in institucijam za
vsa v hnjigaveSho stroka spadajoča dela.
Izvršitev točna! 94 Cena nafnižje!
Fosloone knjige
lično črtane, v fini trpežni vezavi Vam dobavi najceneje knjigoveznica in črtalnica
A. JANEŽIČ, LJUBLJANA,
Florjanska ulica	st
Ifaročajte in širite JEL. POLITI H0">
Za Zagorje
in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo „')elav-ske Politike" v Ljubljani. 28
Za Hrastnik in okolico
iščemo raznašalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku. 70
Čevlje
na obroke proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, sv. Petra cesla 6.
'______________________96
Gospodična
sče malo mesečno sobo v dižini Tržaške ceste. Vpraša e v upravi „Del. Politike".
Knjiga
Knafličev ..SOCIALIZEM" 3e kupi. Ponudbe na upravo listu.	85
Ustanovljeno 1852.
TcsodL Kopn
Ljubljana, Poljanska c. 8
(preje Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke iu ldosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, b;r/o lak in med vsake velikost kakor tudi posod (škatle) za konzerve.
Najcenejša in največja zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, šivalnih strojev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroke.
Ceniki franko!
„TRIBUMA“ F. jB. L.
tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.	82