Dušan Stepančič (urednik). Osnovna pedološka karta SFRJ 1 : 50 000, list Ljubljana, L jub ljana 1985 in list Ptuj. L jub ljana 1985 te r Dušan Stepančič in Franc Lobnik, Komentar k listu Ljublja­ na, L ju b ljan a 1985 in Dušan Stepančič, Komentar k listu Ptuj, L jub ljana 1986. Ko je G eografski vestnik leta 1985 poročal o pedološki karti M urska Sobota in n jenem kom en tarju , sm o zapisali željo po skorajšn jem izidu nadaljn jih pedoloških kart. T a želja se je kaj h itro uresničila, saj sta bili še isto leto tiskani karti L jub ljana in kom en tar k n je j, nasledn je leto pa še karta P tu j, prav tako s kom en tarjem . O be karti sta plod kolektivnega dela tistih , ki so kartira li pedosistem atske en o te in večjega števila sodelavcev. D olgoletn i vodja k a rtiran ja D ušan Stepančič je obe karti tudi u re ­ dil, izdala pa ju je B iotehniška faku lte ta , V T O Z D agronom ija , m edtem ko je oba ko­ m en tarja izdala ka ted ra za pedolog ijo , p reh rano rastlin in ekologijo z iste fakulte te . O ba nova lista pedološke karte se po vsebinski zasnovi ne raz liku je ta od prej iz­ delanega lista M urska Sobota. P rikazu je ta razp rostran jenost kartografskih eno t, ki so pedološko heterogene. Sestavljajo jih dve ali več pedosistem atsk ih enot. T e so zd ru ­ žili v kartografske eno te glede na m atično osnovo te r reliefne in vodne značilnosti. V se pedosistem atske en o te , ki jim v kartografski enoti p ripada več kot 10% površja , so za je te tudi v im enu, m edtem ko im ena m anjših pedo eno t, inkluzij, im ensko niso vključene v kartografske enote. Pedološka karta L jub ljana prikazu je razširjenost 31 kartografsk ih eno t v zahod­ nem delu Posavskega h ribov ja , na severovzhodnem delu L jub ljanskega b arja , v vzhodnem delu L jubljanskega po lja , na K am niško-B istrišk i ravnini in n jenem zahod­ nem ob rob ju . V elika pestrost pedogenetsk ih dejavnikov tega dela S lovenije, zlasti razlike v m atični osnovi, povzročajo veliko raznolikost pedosfere . N a karbonatn i m a­ tični osnovi so dokaj razširjene rendzine in p okarbona tne prsti. V ečje površine na ne- karbonatn i osnovi pa prek rivajo rankerji in distrične rjave prsti. O b vodnih tokovih in na L jub ljanskem barju specifične vodne razm ere pogo ju je jo og lejene prsti te r šo t­ na tla. K arto dopo ln ju je k om en tar, ki obsega nad sto strani. T udi ta je skupno delo dveh av torjev in vrste sodelavcev. V ečina jih je sodelovala s prispevki za poglavje o tlo tvornih činiteljih . Po vrstnem redu si sledijo: m atična podlaga (N ataša V idic), kli­ ma (Lučka K ajfež-B ogataj), vegetacija (Lojze M arinček in A ndrej Seliškar) in relief­ ne značilnosti. O sredn je , če trto poglavje k o m en tarja p redstav lja pedosistem atske in kartografske en o te , p rikazane na karti. T ekst in dve tabeli za jem ajo glavne značilno­ sti posam eznih eno t. V tem poglavju spoznam o tudi uporabno vrednost tal. K ategori­ zacija zem ljišč obsega sedem kategorij. O d prve, s prstm i, k jer je m ogoče gojiti vse ku ltu rne rastline, do sedm e, k je r zaradi slabih naravnih razm er ni m ožna km etijska izraba. Č e trto poglavje zajem a tudi podpoglavje o rabi ta l, ki ga je napisal A lbin S tri­ tar. V njem prikaže av to r pet pedosekvenc z vrsto talnih združb , kar ponazarja re lief­ ni profil čez zahodne dele karte . Pedološka karta P tu j p rikazu je razp rostran jenost 34 kartografskih eno t v H a lo ­ zah, D ravinjskih goricah, delu P oho rja , na P tujskem polju in delu Slovenskih goric, če om enim o le večje pokra jinske eno te . T udi tu nastopajo zelo različni p rirodno ge­ ografski dejavniki, od razlik v m atični osnovi do sprem em b vodnih razm er in reliefne različnosti. N a nekarbonatn i m atični osnovi, npr. v H alozah , večje površine pokriva­ jo distrični rankerji. N a nekarbonatnem p rodu , ki gradi P tu jsko po lje , se širijo aso­ ciacija distričnega ran k erja (80% ) in distrične rjave p rs ti(20% ). O b Polskavi in Pes­ nici pa se na široko razp rostira jo oglejene prsti. K om entar k listu Ptuj je pripravil D ušan S tepančič z istimi sodelavci, ki so pisali kom en tar k listu L jub ljana . Le pri prikazu vegetacije je L. M arinčka zam enjal M itja Z upančič. V sebina k o m en tarja se ne razlikuje dosti od kom en tarja pri ljubljanski karti. Izboljšavo pa pom eni kazalo, ki pri 98 straneh k om en tarja nudi bralcu boljši pregled poglavij. M ed poglavja, ki so enaka v obeh kom en tarjih , spadata še pregled lite ra tu re in slovar pedoloških izrazov, ki ga v kom entarju k listu M urska Sobota še ni. Izrazi in njihove razlage so povzete po Sušinovem slovarju N auk o tleh. N a koncu obeh kom entarjev so v prilogi opisani značili pedološki profili z analitičnim i podatki. V kom en tarju k listu Ptuj je dodana še legenda kartografskih eno t z oznako barve p o ­ sam ezne enote. Pri tako obsežnem in zahtevnem delu , kot sta pedološka karta in n jen kom entar, se v rinejo drobne napake , ki pa ne vplivajo na pom en oprav ljenega dela. T ako je na karti Ptuj tiskarski šk ra t vrinil kartografsko eno to 33 m ed 26 in 27. V kom en tarju k listu Ptuj bi bilo bo lje , da je diagram o tem pera tu rah in padavinah na str. 15 vstavljen v tekst tako ko t pri ostalih kom entarjih , ker je nevarnost, da se izgubi. O ba kom en­ ta rja je verje tno natisnila druga tiskarna ko t kom en tar k listu M urska S obota , kar bi bilo koristno označiti. Z novim a pedološkim a kartam a in njunim a kom entarjem a so slovenski pedologi začeli h itre je stopati po poti izdajan ja izsledkov večletnega kartiran ja . T ega dejstva se poleg drugih strokovnjakov veselim o tudi geografi. Pedosfera je ena zelo p o ­ m em bnih pokrajinskih sfer, ki izrazito vpliva na vegetacijo in sploh na značilnosti po ­ k rajinsko geografskih eno t te r njihovo diferenciacijo . Z a to nove pedološke karte om ogočajo tem eljite jše in globje poznavanje p rirodno geografskih značilosti posa­ m eznih delov severovzhodne in osredn je Slovenije. F ranc L ovrenčak Peter Fister, Um etnost stavbarstva na Slovenskem . Izdala in založila C ankarjeva založba, L ju b ­ ljana 1986. 440 strani. Stavbarstvo z vsemi svojim i pojavnim i oblikam i je pom em bna in razpoznavna pokra jinska sestavina. V njem je začrtan dolgoletni razvoj človekovih bivališč in d ru ­ gih stavbarskih ob jek tov , ki so služili najraznovrstnejšim po trebam in nam enom . V stavbarski kulturi odkrivam o p ren ek a te re prvine oko lja , v katerem se je ta porod ila , razvijala in p rilagajala vsakokratn im po trebam preprostih ali izbranih slojev p reb i­ valstva. T akšno v redno ten je stavbarstva v najširšem pom enu besede, in sicer na ravni vsakdanjega živ ljenja, pom aga izluščiti tiste tem eljne gospodarske, socialne in ku l­ turo loške dejavn ike, ki so v m edsebojni vzročni p rep letenosti neposredno vplivali na sm eri njegovega razvoja v posam eznih obdobjih . F istrova knjiga U m etnost stavbarstva na Slovenskem je pom em bno in izvirno delo. Vseskozi na različnih te r bogatih virih tem elječa odkritja in spoznanja , ki sega­ jo na zelo različna področja , p regledno prikazu je jo in v redno tijo razvoj stavbarstva na Slovenskem od pradavnine do današnjih dni. P redstavitvam posam eznih daljših ali krajših obdob ij, ki so značilna in pom em bna za razvoj našega stävbarstva, so nam en­ jen a posam ezna poglavja. V luči stavbarstva in razvoja njegove tehnike in ku ltu re je v prvem poglavju orisano obdob je od prazgodovine do prihoda R im ljanov. D rugo p rikazu je rim sko dobo in prihod Slovanov. Sledi prikaz dobe od 8. do 12. sto le tja , to je čas naseljevan ja in udom ačevanja slovenskih pokrajin . V 13. in 14. sto le tju , ki sta za je ta in prikazana v če trtem delu knjige, je prišlo tudi na področju stavbarstva do vključevanja slovenskih pokrajin v širši evropski svet. V 15. sto letju je prišlo tudi na področju gradbeništva do uspešnega iskanja lastnih - dom ačih rešitev. Z a to sto letje sta sicer značilni splošna družbena in gospodarska kriza. V 16. sto letju se pokažejo nove oblike bivanja in stanovanjske ku ltu re; vse to je p rikazano v šestem delu knjige. V naslednjem razdelku so s p o udarjeno razčlem bo osvetljeni številni tuji vzori in p ri­