! r r r r I ¥ t '6 r g r r I 'AND ru6Čice»„ NO. 43 ■v iSia SRICAN IN SPIRIT IM LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, ^ Plttsb^^ Me» York, Toronto. Lothtedj., Winnioo, mnv^SSp® 5*S^1?o»U, By. Puobio. E^iSprin,, CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 21, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX domov jprej lodoo Zadnje vesti Izredno število črnega prebivalstva. ki ie pričakalo Muzorewo pri povratku domov, kaže na močno podporo “notranjega sporazuma”. Sestanek Karamaniisa RIM, It. - Za ugrabljenim Al-' doSezkoV dom Morom še vedno ni no-* ATLNE> Gr- — Predsednik benih sledi, ugrabitelji tudi še'^6 vlade Konstantin Kara-niso sporočili nobenih zahtev^manllS ]e poročal Parlamentu o v zvezi z ugrabitvijo. Gbjavili,fV°jlh razg°vorih s predsedni- so le, da je v “ljudskem zapo- k°m tu'rske vlade Sulentom E- ' cevitcm ru” kot vodilni pripadnik obstoječega reda, proti kateremu v Montreuxu v Švici. Dejal je, da naj bi bilo vpraša- se borijo Rdeče brigade. - V nje Cipra ločeno ostalih spornih vprašanj med Grčijo in Turčijo. Rešitev ciprskega spora SALISBBURY, Rod. — Škof Abel Muzorewa se je po obisku v Veliki Britaniji in ZDA Vrnil koncem tedna domov, kjer ga je pričakala in pozdravila množica ornih podpornikov in pristašev, kot jih glavno mesto Rodezije še ni videlo. Sodijo, da jih je bilo preko 100,000. To je očitna podpora sporazumu, ki so ga on in dva druga vodnika črne večine v Rodeziji sklenili z belo vlado lana Smitha. Muzorewa je hotel za ta sporazum pridobiti podporo Ve-kte Britanije in ZDA ter v New k'orku obrazložiti položaj v Rodeziji Varnostnemu svetu ZN. 'ka mu tega ni dovolil. Več uspeha je imel Muzorewa v razgovorih s predstavniki Ve-hke Britanije in ZDA. Oboji so Pozdravili sporazum kot “korak v pravo smer”, pa prav tako frujno pozvali da se sporazumu Pridružita tudi vodnika Patrio-tične fronte Nkomo in Mugabe. Muzorewa je dejal, da nima proti raztegnitvi sporazuma 1:13 ta dva, pa pripomnil, da ih Ekušata London in Washington °citno rešiti iz neprijetnega po-°žaja, v katerem sta se znašla, "° je bil dosežen “notranji spo-razum”, ki sta ga onadva že v haprej odklonila. y , —— Zmanjšanje prispevkov za Social Security? Washington, d.c. — Med ZaPosienimi po vsej deželi je ču-precej nejevolje zaradi po-Wšanja .prispevkov za Social Se-Cl)rity. Letos so porastli soraz-v prihodnjih letih pa bo-d° še več. Nekateri člani Kongresa so 2at° začeli predlagati, naj bi Ik)viške delno zmanjšali ali jih Wjah z, večjo postopnostjo in v Mjšem razdobju. Ta misel do-Va- v Kongresu vedno več pod-kore. Baje se jo mislita oprijeti 11 jo podpreti tudi kong. Al Ull-načelnik odbora za pota in jfodstva, t01 sen- R- Long, na-tg n^,k finančnega odbora Sena-a' ki sta bila najvztrajnejša zagovornika sedanjega zakona in njem določenih poviškov. naj bi bila naloga ciprskih Grkov in Turkov. Atene in Ankara naj bi pri tem pomagale le, če bi bili k temu pozvani. Karamanlis je izjavil, da na sestanku z Ecevitom ni bilo Turinu se- sodna razprava proti 15 obtoženim vodilnim članom Rdečih brigad nadaljnje. VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je zaradi influence, ki se ga je lotila še pretekli teden, odpovedal udeležbo pri obredih - Velikega tedna, bo pa vodil te sklenjeno nič trdnega in nobena na Veliko noč, če se' mu bo!Stram m sPrejela nobenih ob-zdravje dotlej dovolj popravilo. WASHINGTON, D.C. — Gov. James A. Rhodes in 27 drugih obtožencev v zvezi s civilno tožbo za 46 milijonov dolar-? Inflacija je prva skrb Ko se je odstotek brezposelnih zmanjšal na 6.1% celotne delovne sile, je postala inflacija prva skrb zvezne vlade. vez. -0— Letalsko oporišče miru WASHINGTON, D.C. — Vodilna gospodarska svetovalca predsednika Carterja, zakladni tajnik Michael Blumenthal in načelnik gospodarskega sveta Charles L. Schultze, sta pozvala predsednika ZDA, . naj postavi boj proti inflacji na prvo mesto skrbi -namesto brezposelnosti, ko je ta popustila, inflacijski pritisk pa zopet raste. Skupna spomenica omenjenih dveh glavnih svetovalcev predsednika Carterja svari pred možnostjo povečanja sedanje temeljne inflacije okoli 6% in po-:Ziva predsednika, naj zvezna j vlada prevzame vodstvo v boju proti inflaciji. j Na sestanku skupine, ki nad- ' Izraelske oborožene sile imajo trdno v oblasti ves južni Libanon z izjemo mesta Tira. Prvotni “varnostni pas” ob meji so razširili vse tja do reke Litani. Združeni narodi so med tem v okviru preteklo nedeljo sprejete resolucije Varnostnega sveta poslali v Libanon prve enote svojih vojaških sik ki bodo od Izraela prevzele odgovornost za red in ndr v južnem Libanonu. Predsednik izraelske vlade Begin začne danes svoje razgovore s predsednikom ZDA Carterjem v Washingtonu, jev odškodnine za mrtve in1 ------ ranjene tekom izgredov najKo SI Egipt in Izrael ne za* ________________, _ campusu Kent State univerze) upata dovolj in sta V skr- žira gospodarsko politiko in da- beh za svojo varnost, naj je priporočila predsedniku, ni bi letalsko oporišče ZDA jbilo polne edinosti, ker trgovin-na Sinajskem polotoku te ska tajnica Juanita M. Kreps in skrbi odstranilo. [njen gospodarski svetovalec C. Slater nista bila prepričana, da maja 1970 bodo morali znova' pred sodišče, ko je Zvezno vrhovno sodišče odklonilo priziv proti odreditvi nove razprave. WASHINGTON, D.C. — Razpo- loženje med štrajkujočimi “ odlocen ohraniti svoia premogarji se baje nagiba na letallsca na Sinajskem polotoku sprejem zadnjega sporazuma ln sv0^a nasel3a na njegovem za novo kolektivno pogddbo. severovzhodnem področju, E- Glasovanje o tem bo v petek. glpt pa prav tako odločen to BREST, Fr. — Viharno morje zaihtev0 odMomti pod vsemi in onemogoča črpanje olja iz na- vsakimi Pogoji ter okoliščinami, sedle petrolejske ladje Amoco so nekaferi zueeli misliti, da bi Cadiz in obstoja nevarnost, da kila rešitev % uslanovitvi letali-se tanki prebijejo in pride do |s^a ria enem izmed seda- razliva še preostalega olja —(njih izraelskih letališč na Sina- vsaj 29 milijonov galonov — ^u' Tako letalsko oporišče ZDA WASHINGTON, D.C. — Ko % • r . , ^ % a’ T . „ v , . . .bo inflacija dalje rastla. Boja- pred takim razvojem je na Sinajskem polotoku bi okrepilo njihov vojaški položaj po morju. Obala Francije je onesnažena z oljem na daljavo 70 milj. |- VALLEY, Neb. — Toplo vreme jvzhodrLem delu Sredozemlja in dež sta povzročila obsežne na Srednjem vzhodu. Služilo bi poplave v vzhodni Nebraski. I ohranitvi miru V tem delu sve-Okoli 4,000 ljudi je moralo ta> 3amčil° varnost Izraelu pred zaradi naraslih voda zapustiti Egiptom in temu pred Izraelom. Z letalskega oporišča na Si- svoje domove. V Zairu ustreljenih 13 zarotnikov proti Mobutuju KINSHASA, Zaire. — Pretekli pdtek je bilo ob zori ustreljenih 8 armadnih častnikov in civilistov, ki so bili obsojeni najskem polotoku bi mogle ZDA boljše nadzirati in varovati oljna ležišča, na Srednjem vzhodu, ki so za Zahod življenjsko važ- zen močna v javnosti, in v poslovnih krogih, zato se pritisk na predsednika veča. Doslej je predsednk Carter poudarjal potrebo po ustvarjanju novih delovnih mest in boi proti brezposelnosti postavljal na prvo -mesto, dpjanje . večje skrbi in pozornosti boju proti inflaciji bo naletelo na odpor zlasti v vrstah organiziranega delavstva. Bolivija prelomila $ Čilom LA PAZ, Bol. — Bolivija je objavila prekinitev diplomatskih stikov s Čilom, ko dolgotrajna pogajanja o dohodu Bolivije do morja niso uspela.. Prekinitev je objavil zunanji minister gen. Oscar Adriazola Val-da. Bolivija je diplomatske odno-Ker so odnosi med Egiptom se s Čilom obnovila leta 1975 v in ZDA dobri, bi bil verjetno j upanju, da ji bo uspelo. doseči Egipt pripravljen pod določeni- pristanek Čila na odstop ozem- ----, __ —_______mi pogoji sprejeti tako opori- Ija, ki bi naj odprl Boliviji do- kovanja zarote proti vladi pred- šče ZDA na Sinajskem poloto- stop do Tihega oceana, kot ga je sednika Mobutuja in sabotira- ku, saj bi bilo končno ugodno imela do leta 1879, ko je v vojni nja narodnega gospodarstva. tudi zanj. ' s Čilom bila premagana. na. tani. Čete ZN na poti v Libanon JERUZALEM, Izr. — Vlada kali ceste iz Tira na sever preje objavila, da so izraelske obo- ,ko reke Litani, da se ne bi čutili rožene sile včeraj zaključile 2a-,Prebivalci obkoljeni. Izraelske sedbo južnega Libanona, kjer so jsde Miajo zasedene višine okoli imeli palestinski gverilci svojajmesta rpira in nadzirajo tudi vse oporišča za napade na Izrael. zidokode k mostu preko reke Li-izjerno mesta Tira in njegove neposredne okolice je ves Libanon jušno od reke Litani v izraelskih rokah. Po izjavi načelnika glavnega stana oboroženih sil Izraela gen. Gura nadzirajo Izraelci južni del Fatah področja, ki je bilo stvarno v polni o-blasti palestinskih gverilcev. Obrambni minister Ezer Weiz-rnan je dejal, da mesta Tira niso zasedli, ker je to velika mestna naselbina, prav tako niso preše- iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Znana rojakinja ga. Victoria Pianecki z Richmond Heights se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje zg. obiske, darila, voščila in pozdrave, posebej še g. Toniju Petkovšku za oznanila na radiu. Asesment— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobiralo asesment v ponedeljek, 27. marca, od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Povečano delo v tovarnah WASHINGTON, D.C. _ Kljub mrazu in pomanjkanju energije delu naše dežele so tovarne povrečno delale v februarju z 82V svoje zmogljivosti, 0.2f/< več kot v januarju, pa 1', manj kot v lanskem decembru. FRANCOSKE VOLIVCI SO ODKLONILI POSKUS LEVICE PREVZETI VLADO Novi boji med Veitnamci in m Kambodžanci BANGKOK, Taj. — Pretekli p6 ek vSo karnbodžanski vojaki Več krajih prešli mejo Viet-attia in zasedli griče nad pri-S'a»«Sem Ha Tien, je objavil žo 10 ?danok Pozval je Kambodže svoie sile takoj umak- lri sončno. Najvišja Ul rTatUFa danes okoli 52 F PARIZ, Fr. — Večji del lanskega leta so vsa povpraševanja razpoloženja volivcev kazala, da se ti odvračajo od vlade in prehajajo na stran levice, ki je pripravljala načrte, da potisne z oblasti desno sredino in jo nadomesti z vlado levice. Levica je pri popraševanjih javnosti vodila skoraj redno z okoli 10% in del javnosti je kar začel resno jemati možnost velikih sprememb v Franciji. Nekaj olajšanja je nastopilo, ko so se stranke levice lani v septembru pri sestavljanju svojega bodočega “vladnega programa” sprle in razšle. Kljub temu so proučevalci javnega razpoloženja še pred prvimi volitvami trdili, da ima levica med volivci pičlo, toda vendar absolutno večino. Položaj je Ibil težaven, negotov in kočljiv, ko je predsednik republike Giscard v soboto zvečer pred prvimi volitvami 11. marca spregovoril volivcem in jih opozoril na važnost njihovih glasov, njihovih odločitev. Volitve 12. marca so pokazale, da so se francoski volivci odločili ohraniti na oblasti vlado, ki je vodila njihovo domovino 20 let, četudi z njo niso bili v vsem zadovoljni. Prišli so do zaključka, da je še vedno boljša, kot bi mogla biti za nje vlada levice in njeni gospodarski načrti. Ko je prešel strah pred zmago levice, so se gospodarski krogi pomirili, vrednostni papirji na francoskih borzah so se naglo popravil, ko so jjreje mesece in mesece njihovi tečaji nevarno nihali in padali. Francoski frank se je okrepil in utrdil, četudi še vedno ni bilo mogoče za gotovo napovedati izida drugega dela volitev. Komunisti,, socialisti in levi radikali so se namreč za zadnji del volitev sporazumeli za skupni nastop in za medsebojno skupno podporo za najmočnejše kandidate. Politični vodniki strank so sklepali eno, volivci so odločili drugo. Izidi nedeljskih volitev kažejo, da so disciplinirani komunistični volivci šli na volišča in podprli dogovorjene skupne kandidate, socialistični in radikalni pa so se odločali bolj po svoje. Pre-nekateri so glasovali za vladno stran namesto za komuni-tične kandidate. Vladne stranke so dobile skupno 291 poslancev, združena levica pa 200, vlada ima torej v novem parlamentu trdno večino. Odnos sil v parlamentu, ki je bil izvoljen leta 1973, je bil 279:175. Novi parlament ima 491 poslančevi nekaj več kot prejšnji. Komunisti imajo v njem 86 poslancev, socialisti 103, levi radikali pa 11. Na vladni strani so največ poslancev dobili degaullisti — 148, kar 29 manj, kot so jih imeli v prejšnjem parlamentu. To, kar so oni izgubili, je pridobila Zveza francoskih demokratov, v kateri so se povezale skupine predsednika republike Giscarda, in ostale manjše skupine, ki so skupno dobile 6 poslancev. Preteko nedeljo so izvolili poslance v 423 okrajih, nedeljo preje pa v 86. Zanimivo je, da so bili v glavnem ponovno izvoljeni poslanci, ki so bili v prejšnjem parlamentu, le nekaj malega znanih oseb v preteklem ne bo v novem parlamentu. Predsednik Giscard ima po volitvah veliko močnejši položaj, kot ga je imel pred njimi in v starem parlamentu, kjer so degaullisti sestavljali skoraj tri petine vladne večine. V novem paramentu sta obe vladni skupini skoraj enako številni. Pričakujejo, da bo predsednik Giscard svoj položaj poskušal okrepiti s pridobitvijo levih radikalov, ki jih vodi Fabre. Ta je že tekom samih volitev nakazal svojo pripravljenost preiti na vladno stran. Izraelska vlada doslej resolucije Varnostnega sveta, sprejete preteklo nedeljo na prizadevanje ZDA, uradno ni ne sprejela in ne odklonila, ker “mora 'razčistiti še veliko podrobnosti v njej”, ■ kot "je izjavil zastopnik zunanjega ministrstva. Resolucija, spreje.ta z 12:0 glasovom, zahteva takojšnje končanje bojevanja v južnem Libanonu in umik izraelskih čet od tam. Njihovo nalogo pri varovanju miru in varnosti bodo prevzele čete Združenih narodov. Prve enote. n’ maral pristati sestavljene iz avstrijskih in švedskih - oddelkov, naj bi bile danes že na poti v Libanon. Poveljnik sil ZN, ki čuvajo nevtralno ozemlje med Egiptom in Izraelom na Sinaju gen.; Ensio Siilasvuo se je včeraj sestal -z izraelskim obrambnim ministrom Weizmanom in se z njim dogovoril o prihodu čet ZN v Lebanon. Izraelci nejevoljni na ZDA V Izraelu prav nič ne skrivajo nejevolje na ZDA, ki so pohitele pretekli teden in spravile skozi Varnostni svet resolucijo zahtevo po takojšnem končanju bojevanja v južnem Libanonu in o umiku izraelskim čet iz Libanona. Četudi te resolucije ZN Izrael ni odklonil, je vendar treba računati s tem, da svojih čet iz južnega Libanona ne bo umaknil, dokler ne bo dosegel vsaj del tega, kar smatra za nujno i svojo varnost. V Jeruzalemu poudarjajo, da ima Sirija v Libanonu okoli 40,000 svojih vojakov in je tako popolnoma sposobna preprečiti vrnitev palestinskih gverilcev v južni Libanon, od koder bi mogli ti obnoviti napade na Izrael. Begin v Washingtonu Predsednik izraelske vlade Menachem Begin je sinoči v družbi ■zunanjega ministra Mo-she Dayana priletel v Washing-ton, kjer ga je sprejel državni tajnik C. R. Vance. Danes se bodo začeli razgovori med Begi-nom in Carterjem ter med njunimi svetovalci. Predsednik Carter hoče omogočiti nadaljevanje pogajanj med Izraelom in Egiptom za dosego miru na Srednjem vzhodu. Za to je potreben načelni pristanek Izraela za umik z zahodnega brega Jordana in s področja Gaze. Doslej Begin na to Predsednik izraelske vlade je sedaj po gverilskem vpadu v Izrael 11. marca in odgovoru nanj z zasedbo južnega Libanona nemara še manj voljan sprejeti zahteve Arabcev po umiku z ozemlja, ki ga je Izrael osvojil in zasedel v juniju 1967. V Washingtonu se zavedajo težavnega položaja in rastočih trenj z Izraelom, toda ne bi radi dopustili propad naporov za mir Izrael je v tej zvezi poudaril,|na Srednjem vzhodu, ki jih je da hoče imeti jamstvo, da južni j začel predsednik Egipta Sadat Libanon ne bo znova postal opo-; lansko jesen s svojim nenadnim rišče palestinskih gverilcev za obiskom v Jeruzalemu. Poudar-vpade v Izrael, prav tako hoče jajo, da se mora Izrael odločiti Izrael zagotovilo za varnost li- za pomiritev z Arabci, kar zah banonskih kristjanov na jugu, teva umik z zasedenega arabske-ki so naklonjeni Izraelu in zato ga ozemlja, ali za ohranitev tega, zasovraženi pri palestinskih gve- kar pomeni nadaljevanje nape-rilcih in njihovih libanonskih tosti in vojnega stanja, levičarskih zaveznikih. Ko so Menachem Begin se bo raz-sirijske čete drugod v Libanonu govarjal s predsednikom Car-končale državljansko vojno med terjem danes in jutri. Od izida obema stranema, se je ta v juž- teh razgovorov zavisi bodočnost nem Libanonu nadaljevala vse pogajanj med Izraelom in Egip-ido sedanje zasedbe tega dela Li- torn, pa tudi odločitev o, miru , banona po Izraelcih. in vojni na Srednjem vzhodu. p: Mmišm Douovbim KwwSmwSSmw mmiSmMm (ji 17 ST. CLAIK AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except 'Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: , $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 43 Tuesday, March 21, 1978 Kako Judje praznujejo 1 veliko noč P. Emanuel Testa, profesor na frančiškanskem bibličnem institutu v Jeruzalemu, je ta Se štrajkom res ni mogoče izogniti? n. . Včeraj smo govorili o štrajkih delavstva kot. skrajnem sredstvu v reševanju sporov med delavstvom m podjetniki. Videli smo, da so nekateri štrajki bolj, drugi manj, toda vsi škodljivi skupnosti in narodnemu gosp darstvu kot celoti. Splošno znano je dejstvo, da strajku-joči običajno cela leta ne nadomestijo s povecammi.pla-čami izgube dohodka zaradi štrajkov. Strajki torej de-lavcem prinašajo tudi v izključno denarnem pogledu e irobcih). Pričelo se je velikonoč- delavskih odnosov naj bi ostali pri pogajanjih kot sredstvu za dosego kolektivnih delovnih pogodb, pa uvedli neke vrste obvezno posredovanje, kjer sporazuma ni mo-igoče doseči potom pogajanj. Jeklarska unija v naši deželi se je v svoji kolektivni delovni pogodbi pred par leti prva sama odpovedala štrajku kot sredstvu za dosego svojih zahtev. Štrajki so postali v današnji dobi nekaj zastarelega, nekaj skupnosti tako škodljivega, da so na določenih ________________ ____________ področjih enostavno nesprejemljivi. Treba je zato vsaj koie opisai judovsko praznova-na teh najti tako reševanje sporov, ki'bo omogočilo de-jnje velike noči — obreda, ki se lavstvu ali uslužbenstvu dosego opravičenih zahtev, pa :ga je držal tudi Jezus pri’zadnji istočasno čuvalo v zadostni meri koristi skupnosti. večerji. — Hebrejski obred v primerjavi s krščansko evharistično liturgijo. — Kako je Kristus praznoval zadnjo večerjo. Velikonočni praznik, ki so ga Judje pomešali s starejšim praznikom opresnih kruhov, je naj-večji praznik njihovega bogoslužnega koledarja. Začne se zvečer 14. nizana, kar je po našem koledarju ob polni luni v drugi polovici marca ali prvi polovici aprila. Praznik traja en teden. Nekaj dni pred praznikom, žene skrbno očistijo hiše. Z vročo vodo umijejo in z ognjem očistijo vse kuhinjske posode, da BESEDA IZ NARODA IZP60 ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. Ko boste inotranje, saj ni bilo človeka, ki brali to pisanje, bo že Veliki teden s svojimi lepimi obredi. O, ko bi se j ih. le mnogi udeleževali in se nanje tudi duhovno pripravili. Uvod v Veliki teden je bila doma že Tiha nedelja. Ponekod, tudi pri nas doma, smo jo imenovali “črno nedeljo”. Ženske so to nedeljo prišle k maši v ne bi opravil svoje velikonočne dolžnosti. Lepi spomini in mi, stari, živimo ob njih. * Ste radovedni, kako je pri nas, ko smo izgubili organista g. Alfreda Fischingerja? Orgla-nje je prevzela ob sobotah in nedeljah gdč. Patricia Zuibek. Je dijakinja, orglanja jo je na- črnih “hajdrčah” (naglavnih j učil mojster Fischinger. Drugo nedeljo po Fischinger j evi smrti malo koristi, prinašajo pa v življenje njih samih m nji-|no gg.£enje p0 hišah in tudi hovih družin nered, stisko in bojazen. _ krog hiš. Grabili smo odpadke Do štrajkov prihaja v sedanji dobi v glavnem zaradi in ph nosili na kupe, da jih na zahtev po višjih plačah in zaradi zahtev po izboljšanju Veliko soboto zvečer zažgemo delovnih pogojev, včasih tudi zaradi slabih odnosov med za kres. delavci in delodajalci. Ob dobri volji bi se dalo te spore Cvetno nedeljo smo vsi težko/vensko osrčje Chicaga. je že spremljala petje na orglah, dirigiral je pa dr. Tone Arko. Tudi on je mojster. Zato nič strahu! Slovenska pesem bo še |donela pri Sv. Štefanu, ki je slo- Vendelina Špendova, pela je tudi mezzosopranistka ga. Marija Kranjc-Fischinger. Imajo v na- Štefana p. Leonard Bogolin. “čof” ' * so se Dobil sem v roke “Stopinje’ Zadnje tri dni smo hodili po-. di fare: Sv. Peter pri Gornji Radgoni, Sv. Križ, Veržej, Ljutomer, Kapela in Mala Nedelja. gosto v cerkev k “božjemu, gro-jjCnjiga je prav lepa in vredna, bu”. Lep je bil in kar bali smo j da jo tudi “Toti Štajerci” vza-se mrkih rimskih vojakov. De- |mejo v roke. Saj smo vendar so-kleta v belih oblačilih so molile ’sedje Prekmurcev. Le Mura_ nas pred božjim grobom, kjer je bilo j loči. Ima jih ga. Gizella Hozian, vse tri dni do vstajenja izpostavljeno Najsvetejše. Tudi fantje so izmenoma molili. Na Veliko soboto zjutraj so se vrnili ne vem pa, če že niso pošle. rešiti mirnim potom in gotovo brez štrajkov, če bi bili o- čakali. Fantje so delali velike sebni odnosi med obema stranema dovolj dobri in rie bi presmece (butare), često do dva Nekdanja mogočna slovenska manjkalo razumevanja. Dati živeti in pustiti živeti, naj metra visoke in lepo okrašene z fara sv. Jurija v South Chicagu bi bilo vodilo pri iskanju rešitev. _ zelenjem. Da bi jih okrasili s Iobhaja tetos 75-letnico obstoja. Nekdaj SO se podjetniki upirali trdo in vztrajno po- pomarančami ali jaboikami (te lUvod v to proslavo je bil v ne-višanju plač, ker SO na eni strani hoteli varovati svoj do- smo povečini že pojedli), pri nas jdeljo, 12. marca, s koncertom v biček/ včasih tudi prekomeren, ha drugi pa so gledali, da ni bila navada. Tudi meni je oče cerkvi. Fara je danes že poan-SO Z omejevanjem rasti plač ostajali sposobni tekmovati napravil majhen presmeček. Ti-!gležena od časa p. Aleksandra; S svojimi izdelki na trgu. Trg je določal možnosti povi- sto leto je bila Velika noč bolj tudi mnogo Italijanov je vmes. škov plač in tega SO se zavedali tako delavci kot podjet- pozna in je že drenj pognal ru- j Slovencev je malo in nimajo meno cvetje. Oče mi je napravil: več slovenske maše. Pevski zbor V zadnjih letih SO postali podjetniki in upravniki tudi nov “gvant”. Joj, kako sem|sv. Jurija je podal nekaj cerkve-podjetij popustljivejši, po kratkem upiranju sprejmejo bil ponosen, ko sem nesel preš- hih pesmi pod vodstvom p. dr. zahteve in enostavno povišajo cene, s čimer prenesejo mec k blagoslovu. Gledal sem, breme na potrošnike. To popuščanje zahtevam po večjih če me kdo vidi, kako je lep moj plačah, ki mu sledijo višje cene blaga in temu zopet zah- novi “gvant”. Nisem pazil do-teve po povišanju plač je postalo pomemben vzrok infla-^vclj. Naenkrat je reklo “čof” injortu tudi razne druge proslave. ^ iznašel sem se v luži vode. Moje župnik fare je naš rojak od Sv. Plače je na splošno mogoče povečati, ne da bi po-jvesebe ie šlo po gobe. Doma je vzročile povečanje cen, le ob povečanju produktivnosti. P° maiši r"1'1" To je doseženo z izboljšanjem organizacije obratov, z po mojem , „ , boljšimi, popolnejšimi stroji in S povečano učinkovitostjo t bridke solze, da bi gnale mlin- za leto 1978. Vsako leto jih izda-dela zaposlenih. Večina delavcev je voljna delati trše in ske kamne tn...” Sestre pa so jajo slovenSki duhovniki Pomur-pridnejše za dosego večiih zaslužkov, jih je pa tudi že ;mi strgale korenček... Seveda ja. v Romur j e sedaj spadajo tu-vedno več,, ki se ne ženejo toliko za denar, da bi se bili;zenske- te moskmi me dobrega - —~ ^ “ pripravljeni pri tem odreči svojemu običajnemu delov- ne Privoščijo, nemu tempu. Brzina dela posameznega človeka je različna in zavisi od njegove narave. Če je prevelika, človeka naglo utrudi in ga izpostavlja pritisku, ki je škodljiv njegovemu zdravju. , ^ To je^eden od vzrokov, da so ponekod na Švedskem in drugod* v Evropi začeli opuščati tekoči trak in prešli k delu v skupinah, ki bi naj bilo zanimivejše, bolj “človeško”, in zadovoljivejše za posameznika, pa vendar enako učinkovito. Pomagalo naj bi tudi k izboljšanju kakovosti dela, ker postane na ta način vsak izdelek produkt določene skupine, njej v ponos in ugled ali pa v škodo in grajo. Povpraševanje delavstva v Veliki Britaniji je pokazalo, da je precejšen odstotek delavcev proti povečava-nju brzine in učinkovitosti dela preko meje zadovoljstva in določene mere udobnosti za dosego večjih zaslužkov. Izjavili so, da imajo rajše nekaj manjše zaslužke, kot da bi se morali gnati in napenjati pri delu. Gospodarski in družbeni strokovnjaki priznavajo.-da ni mogoče prepuščati vprašanja plač in cen pogajanjem med delavstvom in podjetji, ker to prizadeva celotno narodno gospodarstvo. Pri pogajanjih naj bi bila obvezno prisotna oblast kot zastopnica skupnih koristi. V času hude inflacije so v nekaterih državah določili, v koliko je dovoljeno plače in cene povišati. To so poskusili pred leti v naši deželi, pa uspeli le delno, ker določila niso dovolj odločno in vztrajno izvajali. To so poskušali v zadnjih letih v sosednji Kanadi, ko je inflacija postala neznosna in je postala prva skrb vse dežele. Na podoben način so skušali in skušajo še vedno zavreti porast plač in cen v drugih državah. V Britaniji je delavska vlada, ki v glavnem zavisi od podpore delavskih unij. sklenila, da plače ne more povečati preko 10% letno, ker bi bilo to v škodo celotnemu narodnemu gospodarstvu. Ko,so gasilci vztrajali pri svoji zahtevi po veliko večjem povišku, je vlada porabila vojaštvo in tdko zmanjšala pritisk splošnega štrajka gasilcev. Ti so končno spoznali, da svoje zahteve ne morejo izsiliti in so sprejeli zadnjo ponudbo vlade. Tudi britanski premogarji, ki so znani po odločnosti in vztrajnosti pri svojih zahtevah, so sprejeli odločitev vlade in se zadovoljili s poviški plač v okviru/vladnega programa boja proti inflaciji. Prenekateri delavski vodniki so prišli do zaključka, da so štrajki kot sredstvo delavstva v podporo njegovih venski pritrkovalec”. Pa kaj bi zahtev postali zastareli in neučinkoviti, škodljivi štraj- dalje razlagal! Lepi so bili veli-kujočim samim. Po sodbi teh delavskih vodnikov in po konočni prazniki. Lepi na zunaj predlogih prenekaterih proučevalcev gospodarstva in v sredi že zelene narave, lepi Ko so popili vino, si vsi umijejo roke, vzamejo malo grenke zelenjave, jo pomočijo v omako, hišni gospodar pa reče: “Hvaljen Bog, gospod vesolja, ki si ustvaril 'sad zemlje.” Nato vsakdo, še vedno leže na divanu, poje nekaj grenke zelenjave. Medtem prinesejo na mizo pečeno jagnje in tri nekvašene hlebčke. Dva hlebčka ostaneta cela, enega pa prelomijo češ pol. Eno polovico denejo med oba cela hlebčka, drugo polovico pa skrijejo pod prt, da jo bodo porabili ob koncu večerje. Zdaj /je neke vrste darovanje. Vsi dvignejo posode z nekvašenimi kruhki, z zelenjavo in vse ostalo, kar je na mizi in zakličejo v aramejskem jeziku: “To je kruh trpljenja, ki so ga naši očetje jedli v egiptovski deželi. Kdor je lačen, naj pride in je, Veliki petek \ Je dotrpel... je sklonil glavo. Izpolnil božjo je postavo, izpil je kelih prav do dna. Nebo je v grozi zagorelo, prav ko je sonce otemnelo. Glej: saj ubili so Boga! Boš, človek, padel na kolena,' poljubil zmučena ramena in rano božjega srca? M. Jakopič ----—o—-— Simon Jenko: V BREZUPNOSTI Moči, moči mi daj, moj Bog! Da, ko napade me obup, ne uklonim silam se nadlog, jim stanovitnost stavim vkljub. Moči, moči mi daj, moj Bogi-Tak krepke kakor zid gora, da, če se ruši svet okrog, propast me najde še moža! kdor je potreben, naj se udeleži pashe. Naj je velikonočno jag- deželo, ki jih je poučil v postavi bi tako v njih uničile vsako sled nje, letos tukaj, ob letu pa v in jih naučil obhajati velikonoč-nečistega kvasu. Pripravijo tudi izraelski deželi. Letos smo tu- ni praznik. Nato se pogovarjajo hlebčke iz nekvašenega kruha kaj sužnji, ob letu pa bomo svo-(imenujejo jih “mazzot”), koli- hodni v izraelski deželi.” kor jih bo dovolj za vso družino in za ves teden. Nekatere,zamesijo z jajci in sladkorjem za otroke in bolnike. Zvečer 13. nizana hišni gospodar ponovno očisti vso hišo kva-šentega kruha. Vzame svetilko, posodo in gosje pero ter preišče vse kraje, kjer! so prej hranili kruh. Kar najde drobtin, jih s peresom pobere v posodo, ki jo hrani dobro zaprto do jutra 14. nizana. Tega dne po kosilu, okrog dveh popoldne, se zberejo vsi domači bodisi na dvorišču ali pa na cesti pred hišo, prižgo baklo in sežgo vse drobtine, ki so jih nabrali prejšnji večer. Zraven govore v aramejskem jeziku: “Ves kvas, ki je še slučajno v moji hiši, naj sem ga videl ali o Mesiju in o Bogu, ki je Izraelov pastir. Nad tem “kelihom zahvale” se je Jezus zahvalil in ga dal svojim učencem, rekoč: “Vzemite in pijte, iz njega vsi, to je kelih moje krvi, ki se preliva za vas Zdaj drugič napolnijo čaše in eden od navzočih razloži simboliko jedi: jagnje spominja na noč osvoboditve in izhoda iz Egipta, nekvašen kruh naglico vv . „ , , ... ,, j , ,. • v odpuscanie grehov. To delajte odhoda, grenke zeli pa trpljenje,! \ J. ° „ . . . , . !v moj spomin. Sem so prvi kriki so ga prenašali v Egiptu. Ko . T . . : „ . , stiani vdeli spomin Jezusovega k, jih je Bog poslal nad Eg.pt, lrJ in zaFdnje pripovedujejo o desetih stiskah, vlijejo desetkrat po malo vina ^ umivalno skledo, ki ga bodo . .... ^ . dvanajsterih apostolov m raz se je pozneje razvilo v evharistično molitev, ki jo ima “nauk na konca večerje vrgli proč. Vsa ta pripoved je neke vrste verouk, ki izhaja iz zapovedi II. Mojzesove knjige, ki naroča, da j je treba otroke poučiti o pomenu praznovanja. Po tej pripovedi izpijejo drugo čašo vina. Nekateri teh c ohranili pri blagoslovov so maši, posebno ne, naj sem ga pobral ali ne, naj besede, ki jih govorimo pri da- V nedeljo, 5. marca, je bilo nadaljevanje občnega žbora kra-zvonovi “domov iz Rima” in'jevne Baragove zveze. Poleg do-streli iz topičev so oznanjali Ve- 'mačega župnika so se ga udele-liko noč,' največji praznik kr- žjli tudi predsednik KSKJ Ed-ščanstva je tukaj. Duhovniki so ward Kučič, Jožef Zorc in Lud-hodili blagoslavljat velikonočna |wig Leskovar. Romanje v.Mar-jedila. Prinesla so jih samaiquette, kjer bo letos Baragov ‘zaubr” dekleta. In kako so hi- j dan, bo v dneh 28. in 29. julija. tela domov v veri, da se bodo še tisto leto možile. Pa jim ni vedno “ratalo .. .” Tudi fantje so muhavi! Pri • naši negovski fari smo imeli velikonočno procesijo že v soboto zvečer. Kako lepi spomini! Množica vernikov, petje zvonov, streljanje iz topičev. Ko je župnik zapel “Zveličar gre iz groba”, se je razvila okrog cerkve procesija. Vstalega Zveličarja je nosil fant, “palunčjak” Podrobnosti bodo sledile. Slovenska razstava velikonočnih predmetov: barvanih jajčk, potic, košaric itd. bo tudi letos od Cvetne nedelje do Velike noči v Muzeju za znanost in industrijo. Pripravila jo je ga. Metoda Fischinger. Oglejte si jo! * “Velikega petka je bilo treba za Velikončno nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je bo, kot da ga ni več in naj bo podoben prahu zemlje.” Od tega hipa dalje pa do 21. nizana je vsak Jud samo nekvašen kruh. ne evharistične molitve posameznih Cerkva. Judje pa nadaljujejo s svojitf1 obredom in se priporočajo Bogu proti izraelskim sovražnikom-Gospodar začne šesti verz 78-psalma: “Razlij svojo jezo ua harode, ki te niso spoznali, medtem pa eden od navzočih vzame skledo, kamor so izlib “vino prekletstva”, ko so prip°' vedovali zgodbo o desetih šibah nad egiptovsko deželo, in pljuskne vino skozi okno. S teU1 rovanju hostije in vina, so vzete iz judovskega praznovanja velike noči. Judje si zdaj ponovno umijejo žele pokazati, naj bi Izraelov® Od treh popoldne do sončnega roke' Nat° ^ gospodar vza- sovražnike zadela vsa stara pr®' me onega od obeh celih hiebc- kletstva. j kov in ga razlomi, govoreč: j Jezus pa je v tem trenutku I“Hvaljen Gospod, kralj vesolja, |govoril o svoji zapovedi ljubeZ' j ki so nam zapovedal jesti ne-'ni. zahoda se pripravlja Pasha. Kupijo jagnje, če ga niso že prej, ga zakolejo (v starih časih so ga zaklali v templju in polili kri ob vznožju žgalnega oltarja) in ga spečejo. Žene pripravijo majhne nekvašene kruhke, ki bodo služili za velikonočno večerjo (imenujejo jih “simurin”) in pripravijo mizo. Nanjo denejo grenka želišča (ločiko, zeleno in razne vrste solate), črno vino in gosto rjavkasto omako, imenovano “harozet”, ki bo udeležence večerje s svojo barvo spominjala na opeko, ki so jo v času sužnosti delali v Egiptu. Ko evangelij opisuje Jezusovo zadnjo večerjo, ne omenja vseh teh podrobnosti, pove pa, da je Gospod poslal Petra in Janeza, naj pripravita velikonočno jag-. nje. Ko je vse pripravljenb, se danes Judje zberejo v shodnici, kjer pojejo hvalnice in molijo psalme, ki govore o izhodu iz- kvašen kruh”. Vsi navzoči vza- j Na koncu začno prepevati mejo od razlomljenega hlebčka psalme, iz katerih je sestavlj®11 storil ods®l hotel in hkrati pojedo. Po evangeljskem poročilu je tudi Jezus vzel kruh, ga razlomil “halel”, prav kakor je st Jezus, preden je z učenci odšel proti Oljski gori, kjer je ih dal učencem, rekoč: “Vzemite začeti svoje trpljenje, in jejte od tega vsi, t,o je moje Telo, ki se daje za vas.” Tako je preoblikoval hebrejski obred v evharistično daritev in najbrž v tem hipu posvetil kruh. Zdaj se pii Judih začne prava velikonočna večerja. Najprej gospodar pomoči list ločike v omako in jo blagoslovi, rekoč; “Hvaljen Bog, Gospod vesolja, ki si nam ukazal jesti grenke zeli.” Nato j,o razdeli med vse. Potem vzame tretji nekvašen hlebček, ki je ostal cel, ga zavije v drug list ločike in ga razdeli vsem. Nato začno jesti jagnje, ki je v krščanski tradiciji vedno pomenilo Kristusa, ki se daje v smo mu rekli. Kot žrtev prve'zazvonii0 jn zapelo ponižanemu svetovne vojng je nekoliko še- človeku veličastno vstajenje-” pal, bil je lep fant in dekleta so menda bolj gledala na njega kot na Vstalega Zveličarja... Ko smo že v mraku šli domov, so po vseh hribih goreli kresovi, ponekod tudi umetno sestavljeni. Zjutraj, na Velikonočno nedeljo, nas je že ob štirih zjutraj zbudilo pritrkavanje zvonov. Kako lepa pesem je tako pritrkavanje. Naš g. Tone Gaber je celo, sestavil posebno brošuro “Slo- (Ivan Cankar.) “Borba za pravico, upor proti pravici — to sta dve sili, ki gibljeta človeštvo! (Dr. Aleš Uše-ničnik.) * Vsem naročnikom in naročnicam, prav tako tudi' uredniku in vodstvu tiskarne prav vesele velikonočne praznike želi ‘‘Toti staj ere” raelskega ljudstva iz Egipta, hrano svojim bratom. Potem se v skupinah najmanj; Ko .so pojedli jagnje, vzame po deset zberejo, da bi jedli hišni gospodar tisto polovico velikonočno jagnje. Večerja se začne z blagoslovom, ki ga izgovori hišni gospodar ali najstarejši udeleženec nad čašo vina, iz katere pri tem obredu pijejo vsi, tudi če so drugače abstinenti. Blagoslov je zahvala Bogu, ki je dal sad vinske trte: “Hvaljen Bog, gospod vesolja, stvarnik sadu vinske trte.” Temu dodajo, da je vino veseli simbol praznovanja. Ko je blagoslov končan, vsak pije iz čase. Da bi pokazaji. da Darujmo za Rozmanovo zavetišče , v Argentini t ■kruha, ki jo je poprej spravil pod mizni prt, jo ponovno razlomi in jo razdeli vsem navzočim kot “posladek” po redni Nato si vsi umijejo roke in si Kot kaže, so šele v krščaH' skem, času na koncu napolni še četrto čašo z vinom in s ter® zaključili obred. Tak je obred judovskega praZ' novanja velike noči, ki je, smo videli, močno vplival r13 krščansko praznovanje iste»a praznika in na obrede evha1^ stične daritve. Dr. Bernardin Sušnik OEk Pristan dolgoživosti Skupina j aponskih poslovni ljudi in zdravnikov namerava ^ stknoviti “pristan dolgoživosti v samotni dolini na ekvador skem jugu, kjer veliko ljudi do čaka 100 let. Dolino Vilcabamba je lanskim obiskal japonski dr-tani, ki je tam naštel 16 stol® ^ nikov, med katerimi je naj starejšemu baje 137 let. Po lanskem pregledu so str° nad tretjo čašo vina, ki jo ime- kovnjaki ugotovili, da se 1®%^ nujejo kelih zahvale’, izgovore , prebivalci zahvaliti za dolgo zahvalno molitev v obliki pogovora. Gospodar reče: “Hvalimo Gospoda, čigar last smo jedli in po katerega dobroti živimo.” Navzoči ponove to zahvalo. Gospodar dvigne kelih in reče: “Hva- in hvaljeno bodi Nato nadaljuje so Judje zdaj svobodni ljudje, Ijen bodi On ne pijejo stoje, kot nekoč v suž-{-njegovo ime.’ nosti, ampak leže na divanu im zahvalo po svojih besedah in se naslonjeni na levi komolec, ka- zahvaljuje Gospodu, ki hrani jene kor so to nekoč delali judovski svet in ki je rešil Izraelce iz j bi bil tudi institut za raz plemenitaši. Egipta ter jim dal v last bogato nje dolgoživosti. Ijenje predvsem izrstnemu nemu obtoku, ta pa je posle® ^ kombinacije nizkega zrac® pritiska (zaradi nadmorske v' ne) in obilice kisika, ki gs rastlina, zelo razširjena v t®l lini. Zdravstveni center, ki g'a ii®a v.načrtu dr. Otani bi sprej®®1^ na oddih in počitek ljudi, iljIN od dela,'v njegovi sesta^ iskoV® ..INADSM OMOVINA Veselo Veliko noč vsem rojakom in rojakinjam, posebej pa vsem spojim sodelavcem! KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Velikonočna voščila Za naj večji praznik naše vere, za Veliko noč drug drugemu voščimo. Voščimo si v naših, družinah, vošči sosed sosedu, vošči-ttio si med seboj v slovenski skupnosti, tudi ljudem doma in rojakom po svetu. Voščimo bralcem in naročnikom našega lista “Ameriške Domovine”, njihovemu uredniku, stavcem, Vsem, ki se trudijo v tiskarni, v upravi, pri raznašanju in dopisovanju! Ko bodo minili dnevi posta in nas bodo prečistile strahote Velikega petka, tedaj bomo zaslišali zvonove in ti bodo klicali k vstajenju in bodo oznanjali Velikonočno jutro, kar pomeni zmago dobrega nad zlom, resnice nad zmoto, lepega nad grdo-’ hi j o, zmago življenja nad smrtjo. Tedaj ZAPOJ VESELO, O KRISTJAN! Da bi to dočakali in doživeli, Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki mu predseduje g. Janez Muhič st. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen g. Lojze Dolenc, za drugega podpredsednika g. Franc Ješe. Tajniško mesto je bilo zasedeno z gdč. Mileno Šalehar. Blagajničarka je ostala ista, ga. L. Grmek. Širši odbor ima še kakih 12 članov-odbornikov. Ko j.e predsednik zaključil u-radni del občnega zbora, je ga. Dolenčeva odprla kuhinjo ip ponudila navzočim najrazličnejših dobrot. Ob teh 'dobrotah se je razvil neuradni del “občnega Zbora” v živahnem in prijateljskem razgovoru. V znamenju priprav Drugače pa dnevi med Tiho in Cvetno nedeljo potekajo v znamenju priprav za veliki teden in za Veliko noč. Obe slo- venski župniji se temeljito prisl želimo in voščimo za letošnjo pravljata. V velikem tednu bo- Veliko noč. Por. Občni zbor društva Slovenski dom V soboto, 11. marca, je bil v dvorani Slovenskega doma na 864 Pape Ave. občni zbor delničarjev Slovenskega doma. Začel ln vodil ga je predsednik §• Franc Nagode. v Po ugotovitvi udeležbe in po Prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora so bila poročila odbornikov. Poročila so vedela Povedati, da je bilo v zadnjem letu v Domu 34 sestankov in raznih prireditev: občnih zbo- r°v raznih organizacij, družabnih večerov, poročnih svatb in Podobno. Odbor je zadeve Do-nia urejal na osmih sejah. Pri-stopili so štirje novi člani, ki jih jo občni zbor potrdil. Dom je unel blizu 15,000 dolarjev do- V župniji Brezmadežne pa bo imel duhovno obnovo skozi ves veliki teden provincial slovenskih lazaristov č. g. France Rode C.M., ki se nahaja v Kanadi na službeni vizitaciji. . Tiha nedelja je bila tudi nedelja darovanja. Verniki torontske nadškofije so ta dan žrtvovali nekaj svojega premoženja in darovali za katoliške dobrodelne ustanove, za vdrževanje semenišča in za podporo razvijajočim se narodom. Pri Mariji Pomagaj so že prvo nedeljo nabrali kakih pet tisočakov. Nabirke v iste namene bodo še v aprilu in maju. Nadškofija bi letos želela nabrati $2,700,000. V lanskem letu je darežljivost vernikov prekosila postavljeni cilj za kakih $300,000. Upanje je, da ta darežljivost tudi letos ne bo popustila, ker potrebe niso nič manjše. Tako ne manjka priprav in ne prilik, da se človek dobro pripravi za veliki praznik Gospodovega vstajenja. Velika noč ima tako polno in bogato vsebino, ki je vsa in samo božja, da ni prav temu praznovanju dodajati še kaj pomladnega. Tudi harmonika in “prosta zabava” nista v prav nikakem soglasju s sta za Slovence v Torontu dve duhovni obnovi. Pri Mariji Pomagaj jo bo vodil urednik ljubljanske Družine dr. Drago Klemenčič. On bo tudi imel za vse župljane v ponedeljek po Veliki 'praznovanjem Gospodo vega noči sestanek,, ki ga pripravlja |vstajenja. Vrnimo se k tistemu KŽL. Kot urednik velikega ka- in takemu praznovanju Velike toliškega lista, ki izhaja v deže- 'noči, kot sta nas učila naš oče in li s ateističnim režimom, bo go- naša mama. Potem bo več žegna tovo mogel povedati veliko za- med nami in nad nami. nimivega. i V - - k ---------o--------- 1 obiska slovanske beške TORONTO, Ont. — Vedno se,izložba z Heimatdienst propa-rad vozim iz Muenchena proti jgando spominja na izgubljeni Koroški, tudi letos pozimi je bi- plebiscit; premnogi trgovci so iz dveh perspektiv, in sicer iz 'sociološkega in narodnega vidika. Poudarjali so, da je Slove-Aec v šolstvu zapostavljen še I bolj kot v narodnem oziru v sociološkem. Namesto da bi dosegel naj višjo stopnjo izobrazbe potom univerze, predčasno izstopa in ne dosega poklicev, ki so socialno na naj višji stopnji. Socialna razlika, razredi se nadaljujejo!? Teza me nikakor ni prepričala, ker je v Avstriji šolstvo ta-korekoč zastonj in so dane posebne olajšave in podpore socialno slabo stoječim dijakom, da res nismo več daleč od ideala, ko vsak sam izbira poklic, tudi naj višji, ako je za to sposoben, kar pač mora vsak dokazati v odprti akademski tekmi. Tudi forum ni v diskusiji obravnaval šolstva s perpektive družabnih razredov, nego se je debata vrtela o nacionalni diskriminaciji slovenskega šolstva. Predavatelji so to čutili in so očitali, da se k debati niso oglasili zastopniki obeh osrednjih organizacij in le poredko kak šolnik. Skozi vsa predavanja, v katerih je bila protiavstrijska nastrojenost preveč posplošena in poudarjena, se je čutila glavna bolečina in skrb, to je osipanje Prunča in dr. R, Vospernika, novega ravnatelja Slovenske gimnazije. Vsekakor so izzveneli letošnji kulturni dnevi vsaj do neke mere pluralistično po zaslugi diskutantov, četudi je bila organizacija predavanj v roki levice z izjemo forumske debate. Bilo je nekaj trenutkov, ko je izglodalo, da bodo levičarji prevladali. Zanimiva je bila opazka Sommereggerja, naj dva predavatelja, člana avstrijske KP, povesta, če govorita v imenu kluba Mladje? Predavatelja sta označila vse kritike za konstruktivne z izjemo Sommereggerje-ve in specifično na to ni bilo odgovora. Prihodnje leto bomo proslavili 10-letnico Koroških kulturnih dni, ki nedvomno pridobivajo na veljavi. Primerno bi bilo ob tej priliki povabiti na sodelovanje tudi Tretjo Slovenijo, da se bomo znebili občutka, da je smisel našega obstoja samo nabiranje sredstev, nakupovanje knjig. Velikih sprememb s tem ne bi bilo, toda očitek pristranosti bi odpadel. Ljubljančani so bili letos prisotni z običajno ekipo in tudi nekaj posameznikov. Eden od teh me je tako skrivnostno po- prij av k slovenskemu pouku.1 tegnil za rokav in se tako tiho Prijave se vrtijo okoli števila pogovarjal, kot da emigracija 1800, to je komaj 35 do 40% na- stoji par minut pred nastopom šega, potenciala. Neprijetno je kontra-revolucije. la ta vožnja zelo lepa. Udoben nemški vlak, malo potnikov in ob celi progi sneg, ki je na Koroškem dosegel višino skoraj dveh metrov. Celovec me še vedno pritegne; tipično uradni- Slovencem nenaklonjeni in imaš občutek, da si v mestu, kjer nisi dobrodošel. Malo ti dvigne moralo Hiša slovenskih sester, slovenski napis na'dveh posojilnicah, na knjigarni in seveda Mohorjeva. Da bo mera polna, pa celo v Mohorjevi v prvem nadstropju, kjer so številni uradi povezani z NSKS, vlada ozrač- __ ______ško mestece, zvečer na razpola- kodkov in nekaj nad 13,000 do- go ena večja kavarna in nekaj larjev izdatkov. Dolg'je razen sedaj silno dragih restavracij in nekaj malega ves plačan. Do se- gostiln. Nezanimiv in neprivla- *Ai je bilo prodanih 215 delnic, čen za Slovence, ker te trgovska je, ki ni prisrčno, ker visi v , ^aku nenaravna preonostran-| ska povezava! demokratske Imanjšinjske organizacije z diktaturo. kompm pm\m mmih V letu 1978 smo glavni kontraktorji za že odobrene čarterje kanadske družbe za potovanje v Ljubljano. Boeing 707— cena — US Š422 0tl 28. junija do 8. avgusta od 12. julija do 8. avgusta v °d 28. junija do 22. avgusta od 12. julija do 22. avgusta Prav tako prodajamo vse druge čarterske karte za v Jugoslavijo in seveda za iz domovine v Toronto, vse navadne, čarterske, mladinske in turistične karte za kamorkoli, v Florido, na Havaje in Karibsko morje. Strokovna postreš-kn za najem avtomobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, Potne liste in vize. Karel ŽUŽEK Toronto, Ont. — Tel. 534-3891 ^EFER URBANC, notar G35A Bloor St. W. ******tf*r**vr** cttrn s,- s tt t c 9 ra/nt* mfSf Koroški kulturni dnevi so se vršili v Slomškovem domu v I - ‘ ! Mohorjevem bloku. Te dneve j formalno organizirata NSKS in [Krščanska kulturna zveza na [eni strani, na drugi strani ZSO 'in Slovenska prosvetna zveza. ! Vendar je letos v praksi zopet [izzvenelo tako, da je glavno besedo pri organizaciji predavanj imela slovenska levica. * Letošnja tema “Šolstvo na južnem Koroškem” je bila aktualna. Večina predavateljev je bila iz kluba Mladje. Temo šolstva so obravnavali v glavnem bilo dejstvo, ki se je razkrilo pri debati, da obe osrednji slovenski organizaciji do danes še nista vložili formalne prošnje za ustanovitev slovenskih ali vsaj mešanih otroških vrtcev. Zaenkrat so vrtci organizirani po občinah, za zaščito manjšine bi bila potrebna zvezna ali vsaj deželna zakonodaja.: Dušan Schlapper se je v svojem predavanju dotaknil političnih beguncev, ko je rekel: “Politični faktor koroškega nemčur-stva (so bili) tisoči fašističnih beguncev iz Jugoslavije in Madžarske, katerih jedro je bil predvsem antikomunizem, (ki je povzročil) prve napade na u-pravičene zahteve vodstva koroških Slovencev”. K temu sem pripomnil: “Ko je bilo govora o fašističnih beguncih iz Jugoslavije, upam, da tu niso bili mišljeni slovenski politični begunci, ki so se takrat umikali preko Avstrije v j Ameriko. In ko je že govora o ; slovenski gimnaziji, naj tu ome-jnim, da je v taborišču Lienz na [Vzhodnem Tirolskem delovala jV letih 1945 — 1947 pravzaprav [prva slovenska gimnazija v dru-'gi avstrijski republiki, ustanovljena od beguncev in odobrena po zaveznikih. Zrelostna spričevala te gimnazije so bila sprejeta po vseh avstrijskih univerzah. Tako ugotavljam, da smo imeli Slovenci prvo gimnazijo v stari Avstriji v Škofovih zavodih v Št. Vidu, ustanovljeno po nadškofu B. Jegliču, drugo gimnazijo v Lienzu in tretjo — današnji ponos — v Celovcu. Postavljam vprašanje: ali nismo slovenski Korošci v svojih odno"-sih od zavezniške uprave grešili in zamudili prilike, da si nismo zagotovili kake narodne pravice in tudi gimnazije, ko Avstrijci še niso imeli mirovne pogodbe v rokah? Ako pogledamo na Primorsko, so ravno zavezniki leta 1946-1947 ustanovili slovensko ljudsko in srednje šolstvo in ne vidim razloga, zakaj ne bi isto napravili na Koroškem.” Na gornje je reagiral samo Pavle Strajn od Slovenskega raziskovalnega instituta v Trstu, češ da so zavezniki samo “obnovili” šolstvo, ki so ga ustanovili partizani na osvobojenem ozem- Iju. Zapažene so bile intervencije vodij debat clr. V. Tnzka, dr. Nadaljeval sem pot po južni strani Vrbskega jezera, mimo hotela Korotan. To je prelep ho- stel na krasnem delu južne oba-,le, lastovan po slovenskih poso-[jilnicah. Na žalost je hotel na |slabih, nogah in naprodaj. Nevarnost obstoji, da pride celo v nemške roke. Velika škoda, toda tu se zopet vidi, da zadruga ne more običajno uspešno voditi tako kompleksnega podjetja, ki pa bi bil idealen objekt za družinski obrat. _Dr. J. Kolarič v Št. Jakobu v Rožu je bil vesel mojega obiska. Že par let se nisva videla. Svoje križe in težave dobro prenaša in z zaupanjem čaka na 50 let mašništva letos poleti. Kritike o njegovem delu “Rožman IH”' so v glavnem ugodne, celo z juga ni čutiti kake močne reakcije. Verjetno realnih argumentov ni mogoče podati? To je verjetno zadnja večja knjiga o slovenski revoluciji in reakciji, ki jo je pisal človek, ki je še ! lahko govoril z očividci. Prodaja sicer napreduje dobro, toda stroški so bili veliki in vse dokler ne bo 70% vse naklade pro-jdane, se bo v knjige pisalo z rdečim črnilom. Na pokopališču je bil grob dr. Basaja pokrit z dvemi metri snega. Pri vhodu v cerkev je pripravljena velika in lepa spominska plošča, posvečena dr. Antonu Janežiču, dar Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Svečano odkritje bo letos ob 150-letniei njegovega rojstva. Prav je, da se spomnimo tudi naših velikih mož, ki so živeli izpred dobe 1941-1945. V velikem snegu sem obiskal še našega kiparja prof. Goršeta, ki še vedno dela in ustvarja. Potem sem se vračal po desnem bregu Drave, preko boroveljskega mostu, mimo Vetrinja ... Peter Urbanc CLEVELAND, O. MAU OGLASI Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša s 7 sobami v fari sv. Vida ugodno naprodaj. Odprto za ogled v soboto od 2. do 5. popoldne. Kličite 951-5025 (43-52) Hiša v najem Neopremljeno hišo oddajo v najem, 4 sobe in kopalnica, $75 zgoraj, $60 spodaj (mesečno), na E. 76 St. v bližini St. Clair Avenue. Kličite po 6. zvečer 943-3603. (43-45) Za hišna popravila Za kakršnakoli hišna popravila, prenovitve in olepšave kličite strokovnjaka Roča Dušaja, 881-0683, od 5. pop. do 11. zv. -(42-46) CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA NAŠ JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI STAREGA KRAJA IN AMERIKE - ZMERNE CENE - VIENNA GARDEN žgane pijače, domače in uvožena piva ter vina, UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM VZDUŠJU STAREGA DUNAJA! ZAJIRK - KOSILO - VEČERJA BANKETSKE PROSTORE ZA 150 OSEB I38S E. 36 St telefoni 881-4222 V najem Stanovanje z dnevno sobo, spalnico in kuhinjo s štedilnikom in hladilnikom ter kopalnico. Zgoraj. Kličite 732-9963. (42, 43) Stanovanje iščejo Mlad par išče stanovanje v bližini E. 185 St. ali dalje proti vzhodu. Kličite po peti popoldne tel. 943-4681. (40-43) House For Sale 1 Double — 5-5, double garage on E. 78 St. Call after 4 p.m. 942-3173. (40-43) ROOMS FOR RENT 4 and 5 Rooms. East 49 St. and 58 St. area. — 421-1047. (x) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Bivd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA *99 E. 260 St. 731-107(1 Odprte od 9. do 9. Roofing & Chimney Repairs FREE ESTIMATES Call 391-6845 ask for Bill or Del (x) JAMES A. SLAPNIK, JR. FLORIST 1820 St, OSair Ave, 431-3824 BEST WISHES FOR A JOYOUS EASTER VESELO VELIKO NOČ ŽELIMO VSEM DRAGIM PRIJATELJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM FLORI AN IN MARY KONČAR — lastnika MODEL MEAT MARKET 610 E. 200 ST. EUCLID, OHIO 44119 — KE 1-7447 6RDII38VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 SS, 17010 Lake Shcfe Bivd. 431-2088 531-6300 GRDINGVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Ro&d 531-123S ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND LJUBLJANA od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM i? MIHELIN TRAVEL A Z /. /> 4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 , Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO! N.N XS-s-. -vX V*. \ "vS A ^ N-.-v"v X . XV >>0 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 21, 1078 91 9? 95 M 9! 95 M 93 93 93 i M VOŠČILA IZ MILWAUKEE I| j —ig j nas v cerkev k blagoslovu buta' Sggfare, raglje m mgm Na Cvetno nedeljo nosijo pri FRANČIŠKANI, KI UPRAVLJAJO FARO fSV. JANEZA EVANGELISTA ^ V MILWAUKEE!!;, WIS. pH 9! J 93 93- M 93 VOŠČIJO VSEM FARANOM ZLASTI SLOVENSKIM ROJAKOM, VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE B S 4 9J 9) 4 91 91 4 93 93 i BEST WISHES FOR A HAPPY EASTER SCUFF FUNERAL SERVICE 5920 West Lincoln Ave. W'est Allis, Wis. S 1 M 93 93 pi I 93 93 91 93 93 pi 93 .i 9) -i 93 HAPPY EASTER FIRST FEDERAL SAVINGS OF WISCONSIN 634 West Mitchell Street 414/278-1060 Milwaukee, Wis. .i- 91 pi 93 pi 93 pi I ■pi ODBOR MISIJONSKEGA KROŽKA -MZA V MILWAUKEE]!! želi vsem dobrotnikom in prijateljem miru in milosti polne VELIKONOČNE PRAZNIKE! France Rozina Mici Coffelt tajnik predsednica Telefon 543-5322 B r 16 r B r B p* 16 r B ir B ■0» B r B r B r B 0s B r 16 B r B —r B r B r B r . B r B • r B r B r if B r B r B p* B p* B ir ■ B Šf Llncoln 1-7533 B r B r i i ---------B r B r B Sf B f B if J§ r B r B r B p* B r B r B r S r B Jf B r B B r B r T B r i g B r B re, ponekod tudi oljčne vejice. Gorenjska butara, beganica, je sestavljena iz treh leskovih, treh vrbovih in treh drenovih šib, vmes je zataknjeno bodičje, bezeg, mačice in bršljan, na vrhu ima šopek oljke, brinja ali bezga za vršiček. Vmes go navezana jabolka in pomaranče. Po blagoslovu vtaknejo ponekod oljko v hiši za stropni tram, da ne bo ognja, ali pa naredijo iz nje .križce, ki jih pritrdijo na hišna in hlevna vrata, oziroma okna. Za Veliko noč morajo ženske hišo očediti, vse mora ven na pomladansko sonce: pohištvo, posteljnina, obleka.-Ponekod hišo tudi prebelijo. Po župnijskih cerkvah pripravijo1 božji, grob, navadno v stranski kapeli. Za to uporabljajo preprosto naslikane kulise, ki predstavljajo skalnati Kritusov grob, stražarje v naravni velikosti in obrise jeruzalemskega mesta v ozadju. Nad grobom se dviga prazen križ z belim prtom, položenim čez prečni tram. V četrtek odidejo znovovi v Rim, njih vlogo v cerkvi pa prevzame raglja. Stara pravica mladine je, da tudi. ona sodeluje pri cerkvenih obredih z ragljami, klepetci in ropotci. Ponekod izvleče mladina pred cerkev stare zaboje, škafe in sode ter udriha gorjačami po kupu lesene ropotije, dokler je popolnoma ne razbije. Tedaj “Boga strašijo”, tako pravijo temu zbijanju. Veliki petek ljudje obiskujejo božje grobove po različnih cerkvah. Doma pa pripravljajo že-gen: gnjat, klobase, pirhe, potico in hren. Pirhe barvajo z enotno barvo ali pa jih umetno porišejo. Veliko soboto v zgodnjih urah blagoslavlja duhovnik velikonočni ogenj in vodo. Za ta ogenj zakurijo razbite deske, ki so o-stale od “strašenja Boga”. Otro-ci ga raznesejo po hišah in zanj dobe velikonočne dobrote. Vsaka verna družina si sama preskrbi v cerkvi tudi blagoslovljeno vodo, ki mora vedno biti pri hiši. Na Veliko soboto popoldne nesejo predvsem dekleta v jer-basih žegen k blagoslovu v cerkev ali k bližnji kapelici. Po končanem blagoslovu med seboj tekmujejo, katera bo prva doma. Tista se ibo namreč najprej omožila. Zvečer zažigajo ponekod fantje kresove, imenovane vuzmenice. Vstajenjska procesija je eno najlepših slovenskih doživetij. Pokanje možnarjev, slovesno pritrkavanje .zvonov, vihrajoča bandera, petje in godba — vse ustvarja praznično razpoloženje. Ponekod nosijo belo oblečena dekleta na blazinah mučilno o- K ^ .... 9 9$ JI 91 Ji 93 JI 91 JI 9] 9] 91 J! 93 Ji l93 JI 9 Ji 93 JI 93 Ji 8? J? 91 JI 9j i-93 B JI 9! Ji 91 J§ 91 9 J; 93 JI 9. Ji 9 9 JI 9 JS VELIKONOČNA VOŠČILA SLOVENCEV IZ CHICAGA IN OKOLICE Mirko Geratič - "Toll Štajerc' želi vsem, ki berejo njegovo kolono, ne oziraje se na to, če soglašajo ali ne, veselo Veliko noč z željo, da delamo vsi skupaj složno za vstajenje slovenskega naroda v lastni državi! JOŽE IN MARIJA BERNIK CHICAGO, ILL. želita slovenskim rojakom blagoslovljeno in veselo Veliko noč! PEPCA MOKOREL želi vsem prijateljem in znancem v Chicagu in drugod prav vesele velikonočne praznike z željo: združimo se vsi za dobro slovensko stvar! B r B B |f B fef B §f B r B if B r B r B if B r B r B ~if I r B r B r B if B r B r B r B r B p* B B r B r B gf B JI 9' JI 9 JI 9 J? 9 Jt 9 JI 9 Ji 9 JI 9 Ji 9 Jf 9 9 JI 9 VELIKONOČNA VOŠČILA SLOVENCEV IZ OMAGA 11 OKOLICI VELIKONOČNIM VOŠČILOM se pridružuje tudi DUHOVŠČINA FARE SV. ŠTEFANA rodje, s katerim so mučili Kristusa — bič, kladivo, trnovo krono in drugo. Moški spremljajo nebo s posebnimi svetilkami na drogovih. Pred nebom nosijo kip vstalega Zveličarja. Duhovnik zatakne nagelj vrh monstrance. Hiše, mimo katerih, gre procesija, so okrašene s prižganimi svečami, cvetjem in zelenjem. Podeželska procesija krene iz vasi med travnike in njive. Na Veliko noč zjutraj je že-genj na mizi. Potem se začno igre s pirhi: trkljanje, trkanje in sekanje. Pri trkljanju spuščajo pirhe po narejenem žlebu na tla. Če spuščeni pirh zadene na tleh' ob tam že nastavljeni pirh, pobere tisti, ki je pirh spustil, oba. Pri trkanju udarjajo s pir- j bom ob pirh in sicer s “špico” ob “špico” ali s “peto” ob “pe- to”. Komur se pirh pri tolčenju ubije, 'ga izgubi. Pirhe sekajo običajno s kovanci. Nekdo daje jajce sekati, drugi mora z določenim številom zamahov pognati novec v jajce. Če zadene, je pirh njegov, če pa ne, vzame lastnik pirha tudi novec. Voščite VESELO VELIKO NOČ svojim prijateljem ■ . ; 'm ■ ' 2 ^ / v , • AMERIŠKI DOMOVINI! JŠ Ji J3 Ji JI Ji Ji Ji Ji Ji ji ji Ji Ji 9 JS 9 Ji 9 J 9 H 9 9 VOŠČILA IZ MILWAUKEE tf B šf B if B $* B r ' B fr EASTER GREETINGS JELENC FUNERAL HOME COMPLETE FUNERAL SERVICE 92316 W. National B 93 Phone 645-3278 — 645- Mihvaukee, Wis. r r if r if p* r r r if r r if 'Hr if if Ji 4 9 4 9 CHICAGO, ILL. 1 4 9 4 1 93- 9 9 4 4 9 Ji 9 M 9 a 1 9 a Družina Ludvik in Coristne Leskovar Prodaja zemljišč in zavarovanja, 2032 W. Cermak Rd., Chicago, 111. 60608 Poslušajte radijsko oddajo vsako nedeljo na WOPA 1490 KC ob osmih zvečer. ANTON GABER ST. Z DRUŽINO 2215 S. Wood St. Chicago, IH. želi vesele praznike Gospodovega vstajenja! B r B r B r B r B r B r B r B 0“ B r b r B if B r B r fč5 gr ‘š if if Pl r- B if i r. g r. S r, i S r B r. B r i r B 9 M 9 M 9- 9 JI 9 LUDVIK IN MARA JELENC 3743 S. Gunderson Berwyn, III. voščita veselo veliko noč in lepo pozdravljata! V BLAG SPOMIN 14. OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI ALICE YERAK roj. ROZMAN Umrla je 23. aprila 1964 Štirinajst let je že minilo od tistega dneva, ko si odšla od nas za vedno. Ostali so nam le lepi spomini na Tebe in tiste srečne in krasne čase, ko smo bili vsi skupaj. žalujoči: ANTON — soprog ELSIE KOZAR — hčerka RAY — sin VNUKI in VNUKINJE BRATJE in SESTRE TRIJE VNUKI in VNUKINJE OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 21. aprila 1978. 4 9 4 9 Ji I 9 • t' ! 9 JI 9 JI 9 J3 9— Ji 9 9 Jf 9 Ji 9 9 Ji 9- DRUŽINA ANTON GABER ML. s sinom Frančkom in hčerko Katico 2034 W. 22 PL, Chicago, 111. želi vesele velikonočne praznike! • ' f OTMAR IN ANICA TAŠNER Westchester, 111. želita vsem prijateljem in znancem širom Amerike in Kanade veselo Veliko noč! JOŽE IN MARA VIRANT želita za praznike Vstajenja vsem vse najboljše, tudi uredništvu in upravi Ameriške Domovine! r € B g 4 I Š E S E Š r S E C B K g 0 S B B