Insorati so sprejemajo In volj« tristopna vrsta: 8 kr., žo so tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ H II 11 II II Pri večkratnem tiskanji se cona priuierno zmanjša. R o k o p I s I so no vračajo, nefraakovana pisma so no sprejemajo. N&rožnino prejema opravništvo (ndmlnistraolja) in okspodioija na Dunajski cesti št. lo v Modija-tovi hiši, II. nadstropji. Politična lisi za slovenski narod. Po pošti prejemati velja: Za colo loto . , 10 gl. — kr. Za pollota . , B „ — „ Za cotrt lota . 2 „ 60 ,, V administraciji volja: Za colo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol lota . 4 „ '20 „ Za uotrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan "J i 60 kr. voo na loto. Vrodnistvo na Dunajski cesti štev. 15 v Modijivtovi hiši. Izhaja po trikrat na todoa in sicor v torok, čotrtok ia soboto. Zarad praznika presv. R. T. izlilo prihodnja številka ,,Slovenca'1 v soboto 10 t. m. Ob letu in dnevu. (Konec.) Kako pu država, kak« jo ljudstvo zado voljno z ministerstvom ? Koliko more biti za dovoljno ? Liberalci so veliko govorili in kazali na to, da ]o držuvu oškodovana , a dokazali tega niso. Levica državnega zbora ni bila nič štedljiva, kedur je bilo treba kacega razkazovanja, kake zatožbe, a da je vstava prelomljerin, tega niso prinašali. Iz tega sledi, da so vsi ukazi zarad jezikov izhajavši strogo med mejami vstavili h določeb. Ker so pa vstavo izdelali najbolj iz-najdeni iu nutnnko čuteči čuvaji moderne dr-žuve ker se v nji odločno povdarja jednako-pravnost vseh narodov, in ker to, kar je biio 1. 1801 pravuo načelo liberalcem, danes ne more gubiti države, pobiti so teduj gospodje s svojim lastnim orožjem iu pritrditi morajo, da državo ne pogublja oosedna izpeljava tega, kur so sami postavili. Sicer nam je dobro znano nečimurno besedovanje: ,,No, tako nismo mislili I" Nuj bode, a slabih državnikov je iskati le tum, kjer bo mislili, da blagor države zavisi od nekaterih raztegljivih paragrafov. Resnica pa je vendar, du Be korist države pospešuje, ako se državne osnovne postave tako tolmačijo, kakor so sedaj razkladajo. človek se mora z logiko skregati in razmerje popolnoma prezreti, ako pozabi na se- daiijoBt, in ima pred sabo le bodoči vzor države, ter hoče narodnostim po sili vcepiti „nem-ški duh" pa veudar še ziigotovlju, da varuje državno korist. Recimo p», da Be res zgodi, kar je nemogoče drugej — kakor na papirju, da Avstrija postane ,,ueu;šku držuvu", kuj nas čuka po tem ? Ali bi jo na OBV()jil nemški sosed v svojo korist. Tako je slavno varstvo, b katerim hočejo osrečili nemški vstuvoverci avstrijsko državljanstvo. Pokl c naše države jo tako določno izražen v svetovni zgodovini; da le budalost ali izdajalstvo nočo spozna'i, kako blugronosno je, ako razne narodnosti druga poleg prebivajo v lepi Bložnosti na ozkem prostoru sveta, ki loči dvojo mogočnih narodov. Državna korist bo tedaj ne oškoduje s to malenkostjo jezikovih postuv, marveč se po-spečuje, kajti tum, kjer jo bistvena in utrjena različnost, so moru ta spoštovati, kdor hoče na goro Iti, mora po nji stopati, gora bo mu no bode ponižala. Ministerstvo Tatfle-ji vo se moro imenovati vstuvoverno, dusiravno sta v njem Pražak in Dunajevski; federalističnega načelu ne moremo imenovati razdevajočega, a temu kabinetu vendar ne morejo podtikovati federalističnih namer. Kje je tedaj v liberalnem smislu državna korist oškodovana? Politično, inorda duar-stveuo ? Prestolni govor omenja, naj bi Be enkrat opustilo na posodo jemanje in naj odpade pri- mankljoj. Samo ob sebi bb razume, da to bo ni moglo zgoditi že 1. 1880, nepristojno bi bilo tirjati, naj Be to zgodi šo preden mine šestletna doba državuegu zborn. Nikjer ne odločuje, zgol ukaz: „tnko hočem tako zapovedujem", tedaj tudi pri denurstvu ne. To vedo liberalci povedati tudi iz dobo svojega gospodarstvu. Sedanji sistemi pri denarstvu bi Bamo to očitali, du bo preslabo drži starega kmetijskega pravilu, ki pruvi: Ne potroši višej, kakor pridobiš ; a drži se ta sistemu še zmirom libe-rulnegu pravilu, ki se glasi: Pridobiti moramo toliko, kolikor potrošimo. Liberalci no smejo praviti, da je državna koriBt v nevarnosti, ako se vlada po njih navodu. Od troškovniku sedanjega denarstvenega miniBterstva pravijo, da so stavki pošteno postavljeni in da se leto za letom nekuj zboli-šuje. Priznati moramo tudi dobro voljo, du bo odpravili tisto norčevo, a veudar liberulno teorijo, da bo držuvni dolgovi držuvnemu gospodarstvu koristni, in da se sedaj reBiio prizadevajo, ogniti so izposojevanja. Da so to moro zgoditi lo s pomočjo novih davkov, je oči vidno. Ali so narodi zadovoljni s temi davki? Pustimo za sedaj to vprašanje , glejmo tukaj le na državno koriBt I Dac na petrolej, kavo in žito ljudskega premoženja šo ne moro uničiti, politika o gospodarstvu tudi no zgubi bvojo veljave, ako se jeduačt nemški in amerikauski; troškovnik se približuje ravnotežju ; iz teh vzrokov je res težko očitati, da je državna korist v denar-stvonem oziru oškodovana. Liberalci tega no isnt» Nekaj o Afriki. (Konec.) Stanl(y, katerega so poslali lastniki ve-licega amerikanskegu časnika „Nev-Jork-He.-rold" in ungleškegu ,,l)aiiy Telegraph" in z vBem potrebnim preskrbeli, prišel jo naj prej do jezera Ukerevo, ga jo prebrodil iu premeril na čolnu Ludy Alico, ki jo bil razložljiv in ga jo bil sč sabo pripeljal. Na bregovih tega velikanskega kopuozemskega vodovja je bil prijazno sprejet pri mogočnem zamorskem knezu Mseta iz Uganda Ta najsilnojši vladar v srednji Afriki jo izredno nadurjen knez, ki želi v omiki nupredovati, po svoji obsežni zemlji sicer strogo gospodari, a napravil je mir in rod. Po veri so drži ,,Islama" pa ni neobčutljiv do krščanskih reBuic, in Stunley je priporočil misijonarjem, nuj napravijo na njegovem dvoru postajo, to so tudi Btorili katoliki in protestantje. Od tod jo šel Stunley k jezeru Tanganykn, obiskul kruj, kjor je pred štirimi leti najdel Livingstono in je v Nyangve skupaj »pravil več sto mož, da bi rešil zastavico reke Lualaba. Nekaj po čolnih, nekaj po bregu so prodirali njegovi ljudje dalje in dalje v neznano daljavo, ne vdoč, kam jih bodo pripeljala Bilna reka. čez goščave bo bi mogli pota narejati, večkrat krvavo boriti se z okoličaui domučini, ob slapih so mogli čolne po BUhem naprej spraviti; bolezen in lakota sta pobirala ljudi, a poslcdnjič jih jo vendur pogum zapuščal in pešalo jo zaupanje v njih vodjo, kateri jih je doaihmal zmirom znal nav-duševuti, — kar so domačini reko začeli drugače imenovati. Zastavica je bila rešena, Lualaba jo bil Kongo. Upanje, da bodo kmalo rešeni, dujalo je pogum. Na potu bo je Stanley mudil 22 mescev, prehodil in prevozil pota 11.000 kilometrov in poslcdnjič je dospel do atluutiškegu morja. Silo imenitne reči je izpeljal S'anley, njegov pogum jo zares občudovanja vreden. On jo to vso popisal, višavo meril, zemljepisno širjuvo določil, tako dn jo težko ruzu meti, kako mu jo bilo mogoče pri takem trpljenji, pomanjkanji in uaporu vso to tako na tunjčno zupisovuti. Osrednji del Afrike kar na enkrat zudobi po njem imena rekam, deželam in mostom, od katerih prej nihče ni vedel kaj; on pove o pritlikovcili, krvoločnih Vatva, o človekojednih M a uy e m a, o A m u- Myam, Vareggu in Mepungti, on je spoznal, da bo tum reka v nje daljuim teku ne imenuje [mi večem, a po manjšem dotoku, zapisul jo besede sedem zamorsk.h jezikov — vse to dola njegovo ime uepozabljeno v zemijepisji. Stnnley jo spodbudil svet šn bolj v preiskovanje Afrike. Središče družbam, ki so se namenilo temu delu, je b.lo družba „Medna-rodna afrikanska ussocijacija', katero je osuovol belgijski kralj, dobila je javn h in privatnih doneskov, da postopa po splošnem načrtu. Iz med Nemcev je prišel Pogge, rojen Mtkien-buržau v južuo „Kougovo" porečje, dolgo časa je bval v Mussumbu, Btulnem mostu kneza Mnuta Jamov; Kameron bo jo zastonj prizadeval kjo prodreti, od tod so jo vrnil nubruvši veliko gradiva. Po istem potu je šel inženir Scbiltt, ki jo na tanko premeril dotoke Koogo. Pred vsem pa jo „mednarodna nfrikanska družba" stavila za načelo, da se ima zaporedoma prodirati v osrodje Afrike, napravljajo postaje, od tod bi bo daljo postopulo, 16 bo-sednjimi ljuJstvi mora se, kar le meč, prijazno postopat'. Iz Sansibara se je odpravil belgijski kapitan Crespel, po njegovi smrti pa Cambier, morejo reč;, ker bi sami gotovo še slabeje gospodarili ali vsaj ue bolje, kakor gospod pl. Dunajevski, o katerem z zaničljivo zavidnostjo pravijo, da ima izredno srečo. Ako so Pretisa hoteli imeti za denarstvenega ministru, tedaj bi že zarad previdnosti ne smeli napadati Dunaj« vskega. Veselo je gledati, da se država ozira na srednji stan, ki je sedaj od vseh straui v nevarnosti, iu prav ta je naj boljša hramba za državo, ki je sestavljena iz stauov, a ne iz razpršenih oseb. Prizadevanje, ljudsko odgojo postaviti na versko podlago je sicer še majhno, vlada je o tej stvari še močuo bojazljiva in samopašna, a začetek je vendar le storjen. Upajmo, da bb to prizadevanje ukrepi, da s tem dobi država močno podpore, ker brez-božci ne sestavljajo vlade. Mnogo bode še treba truditi se, da se postavi državino poslopje krščansko-katoliško in možje pri sedanji vladi zato niso poklicani; tudi ta rod ne bode doživel izvršitve. Tedaj utešimo se b tem, da se sedaj nekaj popravlja pri podlagi državi. Dokazovali smo, da je Taaffcjeva vlada še zmirom vstavoverna, da je Taaile Bam bolj liberalen, kakor konservativen; bolj pa, ko ministerstvo povdarja svojo VBtavovernost, manj stori za prapo korist ljudstva, a tam, kjer vBtreza ljudstvu in njega željam, pride bolj ali manj v nasprotje z liberalno teorijo, kakor 8e liberalizem razumeva od i. 1780. — Ta okolnost nam pa razjasnuje, da pod Taafe-jevo vlada le kaplja, a teče ne, dasiravno levica upije o „popustljivost', o koncesijah". Pa vendar le kaplja. Gremo naprej a ne nazaj. Večkrat so uže povdarjali poslanci, da Taafe-jevo ministerstvo podpirajo za to, da Be liberalna pogubonosna in nesrečna vlada ne začenja zopet. Ker to zatrjujejo strogo konservativni gO' spodje, moramo vendar verjeti, da je državna ladija krenila na boljšo pot. Liberalno drevo bo tu iu tam tako nasekali da se bode pečat-i vendar le posušilo. Pred vsem pa povdarjamo, da bo začeli skrbeti za kmeta. Ljudstvo se ima zahvaliti le ti vladi, da niso povzdignili zemljiškega davka na 40 milijonov, ker v ta namen so začeli vravnavati zemljiški davek. Liberalua obrtna prostost je zadušila obrt; to skušajo sedaj na bolje prenarediti. Ubož- uemu srednjemu stanu skušajo pomoči, da se stau ves ne izgubi iu se proletariat. ne pomnoži. Kupčijstvu ao nekoliko perute pristrigli, coluiua naj pomaga kolikor toliko domačemu izdelku nu kviško. Nekako sramožljivo in boječe posluša vlada boljSi duh časa in gled<5 na žalostne nasledke brezbežnosti ne ogiba Be le kulturnega boja, marveč Be tudi včasih, nekoliko obotavljajo, upa naprej stopati po smislu krščanske politike. — Vs8j je na dnevuem redu posvečevanje nedelj in šolska rt forma. A misli v centralizovauem vladanji se mi-nisterstvo trdovratuo drži. Morda da je to za sedaj tudi dobro I Ako tedaj drugo k drugemu vzamemo in med sabo primerimo, smejo avstrijska ljudstvu b ti nekako zadovoljna. So ve, da to še ui vzor, a v tem trenutku je mogoča morda le taka vlada. Upajmo pa, da se s časom zboljša, da postane Avstrija vtrjeua na znotraj in močnejša na zuuaj. Politični pregled. V Ljubljani 5. junija. AvNtrijBke dežele, llriavni finančni minister bode morda Hallay - se ve da Madjar. Sestavil je program, po katerem misli vrdevati Bvojo stroko, posebno kar se t:če gospodarstva v Bosni in Hrcegovini. To dni je bil poklican Ti.-ca za Dunaj, da He tudi on izreče o Kalay evem programu, ministri ta stran Litave bo mu pritrdili. (Iz tega se vidi, koliko premore Madjar pri vladi v Avstriji.) Trnovi n s k I minister baron Pmo je šel v Berolin, da OBobno vidi v organizem državnih železnic in da pogleda tudi berolinako mestno železnico. Iz. Krna 2. maja. Veliko posestvo na Moravskem je volilo gn frambo je VBtnnovil postajo v „Karema"; od tod pričakujemo daljših naznanil. Ob jednem kc je od zahoda odpravil v poletji 1879 po nalogi mednarodne družba ueutrudljivi Stanley, da Dareja ob Kongu postaje in pota ckoli slapov v tej velikanski reki. Belgijska parna ladija Barga (kapitan Losevvitz), je šla kmalo za njim, da pripravlja pota kujčiji; vapor ima ii; sabo vtč manjš.h razložljivih čolnov, ki imajo iti do zadnjih brzic pri Kongo in podpirati Stanleja pri njegovem nevarnem podvzetji. Zaslovela je tudi porlugiška pošiljatev, vodil jo je mujor Serpu Pfuto, ki je tudi prepotoval Afriko, kakor je široka, ker Be je novembra 1877 odpravil iz Benguele na zahodnem bregu in od juga prišel do reke Sambesi in mesca februarja 1870 na dan prišel v Pretoriji v Trausvaal na vzhodnem bregu ; ker se ljudo-piBja tiče, je zauimivo njegovo potovanje, ker je najdel skoraj čisto belo ljudstvo „Ci8ne quere". Važno je tudi potovanje franco-Bkrga potova'ca grofa Savorgnan de Brazza, ki je Bkoraj ob iBtem čbbu preiskoval po- rečje ,Ogovu'' reke, ki bo izi.va na sever od Kongo v atlantsko morje; mislili so, du bode po ti reki dolga kupčijsku pot, u Brazza je uasprotno dokazal, da se Ogovo kmalo razdeli v dve neznatni in plitvi reki; a posrečilo se mn je, da je najdel mogočno reko „Alima", ki priteče na desni strani v Kongo. Francoska vlada mu je dovolila lepo svoto denarja, da napravi na ,,Ogove," stalilo postajo. Omeniti gre Šo slavne delavnosti misijonarjev; za zemljep šuo vednost bo njih postaje silo važno tudi občovanj« in promet pospešujejo. Katoliški in protestantovski misijonarji poučujejo v krščanski veri, in poleg tega no znanstveno delavni, ker pa napravljBjo stalne postaje in korak za korakom prodirajo, jo to-1 ko važueje njih delovanje. Postaji; imajo na jezeru Ukereve, a tudi ob reki Niger iti njega pritoku Biuue. MiBijonarji delajo pri Kafnh in slavna angleška ,,London MiBsionaiy So-cieiy" je napravila poBtaje pri jezeru „Tanga r^ika" (postaja Udžidži) in pri jezeru „Nyassa" postaja Livingstone, tako da mali vaporji teh misiuarjev plujejo sedaj po treh srednje ofri-kanskih jezerih. ŠkotBki misijonarji so ustano- vili pri jezeru š rva postajo Blantire in ,,Baptist, Missionary S(>ciety" je prodrla v področje „Kougo" iu v deželi Makuta so jo prijazno sprejeli. Po popisu vseh potova/cev je osrednja Afrika rodovitno polje, ki čaka le dobrega semena, da postane blagoslov vesoljnemu svetu. Zakladov iz vseh delov narave skriva v sebi; neizmerne planjavo najrodovitnejše zemlje ponujajo naseljencem obilo pridelka. Manjka pa temu delu kupčijskih pot; obrežje pri obojem morji, atlantskem in indijskem, je malo členo-vito, reke dasiravno velike, imajo veliko brzic in slupov, pristop v notranje dele, kjer je zarad visoko lego ohnebje umerjeno, je tedaj težaven; nad ubogim ljudstvom leži hudo prekletstvo grozovita kupčija s sužnjimi. — Da bo more širiti izobraženjo in omika, bode treba varnih kupčijskih potov, pred vsem pu železuic, naj bodo to primitivne, kakor si bode, to so povdarjali vsi zgoraj omenjeni potovala Livingstone, Stanlcy in dr. Brez krščanstva pa pravo omike ui, iu je ne bode, le Krittusov nauk more oblažiti zapuščene zamorske kru,e. ne zgube nobenega svojih, ker 11 katoliških senatorjev bode zanesljivo voljenih. Le v Gentu bode trdo šlo za dva katolika. (Dalje prib.) Vnnnje države. V Srbiji bo volitve za skupštino izvršene, pa za vlado nič kaj ugodne. Izmed 60 poslancev jih je vlada le p e t za-Be pridobila. Izmed 170 poslancev je 120 naprednjakov, tedaj zoper vlado. Jude bodo v Ameriki z odprtimi rokami sprejeli, tako je rekel amerikaoBki poslanec Fhelps nekemu poslancu v državnem zboru na Dunaji; prazno je, tako je govoril, vse besedovanje, da bi ju-dovBkih begunov v Ameriki preBrčno ne sprejeli. Amerika jo dobila svojo najboljše moči po naselovanji iz Evropo, in med 52 miljoui srečnih mirnih ljudi bo Irci, Nemci, Švedi in ljudje drugih narodnoBt. Primera b Kitajci, katerim je za deset let zabranjena naselitev v Ameriki, ne velja tukaj. Kitajci pridejo sami brez družine, iščejo le dobička mimogrede, še po smrti nočejo ostati v Ameriki. Rusija Be moti, kakor bo so motile druge BamoBilne države, Ludovik XIV je poslal zunaj dežele Hu-genote, Štuarti bo pošiljali Puritance. Amerika jih je dobila in z njimi krepko ljudstvo, sedaj bo pa Rusija isto tako moti. Naj le pridejo judje. Delavne, štetljive in poštene ljudi bo demo zmirom radi sprejemali. Med 52 miljo-nov ljudi živi sedaj 300.000. Pri nas so v častnih Blužbah, tako dobro v navadnih a tudi v državnih službah. — Ako se Amerikuni tako vesele judov, potem so jim bode pač lahko vstreglo. faSarihaldi je umrl 2. t. m. na Bvojem Kozjeku. — Stari je bil že delj čaBa ob vse zdravje; tiste famozno liste, ki bo šli po Bvelu je boje v njegovem imenu pisal nekdo drugi. Aiij^ležko. V angleškem parlamentu je Ddke zastran Egipta rekel, da hoče vlada varovati pravice vrhovnega gospodarja in tudi Khediva, kakor je to v državni pogodbi; suešk kanal boste varovali angleška in francoska )a• dija. Brodovje ima glavni namen varovati osebe ia premoženje tujcev. Arabi-paša je tudi Bnel krinko z obrazi«, on hoče odstaviti Khedivo in za poglavarja razglasiti Ilalima, a angleška vlada hoče varo vati Khedivo. Gladatone misli, oseba namest-nega kralja ni v nevarnosti. 3 junija ima odpotovati sultanov komisar v Kahiro. Kaj pa velja, ako nista turška vinda m Arabi paša na skrivnem porazumljeoa? Turk bi radi zopet Egipet neposrednje posedli; Arab pa sovraži sedanjega Khedivo, iu bi rad tujet iz dežele spodil — ako bodo lo hoteli z lepu iti. — Ako bodo evropske velevlasti složne, Be bosta Turk in Arabi-paša ruda pokorila, oba bo zanašata ua neslogo med Evropejc zato se jima tudi nič kaj ne mudi, du bi nehala terorizirati namestuega kralja, in mu kljubovati. » V I*nrlsE gre za poslanca grof Wi m p fen iz Rima namesto vpokojenega grofa Beuata, in v R m prid« grof L u d o 1 f iz Špan t-kega, na Spanjsko pa gre tujni svetovalec grof Dubsky , ki jo bil dosihmal razpoloživen (disponibel). ski vinorejski šoli, g. Jurij Hansel na nekterib krajih razlagal bitsvo tega mrčeBa in pa pripomočke ga zatreti. Te govore bo imel 9. junija popoldne ob 5. uri v Celji „pri belem volu'. — 10. junija v Šmarji predpoludne ob 10. uri pri g. Jagodiču. — 11. junija pred-poiudne ob 10. uri v Konjicah v Štancerjevi gostilni. Prav lepo. Toda ti govori ne bojo dosegli nameravanega vspeha, ker imenovani goapod menda nič ne razumeva našega aloven-akega jezika. Drugič so num pa zdi nerazumljivo, zakaj Be je v Konjicah ta zbor sklical ravno ob 10. uri, ko bi Be imelo verno ljudstvo zbrati pri predpoludanski Blužbi božji. So bodo li s takimi ukazi mar povzdignilo posvečevanje praznikov? Ospo, 1. junija. Učiteljsko društvo za KoperBki okraj je imelo Bvoje letno zborovanje Paaji vasi 25. maja. Stšlo bb je vae učiteljsko oaobje tega okraja ter mnogo visoko spoštovanega občinstva in radostno moramo vaklik-uiti: ,,Istrijan gre na dan 1" Nekdaj Be je pri uas malokdo brigal za šole ; a zdaj se za-njo zanima učiteljatvo in občinstvo. Veselijo nas posebno mlade učiteljske moči, kterih šo ni oitrupila moderno oblizana omika, kterih srce ne hrepeni po taki svobodi , ki bi bila nasprotna kerščauskemu duhu, tetrveč želi mladino napeljevati k bogoljubnemu življenju. In ravno taka zborovanja nam razodevajo mnogo takih učiteljev. Saj pa tudi zasluži tako čvrsti narod, da Be nupeljuje svojo vero in Bvoj jezik neoskrunjeno ohraniti. Dovolj je trpljenja in poniževanja, in čas je, da enkrat ponosno dvigne Bvojo zastavo, ter pra znuje velik praznik oavobojenja iz toliko Bto let trajajočega tujstva. So v<5 da vsako stvari jo enkrat konec; saj vedno ne buči vihar in večno ne udarja atiela. Kar jo nenaravno, mora propasti in zgodovini oatro Bodi vt-o prizadeto krivico. Tebi pa žlahtno drevo, učiteljsko društvo, želimo, da Bvoje korenine v domači zemlji vedno bolj vtrduješ, du čvrsto razprostiraš svojo veje, da bo pod tvojo senco slovenska mladina dobivala obilo hlada, ter bc oživljala u uavduševala za neprecenljivo dedšino: vero m jezik. Rodoljub. Iz vel. IPoliiie, 81. maja. — Slove nost ukladauja temeljnega kamnu za našo novo cerkev vršila ho jo včeraj pri uaj lepšem vremenu. Velikanski voz, nu katerem se je lepo izdelan temeljni kamen iz kamnoloma med streljanjem iu zvonenjem pripeljal na cerkveni proBtor, bil je zalo ovenčan a cveticami, zelenjem, trakovi iu banderci. Štiri pare volov s praznično opravo jo bilo vpreženih. Voz je obdajala in tpremijevala veaela množica IjudBtvu, šolska dcca, dekletca z venci. Viditi je bilo med vdtleževalci ne samo domačih faranov, ampak tudi sosedov Štajercev iu Hrvatov. Na cerkvenem prostoru, isto tako tudi na nekaterih h šah, jc bilo polno raznih zastav: cesarskih, papeževih, cerkvenih in narodnih. Po opravljenem blagoslovljenji imeli bo prečaatiti g. dekan iu kanonik Leskovški primeren govor. Za Bklep je b la bv. maša v leseni kapelici. Pri obedu veljala je prva, naj znamenit št napitnica med pokanjem možnarjev Njih Svetosti, paptžu Leonu XIII. in pa Njih Veličanstvu, presvitl. ceaarju, Francu Jožefu b po- Izvirni dopisi. 1» IŠlaJarNke^a. Celjsko okr. gla varstvo uaznauja, da, ker jo nevarnost zavolj vedno daljega razširjanja trtne uši zmirom veča, bo mesca juuija t. 1. učitelj na maribur temeljni kamen občudovali, kajti tak temelj se redko kje vidi. Vsekan je iz skale, sim ter tje do 30. cm. globoko in tudi čez. In tak je ves okrog in okrog. Delo sta prevzela dva stavbno izobražena gospoda, Btuvbaraki mojater Fii. Zupančič, in privatni inženir Josip Tomek, poaestnik na Rakovniku poleg Ljubljane. Upamo vse dobro. Bog daj Bvoj blagoBlov I dir (1600 gld.) za jim jo tudi telegra- sebno zahvalo za prelepi našo cerkev. Zahvala bo iičuo naznanilu. Pred aloveBuoitjo je bila v farovžu spo-men ca od množili odličnih gospodov podpisana, ter v temeljni kamen \zidaua. Vsi navzoči bo Domače novice. V Ljubljani, 6. junija. (Slovesno umeSSenje novega župana.) V Baboto je bil umeščen narodni župan, in na rotovžu ste vihrali razen cesarske, deželne in mestno zastave tudi dve trobojnici. Rotovška dvorana je bila posebno ukuano okiočana z inozemskimi cvetlicami, drevesci in preprogami, vse je bilo izredno lepo uredjeno. V dvorani bo bili zbrani vsi meBtni odborniki, trgovinska zbornica, mngiBtratni uradniki, mestni učitelji in učiteljice. Ob 11. uri stopi v dvorano g. deželni predsednik , sprejela sta ga podžupan Fortuna in Brenjski svetovalec dr. MošiS. — Za vvod nagovori gosp. predsednik župana in prečita ae prisega v slovenskem in nemškem jeziku. G. župan si izvoli priseči v Blovenakem jeziku. Po storjeni prisegi ogovori g. predsednik novega župana najprej v nemškem a nadaljuje govor v Blovenakem jeziku, ter čestita novemu županu, spominja bo tudi GOOletn ce, katero bo kranjska dežela letos praznovala na spomin svojega ze-dinjenja z avstrijsko drživo , omenja skušenj, katere Bi je g. župan pridobil v javnem življenji, kar bode Bedaj vporabil kot vodja občinskega gospodarstva. Novemu županu zatrjuje vladino pomoč, a pričakuje tudi od njega podpore, kakor je to storil bivši župan, kar tukaj javno priznava. Zastopnikom mesta ljubljanskega priporoča župana , da ga apoštujejo inpodiirajo, ker vtem bi spoštovali sumi Bebe, iu tiste, ko bo j h Bem poslali. — G. župan zahvaljuje Be najprej za Najviše potrjenje, ter se zaveda težke naloge, katero prevzame z županstvom, ter obeta, du bodo visoko držal prapor, pod katerim je bil izvoljen, ter si prizadeval za mir in spravo med meščani ; potem prosi občestrausko pvdpore, da bode mogel izvrševati svojo težko nalogo. — Posebno pa se nadeja podporo od svojih tovarišev, mestnih odbornikov, v tem zaupanji sprejema imenitno a težko službo mestnega župana. V nemški beBedi obrnil, se je g. župan tudi do mestnih očetov, baten ga niso volili za svojega zaupnika. A po znanem pregovotu: ,,jasna pogodba, dobri prijatelji" upa, da si bodo dobri prijatelji. V parlamentarnem življenji bo povsod stranke. Občinsko zastopstvo se loči v dvoje taborov zarad politiško narodnih nazorov. A politika ni redni predmet v srenjBkem otiboiu tedaj pričakuje, da si bodo aložni, kedar bode treba reševati občinske zadeve. Nadaljuje potem svoj govor v slovenskem jeziku ter omenja cesarskih besed , z združeno močjo", ki nas spominjajo ua dolžnost do vladarja, ko je dejal: Mir hočem imeti med svojimi narodi. Konečno zakliče ,,Nj.h Veličanstvu" alav« , alava, slava 1 kar odmeva po dvorani. Potem se je vršilo službeno poklonevanje. Prva jo nazdravila trgoviuska zbornica na čelu g. Kušur, novega župana, potem so ao poklonili mestni odborniki, magistralni uradniki m naposled učitelji, katero jo predstavljal g. Praprotnik. G- župan jo na egovore odgovarjal prijazno, a tehtno, kakor je ujegova uavada. Ob Vu12 ur' ie bilo končano slovesno ume-Sčenje. Bog daj svoj blagoslov, sicer in vanum laborant, qui volunt — aedificare. (Svečanost preneŠenja sv. Deodata) se je v nedeljo v Ljubljani vršila v naj lepšem redu. Ob OBini uri je šla vsa pripravljena duhovščina v cerkveni obleki iz frančiškanske cerkve proti nunski. Tam so zapeli naj pred nalašč za to po o. Angeliku postavljeno pesem sv. Deodata. Potem bo začeli peti litanije vaih Svetnikov. Pri odpevu „Sv. Marija" jo zadelo 8,mašnikov (štirje Bvetovni in štirje redovni) noBilnice, na kterih je bv. telo počivaio ter be je vredila procesja, ktero so prečaBt. gospod stolni prošt Zupan vodili. ProceBja jo šla po Gosposkih ulicah čez Ilradeckov most, po velikem trgu in špitalskih ulicah proti frančiškanski cerkvi prepevaje litanije vsih Svetnikov. Po visokih stopnicah bo postavijo cerkveni bauderji ob desnici in levici in vmes neso sv. telo v cerkev. Pri cerkvenih vratah bo vodstvo proceBje mil. škof prevzeli. Pred stopnicami je bil pripravljen oder, na kterega so nosilci sv. telo položili. Potem so škof blagoslovili novo shrambico, v kteri bo telo zanaprej počivalo ter telo predejali in pokrov zapečatili. Začel se je potem slavnostni govor, kterega je imel nunski katehet, č. g. Ant. Keržič. Po končanem govoru so mil. škof Bami imeli slovesno sv. mašo z mnogobrojno aziBtenco. S priporočilno molitvijo k sv. Deodatu in blagoslovom s preBV. Rešnjim Telesom je bila cerkvena svečanost končana. Popoludne je imel govor č. o. Adolf. Naj še dostavljamo, da slovesnost je bila reB lepa, ktero je še ugodno vreme povzdigovalo. Duhovnikov svetovnih in redovnih je bilo gotovo blizo štirideset. Ljudstva je bilo nebrojno; pa nerednosti ni bilo ne naj manjše ne viditi, kar se malokdaj sme zatrdovsti. Le škoda, da ljudje niso natanjčno vedeli, kod bo procesja šla. Nekoliko je znabiti tudi ,,Slov. Narod" zakrivil, ki jo ves drugi red naznanoval (kje ga je dobil, ne vemo), ki je po neljubi zmoti tudi v .,Slovenca" prišel. Pa bodi ei, slovesnost se je vendar lepo izvršila, Naj bi bilo zaupanje do sv. Deodata po-življeno in njegova priprošuja vernim v obilnimi pomoč. Sv. De.odat, prOBi Boga za n»B 1 (Ljudska veselica) na Koslerjevem vrtu vršila ae je prav živahno. Za nekaj časa so prišli tudi slavni gospodje: c. k. deželni predsednik, župan ljubljanski, državni poslanec dr. Vošnjak, več deželnih poslancev in srenjskih svetovalcev. Naroda se je vse trlo. (Banki „Slaviji") pristopilo je v prvem četrtletji t. L 12.573 novih členov, ki so zavarovali kapital 11,741.025 gld. 3 kr., ter za to vplačali zavarovalnine in pristojbin 345.G82 gld. 38 kr. Za škode plačalo se je v tej dobi 123.27G gld. 89 kr. Samoupravna društva za zavarovanje vžitka in pokojnin napreduje tem bolje, čem bolje so Siri sponaujo o važnosti te vrste zavarovanja za različne stanove. Naj boljši dokaz temu je število členov teh društev; do konca marcija t. 1. oglasilo se jih je namreč 490 na novo. Pokojnin bilo je do tega dno zavarovanih 88.202 gld. 82 kr., vpisane vloge pa obnašajo vže 354.172 gld. Zastopniški pokojninski zavod broji do 31. marja t. I. 37C5 vdeležnikov in pokojninski fond je narastel na 24 672 gld. 51 kr. v gotovini in v vrednostnih papirjih. (Srenjsko sejo.) katero bo prestavili, končali bo v Httboto večer; na dnevnem redu sta bila še nasveta dr. pl. Bleiweisa in J. Hribarja zaBtran peticije do slavne vlade, naj se prestavi nadsodnija iz Gradca v Ljubljano; naj se vpelje Blovenski jezik za učni jezik na srednjih šolah. Zoper nasvet BleiweiBOV (deželna nadBOdnija in dr.) je govoril Br. svet. g. Dežman, zoper Hribarjev zaBtran slov. jezika sr. svet. dr. Scbalfer. (Počitnice), kakor na srednjih šolah, imajo biti tudi po ljudskih in meščanskih šolah v glavnem mestu dežele, a tudi drugod, kjer bo srednje šole; zato se more pa med letom število prostih dni omejiti. — (V zadnjih (starost nili) letih na ljudski šoli, imajo otroci še več ur sedeti v šoli, kakor jih imajo v srednjih šolah, in sedaj bi imeli priti še ob nekatere proste dni). — Postava dobiva veljavo s koncem letošnjega šolskega leta. (j- Vis. Čast. g. Janez Pfeifer), beneficijat v Ilrastji, je umrl binkoštne praznike v Kranji. Rojen je bil 28. junija 1805, v mašnika posvečen 2G. julija 1832. (f Vis. Čast. g. Luka Porenta), župnik v Srednji Vasi v Bohinji, je umrl 3. t. m. Rojen je bil 12. oktobra 1823, v mašnika posrečen 6. julija 1848. Pogreb je bil včeraj 5. t. m. (Porotniki.) Pri porotniški dobi, ki se pričae dno 12. junija t. L, Bodelovati imajo naslednji gospodje: I. Glavni porotniki: Lozar Josip, trgovec v Ljubljani; Pavlin Ivan, posestnik in trgovec v Blagovici; Trtnik Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Tavčar Luka, hišni poBCBtnik v Ljubljani; Petrič Franc, posestnik v Logu ; Pupis Karol, trgovec v Cir-kovski VaBi; Dolenjec Bernhard , posestnik v Podberji; Več Ivan, trgovec iu hišni posestnik v Ljubljani ; Mehle Anton, trgovec v Ljubljani; Marinšek Franc, trgovec v Šofji Loki; Hudo-vernik Franc, trgovec v Radovljici; Švinksbakel Henrik, kotlar in hišni posestnik v Ljubljani; Ilonigscbmied Viktor, tvorniški knjigovodja v Ljubljani; Domladiš Josip, trgovec v Bistrici; Krenar Josip, posestnik v Kranji; Jež6 Pavel, posestnik v Stražišči; Jesenko Josip, posestnik v Škofji Loki; Krišpar JoBip, hišni posestnik v Ljubljani; Citererlvan, hišni posestnik v Ljubljani; Bernard Josip, steklar v Ljubljani; Dekleva Ivan, posestnik na Britofu; Rom Karol, hišni posestnik v Ljubljani; Golob Karol, trgovec na Vrhniki; Liningar Ivan, ageut v Ljubljani; Kolman Franc, hišni posestnik v Ljubljani; Bašl<5r JoBip, hišni po-Hestuik v Ljubljani; Goričnik Franc , trgovec v Ljubljani; Jeklar Matej, hišni posestnik in trgovec v Gradu; Finžgar Josip, gostilničar na Brezjah ; Pok Josip, hišni posestnik v Ljub-ljuni; Sepetalec Jurij, hišni posestnik in gostilničar v Štepanji vasi. II. Namestniki: Raps Blaž, hišni posestnik; Karinger Kurol, trgovec ; Kovač Ivan, tiskar; Vrhovec Andrej, hišni posestnik; Štrukelj Franc, hišni posestnik; Črne Franc, mesar; Šparovec Josip, zlatar; Stedry Vencel, agent; Tome Ivan, hišni posestnik, vsi v Ljubljaui. (Ogenj.) V petek 2. t. m. je gorelo pri Planavšeku, kmetija ua Hamem, fare Šenčurske pri Kranji. — Zgorelo je, kakor pravijo 10 goved a tudi pastir, ki je bil v hlevu zaprt. Razne reči. — Velika nesreča je zadela več kot polovico Vodiške fare v četrtek, 1. junija. O pol sedmih zvečer prišla je med strahovitim vršenjem od Kranja toča, taka in pa tolika, kakoršno le molokteri pomni, bila je bolj de bela kot orehi, padlo jo je toliko, da je še drugi dan po travniku ležala, kakor bi bil sneg padel, pod kapom pa si jo videl nasuta čevelj visoko. Prelepa je bila vsa ozimina, ali toča jo je vso do celega zmlatila in pokončala, da jo zdaj vsi kosijo. Zadete so vasi: Dobruša, Repnje, Polje, Spodnji.Utik, Selo, VeRca, Sku-ručina in deloma Vojska. — Strašna nesreča na železnici se je zgodila v noči od 30. maja na železnici Ilei-delberg-Mannheim. Trčniiu Bta skupaj 2 voza. — 44 oseb je ranjenih in 8 mrtvih. Čuvaj ui menjališča prav obrnil, in tako je vlak, ki je prišel iz Marnheima zadel na voz, ki je hotel iti iz kolodvora v Ileidelberg. — Iz Savinjske doline pozvemo, da bc je po nekterih ondotuih krajih žc prikazala toča; posebne škode vendar še uij učinila. Bog daj, da so nesreča več ne ponavljal Toda ob enem se nam naznanja, da je hudo pokle-stila toča pri sv. Tomažu in v ljutomerskih goricah. Ž to se mora kositi. — Iz Savinjsko dolino se nam javlja, da so je obhajal na Gomilskem 3. junija slovesni pogreb rajnega g. Antona Šlander, posestnika v Grajski vasi. Ranjki je doživel 78. leto Bvoje starosti. Dva njegova sinova sta se posvečila duhovskemu stanu, eden je doktor zdravilstva v Gornjem gradu. Zadnjo pot je ranjkega spremljevalo 7 duhovnikov in obilna množica ljudstva. Velečast. Jakob Bohinec, dekan braalovški, so mu govorili, milo na-grobnico. Naj počiva v miru! — Nekaj za gospodinje. Znano je, daje nekadrobnozrnata kava zelenkaste barve jako okusna, pa tudi naj dražja. Ker se goljufije iz dobičkarije nikoli ni manjkalo, so prodajalci kavo barvali, kar pa jo zdravju škodljivo. Temu v ckom priti, je treba, da se kava VBelej opere v eni ali še boljše v dveh mlačnih vodah, ter lepo posuši. Vendar pa naj se veliko več kave ne spira, kakor se je sproti potrebuje, ker bi sicer znala plesniti. Kava s tem nič ne zgubi, mar več, je šo okuBniša. Mar li hočete vedeti, koliko kave svet potrebuje? Dobro, pa povedati vam vemo le od nekterih držav, in sicer, kakor je nekdo preračuni!, pride v Franciji po 2 funta na osebo, po Nemčiji 4 funte, v Belgiji po G funtov, v Ilolaridiji celo po 10 funtov na vsakega prebivalca. Tedaj v teh štirih državah po primeri prebivalstva nekako 3,000.000 cent. Lepo število 1 Koliko bi še bilo večje , nuj bi vedeli od vseh držav cele Evrope, koliko kavo pride počez na osebo ? Kako lepi so pa tudi denarcr, ki potujejo vsako leto iz Evrope lo za kavo 5 Vabilo k banketu v Čast novega župana gospoda 1*. (■rnsscllija. S tem se vabijo vsi narodni gg. volilci ljubljanskega mestnega zastopa in se posebna vabila zarad obilega števila volilcev in zaradi nezanesljivosti osobne izročitve — ne bodejo razpošiljala. Banket bode 11. t. m. v nedeljo, ob 1. uri popoludne v goatilničnej sobani v ,,Hotel Europa" in vsak, kdor se hoče udeležiti, naj to naznani do srede 7. t. ni. dopoludno do 9. ure jeduemu podpisanih odbornikov, ter se podpiše na dotičnej poli. Kuvert stane t r i gold. za osobo in bc mora pri podpisu naprej plačati. Vstopnice in številke sedežev se bodo še le od Brede 7. t. m. naprej, kadar bode zapisnik udeležencev sklenen in njih število znano, razpošiljale. Brez vstopnice nima nikdo pravice vstopiti. Bv. Fran Papež, na&lnlk. Dr. Zupane. J. Murnik. F. X. Sonvan. J. delta. A. Jeločllik, odborniki.