GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 552
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 10. SEPTEMBRA 1965
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 38-933
Posojila za graditev in nakup stanovanj
Ljudska stanovanja v mestih, pa tudi na kmetih
V uradnem listu je že bil objavljen «odlok-zakon» z dne 6. septembra 1965, ki ga je pripravila italijanska vlada, da bi pripomogla gradbeništvu iz sedanje krize. V zvezi s pobijanjem preugodne notranje konjunkture, ki je v veliki meri pripomogla k inflaciji, je bila vlada primorana skrčiti kredite. Temu ustrezno so tudi banke skoraj popolnoma ustavile podeljevanje posojil za gradnjo stanovanjskih hiš. Zato je vse gradbeništvo zajela huda kriza, ki se je prenesla tudi na opekarne in vso dejavnost v zvezi z gradbeništvom. Zaradi tega se je tudi začela nevarno širiti brezposelnost. Novi zakon predvideva financiranje gradbene dejavnosti z državnimi krediti, ki jih bodo podeljevale banke. Novost je zlasti v tem, da bodo interesenti lahko prejeli posojilo ne samo za graditev stanovanj, temveč tudi za nakup. Druga novost: kreditne ugodnosti bodo deležni tudi kmetje. Obrestna mera je pri vseh u-godnostih še vedno visoka (5,5 odsto).
Zakon se sklicuje na razne prejšnje zakonske predpise (2. julija 1949 št. 408, 18. aprila 1962 št. 167 in 21. julija 1965), kateri so bili zdaj deloma spremenjeni, deloma izpopolnjeni. Kakor rečeno, so bili denarni zavodi za posojila na vknjižbo in za gradnjo pooblaščeni, da podeljujejo posojila za graditev ali nakup stanovanja, ki pa ne smejo biti luksuzna. Posojilo lahko doseže 75 odsto zneska, potrebnega za graditev o-ziroma nakup. Gre za nakup novejših stanovanj, takšnih, za katere je bilo izdano uselitve-no dovoljenje od 1. januarja 1964 dalje. Za posojilo se denarni zavod vknjiži. Posojilo je treba vrniti najkasneje v 25 letih. Posojilo lahko prejme samo o-seba s stalnim bivanjem v do* tični občini in takšna, ki še ni lastnik ustreznega stanovanja za svojo družino. Samo ena oseba lahko prejme posojilo v družini. Pet let po izgraditvi ozi-
roma nakupu stanovanja lastnik ne sme tega oddati. Banke so bile pooblaščene, da v letu 1965 izdajo takšnih posojil za 1 milijardo, v letu 1966 za 3,5 milijarde lir in v letu 1967 za 1,5 milijarde lir. Država prevzame nasproti denarnim zavodom, ki bodo podeljevala posojila, jamstvo do 35 odsto. Državljani, ki bi radi gradili ne-luksuzna stanovanja in najeli v ta_namen posojilo morajo predložiti prošnjo denarnemu zavodu najkasneje do 31. decembra 1965. Z zakonom je bila vlada pooblaščena, da prevzame obveze v okviru 500 milijonov lir za leto 1965, 5 milijard za 1966 in 5 milijard za leto 1967.
ŠE NEKAJ PRAKTIČNIH
POJASNIL
Kdor hoče izkoristiti ugodnosti tega zakona ter vloži prošnjo na denarni zavod, mora njej priložiti tudi načrt za gradnjo hiše ali pa načrt stanovanja, ki ga hoče kupiti. Gre za ljudska stanovanja v smislu Tu-pinijevega zakona, kakršnih je več vrst: stanovanje s petimi prostori na površni 45 kv. metrov, s šestimi prostori na površini 86 kv. metrov in sedmimi prostori na površini 110 kv. metrov. Računajo, da bi v večjih mestih vsak stanovanjski prostor stal 1,4 milijona lir, seveda ne v samem centru mesta. Po vsem tem bi stanovanje s skupno petimi prostori (trije glavni in dva dodatna) stalo okoli 7 milijonov iir. V smislu zakona lahko prejme državljan za graditev takšne hiše oziroma nakup 5 milijonov 250.000 lir, sam pa mora imeti na voljo 1 milijon 750.000 lir.
Kakor rečeno, mora vrniti posojilo v 25 letih in plačevati zanj 5,5 odsto obresti. Z obrestmi vred bo plačal v 25 letih približno dvakrat toliko, (10,5 milijonov, 500.000), kolikor je prejel posojila. Mesečno bo za takšno posojilo plačeval povprečno nekaj več kakor 33.000 lir.
Med Pakistan in Indijo se je vmešala Kitajska
Objavljamo prav ta zemljevid, na katerem ni označen samo K ašmir, sporno jabolko med Indijo in Pakistanom, temveč so na njem označena tudi sporna področja med Indijo in Kitajsko. Nekaj dni po začetku pra ve vojne med Pakistanom in In dijo so Kitajci, ki so leta 1962 ponižali indijsko vojsko, zopet zahtevali nekatera sporna področja od Indije, med temi zlasti Sikkim. Kitajci se zdaj bojujejo proti Indiji sicer samo diplomatsko, toda v ugodnem trenutku utegnejo tudi oni zarožljati z orožjem. Prav te dni je Kitajska priznala Tibetu avtonomijo
Spor med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmira, ki se je začel pravzaprav že leta 1947, ko so angleške čete zapustile Indijo, se je zdaj prelevil v pravo vojno. Boj se ne omejuje več na Kašmir, saj so indijske čete brez prave vojne napovedi vdrle na treh mestih v Pakistan. Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je čez London odletel v Indijo in Pakistan, da bi obe državi prepričal, da je krvavo obračunavanje nesmiselno. K spravi so pozvale Indijo in Pakistan Združene ameriške države in Sovjetska zveza, posredoval je tudi papež Pavel VI. Sodeč po ameriških komentarjih, je malo u-panja, da bi prišlo do premirja. Pakistanci zahtevajo, naj se v Kašmiru razpiše plebiscit, medtem ko se temu odločno upirajo Indijci.
Po ostrem sporu med obema državama je Organizacija združenih narodov leta 1949 razmejila Kašmir tako, da je približno eno tretjino (severozapadni del) Kašmira prisodila Pakistanu, ostale dve tretjini pa Indiji. Sredi letošnjega poletja je napetost med obema državama
dovedla do pravih spopadov ] se vprašuje, ali je bila vojna med indijskimi in pakistanski- j res potrebna in ali bi se ne bil
Povišane najemnine tudi na Poljskem
Poljska vlada namerava v celoti menjati svoj stanovanjski program. Tako npr. bodo zvišane najemnine v podržavljenih hišah za 400 odsto, na drugi strani pa hoče vlada še bolj pospešiti gradnjo stanovanj na zadružni podlagi, za katero naj bi prispevali sami državljani. Tako hoče vlada pobijati stanovanjsko krizo. Državljanov, ki čakajo na ustrezno stanovanje je res mnogo. Stara stanovanja prodajajo, pri gradnji novih stanovanj pa niso posvečali dovolj pozornosti opremi in udobnosti. Naj novej še spremembe kažejo, da se je vlada lotila tega vprašanja z vso odločnostjo in po novih vidikih: Načrtovalci so prišli do spoznanja, da je bila najemnina v poslopjih, ki so državna last, doslej odločno prenizka; saj niso v mnogih primerih za družinsko stanovanje plačevali najemniki nič več kakor okoli 3.500 lir na mesec. Takšne razmere so Ustvarjale pri stanovalcih in pri državljanih sploh prepričanje, da bodo najemnine še naprej ostale tako nizke. V resnici pa je pri odločujočih prodrlo spoznanje, da po tej poti ne bo mogoče vzdrževati niti starih poslopij, še manj pa ustvariti sklad za graditev novih. Dosedanji gospodarski načrti so posvečali izredno veliko pozornost izgraditvi težke industrije, medtem k° _so stanovanjsko vprašanje Puščali ob strani.
Stanovanjsko prašanje pa je ^ resnici postajalo iz leta v leto bolj pereče, saj se poljsko prebivalstvo hitro množi. Problem torej ni morda samo političen, temveč tudi socialen. Glede vprašanja, komu naj odda v najem majhno število stanovanj, ki so bila na voljo v državnih poslopjih, se je v samem vodstvu komunistične stranke razvila živahna razprava; nekateri voditelji, med njimi tudi sam Gomulka, glavni tajnik komunistične stranke, so bili za to, da bi razpoložljiva
Manj rezanega lesa v Avstriji
V prvi polovici leta 1965 so avstrijske žage nažagale 2 milijona 240.851 kubičnih metrov rezanega lesa, v istem času leta 1964 pa 2,471.068 kubičnih metrov. Od tega je odpadlo na smrekovim 2,085.586 kubičnih metrov (1964: 2,304.910) in na trdi les 155.261 kubičnih metrov (1964: 166.158). Zaloga hlodovine je znašala konec junija 1965 1,101.594 kubičnih metrov proti 1,166.769 kubičnih metrov pred enim letom. Od teh zalog na žagah je odpadlo 1,055.164 (1964: 1,107.288) kubičnih metrov na smrekovo hlodovino in 46.430 (59.550) na trdi les. Ob koncu prvega polletja 1965 so znašale zaloge rezanega lesa 854.085 kubičnih metrov proti 869.367 kubičnih metrov v istem času prejšnjega leta.	(n)
stanovanja dali starejšim ljudem, ki so na stanovanja že dolgo čakali; drugi so bili nasprotnega mnenja, češ naj imajo prednost mlajše družine Kakor rečeno, se je vlada odločila za povišanje najemnin v državnih stavbah deloma zato, da bi se poslopja lahko vzdrževala.. deloma pa tudi zate, da b. -v. najemnine v državnih poslopjih in v stavbah, ki so bile zgrajene na zadružni podlagi, izenačile in tako odpravila očitna krivica. Najemnine bodo povišane začenši s 1. oktobrom. Delavcem bodo začasno izplačevali posebne dodatke, da bodo lahko zmagovali višje najemnine.
Po vladnih načrtih naj bi se bolj razvila graditev stanovanj na zadružni podlagi. V zadnjih petih letih so stanovanjske zadruge zgradile samo eno petino novih stanovanj. Po novem načrtu, ki veli a za prihodnjih pet let, naj bi "zgradile 54 odsto stanovanj, katerih graditev je v načrtu. Posamezni člani stanovanjskih zadrug prispevajo za članarino velike vsote denarja in ta denar gre po večini neposredno za graditev stanovanjske hiše. Zadrugar poleg tega plačuje najemnino, ki je včasih 6 do 7 krat bolj visoka kakor najemnina v državnih hišah.
Zanimanje italijanskih javnih delavcev za poljske razmere
Krožek Meridiana (Firence) je s sodelovanjem uredništva lista «Politica», ki ga izdaja levo krilo krščanske demokratske stranke v Firencah, organiziral tedenski izlet italijanskih javnih delavcev na Poljsko. Izleta se je udeležilo 45 Italijanov — politikov, sindaka-listov, novinarjev, duhovnikov, delavcev, predstavnikov sodobnih poklicev, študentov, upraviteljev krajevnih ustanov in parlamentarcev.
«Politica» priobčuje krajši o-pis vtisov, ki so si jih nabrali potniki med potovanjem po Poljski. (članek je napisala Margherita Davitti). Ta pravi da je poljski narod po svoji kulturi zelo blizu italijanskemu; poljsko prebivalstvo je po ve* čini katoliško. Svobodna veroizpoved je zajamčena z zakoni Na Poljskem je več novih duhovniških poklicev kakor v Italiji, vendar plačujejo bogoslovja davek kot luksuzni hoteli Veronauk poučujejo po cerkvah. Država je obnovila vse cerkve v Varšavi, ki so bile po vojni porušene. Med Cerkvijo in državnimi oblastmi se je razvilo praktično sožitje.
V Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč hranijo predstavniki Poljske koristi svoje države. Kakor v ostalih vzhodnih državah se tudi na Poljskem izvajajo določene reforme kolektivističnega gospodarstva. Mladi poljski gospodarstveniki so ponosni na svoje gospodarske reforme ter jih hočejo tu-
di odločno izvesti. List navaja nato mnenje enega izmed mladih poljskih gospodarstvenikov. Po njegovem prepričanju ne bosta mogla dolgo ne Svet za vzajemno gospodarsko pomoč ne Evropska gospodarska skupnost zadovoljevati potrebe evropskih držav; potrebno bo namreč sodelovanje iznad teh dveh gospodarskih skupnosti, ki bo upoštevalo naravno gospodarsko integracijo, ki obstaja med evropskimi državami.
List meni, da se v komunističnih državah morda hitreje izvajajo gospodarske reforme, kakor bi človek sicer menil, in to na področjih, kjer sam razvoj zahteva takšne reforme Ako življenje zahteva, je treba včasih revidirati tudi dosedanje pojmovanje marksizma.
Krožek Meridiana pripravlja podoben izlet italijanskih javnih delavcev tudi na češkoslovaško.
mi četami ob razmejitveni črti. Indijci trdijo, da spuščajo Pakistanci čez mejo vojaško izvež-bane gverilce, ki naj bi ustvarili v indijskem delu Kašmira zmešnjavo in s tem pripravili pot pakistanski redni vojski, ki naj bi zavzela še indijski del Kašmira.
Pakistanci uporabljajo v boju predvsem ameriško orožje, ki so ga prejemali od ZDA od leta 1954, ko so prestopili k SEATO (Southeas Asia Treaty Organiza-tion) to je k zahodno usmerjenimi mednarodni organizaciji. Indija je ostala povsem nevtralna, a si je skušala nabaviti orožje predvsem iz Sovjetske zveze in Anglije, s katero je v Britanski skupnosti. Ko so Kitajci leta 1962 napadli Indijo, so pričeli dobavljati orožje Indiji tudi Američani. To je jim je odtujilo Pakistan, ki se“ je nato naslonil na Kitajsko. Ni slučajno, da je Kitajska takoj po izbruhu vojne med obema državama obsodila Indijo. p0 najnovejših vesteh zahteva zdaj od Indije tudi nekdanja sporna ozemlja, predvsem pa Sikkim (glej naš zemljevid).
Boj za Kašmir je pravzaprav samo nadaljevanje hudega spora med Pakistanci in Indijci za delitev Indije, ki se je začel, ko so Angleži zapustili Indijo! Ozemlje je bilo razdeljeno ne! kako na verski podlagi, tako da so Pakistanci zavladali v predelih, kjer živijo muslimani — obstajata pravzaprav dva Pakistana, in sicer eden na vzhodni strani Indije, drugi na severozahodni. Okoli 88 odsto prebivalstva Pakistana je mohamedanska, 11 odsto so hindusi, medtem ko je v Indiji 84 odsto hindusov in 11 odsto muslimanov. Kljub takšni delitvi po načelih veroizpovedi je v Indiji ostalo še okoli 50 milijonov muslimanov.
PREBIVALSTVO IN VOJNA
Indija šteje danes okoli 472 milijonov prebivalcev, ter ima vojsko 867.000 vojakov. Oba Pakistana imata 101 milijonov prebivalcev, njuna vojska pa sestoji iz 253.000 mož.
Indijci in Pakistanci doživljajo vojno v vseh njenih strahotah : obstreljevanje, bombardiranje in trpljenje na begu. Svet
dal spor rešiti mirno, čedalje bolj se utrjuje prepričanje, da so v ozadju tega spora in prave vojne kitajski načrti.
Med Italijo in ZSSR
Sovjetsko uvozmo-izvozno podjetje «T echnopromimport» bo prihodnje leto naročila v Italiji številne stroje za izdelovanje koruznega olja, menda v znesku nad 2 milijona rubljev. Kaže, da bodo Sovjeti v bližnji bodočnosti precej povečali uvoz strojev za lahko industrijo. Tako so se npr. njihove investicije v lahki in živilski industriji povečale za 23,5 odsto v primeri z lanskim letom, a investicije v vsej industriji so narasle za 11 odsto. Pretekli mesec je 5 italijanskih podjetij podpisalo s «Tchnoproim-portom« več pogodb za dobavo avtomatskih strojev za izdelavo nogavic, industrijskih, šivalnih strojev in opreme za tekstilno industrijo.
Zagrebški jesenski velesejem odprt
Čez 6000 razstavljalcev - 8 držav več - Iz Afrike in Azije 33 držav
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, 8. septembra. Tudi letošnja jesen prinaša zagrebškemu velesejmu nove uspehe, tako da lahko govorimo o novih rekordih. Naj samo omenimo, da razstavlja na letošnjem jesenskem sejmu 8 držav več kot lani, a 17 držav več kakor leta 1963. Pred vhodom na sejmišče plapola letos kar 23 zastav evropskih, 20 afriških, 13 azijskih in 4 ameriških držav. Nič manj kakor 33 držav razstavlja kolektivno in uradno. To število zajema okoli tretjino držav, s katerima vzdržuje Jugoslavija zunanjetrgovinske zveze.
Kolektivno razstavljajo podjetja iz Alžira, Avstrije, Bolgarije, češkoslovaške. Nemške demokratične republike, Etiopije, Francije, Gane, Grčije, Indonezije, Iraka, Irske, Italije, Izraela, Kameruna, Kube, Kuvajta, Libanona, Madžarske, Mehike, Nigerije, Nizozemske, Pakistana, Poljske, Romunije, ZDA, Senegala, Sirije, Nemške zvezne republike, Sovjetske zveze, Sudana, Švice, Tunizije in Združene arabske republike.
Poleg teh razstavlja mnogo podjetij individualno, in to iz Belgije, Brazilije, Dahomeja, Gvineje, Indije, Irana, Japonske, Jemena, Kambodže, Keni je, Liberije, Libije, Malgaške republike (Madakaskarja), Malija, Maroka, Monaka, Norveške, Portugalske, švedske, Tanzanije, Toga, Turčije, Vel. Britanije, in Zambije. Število razstavljalcev na kolektivih razstavah in tistih, bi razstavljajo individualno, znaša 6.320, od tega je 1.203 jugoslovanskih in 5.115 tujih.
Če tem številkam dodamo še, da je na sejmu razstavljenih okoli 180.000 raznih vzorcev, potem si lahko predstavljamo koliko dela in truda je potrebnega samo za prevoz in ustrezno razstavitev vsega tega blaga.
Za podražitev zlata in proti njej
Južnoafriški finančni .minister dr. Doenges je v Frankfurtu ob Meni dejal, da je treba povišati ceno zlata, češ, da bo sicer Sovjetska zveza postala naj večji proizvodnik zlata na svetu in s tem kontrolor nad zahodnimi valutami. Dostavil je, da bi pri povišanju cene zlata — južnoafriška vlada govori o 50 do 75 odsto — morali spremeniti ves zahodni valutni sistem. Od leta 1934 določa ameriški dolar kot vodilna valuta ceno zlata z o-koli 35 dolarji za unčo.
Južna Afrika hoče po besedah Doengesa s povišanjem cene tudi pravočasno izboljšati donosnot zlatih rudnikov, katerih proizvodni stroški so se v zadnjih 30 letih znatno podražili, medtem ko je ostala cena zlata nespremenjena. V Avstraliji in Združenih državah so morali zato številni zlati rud,-niki ustaviti svoje obratovanje.
Razprava o potrebi povišanja cene zlata traja sedaj že približno dve leti. Na zborovanju
švicarskih bančnikov, ki je bilo 5. septembra v St. Moritzu, so v glavnem razpravljali o tej temi, h kateri je tradicionalna priloga lista «Schweize-rische Handelszeitung)) objavila glavni uvodni članek predsednika švicarskega bančnega združenja dr. Samuela Schvveitzerja.
Dr. Schweitzer ugotavlja v prvem delu svojih izvajanj za-voženost denarnega položaja in se zavzema za temeljito znanstveno preiskavo dobrih in slabih strani ohranitve sedanjega položaja. Nato raziskuje dr. Schweitzer posledice, ki bi lahko nastale spričo podražitve zlata.
Tehnična korist povišanja cene zlata bi izginila v tisti meri, kot bi se hotela sploš' na raven cen, to je kupna moč raznih valut, prilagoditi novi ceni zlata. Zato bi bilo neob-hodno potrebno sprejeti tako
KAJ VSE
RAZSTAVLJAJO
Ni lahko kratko odgovoriti na vprašanje, kaj vse razstavljajo podjetja. Kakor znano, gre za splošni vzorčni velesejem, ki zajema proizvode od surovin do najvišje faze proizvodnje, to je do končnih izdelkov. Jugoslavija je zastopana z vsemi gospodarskimi vejami: to so proizvodi rudninskometalurški, kovinski, orodje in orodni stroji. vozila, elektrotehnični proizvodi, telekomunikacijski aparati, izdelki precizne mehanike, vseh vrst šolskih potrebščin, kemični in farmacevtski izdelki, plastične mase, iz azbesta, keramike, porcelana, lesa, usnja in tekstila ter končno kmetijski proizvodi in proizvodi prehranjevalne industrije. Mimogrede naj omenimo tudi podjetja, ki se bavijo z uslugami na najrazličnejših področjih, kakor geološkem, s planiranjem, projektiranjem, montiranjem, raznih pogonskih naprav in opreme. Danes je že po vsem svetu znano, kako jugoslovanska podjetja gradijo v tujini razne tovarne, pristanišča, mostove, hidro-centrale ter vrtajo za nafto itd.
Tuja podjetja urejujejo svoje razstave, da bi s svojimi vzorci privabila čim več domačih jugoslovanskih klientov, na drugi strani pa, da bi izkoristila možnosti, ki jih daje ta sejem za sklepanje kupčij tudi s podjetji izven Jugoslavije. Zahodnoevropske države razstavljajo predvsem proizvode metalurgije, strojegradnje, precizne mehanike, merilne in regulacijske tehnike in avtomacije, kemične industrije in sploh proizvode za široko potrošnjo. Blago iz socialističnih držav je prav tako konkurenčno in njegov izbor je prav tako bogat, kakor so proizvodi iz zahodnoevropskih držav. Odlikujejo se industrijski izdelki vseh vrst kakor razna vozila, investicijska oprema pa tudi proizvodi za vsakdanjo potrebo. Afriške in azijske države nastopajo z rudninskimi in kmetij skimi proizvodi, surovinami in z nekaterimi izdelki za široko potrošnjo. Amerika je zastopana z najrazličnejšimi proizvodi od kave do elektronskih naprav za vesoljske ladje.
ITALIJA, AVSTRIJA,
ZAH. NEMČIJA
Italija se odlikuje z bogato izbiro najrazličnejših vrst vzorcev, ki so razstavljeni v italijanskem paviljonu na površini 8000 kv. metrov. Tu opaziš proizvode raznih vej — od orodja do kompliciranih strojev, od kozmetike do gospodinjskih aparatov in konfekcije. Razstava odkriva posrečeno izbiro proizvodov, ki se najuspešnejše lahko razpečajo na jugoslovanskem trgu.
Tudi avstrijska podjetja razstavljajo v lastnem paviljonu. Ta razstava je prav tako skrbno pripravljena. Avstrijska se razlikuje od italijanske, kolikor je v avstrijskem paviljonu razstavljenega več blaga za široko potrošnjo, zlasti tkanin, kozme-
me. Iz Zahodne Nemčije je bilo toliko interesentov za sejem, da ni bilo za njihove vzorce dovolj prostora v paviljonih. Zahodno-nemški proizvodi niso namenjeni samo jugoslovanskim, namreč tudi drugim kupcem. Razstave ostalih zahodnoevropskih držav skladno dopolnjujejo ta bogati izbor.
CSSR, BOLGARIJA,
MADŽARSKA IN POLJSKA
Med zanimivimi proizvodi češkoslovaške — industrijske o-preme in blaga za široko potrošnjo — se odlikujejo zlasti letalske opreme, letala, namenjena kmetijstvu, gozdne žičnice itd. Madžarska razstavlja blago namenjeno predvsem jugoslovanskemu trgu, medtem ko so Bolgari, Poljaki in Romuni razstavili industrijsko opremo in blago za vsakdanjo uporabo. Nemška demokratična republika je skrbno pripravila svoj nastop, tako da lahko trdimo, da je njena razstava ena izmed najboljših na sejmu. Sovjetska zveza prikazuje splošno industrijski potencial svojega gospodarstva, mnogi vzorci predstavljajo tehnično novost za svetovno tržišče. Poudarek je bil dan posebno na avtomobilsko industrijo, obiskovalci si lahko ogledajo novi «moskvič 408», Sovjeti razstavljajo nadalje orodne stroje, artikle precizne mehanike in živila.
Združene ameriške države so zopet nastopile s tematično razstavo, tokrat pod geslom «Elek-trična energija, činitelj boljšega življenja». Razstava ne zajema samo uporabe elektrike v gospodinjstvu, v proizvodnji in znanosti, temveč tudi električne in elektronske opreme za polete v vesolje. Po večletnem presled-
(Nadaljevanje na 2. strani)
znotraj držav kot z meddr-1 tičnih proizvodov, gospodinjskih žavnimi dogovori pri morebit- aparatov in športnih artiklov,
7T. . ,.-----;------------——• vendar ne zaostaja za italijan-
(Nadaljevanj e na 2. strani)	| sko niti glede industrijske opre-
Pod naslovom «Bitka za Anglijo 1965» je ameriški tedenski časopis «Newsweek» priobčil daljši članek o gospodarski krizi na Angleškem in velikih naporih laburistične vlade pod vodstvom predsednika Wilsona, da bi odpravila vzroke krize in nezaupanja v funt šterling. Iz tega zanimivega članka navajamo bistvene podatke.
Angleška javnost se vede, kakor da bi Anglija ne preživljala ene izmed naj hujših kriz. O-koli 8 milijonov avtomobilov kroži po angleških cestah in znamenja gospodarskega mrtvila ni videti. Mladina se sprehaja v oblekah po najnovejšem kr.oju in odhaja na avtomobilske dirke. Nihče se ne vprašuje, ali ni gospodarsko mrtvilo morda že za oglom. V Londonu je življenje v igralnicah prav tako živo kakor v Montecarlu. Na videz vlada blaginja, število brezposelnih znaša samo 1,5 odsto in plače še niso bile nikdar tako visoke. Pri vsem tem preživlja Vel. Britanija gospodarsko krizo, kakršne še ni doživela po «Bitki za Britanijo» pred 25 leti; blaginja je samo na površju.
PREVEČ BLAGA
PORABIJO DOMA
Zakaj je prišlo do krize? Angleži so preveč uvažali za domače potrebe ter doma preveč porabili, a hkrati zanemarili izvoz. Vodstva industrijskih podjetij niso pokazala pravih pobud, da bi pospešila izvoz. To ugotavlja tudi «Daily Mirror», ki opozarja, da je izvoz preskromen in da Angleži preveč uvoženega blaga potrošijo doma.
FUNT ŠTERLING
V NEVARNOSTI
Tuje države so zaskrbljene zaradi položaja funta šterlinga; saj se v tej valuti odvija nad eno tretjino svetovne trgovine. Ako bj vlada ne uspela napraviti reda v zunanji trgovini, potem nastopi nevarnost, da bo
Bitka za Veliko Britanijo 1965
Kje so vzroki gospodarske krize ■ Boj za uravnovešenje trgovinske bilance
morala razvrednotiti funt šterling, ki danes velja 2,80 ameriškega dolarja. Z razvrednotenjem bi se cena angleških proizvodov sicer znižala in povečala možnost za izvoz, toda prizadeti bi bili vsi tisti, ki hranijo funte šterlinge. Ne smemo pozabiti, da je za funt šterling že šestkrat nastopila velika nevarnost, odkar je prevzela oblast laburistična stranka pod vodstvom predsednika VVilsona, in da se je primanjkljaj v angleški plačilni bilanci v letu 1964 povzpel na 2 milijardi dolarjev.
Vsakokrat so Angleži rešili funt šterling s tujo pomočjo in še novembra 1964 prejeli iz tujine posojilo 3 milijonov dolarjev. S temi dolarji so Angleži lahko pokupili funte šterlinge na trgu in zavarovali svojo valuto, toda isti «DaiIy Mirror» opozarja:	Izmozgavati druge
prav gotovo ni ena izmed plemenitih potez britanskega značaja. Vsega tega se dobro zaveda predsednik Wilson, ki vodi danes tisto stranko, ki je leta 1949 izvedla razvrednotenje funta, a je danes hud nasprotnik razvrednotenja. Dosledno je zanikal namen, da bi vlada storila ta korak. Po njegovem mnenju bi razvrednotenje spravilo Vel. Britanijo na položaj majhne države. Predsednik Wilson hodi odločno po drugi poti: Angleško pospodarstvo naj postane bolj konkurenčno na svetovnem trgu, na drugi strani naj se sprejmejo ustrezni ukrepi za u-trditev funta šterlinga. Prav s tem, naj vlada pokaže, da misli resno.
SKRČITI JE BILO TREBA
UVOZ IN POVEČATI IZVOZ
Da bi zavrla odtok denarja v tujino, je vlada pričela zavirati
Grafikon prikazuje upadanje deleža Velike Britanije na svetovnem izvozu. Leta 1956 je ta delež znašal še 20 odsto, leta 1964, to je 10 let kasneje pa samo 14 odsto
uvoz, omejila je posebne investicije v tujini ter vsoto denarja, ki ga angleški potniki lahko potrošijo v tujini. Da bi pospešila izvoz, je znižala razne pristojbine. Poleg tega je Wil-son z novimi ukrepi zavrl notranjo gospodarsko konjunkturo. S tem naj bi ustavili preveliko notranjo potrošnjo, več blaga naj bi ostalo za izvoz; hkrati naj bi se skrčilo notranje povpraševanje po blagu in bi bili s tem ustvarjeni pogoji za po: bijanje inflacije. Povišani so bili davki ra bencin, tobak, whi-sky in dohodke. Skrčeni so bili krediti in uvedeno večje jamstvo nad gradbeništvom. Vlada je tudi skrčila izdatke za šole, gradnjo stanovanj in cest.
VIDNI USPEHI
Vsi ti ukrepi so kmalu pokazali ugodne rezultate. Zboljša-
la se je zunanja trgovinska bilanca, vsaj začasno, utihnili so glasovi o razvrednotenju funta šterlinga, ki se je na londonski borzi ustalil.
Zaradi nove kreditne politike so morala nekatera podjetja o-mejiti svojo dejavnost. Druga največja avtomobilska tovarna Ford Motor Co.. Ltd. je za 10 tisoč delavcev uvedla 4-dnevni teden in General Motors Vaux-hall je ustavila nadurno delo za svojih 20.000 nameščencev. Delovno teden je skrajšala velika tovarna gospodinjskih aparatov Hoover, Ltd. za 4000 delavcev, a tovarna Pye Radio je odpu stila 170 delavcev.
PRAVOČASNO SO
ZAVOHALI NEVIHTO
S temi svojimi odločnimi u-krepi je vlada pridobila na ugledu tudi v tujini. Neki visok funk-
cionar pri Mednarodnem denarnem skladu je dejal, da zbujajo ukrepi Wilsor.ove vlade občudovanje, a neki ameriški vladni predstavnik je pripomnil, da so Angleži pravočasno zavohali nevihto, medtem ko je neki švicarski bančnik dejal, da izva ja j o laburisti bolj klasično gospodarsko politiko, kakor bi to utegnili konservativci. Kljub temu optimizmu se nihče ne upa napovedati, kaj se bo zgodilo čez mesece. Trgovinska bilanca se utegne poslabšati, in to že v avgustu in septembru, ko je postalo že tradicionalno, da se dotok funtov šterlingov iz tujine zmanjša. Kočljivo je tudi vprašanje, kako obnoviti zaupanje v ponovni gospodarski napredek.
DELEŽ V ZUNANJI
TRGOVINI UPADEL
Ni dvoma, da predstavlja glavni problem primanjkljaj v zu nanji trgovini. V zadnjih desetih letih je narodni proizvod v Vel. Britaniji naraščal samo za 2,8 odsto na leto, medtem ko se je dvigal v državah Evropske gospodarske skupnosti povpreč no za 5,4 odsto na leto. Medtem se je delež Vel. Britanije na svetovnem izvozu industrijskih proizvodov od leta 1954 do leta 1964 znižal od 20 na 14 odsto.
PREVELIKA MLAČNOST
MED DELAVSTVOM
V nekaterih predelih Vel. Bri tanije, in to na severu in na škotskem, je postala delna ne zaposlenost že kronična, ker se delavstvo noče oreseliti na o-zeml.je srednje Britanije in da lje na jug. kjer je več dela. še tisti, ki jim je zagotovljeno de lo. preradi stavkajo. Od začet ka leta dc danes so na Angleškem zaradi stavk zgubili 2.2 milijona delovnih dni, približ no toliko kakor vse leto 1964 Minister za gospodarstvo Gaor
(Nadaljevanje na 2. strani)
TT
«In vendar
so luštni»
Tablica «REZERVIRANO» pa naj bo to v gostilnah, avtobusih ali na tramvajih razdraži vsakega gosta ali potnika, saj se ob pogledu nanjo začuti prizadetega v svojih pravicah. To velja seveda tudi za openski tramvaj, na katerem mora biti res vse v najboljšem redu, ko ga vendar že toliko časa nismo spravili v to našo rubriko. «REZERVIRANO» za o-troke! Mi potniki z redno tramvajsko izkaznico, izdano po vseh občinskih paragrafih, moramo torej stati! In vendar kar zaživimo vsi, ko plane otroški drobiž v tramvaj, obdan z mladostnim šumom, kakor bi tud,i nam prinašal svojo mladost in vedrino... «Ali so luštni!)>
Tudi nekega francoskega pisca je pogled na večjo skupino otrok, ki so bili na počitnicah še bolj razigrani, tako razvnel, pa tudi napolnil z navdihi, da jim je moral dati duška v pariškem listu. «Samo čez nekaj let, recimo čez 10, boste že zrela dekleta in moški in življenjsko breme se bo zrušilo na vas. Družili se boste in si skušali ustvariti družino». Tako jim je nekako govoril na tihem. «Lepo ste napravljeni, čisti in snažni. Socialnemu skrbstvu se imate zahvaliti za to in za prijetne počitnice, morda tudi za svoja rojstva. Lepo je to. Toda ni ljubezni, ki bi ne klonila pred brezuspešnim iskanjem strehe. Koliko razporok bi bilo manj, ko bi poročenca lahko našla stanovanje. V lepem stanovanju si srca odpuščajo. Po-ročenci, imejte otroke, državniki. le dajajte nagrade tistim, ki jih _ imajo, toda tudi zidajte takšne hiše, ki ne bodo zajčje kletke...»
Kaj se pravi biti brez lastnega stanovanja, stiskati se pri drugih, čeprav sorodnikih ali pa v nekakšni zasilni baraki, ve samo tisti, ki je to poskusil. Politiki in sociologi naj bi se torej ne vznemirjali samo ob vprašanju kako bo Zemlja nosila in prehranjevala 6 milijard ljudi, kolikor naj bi jih bilo na svetu čez 35 let, temveč skrbi naj jih tudi vprašanje, kdo bo tem ljudem postavil streho. Ali naj se vrne del teh v naravo, v gozdove in jame?
Sicer veljajo v naravi posebni zakoni čudovitega ravnovesja. Morda se je zato prav po vojni rodilo po družinah toliko več fantkov kakor punčk? In te dni se je ob zaključku posebne konference strokovnjakov v Ženevi oglasil sam predsednik ,ki je prepričan, da se prebivalstvo na svetu ne bo več tako naglo množilo, kakor mnogi napovedujejo; v naprednih deželah se bo množilo za 1 do 1,5 odsto, medtem ko velja danes povprečni svetovni količnik 2,1 odsto.
Kdo ve, kaj prinese prihodnost tistim, ki bodo še živeli okoli leta 2000? Gotovo je pač, da bo tedaj še manj mater, ki bi rodile šestorke, kakor jih je te dni neka Brazilka v mestu Humaiti.
— Ib—
mm
•	NENNIJEV REALIZEM. Spri-čo priprav na socialistični kongres Italijanske socialistične stranke, ki bo meseca novembra, je njen voditelj Pietro Nen-ni naslovil na člane stranke intimno pismo. V njem poroča svojim tovarišem, naj bodo strpni in naj vztrajajo na dosedanji črti. Nenni je proti temu, da bi socialisti zapustili sedanjo koalicijo (s krščanskimi demokrati, socialnimi demokrati in republikanci), češ da je zgrešeno stališče tistih, ki so mnenja, da je treba odgovornost prepustiti drugim. Nenni se zavzema sicer za sodelovanje s socialnimi demokrati, ni pa v tem trenutku za spojitev z njimi. Socialisti naj ostanejo zvesti programu stranke, vendar se njen program (socializacija proizvodnih sredstev), lahko uresniči samo z demokratičnimi sredstvi, ki so v skladu s socialističnimi smotri. Oblast naj se ne izprevrže v diktaturo in v monopol samo enega razreda. Proti Nennijevemu programu, ki mu nekateri očitajo, da diši po socialni demokraciji, takoj vstal vodja leve struje socialistične stranke Lombardi.
•	PAPEŽ PRED ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV. Kakor poroča «Osservatore ro-mano», odpotuje papež Pavel VI. 4. oktobra v New York, da bi se udeležil zasedanja glavne skupščine Organizacije združenih narodov. V OZN bo papež tudi spregovoril. Papež se bo v New Yorku zadržal, en dan, in se bo nato takoj vrnil v Vatikan. Iz Washingtona poročajo, da prispe 3. novembra v New York predsednik Združenih a meriških držav Johnson. O njem so ameriški listi pisali, da bi rad skupno s papežem naslovil na svet poslanico za ohranitev miru. Papež se hoče odzvati vabilu glavnega tajnika U Tanta, da bi obiskal Organizacijo združenih narodov. Iz Rima bo papež odpotoval z letalom 4. oktobra v jutranjih urah ter bo v New Yorku najprej obiskal kardinala Spellmana. V New Yorku bo po obisku Organizacije združenih narodov maševal na prostem ter bo še isti večer z letalom odpotoval v Rim.
•	DANSKI MINISTER V BEOGRADU. V ponedeljek je prispel v Beograd danski zunanji minister Per Haekkerup z ženo ter se tako Odzval povabilu državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikeziča. V Beogradu o-stane več dni. Ministra spremlja več višjih funkcionarjev iz zunanjega ministrstva, med temi tudi načelnik gospodarskega oddelka Anker Svart.
•	PRED OBISKOM POLJSKIH DRŽAVNIKOV V PARIZU. Glavni tajnik poljske delavske stranke Gomulka, se je v nedeljo udeležil tradicionalnega praznika žetve. Med to svečanostjo je Gomulka v svojem govoru naglasil, aa bo Poljska še nadalje razvijala svoje odnose tudi z državami drugih političnih sistemov. V tej zvezi je napovedal, da bo poljski ministrski predsednik Cyrankie-wicz v kratkem obiskal Francijo. Francija in Poljska nista združeno nastopali samo v preteklosti, temveč nastopata tudi danes. Njuni gledišči glede važnih vprašanj evropske varnosti in drugih mednarodnih vprašanj sta blizu.
•	PET SOVJETSKIH SATELITOV OKOLI ZEMLJE. Sovjetska agencija «Tass», poroča, da je bilo samo z eno raketo odpravljenih v vesolje pet satelitov, in sicer «Kozmos 80, Koz-mos 81, Kozmos 82, Kozmos 83 in Kozmos 84», ki so vsi opremljeni z znanstvenimi instrumenti za raziskovanje vesolja. Okoli Zemlje krožijo v višini 1500 km ter napravijo pot okoli Zemlje v 116,6 minutah. Na njih je tudi električna postaja, ki jo hranijo radioaktivni izotopi. Tass pripominja, da so bili sprejeti vsi ukrepi, da bi preprečili možnost žarčenja radioaktivnosti z izotopi v vesolje oziroma na zemeljsko površino.
•	WYSZYNSKI VZNEMIRJA NEMCE. V Vroclavu (mestu ki so Nemci preimenovali v Bre-slau) je kardinal Wyszynski na veliki cerkveni svečanosti, katere se je udeležilo okoli 20.000 ljudi, spregovoril tudi o vprašanju poljsko-nemške, meje na O-dri. kardinal je zatrdil, da je bila Šlezija po prebivalstvu in kulturi poljska, da torej tudi danes pripada povsem upravičeno poljski državi. V svojih komentarjih naglašajo zahodno-nemški listi, da je Wyszyinski s to izjavo hotel naglasiti nedotakljivost meje na Odri in Nisi, hkrati pa od Vatikana doseči, da bi to mejo priznal ter sedanjim začasnim poljskim škofom na nekdanjem nemškem o-zemlju priznal stalnost. Glavni tajnik poljske delavske stranke Gomulka je te dni zopet poudaril, da steza Zahodna Nemčija prste po poljski zemlji.
•	PRED REŠITVIJO GRŠKE KRIZE. Kmalu bo 50 dni, odkar je Grčija brez redne vlade. Po zadnjih vesteh iz Aten se je zdaj pojavilo veliko upanje, da bo kriza ugodno rešena. Vodja konservativne stranke Kanellopou-los je namreč postavil voditelju opozicije Papandreuju sprejemljiv predlog: Grčija naj bi šla na volitve pod vodstvom nevtralne vlade, ki bi jo sestavljali pristaši nacionalne radikalne u-nije, ki jo vodi Papandreu. Ta je v načelu ta predlog tudi sprejel. Nekateri listi domnevajo, da ni Kanellopoulos niti pričakoval
MEDNARODNA
TRGOVINA
Mednarodni sejem mehanike v Brnu
V	nedeljo, 12. t. m., odprejo v Brnu na Češkoslovaškem VII. mednarodni sejem mehanike, ki bo trajal do 26. septembra. Na njem bo sodelovalo 800 podjetij iz 39 dežel (lani jih je bilo 620). Razstavna površina bo znašala 135 tisoč kv. metrov. Med novostmi letošnjega sejma bo avtomobilska razstava, ki se je bodo udeležile družbe Renault, Simca, Citroen. Mercedes, NSU, Daimler Benz, Fiat (z modelom 850), Rootes, Ford Anglia in Ford Taunus; svoje avtomobile bodo prikazale tudi tovarne Eisenbach in Sachsenring iz Vzh. Nemčije, «Moskvič» iz Sovjetske zveze, Saab iz Švedske m Warszawa iz Poljske, čeho-slovaki bodo predstavili občinstvu skoro vse svoje modele, vštevši seveda prenovljeno «Ta-tro 603» in «Škodo 1000 MB». Razen avtomobilov bodo na sejmu razstavljali vseh vrst mehanske izdelke, a posebno zanimanje vlada že sedaj za orodne stroje, stroje za živilsko in tekstilno industrijo, poljedelske stroje in strojno opremo za e-lektronsko industrijo. Za ogled sejma se je doslej prijavilo že 250 novinarjev iz 39 dežel. Prar go in Brno bo vsak dan povezovalo 19 letal, razen tega bo vsak dan vozilo v Brno z vseh strani češkoslovaške 110 posebnih vlakov.
V	okviru sejma bo več zasedanj na visoki ravni, na katerih bodo razpravljali o strojni opremi za kemijsko proizvodnjo, o mehanski industriji na splošno, o avtomaciji, o strojih sa pridobivanje rud, o zdravstveno - higienskih vprašanjih dr.
MONTECATINI IN SOLVAY
NA IPACK-IMA
V	okviru mednarodnega sejma embalaže IPACK-IMA, ki bo na milanskem sejmišču od 11. do 17. septembra priredi družba SOLVAY 13. tm. zasedanje o kloridu polivinilidena. ki ga uporabljajo vse češče pri embalaži. Družba Montecatini pa priredi 14. in 17. tm. zasedanje o uporabi polipropilenskega filma pri embalaži.
Razstavo bosta odprla v imenu italijanske vlade minister Bo in v imenu vlade Združenih ameriških držav poslanih Reinhardt. Kakor znano, sodelujejo letos prvič na tej razstavi tudi Američani z obsežno razstavo strojev za embalažo, katero je uredil ameriški trgovinski center v Milanu. V nedeljo, 12. t. m., si bo razstavo ogledal italijanski minister za zunanjo trgovino Mattarella.
PRED RAZSTAVO .
POHIŠTVA V MILANU
Na milanskem sejmišču bo od 19. do 26. septembra že petič razstava italijanskega pohištva (V Salone del mobile italiano). Na njej bo sodelova lo skoraj 1.300 razstavljalcev, torej rekordno število Od tega bo 877 industrijskih in obrtnih podjetij, mimo tega pa še 400 samostojnih obrtnikov, ki bodo razstavljali v okviru dveh ločenih razstav «notranjih», ki ju organizirata trgovinska zbornica iz Coma in ENAPI. Pohištvena razstava uživa velik u-gled na domačih in tujih tleh in obseg kupčij narašča od leta do leta.
Bitka za Veliko Britanijo 1965
(Nadaljevanje s 1. strani)
KITAJSKO TRGOVINSKO
ODPOSLANSTVO V ITALIJI
V Italijo je prispela delegacija kitajske družbe Import-Exuort kemikalij, da bi si ogledala industrijske obrate državne petrolejske ustanove ENI. Ogledati si hoče obrate ENI v Geli (na Siciliji), nato še v Ra-venni in Milanu.
PORTUGALSKA VABI
TUJ KAPITAL
Portugalska vlada je pred dnevi izdala poseben odlok, s katerim spodbuja gospodarstvenike iz tujine, naj investirajo svoj kapital na Portugalskem. Z odlokom daje portugalska vlada ustrezno jamstvo za tuja denarna posojila in za primerno odškodnino v primeru razlastitve.
ge Brown je označil položaj na trgu dela za pravo norost ter pozval delavstvo in delodajalce k večji dejavnosti. Zaradi malenkostnega spora med nekim delavskim mojstrom in nredstav-nikom sindikalne organizacije v tovarni British Motor Corp. v VValesu je prišlo do neuradne stavke 17.000 delavcev, a ukor nekemu šoferju, ki je bil obdolžen. da je nevarno vozil po Liverpoolu, je izzval stavko 8000 delavcev v neki Fordovi tovarni; v ladjedelnici Vickers sc delavci zagrozili s stavko, ako bi jim prepovedali kuhati čai s toplo vodo iz bojlerja na ladji.
Slika delovnih razmer v pristaniščih je pravzaprav najbolj črna. Vladno poročilo, ki ga je sestavil lord Devlin, govori o neučinkovitem delu in kaosu v pristaniščih. Tovornjaki, napolnjeni z blagom, čakajo po več dni da bi iih pristaniški delavci raztovorili, a hkrati čakajo tudi ladje, da bi blago lahko sprejele.
TEHNOLOŠKI NAPREDEK ZANEMARJEN
Angleška industrija je bila med zadnjo vojno v veliki meri uničena in danes razpolagajo obnovljeni industrijski obrati s sodobno opremo, toda pri vsem tem so industrij ci zanemarili tehnološki napredek. Na drugi strani ima Anglija preveč majhnih nodjetij. Tega se zaveda tudi Zveza angleških industrij-cev, ki si zdaj prizadeva, da bi se manjša podjetja združila. Predsednik Wilson je industrij-ce opozoril, da vlagajo premalo denarja za raziskovanje zunanjih trgov. V ta namen uporabi angleška industrija 2 milijona dolarjev, to je komaj del tega, kar trošijo v ta namen ameriške tovarne. Ko je šlo za organizacijo «Angleškega tedna» v Milanu ter je angleška trgovinska zbornica razposlala 15.000 vabil raznim industrijcem in trgovcem, da bi poslali svoje vzorce za rastavo, ji je odgovorilo samo 2 odsto naslovljencev. Vlada pripravlja ustanovitev posebnega posvetovalnega urada, ki bj dajal izvoznikom nasvete, kje bi lahko razoečali proizvode angleške industrije.
DOLGA POT DO URAVNOVEŠENJA TRGOVINSKE BILANCE
Angleški gospodarstveniki ra čunajo da se bo trgovinska bilanca uravnovesila nekako proti koncu prihodnjega leta. Tudi neki francoski gospodarstvenik je mnenja, da se da na podlagi sedanjega razvoia sklepati, da bodo Angleži lahko dosegli ravnovesje v trgovinski bilanci v 12 do 18 mesecih.
Zunanji dolgovi predstavljajo vsekakor za Vel. Britanijo veliko breme. V petih letih bi morala Anglija te dolgove, ki znašajo 2.5 miliiarde dolarjev, poravnati; njene rezerve znašajo 3 milijarde dolarjev. Ta problem bi se dal rešiti, ko bi tulci vlagali več kapitala v Angeli Po tej poti so Angleži leta 1961 naglo poravnali zunanje do’gove, toda nri vsem tem ostaja kot najbolj primerna stara pot: zunanji dolgovi se dajo najbolj učinkovito poravnati s povečanjem izvoza. Angleži bodo skušali prihraniti precej denarja tudi z znižanjem izdatkov za vzdrževanje svolih čet v Zahodni Nemčiji (55.000 mož) in na Srednjem vzhodu (okoli 50 000 mož).
Grenko zdravilo za Angleže
Laburistična vlada je predpisala britanskemu prebivalstvu močno dozo grenkega deflacijskega zdravila. Program, ki ga je objavil zakladni minister James Callaghan, predvideva močno omejitev javnih izdatkov in
zasebne potrošnje, kar zadevne tudi navadne ljudi.
Nobenega dvoma ni, da je treba pas ožje zategniti spričo še vedno velikega primanjkljaja plačilne bilance in šibkosti funta šterlinga. Kljub temu se nekateri poslanci vladne večine bojijo, da bi imel deflacijski u-krepi za posledico večjo brezposelnost v prihodnji zimi. Razočarani so tudi, ker bodo sedaj morali za daljši čas odložiti mnogo socialnih reform, za katere so se v volivnem boju zavzemali.
Prebivalstvo bo najtežje prizadeto spričo zaviranja zidanja stanovanjskih hiš. Sredstva občin za ljudske stanovanjske hiše bodo zmanjšali za 50 milijonov funtov. Za nedoločen čas so odložili načrt, po katerem bi dali cenena posojila za financiranje gradnje lastnih hiš. Rok za plačila nakupov na obroke so zmanjšali od treh na dve leti in pol.
Zakladni minister je nadalje napovedal, da bodo v prihodnjem letu zmanjšali obrambne izdatke za 100 mil. funtov. Devizno gospodarstvo bodo poostrili zlasti pri investicijah v tujini izven področja funta šterlinga. Okrepili pa bodo financiranja izvoza. Britanska zveza industrij cev izjavlja, da so varčevalni ukrepi vlade gospodarsko potrebni.	(n)
ITALIJA IZVAŽA ČEDALJE VEČ TEKSTILNIH IZDELKOV
Italijanski izvoz tekstilnih izdelkov se je v lanskem letu povečal za okrog 13,60 odsto v primeri s 1963. letom. Dosegel je vrednost 595 milijard in 308 milijonov lir proti 523 milijardam in 890 milijonom leto poprej. Zlasti je napredoval izvoz prediva, pletenin, tkanin, šivanih izdelkov iz umetnih vlaken in svilenih izdelkov.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Na zunaj umirjenje - znotraj vrenje
LJUBLJANA, septembra — Morda bi z ugotovitvijo v naslovu najbolj opredelili sedanje stanje, to je stanje po ukrepih ki so bili sprejeti konec letošnjega julija in ki naj bi pomenili'" prelomnico v gospodarstvu ter jih kratko imenujemo gospodarska preosnova.
čeprav so bili ukrepi v gospodarstvu dolgo napovedovani in tudi zaželni ter zato ne moremo govoriti, da so prišli nepričakovano, pomenijo za marsikatero gospodarsko organizacijo težak prehod v novo razdobje, ki bo zahteval od nje izredne napore. Lahko rečemo, da so se najbolj in najhitreje znašle tiste gospodarske organizacije, ki so poslovale ali proizvajale po načelih rentabilnosti in katerih stroški proizvodnje, prometa ali storitev so bili v skladu ali taki kot so na zunanjem, da ne rečemo na svetovnem trgu. Najtežje pa bodo prebrodile prehod v novo gospodarsko razdobje tiste, ki so živele na račun raznih ugodnosti, podpor družbe in podobno, ker jih je vse to uspavalo, da niso iskale poti k boljšemu delu in gospodarjenju. Nekatere izmed njih so imele sebe za tako pomembne in važne, češ saj se nas ne bo upal nihče kakorkoli prizadeti, ker bo sicer ostalo toliko in toliko ljudi brez dela in podobno.
PREHOD V NOVO
GOSPODARJENJE
Skok v nov način gospodarjenja sicer ne pomeni, da je treba prek noči pomesti z vsem in da družba ne bo dajala pomoči za prebroditev težav, ki v mnogih podjetjih nastajajo, vendar so meje in čas za to v prihodnje omejene. Nikjer ni zapisano, da nobeno podjetje ne sme v likvidacijo, če ne bo sposobno življenja in družba bo
Za podražitev zlata in proti njej
(Nadaljevanje s 1. strani)
nem podraženju zlata ukrepe za omiljenje verjetnih inflacijskih posledic.
V teoretičnem primeru podvojitve mednarodne cene zlata bi v začetku zaznamovali pri osrednjih bankah in vladah knjižne dobičke v višini da našnjih denarnih zalog zlata, to je v obsegu okoli 43 milijard dolarjev. Če bi hotele vla de ali parlamenti hitro uporabiti ta vir dohodkov za financiranje novih načrtov ali tudi le za povrnitev obstoječih dolgov, bi to z množično uvedbo novih plačilnih sredstev nujno pretreslo ves sestav cen.
Razen tega je upoštevati tudi zasebno tezavriranje, ki bi hotelo deloma izkoristiti priložnost, da dolgo časa brezobrestno naloženi kapital spremeni sedaj v plačilna sredstva, ki dajejo obresti. Sicer skupna inflacijska posledica tega koraka ne bi igrala posebne vloge. Danes cenijo zaloge zlata pri zasebnikih na okoli 20 milijard dolarjev, pri podražitvi zlata bi se pa zasebniki znebili verjetno le dveh milijard dolarjev v zlatu.
Večjega pomena bi bila po-ražitev zlata za bodoči razvoj. V teoretičnem primeru podvojitve cene zlata bi današnji letni izkop zlata, v glavnem. seveda izkop Južne Afrike in Sovjetske zveze, predstavljal dvojno protivrednost v ameriških dolarjih. Samo vrednost južno afriške proizvodnje je leta 1964 dosegla 1,02 milijarde dolarjev, skupna proizvodnja vsega Zahoda vključno z ruskimi prodajami zlata pa 1,85 milijarde
dolarjev. Hkrati bi bilo računati s povečanjem pridobivanja zlata.
Ker bi povišanje mednarodne cene v državah, ki razpolagajo z zlatimi denarnimi zalogami, povzročilo knjižne dobičke, katerim ne bi ustrezala gospodarsko povečanje vrednosti, bi morali poskrbeti, da spravijo nova plačilna sredstva čimbolj v sklad z gospodarsko rastjo To se pravi, da bi morali povečanje notranje količine denarja razdelili na ustrezno daljšo dobo.
Povišanje cene zlata je sploh zelo zapletena zadeva. Pritem igrajo vlogo še zadolžitev dežel v razvoju, zlasti pa težave, ki bi nedvomno nastale, ko bi poskušali pridobiti Sovjetsko zvezo za vzporedne ukrepe, kar bi bil eden od glavnih pogojev za uspeh takega načrta.
Povišanje cene zlata odločno zagovarjajo Francozi, prav tako odločno pa se mu upirajo Američani.	(n)
MADŽARSKI ELEKTRIČNI MOTORJI ZA ITALIJO
Madžarsko uvozno - izvozno podjetje «Transelektro» bo dobavilo nekaterim italijanskim tvrdkam nad 1.000 trofaznih e-lektričnih motorjev.
ITALIJA UVAŽA ČEDALJE VEČ KAVE
Italija je v prvih petih mesecih letošnjega leta uvozila 845.033 vreč kave po 60 kg proti 828.920 vrečam v istem času lanskega leta. Samo v maju je dosegel uvoz 157.684 vreč.
posredovala res samo tam, kjer je to zanjo pomembno in važno. Takih primerov pa ne bo mnogo in lahko pričakujemo, da se bo gospodarstvo postopoma ob doslednem izvajanju reforme utrdilo, kar bi ga vsaka nedoslednost in popuščanje kmalu spravila v še težji položaj.
če tako presojamo sedanji položaj, moramo ugotoviti, da pod zunanjim videzom pomiritve, znotraj posameznih, da ne rečemo skoro vseh gospodarskih organizacij, močno vre, ko se njihova vodstva in celotni kolektivi trudijo, da bi čim preje prebredli nastali položaj in prešli v normalno poslovanje. Na zunaj se to odraža v iskanju notranjih rezerv, ki so bile do sedaj neizkoriščene in ki so negativno vplivale na donosnost podjetja, v iskanju boljše organizacije dela, tehnološkega procesa in podobno. Temeljite analize, ki bodo možne šele po poskusih in naporih za prilagoditev novemu stanju, pa bodo pokazale, ali morda ne krije novi sistem tudi kakih hib, ki jih bo potrebno odstraniti. To velja posebno za primere, kjer bi ugotovili, da kljub temu, da je produktivnost podjetja na svetovni ravni, ali jo celo prekaša, ne more v novih pogojih uspevati. In taki primeri so m o njih je bilo te dni tudi govora.
Sedanje stanje kaže deloma tudi na nekako mrtvilo zlasti v nekaterih proizvodnih panogah, v trgovini in tudi v gostinstvu. Vzroki za to so različni. Tako nekatere proizvodne dejavnosti ne morejo redno delati, ker nimajo ali niso imele surovin in reprodukcijskega materiala, posebno če so vezane na uvoz. Potložaj se v tem pogledu naglo boljša, ker postopoma po kratkem zastoju prihaja manjkajoči material iz uvoza. Težaven je položaj v premogovnikih, kjer manjka delovne sile; to narekuje hitro modernizacijo rudniških, naprav. V trgovini se opaža slaba založenost z blagom, posebno glede izbire.
POTROŠNIKI IN CENE
Kot vse kaže se na tej fronti bije boj, ki ga bo vedno bolj čutiti, med proizvodnjo in potrošniki, in sicer boj okoli cen. Postopoma, a vedno bolj izrazito se namreč kaže, da potrošnik ne bo zmogel več vsake cene in da bo zato potrebno vedno bolj uspoštevati njegovo kupno moč, ki je po preosnovi izrazito nižja kot pred njo. To dejstvo bo postajalo vedno bolj očito posebno v naslednjih mesecih, ko bo treba odšteti precej denarja za zimsko obutev in obleke, za šolo, za kurjavo in podobno, pa za stanovanja ki so se podražila za 100 in več odstotkov, da o povišanju cen osnovnih živil ne govorimo.
GOSTINCI NAJ BI
SPREGLEDALI
Vprašanje zase je gostinstvo in turizem. Zlasti gostinstvo je do kraja izkoristilo dane možnosti in zvišalo cene, ki postajajo za domačega gosta nesprejemljive. Zato je sledil tak padec domačih gostov v gostinskih obratih, kot ga nihče ni pričakoval. Res je, da zlasti na območju Slovenije, ki je izrazito turistično in kjer se še vedno vrti in suče mnogo tujih turistov, domačih gostincev izpad domačih gostov še ne moti mnogo. Težje je v notranjosti, kjer so mnoga gostinska in hotelska podjetja, ki so zgubila nad polovico gostov zaradi visokih cen, že začela prehajati na stare ali na približno stare cene. V Sloveniji pričakujejo, da bodo gostinci spregledali, ko jo bo zapustila večina tujih tu-
ristov, razen morda ob morju, kjer pa... o tem posebej.
VELIKA ŠKODA ZARADI
POPLAV IN NEURJA
Brez dvoma bodo na letošnje rezultate v gospodarstvu kljub vsem naporom slabo vplivale številne elementarne nesreče, ki niso prizanesle skoro nobeni republiki in le malokaterim predelom. Zlasti poplave in neurja so povzročile toliko škode, da je ne bo mogoče nadomestiti posebno še, ker so zadele osrednja kmetijska območja, kot je v Sloveniji Prekmurje, sicer pa velik del Vojvodine. Očitki, da bi bile škode manjše, če bi posvečali več skrbi obrambi pred morebitnimi poplavami, so sicer upravičeni, a zaradi njih škoda in izpad pridelkov ne bo nič manjša. Za to bo potrebno skrbeti v prihodnje, saj mora letošnji leto vse izučiti, ker je prizadejana škoda večja, kot bi bilo treba sredstev za preprečitev takih škod v prihodnje.
REKE NEDELJSKIH
TURISTOV
S TRŽAŠKEGA
V zadnjem času, posebno po spremembi dinarskega tečaja je zlasti ob nedeljah in praznikih vsem vidna reka avtomobilov največ s tržaško registracijo, ki se razlije zlasti po Koprskem, pa tudi naprej v Istro, po Krasu, po Goriškem do Trente ter tja do Ljubljane in naprej. Poročila govore o 50 do 60 000 vozilih, ki so v enem dnevu prešla obmejne prehode. Tako lahko govorimo o najbolj odprti meji v Evropi obenem pa o pravem navalu tržaških in drugih italijanskih turistov v Jugoslavijo. Temu pojavu je odprla sedaj na stežaj vrata še gospodarska preosnova in izredno ugoden devizni tečaj. Kljub povišanju cen gostinskih in turističnih storitev, cene za tuje turiste namreč niso previsoke, temveč nasprotno.
Tak, čeprav prvi naval, odpira mnoga vprašanja in perspektive tako v splošnem gospodarskem, v političnem in posebej seveda v turističnem pogledu. Vsekakor pa velja u-gotoviti, da je gospodarska preosnova koristila maloobmejnemu prometu, čeprav je morda za sedaj ta korist bolj enostranska, ker se kaže na drugi strani padec obiskov v nasprotni smeri, to je naših državljanov v Italijo, kar je spričo dražje lire vsekakor razumljivo - 2/ -
NOVI KOVANCI V ZDA. Po vsej verjetnosti bodo Američar ni konec tega leta postavili v denarni obtok nove kovance za 25 stotink dolarja, ki ne bodo več srebrni, ampak bodo izdelani iz bakra (75 odsto) in niklja (25 odsto). Kovati so jih začeli te dni v Filadelfiji. Konec leta bodo začeli kovati še kovance za 10 stotink dolarja, ki so zdaj prav tako v srebru.
Vlada namreč ni zadovoljna z obtokom kovancev v srebru, ki se jih prebivalstvo vse bolj poslužuje pri uporabi avtomatskih strojčkov za razdeljevanje cigaret, pijač in podobnega. Razen tega pa se cena srebru dviga, ker narašča njegova poraba v industriji.
Zagrebški
velesejem
(Nadaljevanje s 1. strani)
ku razstavljajo zopet podjetja s Kube in iz Mehike, a Brazilija je zastonana že po tradiciji s svojo kavo.
Jesenskega zagrebškega sejma se letos udeležuje kar 33 držav iz Afrike in Azije. K temu naj samo pripomnimo, da se njihovo število dviga od leta do leta. To ni samo znamenje, da se nri-jateriski odnosi s temi državami čedalje bolj utrjujejo, temveč ta okolnost tudi dokazuje, da predstavlja Zagreb za te države lagodno pot za povezavo z gospodarsko razvitimi državami.
SIMBOLI
GOSPODARSKE OBNOVE
Obiskovalci zagrebškega velesejma se izven sejma ne bodo mogli otresti dveh povsem nasprotnih vtisov: na zahodni in jugovzhodni strani sejmišča bodo ugledali montažna naselja, postavljena za žrtve katastrofalnih poplav, nasproti južnega vhoda na velesejem pa se razteza dolg pas zelenih in cvetličnih nasadov, ki jih ga na več mestih sekajo parkirni prostori. Ob tem pasu se dvigajo 16-nad-stropne stolpnice — za temi gradijo še tri — a še dalje se vrstijo 8-nadstropne in druge stavbe tja doli do Turopolja. To je prav simbolična slika: po nesreči zopet ohrabrujoča perspektiva. Kakor, da je tu na tem mestu prikazana vsa pot obnove in izgradnje, ki jo je Jugoslavija napravila v zadnjih dvajsetih letih! V gospodarski obnovi pripada zagrebškemu velesejmu vidna vloga, ki jo bo sejem — o tem nas prepričuje letošnja jesenska prireditev — častno in uspešno odigral tudi v prihodnje.
(m. v.)
Močna udeležba naše dežele na zagrebškem sejmu
O italijanski udeležbi na za-1 tor.ij in druge potrebščine za grebškem velesejmu, ki bo od radijske m televizijske spre-9. do 19. septembra smo zbrali 1 jemnike), Comimport iz Vid'
naslednje podatke.
Italijo, ki je priredila v lastnem paviljonu kolektivno razstavo bo predstavljala posebna delegacija. Italijansko udeležbo je organiziral Zavod za zunanjo 'trgovino — I.C.E. Italijanska udeležba je bila organizirana, kot vsako leto. v duhu tesnega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Letos ie treba naglasiti še posebno okolnost, da so na sejmu v velikem številu zastopana nod'etia iz samoupravne dežele Furlaniie-Julijske krajine. Njihova udeležba (vsega skupaj jih je 16) predstavlja skoraj 20 odsto vseh italijanskih udeležencev, katerih ie 100.
Našo deželo zastopajo sledeča podjetja: Mervicini iz Kr-mina (kondenzatorji, stabiliza-
da bo Papandreu zgrabil za to bilko in da se je s svojim predlogom prenaglil. Bivši minister narodne obrambe Garoufalias je v listu «Akropolis» napisal, da je Papandreu pripravljal državni udar s podporo nekaterih o-ficirjev, in sicer 16. julija. Zato je Papandreu hotel odložiti svoj odstop od 15. na 16. julija. Kralj pa, ki je bil o vsem že informiran, je zahteval njegov takojšen odstop. Papandreu in sin Andreas sta računala, da bodo prevratnike podprli general Loukakis, komandant atenskega vojaškega okraja, ter oficirji, člani tajne organizacije Aspida. S OKOLI 30 SOVJETSKIH PODMORNIC NA ATOMSKI POGON. Po ameriških poročilih si Sovjetska zveza prizadeva, da bi bila kos ameriškemu ladjevju, oboroženemu z raketami «Po-laris». Ameriški viceadmiral Mar-tell je na tiskovni konferenci povedal, da potroši Sovjetska zveza v ta namen 1.884 milijard lir na leto. Sovjetska zveza ima danes okoli 400 podmornic, od teh 150 za dolge vožnje in 30 na reaktivni pogon. Sovjetske podmornice so r.a Atlantiku in v Sredozemskem morju, pa tudi pri Filipinih so jih opazili. Ameriška vohunska služba sledi premikanju sovjetskih podmornic in uporablja v ta namen aparate, ki zaznavajo sovjetske ladje na razdaljo 50 do 80 km.
Kmetijski odbor Evropske gospodarske komisije OZN je objavil svoje poročilo o položaju poljedelstva v letu 1964. Ta sta tistika je toliko bolj zanimiva, ker so poročila Evropske gospodarske komisije eden izmed redkih mednarodnih dokumentov, ki upoštevajo tudi položaj v deželah Vzhodne Evrope. Leto 1964 je bilo za evropsko poljedelstvo razmeroma dobro leto, vreme je bilo v večini dežel ugodno za posevke. Izdaten pridelek krme je izboljšal položaj živinoreje, s čimer so lahko delno izravnali nazadovanje leta 1962/ 1963.
Proizvodnja se je v deželah EGK proti letu 1963 v celoti povečala za 5 odsto’ čeprav je opaziti znatne razlike od dežele do dežele. V Srednji in Zahodni Evropi so milo vreme, zgodnja pomlad in lepo vreme v času žetve ugodno vplivali zlasti na pridelek žitaric. V Južni in Vzhodni Evropi je bilo vreme manj ugodno. Spričo suše so trpeli posevki žitaric v balkanskih deželah, v Beli Rusiji in v Ukrajini. Kljub temu je bil sovjetski pridelek boljši kot v letu 1963 in državni odkupa so dosegli na nekaterih področjih celo rekordne višine. Na Poljskem pa je bil nasprotno pridelek žitaric manjši.
Večja skrb za evropsko kmetijstvo
Države posegajo čedalje bolj na to področje - Vpliv lanske letine na letošnje gospodarstvo - Poročilo EGK
so prišle nekatere dežele v izvozne težave in so zmanjšale število svojih kokoši.
Cene so se v splošnem poboljšale, cene klavne živine celo znatno. Višje so bile cene prašičev in mleka, v številnih deželah tudi cene sladkorne pese. Žitne cene so se le malo
Pridelek pšenice ocenjujejo kakovostno in količinsko kot zelo dober. Le v Španiji, v Turčiji in v Jugoslaviji je proizvodnja za letom 1963 zaostala za 10 do 20 odsto. Velika Britanija je dosegla rekordni pridelek ječmena in tudi v Nemčiji, Belgiji in na švedskem so pridelali znatno več kot leta 1963, nasprotno pa druge dežele, tako zlasti Španija, Turčija in Finska manj. Francija je pridelala 50 odsto koruze manj, kar se je zelo opazilo na trgu s krmilnimi žitaricami. Tudi Madžarska je pridelala za 12 odsto manj koruze. Nasprotno se je pa znatno povečal pridelek koruze v Italiji in balkanskih deželah, v Jugoslaviji celo za 40 odsto.
Na pridelek krompirja je v Zahodni Evropi vplival padec cen po rekordnem pridelku 1963, ki je imel za posledico zmanjšanje pridelovalne površine. Tudi suša je vplivala na
IMPORT — EKPORT
JOŽEF KERSEVANI
GORICA TRST —
Corso Italia 76 — Tel. 26-43
«Imporex» — Strada del Friuli 102 Motorji, radioaparati, televizorji, pralni stroji, hladilniki itd. Razstavljamo na zagrebškem velesejmu
upad proizvodnje. V Vzhodni Evropi je pa le Madžarska pridelala manj krompirja, Poljska pa celo rekordno množino. Pridelovanje sladkorne pese se je v večini dežel še nadalje povečalo, izjema je le Nemčija Spričo manjšega pridelka krmilnih žitaric in krompirja se je pokazala potreba po večjem uvozu krmilnih žitaric iz prekomorskih dežel.
Dober je bil pridelek sadja in kiselkastega sadja, izjema sta bili Nemčija in Madžarska. Tudi uspeh v pridelovanju zelenjave ocenjujejo v večini dežel za dober ali vsaj srednji, zlasti v Italiji in Švici se je pridelovanje sočivja znatno povečalo. Tudi posebne kulture so prinesle odličen pridelek, zlasti tobak in vino. Nasprotno se je pa zmanjšala proizvodnja oljčnega olja.
Ostrejše so se pokazale različne težnje med mrtvilom v živinoreji in naraščajoči praši čereji in perutninarstvu. Skup no število goveje živine se sko raj ni spremenilo, proizvodnja govedine kljub ugodnim cenam ni mogla kriti potrebe, tako da so se povečali prekomorski uvo zi. Nasprotno se pa vedno bolj širi proizvodnja prašičevine Evropska «prašičja gora» zmanj suje izvozne možnosti tradicio nalnih izvoznih dežel in povzro ča letos resna vprašanja v pro-1
daji. Tudi proizvodnja perutni- spreminjale, cene krompirja so ne je še dalje naraščala, zlasti Pa nazadovale. Najbolj so paa
spričo ameriških načinov krm ljenja, vendar se je dvigala tudi potrošnja vštric naraščajoči ponudbi.
Proizvodnja mlečnih izdelkov nazaduje, proizvodnja masla še bolj kot proizvodnja sira. Pridelek mleka se je sicer če izvzamemo Finsko, Irsko in ne katere vzhodnoevropske dežele, malo povečal. Rekord je pa dosegla proizvodnja jajc. številne dežele, ki so do sedaj jajca uvažale, imajo sedaj že skoraj zadosti domačih jajc s čimer
pa
le cene jajc.	,	, .
V kmetijski politiki dopolnjujejo sorazmerno kratkoročne prodajne ukrepe vedno bolj strukturni in socialnopolitični programi. V večini dežel je o-paziti «zel ene načrte« in dolgoročne agrarnogospodarske razvojne programe. Povsod se v vedno večji meri država aktivno vmešava v preošnovo poljedelstva, na področju Evropske gospodarske skupnosti prehaja politika cen in zunanje trgovine vedno bolj v pristojnost skupnosti, (n)
ma (motorne kosilnice in črpalke, oprema za brivnice in frizerske salone, kozmetični izdelki idr.), Kerševani iz Gorice (navadna in motoma kolesa), Tamaro iz Trsta (tkanine), Ivaltex iz Gorice (tkanine), Magazzini Tagliamento iz Trsta (tkanine), T.E.C. iz Cordenon-sa (tkanine in konfekcije), Do-notex iz San Dona di Piave (odeje), Tellini iz Vidma (tkanine in konfekcije), Atlas iz Pradamana (peči za centralno kurjavo), F.A.I.M.A. iz Spilim-berga (stroji za gradbeno stroko) Fradella iz Sacila (prikolice za poljedelske vozove), To-nutti iz Ramansacca (mlini silosi idr.), Vetroresina iz Vidma «cisterne), Generaltecnica iz Gorice (električne gospodinjske naprave), Portolan & Bidoli iz Pordenona (električne črpalke, motorji idr.), Stark Italiana iz Trevignana Udinese (orodni stroji za obdelovanje lesa in kovin).
Zasluga, da je letos prisotnih v Zagrebu toliko podjetij iz dežele Furlani j e-Julijske kra-j in9 Gani jih je bilo samo 8), gre predvsem prizadevanju videmske trgovinske zbornice. Ta je julija v ta namen sklicala sestanek, katerega so se udeležili naj višji predstavniki gospodarstva in operaterjev. Na sestanku so ocenili uspehe u-deležbe tukajšnjih operaterjev na ljubljanskem sejmu «Alpe Adria» in hkrati začrtali program za udeležbo na zagrebškem sejmu
V obsežnem italijanskem paviljonu je našlo prostor večje število podjetij svetovnega slovesa, kakor npr. družbe FIAT, Montecatini, E.N.I., Olivetti, Fer-rania, Edison, Richard Ginori in Združene jadranske ladjedelnice — C.R.D.A. «Dan Italije« bo 15. septembra.
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S P A - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA L l A 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000,000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 Tfcut-KjiM si 38-101, 38-045 brzojavni naslov« BANKRED
Kako preprečili nezgode v obrti
Statistični podatki o nezgodah na delu v obrtništvu kažejo, da ni gostota primero/ smrti _ in stalne invalidnosti vznemirljiva; pač pa beleži kronika zelo veliko število nezgod, ki povzročijo začasno invalidnost, in te so v lanskem letu zadele 10 osto vseh, ki delajo v obrti.
V Italiji ge zaposlenih v obrtni stroki nad 2,5 milijona oseb, porazdeljenih med 1,150.000 večjih in manjših podjetij. Za preprečevanje nezgod v teh podjetjih se zavzema zavod ENPI (Ente Nazionale Prevenzione Infortuni), vendar je delo tega zavoda otežkočeno zaradi številnosti podjetij in uslužbencev. Spričo tega je zavod sklical v Rimu kongres, na katerem so najbolj znani strokovnjaki s tega področja proučili sedanje stanje in zasnovali vrsto načrtov za uspešnejšo akcijo za preprečevanje nezgod v obrtništvu. Funkcionarji zavoda ENPI bodo čedalje globlje proizvedovali o problemih človeške in tehnične narave, ki jih postavlja zajamčen j e varnosti na delu. Na osnovi teh poizvedovanj bodo kasneje izvedenci posredovali operaterjem in namešnecem nasvete, kako naj urejajo svoje delo, da se izognejo nezgodam. Razen tega so na kongresu skle-
Od senzacije do kriminala
Nikakšna senzacija:	trije
kmečki begunci iz zagrebške okolice, ki se pretihotapijo čez mejo pri Sežani, se skrijejo na brzi vlak proti Milanu ter na milanski policiji zaprosijo za «nolitično zavetišče«. Da, politično zavetišče! V resnici so sami na policiji izjavili, da so se odločili za beg. ker so do zdaj v neki vasi blizu Zagreba Premalo zaslužili in so se nave ličali vsak dan jesti krompir. Niso torej odšli iz političnih razlogov.
Naš «Piccolo», ki mu je usoda Jugoslovanov vedno tako pri srcu, je iz čisto preproste dogodivščine treh mladih fantov, ki jim je življenje v domačem kraju postalo dolgočasno in so si zahoteli v svet, napravil senzacijo. Poročilo je pobral iz milanskega «Corriere della sera«, ki je dan nonrej objavil tudi slike treh ubežnikov, vendar ga je moral primerno prikrojiti, da bi iz vsega nastala res senzacija in slika jugoslovanske bede. List ni mogel udariti na politično struno, zato je zabrenkal na socialno.
Ti trije kmečki fantje so zaslužili komaj za hrano, poroča «11 Piccolo« in še to samo za krompir. Svojim bralcem list ne razloži, kako so si prislužili vsak po 10.000 lir, ki so jih imeli s seboj. V resnici je predobro znano posebno tistim Tržačanom, ki pogosto zahajajo v Jugoslavijo, da so kmečki delavci v Jugoslaviji zelo iskani in tudi razmeroma dobro plačani. Za svoje delo zahtevajo — vsaj v Sloveniji — po 2000 dinarjev na dan poleg hrane (s petimi obroki) in pijače. To so bili pogoji še pred gospodarsko reformo. Morda pa so ubežniki delali na premoženju staršev. Za ta primer bodi omenjeno, da se danes kmečki pridelki v Jugoslaviji prodajajo po dobrih cenah. Ali ni po vsem tem najbolj verjetno, da so se hrvatski fantje naveličali življenja na vasi in na zemlji in so jo nato popihali v svet ter tako sledili tisočem in stotisočem, ki tudi v drugih državah po nepotrebnem zapuščajo zemljo.
Zato pa jim pač ni bilo treba zbežati skrivaj čez mejo. Vsak dan si lahko Piccolijevi sodelavci osledajo po Trstu vsaj po nekih petdeset jugoslovanskih kmetov (tudi iz Bačke, Srbije in celo iz Makedonije, ki prihajalo v Trst «nazarit» in prestopi jo mejo z rednim potnim listom Delavec, ki hoče iz Jugoslavije v svet, pre;me notni list od jugoslovanskih oblasti brez poseb nih težav; večje ovire kakor do mače oblasti mu navadno dela m tu1 e (tako zahtevajo ooeod bo s tujim podjetjem in še dru-reči), Ni težko uganiti, zakai omenjeni trije Hrvatje niso ho 'eH čakati na potni list; ta da-hes precej stane, samo za italijanski vizum ie v Jugoslaviji treba odšteti 7000 dinarjev.
Komur je res nri srcu usoda mladine — v tem primeru .jugo slovanske — mora priznati, da je bil moder dogovor med italijansko in jugoslovansko vlado Po katerem italijanske varnost ne oblasti nepolitične begunce vračajo v Jugoslavijo. Kaj dela nedorasla mladina po svetu, daleč od svojih staršev in domačega okolja je predobro znano Berite samo časopisno kroniko: na žalost je to prepogosto kri minalna kronika, V isti številki kakor poroča »Corriere della sera* o prihodu treh hrvatskih fantov v Milan, prinaša ta list Podrobnejši opis početja jugo slovanskega ubežnika, ki se je yeč let potepal no Italiji in se izdajal za nemškega oficirja Skorzenvja (pravzaprav Dunajčana), ki je med vojno z leta lom rešil Mussolinija iz Bado-glijevih rok. V resnici ga iščejo msoslovanska policija, oziroma Tnterprol. zaradi premnogih go lmfii. Prav isti dan je parišk: ♦Te Fiearo» poročal o dveh d ra g'h jugoslovanskih beguncih, k1 so s nenarejenimi listi potoval’' iz države v državo in ropali.
Nočemo vseh mladih ubežni vov iz Jugoslavije- spravljati v “n koš p-ntovo na ie, da ie živ nenie v tuiioi. združeno z razo čarcmiom. b^zžoiiem jn tudi z ra-ni-zlonnstlo. T^rprvagosto SP° ljalo že mnogo ljudi na pot, k neizbežno pelje v kriminal.
nili postaviti v posamezne pokrajinske komisije za obrtnike večje število izvedencev zavoda ENPI, ki bodo tako na licu mesta, torej z večjo lahkoto pomagali obrtnikom pri zatiranju nezgod in jamčenju higiene na delu.
Vsaj enkrat v letu bo zavod ENPI prirejal posebne sestanke, na katerih bodo proučili uspehe in morebitne nedostatke akcije za zagotovitev varnosti na delu. Poskrbel bo tudi za primerno nadzorstvo med graditelji strojev in drugih naprav za obrtništvo, katerih lastnosti bi morale ustrezati pravilniku, ki ureja, delo za preprečevanje nezgod.
Strokovnjaki se nadejajo, da bo na ta način mogoče kar najbolj učinkovito posegati v delo obrtnikov z namenom, da se postopoma prične nižati število nezgod v sektorju, ki predstavlja zelo važen člen v italijanskem gospodarstvu.
28 000 TTf-NIH MOČI
ZA VZGOJO K VARNOSTI
Zavod ENPI se ne omejuje na akcro za preprečevanje nezgod na delu v posameznih sektorjih gospodarstva, ampak vzdržuje s sodelovanjem mini.strsva za vzgojo tudi vrsto tečajev z nazivom « Vzgoja k varnosti* na primarnih šolskih zavodih, človek naj se že v mladih letih primemo vzgaja, da bo hodil oo noti previdnosti in da ne bo podvržen vsakovrstnim nezgodam na delu ali drugod. Tečaje vodijo posebni inštruktorji («incaricati della sicurezza*). Začelo se ie pred 14 leti; tedaj je bilo učnih moči le nekai stotin, a danes jih je že 28.000.
F. L.
fbdolru. ........" " —
ur ZINKI
700 MILIJONOV NEPISMENIH. število nepismenih na zemlji raste. Zdaj jih imamo 700 milijonov ali nekaj manj kot polovico odraslega prebivalstva zemlje. Tu pa ni vštetih 300 milijonov na pol pismenih. Do teh ugotovitev je prišel mednarodni zavod UNESCO na osnovi posebnega poizvedovanja. Pokazalo se je, da se je število nepismenih v 119 državah, ki so včlanjene v omenjenem zavodu, povečalo v poslednjih 10 letih za 25 milijonov. Kaže torej, da napredek izobrazbe daleč zaostaja za porastom prebivalstva.
Na pobudo perzijskega šaha bo zavod UNESCO priredil v dneh od 8. do 19. septembra v Teheranu svetovni kongres, ki se ga bodo udeležili ministri «Vzgoje za boj proti nepismenosti«.
TUJI DELAVCI PO VSEJ EVROPI. Nemški industrijski zavod ugotavlja, da je med deželami Evrope opaziti naj večje pomanjkanje sile y Zahodni Nemčiji in v Švici. Ti deželi zaposlujeta največ tujcev. Po sedaj razpoložljivih številkah je bilo v Nemški zvezni republiki sredi lanskega leta zaposlenih 933.000 tujih delavcev, letos jih je pa že 1,2 milijona. V Švici so sredi leta 1964 našteli 800.000 tujih delavcev, v Franciji okoli 300.000, od teh nad 230.000 Al-žircev. Presenetljivo veliko potrebo pokazuje tudi švedska z okoli 134.000 tujimi delavci. Na Nizozemskem je bilo zaposlenih okoli 45.000 tujcev, v Veliki Britaniji nad 60.000	(n)
Drugi glas o jugoslovanskem turizmu
Zadnjič smo v kratkem ponatisnili mnenje o jugoslovanskem turizmu, kakor ga je izrazil Mario Faziio v turinski «Stampi». V nedeljski številki (5. septembra) je isti list priobčil opis vtisov svoje sodelavke Clare Grifoni s potovanja po Dalamciji, in to pod naslovom «izkušnje turistin.ie med počitnicami na dalmatski obali«. Sodelavka italijanskega lista se je pripeljala v Šibenik na trajektu. Ugotoviti mora, da so bila razna opozorila, namenjena potnikom na trajektu sestavljena v slabi italijanščini, pa tudi sicer ne drži trditev, da je italijanščina na dalmatski obali razširjena in da si potnik lahko pomaga z italijanskim jezikom. V hotelih, tako npr. v hotelu v enem izmed «Kaštelov» blizu Splita (dopis je poslan iz Splita) pogosto primanjkuje vode. Jugoslavija je glede turizma še mlada in »zato osebje v hotelih ne razume, da mora imeti vselej prav gost, čeprav kaj zagreši, 'v nekaj letih je Jugoslavija sicer naglo napredovala. V organizaciji turizma, kakor glede graditve cest, hotelov, kavarn in raznih trgovin se je zgodil pravi čudež, toda gostinskemu osebju niso znali privzgojiti poslovnega nasmeška na ustnicah. Jugoslovanski natakarji so sicer lepi in izredno spretni, vendar
prepočasni. Nikdar se jim ne mudi, o času imajo orientalske pojme. Radi se spuščajo s kuharji in kuharicami v dolge razgovore, ter se ne zmenijo, da gost mora medtem čakati. Ko neha delovni čas natakarja in nastopi druga izmena, nre-pusti odhajajoči natakar gosta lastni usodi. Pri presojevanju vedenja natakarjev je treba u-poštevati naravo Jugoslovanov, ki so zadržani in ponosni ljudje.
Koper v sklopu jugoslovanskih pristanišč
Za gradnjo koprske železnice I ria«, so se italijanske zlate in ■	- ■	- " "	" devizne rezerve povzpele do 31.
julija 1965 na 2.292,7 milijarde lir, medtem ko so 30. junija znašale 2.255,5 milijarde lir, 31. julija 1964 pa 1.885,3 milijarde.
so bili odobreni v letošnjem letu dodatni krediti, s čimer je omogočeno nadaljevanje urejanja spodnjega ustroja in vrtanje predora. Del ustroja .ie že pripravljen za položitev tračnic, vendar najtežja gradnja še pride, ko bo treba napraviti nasipe po ozemlju delte Rižane in le deloma zasutem škocjanskem zalivu. Upanje, da bi bilo mogoče tudi to dokončati do konca letošnjega leta, ni veliko.
Železnica bo olajšala dovoz in odvoz blaga. Pri 700.000 tonah lanskega prometa je bilo treba pol milijona ton prevoziti s tovornjaki med Koprom in Kozino, za kar je pristaniško podjetje doplačalo pol milijarde din. Zaradi že zdaj do najvišjih možnosti izkoriščenih zmogljivosti pristanišča, saj znaša promet na meter operativne obale okoli 1500 ton, v evropskem povprečju pa komaj 600 do 700 ton, se promet tudi po zgraditvi železnice ne bo mogel povečati, če ne bo medtem operativna obala podaljšana. To je zdaj vprašanje, ki ga je treba čirn-prej rešiti.
Jugoslovanska pristanišča so imela lani 9 milijonov 590 tisoč ton prometa, z vštet jem lokalnih pa okoli 10 milijonov. Po celotnem fizičnem obsegu je Koper že na četrtem mestu, po realizaciji na tretjem in po Generalnem tovoru na drugem. Letos se znatno veča tranzit. Promet s Slovenijo dosega 36 odstotkov, s Srbijo 60 odstotkov, z ostalimi republikami pa komaj 4 odstotke. Vzroke za to razmerje je treba iskati v tem, da Slovenija ne more uporabljati Kopra za tisto blago, ki no-trebuje neizogibno železnico, Srbija pa uvaža prek Kopra zlasti južno sadje in drugo nodob-no blago. Dograditev železnice je za Koper tudi zato nujna, ker nastajata na južnem Jadranu dve novi pristanišči, Ploče in Bar. Ploče dobe v kratkem železniško povezavo. Progo grade že dali časa in -je pred dovršit-vijo. Ploče bodo imele zmogljivost 2 miliinoa ton na leto. ko bodo v celoti opremljene. Pristanišče Bar v Črni eori bo povezano no novi železnici naravnost z Beogradom.
R. G.
POVIŠANJE ITALIJANSKIH ZLATIH REZERV. Kakor poroča «Agenzia economica finanzia-
Družbe s 100.000 nameščencev
Iz poročil o proračunu za poslovno leto 1964 je Organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj ugotovila, da posluje v zahodnoevropskih državah 15
družb, ki zaposlujejo vsaka oo 100.000 ali več uslužbencev. Od teh jih je 5 angleških, 5 nemških, 3 nizozemske, 1 italijanska (FIAT) in 1 francoska:
Družbe	Dežele	Sektor	štev. uslužb.
Unilever	Nizozemska	živila	302.000
Philips	Nizozemska	elektronski	252.000
Siemens	Nemčija	1 elektrotehnični	247.000
Royal Dutch Shell	Nizozemska	petrolej	188.000
Imperial Chemical	Anglija	kemija	160.000
AEG-Telefunken	Nemčija	elektrotehnični	126.700
Hawker Siddeley	Anglija	aeronavtika	124.000
FIAT	Italija	avtomobili	124.000
Krupp	Nemčija	železarstvo	113.500
Courtaulds	Anglija	tekstil	106.000
Voiksvvagen	Nemčija	avtomobili	104.800
Dunlop	Anglija	gumi	103.700
Daimler Ber.z	Nemčija	avtomobili	103.000
Rhone-Poulenc British - American	Francija	tekstil	103.000
Tobacco	Anglija	tobak	100.000
Assicurazioni Generali v letu 1964
Na zadnjem občnem zboru znane zavarovalnice »Assicura-zioni Generali dl Trieste e Venezia«. ki je bil v Trstu pod predsedstvom G. Baron-cinija (predsednika in pooblaščenega upravitelja zavoda) ob navzočnosti 83 delničarjev, se je Baronoini najprej poklonil spominu pokojnega dr. A. d’A-gostina, ki je bil 20 let v upravi zavoda. Nato je predsednik odv. Ere prebral poročilo u-pravnega sveta o poslovanju zavarovalnice v poslovnem letu 1964.
Poročilo pravi, da so se za radi poslabšanega gospodarskega položaja v Italiji investicije precej zmanjšale, kar je tudi zavrlo nadaljnji gospodarski razvoj; vendar so se pokazali spričo ponovnega uravnovešen j a računskih operacij z inozemstvom nekateri pozitivni elementi, ki naj bi zajamčili u-resničenje razvojnega načrta za bodočnost.
Glede zavarovanja na življenje je zavarovalnica zabeležila v lanskem letu precejšen napredek pri svojem poslovanju na domačih tleh in v tujini tako zlasti v Avstriji, Braziliji, Belgiji, Franciji in Španiji, do-čim je nedavno začela obratovati podružnica v Vel. Britaniji.
Poročila nadalje navaja podatke o poslovanju zavarovalnice v poslovnem letu 1964: Vseh premij je bilo lansko leto vplačanih za 137.029.252.617 lir ali 15,11 odsto več kot v poslovnem letu 1963 (119 milijard 41,461.956 lir).
Zavarovanje na življenje: Vplačane premije so dosegle konec 1964. leta 45.288,198.321 lir; novi kapi-tali so dosegli 371.410,408.556 lir, vseh kapita-lov pa je 1.291.297.624.719;
Prevozi: število vplačanih premij se je povečalo za milijardo lir, kar ni s tehničnega vidika zadovoljivo;
Nezgode na delu: Vplačane premije so se povzpele od 62 milijard 805,198.194 lir v letu 1963 do 74.148.492.967 lir lani;
Požari: Položaj ni ugoden, kakor ni ugoden pri zavarovanju proti tatvinam. Podobno velja za zavarovanje proti škodi, katero povzroča toča.
Izdatki so se povečali od 30.867.853.146 do 35.776.813.677 lir; za davke je šlo 6.670.953.746 lir. Družbeno premoženje znaša 17.180.591.631 lir. Na podro-čjumestnih in kmetijskih nepremičnin v Italiji in inozemstvu so zabeležili napredek' o-krog 8 milijard ilr. Tehnične rezerve so se znatno povečale, in sicer na 256.181.305.254 lir, a garancijski skladi od lanskih 256.548.377.821 na letošnjih 289 milijard 707,083.167 lir. Sklad za odškodnino uslužbencem je bil povišan na 11.053.571.805 lir.
Za predsednika zavarovalnice je bil ponovno izvoljen cav. Gino Baroncini. Za lansko leto bo zavarovalnica izplačala dividendo 850 lir na delnico.
sSlovenija-Vino» na vinskem sejmu
Na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani je doseglo podjetje SLOVENIJA VINO izreden uspeh. Od štirinajstih vzorcev so bili vsi nagrajeni. Mednarodna vinska komisija je vzrorcem tega podjetja podelila 13 zlatih in eno srebrno medaljo.
Podjetje Slovenija vino je eno naj večjih tovrstnih podjetij v Jugoslaviji in reden gost na Ljubljanskem mednarodnem sejmu. Na ocenjevanju vina v Ljubljani se ne pojavljajo le z visokokvalitetnimi vini, ampak tudi s konsumnimi, za katera so prejeli že več visokih priznanj.
Med konsumnimi vini moramo omeniti predvsem rdeče ali belo «En starček«, ((Grajsko črno«, in »Opolo«. Našteta vina so sd pridobila velik sloves po vseh krajih naše domovine in ni ga skoraj gostišča ali restavracije, kjer vam ne bi mogli postreči ‘z enim izmed njih.
Poudariti je treba, da je podjetje SLOVENIJA VINO u-smerilo svojo dejavnost tudi v nego sortnih vin. Pri tem podjetje dosega izredne uspehe, ki so rezultat dela znanih in izkušenih strokovnjakov, ki delajo v podjetju.
Poseben sloves uživajo danes doma in v tujini visokokvali-tetna vina znamke SLO V IN. Cabernet, Merlot, Refošk, in Črni gusar med črnimi vini in bela vina šipon,. Traminec, Laški rizling, Muškatni silvanec in druga so vina, ki lahko zadovoljijo okus še tako zahtevnega in razvajenega potrošnika.
Ključ za vse te uspehe pa je v dobro organizirani nabavi vina. SLOVENIJA VINO ima s pridelovalci širom Jugoslavije že dolgoletne in najtesnejše poslovne stike V kleteh imajo zato vedno bogat izbor jugoslovanskih vin. Letno od-
kupijo do 2.500 vagonov vina. Intenzivna obdelava inozemskih tržišč ob skrbni pripravi in visoki kvaliteti izvoženih vin, vinjaka in desertnih pijač, so rodili zelo dobre rezultate. Na angleškem, švicarskem, poljskem in mnogih trugih tržiščih so postali proizvodi SLOVENIJA VINA vodilne tovrstne jugoslovanske pijače.
Jugoslavija izvaža pohištvo daleč v svet
Jugoslovanska pohištvena tovarna ((Standard« iz Sarajeva bo dobavila Sovjetski zvezi pohištvo v vrednosti 500.000 dolarjev. Pohištvo bo dobavila tudi Združenim ameriškim državam, Franciji in Italiji, in sicer v skupni vrednosti 1 milijona dolarjev.
Čudne reči v vesolju
V vesolju se dogajajo čudne reči. Pravzaprav ni nič čudnega, da so Rusi te dni očitali Američanom, da sta Cooper in Conrad s vesoljsko ladjo vohunila po vesolju, oziroma iz vesolja nad Sovjetsko zvezo. Gotovo se še spominjate, kako so Rusi z raketo sestrelili veliko ameriško vohunsko letalo U-2 in kako se je Američan Power s padalom rešil ter se spustil na sovjetska tla. Po-wer ni prav nič zanikal, da je vohunil nad sovjetskim ozemljem iz velikanske višine.
Sele preteklo sredo so v Sovjetski zvezi objavili, da je njihova vohunska služba s satelitom natančno preučila učinke neke ameriške atomske eksplozije že leta 1962. Sovjetska akademija znanosti je namreč objavila sporočilo, ki pravi, da so instrumenti sovjetskega satelita «Koz-mos-5» posredovali učinke ameriške atomske eksplozije 9. julija 1962. Glavna naloga setelitov «Kozmos» je v tem, da preiskujejo žarčenje; to bi lahko postalo nevarno za letalce, še posebno, ko gre za o-tomske eksplozije v velikih višinah. Pri tem so inštrumenti satelita «Koz-mos-5» natančno posredovali potek ameriškega a-tomskega poizkusa.
URARNA IN ZLATARNA
KARLO MIKOLJ
I KS I
Čampo S. Uiacomo 3. tel 95-8X1
Ure najboljših znamk velik« izbira zlatih okra skov za vse prilike
Lani že sem sklenil, da se v Bujah ne bom nikoli več u-stavil, ker sem moral čisto «po nedolžnem« plačati globo zaradi bojda nepravilnega parkiranja. Prometni znaki so bili tako zbledeli, da bi moral verjetno visok strokovnjak ugotavljati, kakšno znamenje je nekoč bilo na njih naslikano. Zato sem tudi danes z družino odbrzel skozi Buje in že sem na cesti proti Umagu. Vajen sem te ceste, čeprav mi v prihodnje ne bo treba več voziti po njej. Sedaj je namreč asfaltirana cesta, ki se odcepi od ceste v Savudrijo in pelje preko vasi Marije na Krasu. Ta je veliko lepša in seveda že zato, ker je še nova, tudi bolj gladka. O cesti prek Buj v Umag pa bi dejal, da so jo delali pijani mornarji na dopustu, tako je valovita.
Po limuzini sodijo človeka
Naj mi na občini v Umagu o-proste, če tako govorim in pišem, ker vem, da se trudijo, kako bi svoj kraj in svoje morje čim bolj približali vsemu svetu Pravim vsemu svetu, saj je tu, ko je poletje in sonce, najti ljudi z vseh koncev sveta, največ Nemcev in Avstrijcev, sicer pa vsaj vzorec iz vsake države. Slovenci, bolje Kranjci, seveda prevladujejo, saj kroži tod okoli največ «fičkov» z značko «LJ», kar pove, da so njihovi lastniki iz Kranjske. Seveda nimajo vsi Kranjci samo ((fickov«, ker se mnogi že lahko postavijo z bolj imenitnimi limuzinami, ki jim vsem ne vem imena._ Po limuzini se danes namreč meri vrednost posameznika v družbi, čeprav morda doma lupi vse leto krompir in pari zelje ali repo. Tako je pač in ni pomoči, pa tudi nikomur tega ne zavidam, čeprav se s «fičkom» izdelave »Crvena zastava« ne počutim najbolje, ker imam premalo prostora (in de-narčkov), da bi za vsak primer vozil vedno s seboj dovolj rezervnih delov.
Zaspana ladja
Umag je lep starinski kraj in ima vsakega nekaj: nekaj starin, nekaj novega in nekaj najbolj novega. Med zadnje spada moderen hotel, ki sega visoko v nebo in kvari lepo istrsko naravo in njene kraške kon-
Do Umaga in nazaj čez Vršič
Slovenci imajo premalo morja - Razmah turizma ob istrski obali
Slovenci iščejo morje pri Hrvatih
Zanimivo je, da je največ počitniških hišic v umaški in no-vograjski občini in da so jih večina zgradili Slovenci, ki od nekdaj radi silijo k morju in ga tudi nekaj imajo, a premalo, da morajo ponj tudi k sosedom Hrvatom. Pravijo, da sc bolj zadeli tisti, ki sO šli k Novo-grajčanom, ki sicer meje na u-maško občino. Tam je za njih želje in potrebe več razumevanja, ker menijo, da je to njih bodočnost. Od turizma vseh vrst namreč pričakujejo v prihodnje glavni vir dohodkov. Na-
bolj
hladni do teh in drugih vrst sodobnih nomadov. Morda zato, ker so naj bližji celini in si mislijo, da se bo vsak najprej ustavil pri njih, morda pa gledajo na vse bolj ozko, čeprav se radi pohvalijo pred vsemi in pokažejo, kako so pridni ((Kranjci« zgradili na gmajnah, kjer so rastli stoletja samo krmežljavi hrasti in razno grmovje z brinjem, lepa naselja, poti in drugo.
ture, pa stara ladja v pristani-1 sprotno pa so v Umagu šču, na kateri piše, da je igralnica, a samo za devize, oziroma za tiste, ki imajo devize. Pravi-vijo, da oživi ta ladja samo ponoči, dočim podnevi spi, kar sem lahko ugotovil, ker sem jo videl samo podnevi zaspano in prazno ob pomolu. Novo ob Umagu pa je cementarna z visokim dimnikom, ki noč in dan bruha sivkast prah, ki je menda posebno prijeten za turiste. To so vsekakor sprevideli projektanti, saj so postavili cementarno tako, da skoro stalno nese veter sivkast prah na uma-ško «Punto», kjer so hoteli, kampi in drugo, kar spada k turizmu. Seveda se turisti tega prahu _ veseli posebno, ko jim prevleče njihove limuzine in podobno s sivkasto patino, da so videti vsi enobarvni. Včasih sicer veter iz dobre volje popiha tudi v nasprotno smer, kjer je stotine vikendov, ki jim tujci pravijo tudi bungalovi, če jih pogledaš, so to v resnici prav lepe in prijetne počitniške hišice, zidane več ali manj v istem stilu, okoli katerih postopno lastniki urejajo vrtičke. Po vr-trčkih ločiš lahko lastnike med tiste, ki jim je za rože in lepotno grmovje, med tiste, ki vsa-de tu in tam tudi kako sadno drevesce in med tiste, ki izkoristijo prostor za radiček, paradižnike,' krompirček in podobno.
Za turizem je potrebna vzgoja
Hotel bi reči, da manjka tistim v Umagu in njihovim okoličanom ((turistična vzgoja«, kar je razumljivo, saj se v preteklosti niso pečali z drugim kot nekoliko z ribištvom, kmetijstvom in podobno. Sedaj jih je čas prehitel in jim navrgel druge vire za delo in življenje, ki pa zahtevajo od njih nekaj prevzgoje in ne morejo zahtevati, da bi jim denar kapljal v preluknjane vreče kar sam od sebe. Samo jeziti se na ((Kranjce«, ki vozijo od doma celo Krompir, kot jim radi oponašajo, je brez pomena, ampak je treba spregledati, da si vozijo krompir zato, ker se ne puste odirati več kot toliko, kot je prav.
Pa kaj govorim o tem. Res je, da je morje okoli Umaga lepo in čisto in da je tudi sorazmerno veliko miru. Ko bodo nataknili dimniku cementarne čistilec, bo čist tudi zrak. Pravijo, da bo to še letos, če ne bo odnesla čistilec gospodarska reforma. Ko se bodo navadili tujcev tudi domačini in ko bodo naučili pobaline na cesti, da ti ne bodo kazali oslov, ko jim bo dal s hupo znamenje, da se umaknejo s ceste, na kateri se igrajo, pa bo prijetnejše vse in tudi vse bolj usklajeno, kot je sedaj.
Tržačani zavohajo «oštarijo»
Zanimivo je, da v Umag ne pride mnogo Tržačanov, ki
sicer vrte povsod tam
Več se jih ustavlja v Bujah in še pred njimi nad klancem blizu kamnoloma, kjer je postavil brihtni oštir na prostem raženj in na njem cmari vse mogoče folklorne dobrote od čevapčičev do ražnjičev, — besede, ki gredo Tržačanom težko prek jezika, lažje pa vsebina v nasprotni smeri. Tudi odojka, to je mladega pujska, zavrti včasih in nič čudnega, da ob primernem vetru zavohaš oštarijo že kilometer prej in njen duh te spremlja že do pol poti proti Bujam. Seveda se ob lepih dneh tare okoli ražnja vseh vrst limuzin.
Zakaj v Umag ni Tržačanov, mimo njega pa jih gre mnogo naprej, še nisem ugotovil. Sklepal pa bi, da verjetno v Umagu za njih, kot priznane sladokusce, ni nič primernega, kar bi jim dal prav. Morda se bo v prihodnje to spremenilo in morda se bo sedaj, ko lahko dobe gostilniško dovoljenje tudi zasebniki, našel kdo, ki bo znal pritegniti k sebi tuje goste tudi v Umag. To bi bilo dobro, ker bi se odrazilo tudi pri o-stalih gostincih, ki jim je sedaj vseeno, kaj in kako delajo Ko mi je tisti pobalin pokazal osla, sem bil na poti proti Savudriji in nato Kopru in naprej v notranjost. Tudi Savudrija je lepa in zlasti polna tujcev. Tu prevladujejo v gozdiču šotori vseh vrst in narodnosti. Vmes je mnogo razkošnih hišic na kolesih. Na notranji strani rtiča, to je proti Portorožu, grade Slovenci počitniške hišice. Pravijo, da jih bo tudi tu več sto, ker je že sedaj izdanih mnogo dovoljenj.
Preveč neobdelane zemlje
Na poti proti Kopru in notranjosti ni bilo kaj, kar bi bilo vredno omeniti. Le to, da je bil promet velik in da se ni bilo mogoče zmuzniti mimo kolone. Pa to bi morda še povedal, kar vidi vsak: preveč nese I obdelane zemlje je videti levo
in desno, zemlje, ki je in bi dajala lahko vsega, kar je potrebno in česar sedaj primanjkuje, to je zelenjave in sadja, posebno zgodnjega. Pravijo, da bo v prihodnje boljše, ko se bodo marsikje morali mnogi vrniti iz tovarn nazaj na zemljo. Ce okoli. I bo res, bo to brez dvoma eden
izmed velikih uspehov gospo darske preosnove, saj je sedaj samo v Sloveniji popolnoma zapuščenih okoli šest tisoč kmečkih domačij, na mnogih pa preživljajo svoja zadnja leta samo še stari ljudje.
Ko smo še korakali
Na vrhu klančka od Kozine sta fantek in punčka pasla živino in nam mahala v pozdrav. Pa sem rekel, da bom pozabil na tistega pobalina iz Umaga, ker kaj bi mu zameril, saj "se bo morda poboljšal, ali pa ga bo kdo poučil, če ni v njem samem, da bi vedel, kaj in kako je prav. Pot, ali bolje fičko, me je peljal proti Gorenjski, čez Vršič in Trento, o čemer pa bi moral pisati posebej in drugače, če je sploh možno o tem pisati. Samo to bi morda dejal, da je bilo veliko lepše tistim in tudi nam, ko še ni bilo avtomobilov in ko smo korakali čez gore peš in lahko uživali korak za korakom prelepo naravo. Danes pa moraš samo paziti, da ne kreneš preveč levo ali desno in se ne znajdeš v grapi, ali da ne pobožaš sosedovo pločevino in si tako naprtiš nevšečnosti, če ne še kaj hujšega. Mimo je šlo vse lepo, mimo je šla bistra Soča in nič čudnega ni, če sem zavidal in zavidam Kugyju, ki spokojno sedi sredi gora in zre v njihove vrhove ter se ne briga za prah in izpuhe sodobnih izletnikov, ki merijo vse le po tem, kako mu je potegnil v klanec motor, koliko je potrošil goriva in še tudi koliko jih je prehitel.
— šk —
TRIESTE, VIA CICER0NE 8/11
Telefon; 68812, 30214 • Telegram: TRAD — TRIESTE
•	SPECIALNI ‘STROJI ZA LESNO IN KARTONAZNO INDUSTRIJO,
e EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI
•	POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
!MPEXP0RT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel 50010
Telegram: Impexport-Trieste
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
adriaimpex
S. p. A.
IH S I Via drlla Grppa, 9 Telcf. 38.770, 29.135
IM PO HI - E X PORI industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT OM. RIV v Jugoslavijo

R 1,1 E K A - Jugoslavija
Jadrolinija je letos uvedla novo progo iz Trsta ln Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Port Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju -m/l ((DALMACIJA« in »ISTRA« — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji »V Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
JHOBILI	KADALOKKO
TRST . TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianra, telef. 35-740	
	Pohištva dnevne sobe oprema za urade - vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29	UL F. Filzi 7
Zakaj je kaviar tako drag
Pod pristnim kaviarjem razumemo le ikre jesetrov, ki živijo v Kaspijskem morju in ki se drstijo v Volgi, Uralu ali neštetih rekah in rečicah perzijske obale, ali pa v črnem in Azovskem morju ter plavajo proti toku po Donu, Dnjepru, Dnejstru, Bugu. Te ribe, ki imajo tudi nad vse okusno meso, najdemo tudi v Aralskem jezeru in velikih sibirskih rekah kot sta Dvina in Ob. Zaman so dru-gsd po svetu neštetokrat poskušali pridobivati kaviar rusko-perzijske vrste, zaman so v ta namen potrošili velike vsote.
Iz neznanih in nedoumljivih razlogov se dogaja samo v Črnem morju, v glavnem pa v Kaspijskem morju, v tem le malo slanem velikem jezeru, ki so razteza s svojo površino od 438.000 kvadratnih kilometrov 26 metrov pod morsko gladino v aralsko-kaspijski usedlini, in v njihovih neštetih dotokih redno neverjetno veliko razmnoževanje raznih vrst jesetra, od katerih pridobivamo pristni kaviar. Sliši se tudi kot bajka, da vsebujejo jajčniki jesetrove samice 2 do 3 milijone iker.
Da zagotovijo razmnoževanje teh dragocenih rib vložijo v Kaspijsko morje vsako leto milijarde ribje zalege, pri čimer se poslužujejo istega načina kot ga uporabljajo na Škotskem, Norveškem, v Kanadi in na Ala-ski za umetno oplojevanje lososov.
Kaspijsko morje doseže pred perzijsko obalo največjo globino in tu živijo na dnu morja jesetri ter se hranijo med peskom in blatom z mehkužci, črvi in ribami. Od aprila do junija plavajo te nad vse požrešne ribe roparice po neštetih perzijskih rekah, malih in velikih, navzgor, da tam odložijo svoje ikre. Nato se vračajo v morje, kjer prezimijo zaspane z glavo v blatu. Spomladi se pa spet vračajo nezmotljivo v tisto reko, v kateri je njihovo poreklo, pa čeprav so se morda izlegle v ribogojnicah v Bandarshi ali Pahleviju.
Vedno je prevladovalo mnenje, da je najboljši kaviar ruski, zlasti tisti, ki je prihajal iz A-strahana, Krima in Azovskega moria, to pa priprosto zato, ker je Rusija, ki pridobiva danes nad 900 ton kaviarja na leto, stalno na vse načine preprečevala konkurenco Perzije in Romunije. Do konca leta 1928 je Rusija imela, tudi še koncesijo za ulov jesetra ob perzijskih o-balah in je nato ves kaviar Kaspijskega morja, torej tudi perzijski, poseben rusko-perzijski urad prodajal na svetovnem trgu vedno kot izključno ruski proizvod.
Od leta 1953 dalje je pa na evropskem trgu s središčem prodaje v Parizu, tudi tlranian Caviar», ki ga pripravljajo po sodobnih načelih v štirih glavnih perzijskih kaspijskih lukah. Jesetre, katerim so odvzeli i-kre, zamrzujejo in 90 odsto teh
rib pošiljajo v Združene države, kjer pridejo na trg kot »prekajen losos«. Pripomniti je pa, da je meso jesetra okusnejše kot lososovo.
Od leta 1953 je lov na jesetre v teritorialnih vodah Perzije perzijski državni monopol, vendar mora Perzija četrtino svojega kaviarja odstopiti še vedno Sovjetski zvezi. Perzijska monopolna uprava razpolaga z več kot 40 ribiškimi ladjami, ki krmarijo pred ustji perzijskih rek v Kaspijskem morju. Ladje so sodobno opremljene z mrežami, katerih zanke so skrbno premerjene za različne vrste jesetra, ki jih lovijo:, mreže merijo v dolžino tudi do dveh kilometrov in v globino štiri metre. 2 njimi zagradijo ustja rek in tako zajamejo ribe, ki odhajajo na drstenje v reke.
Jesetre, ki se zapletejo v mreže, omani j o z udarcem kladiva. Ne smejo jih ubiti, ikre jim morajo ovzeti, ko so še živi. Po dobrem ulovu odplujejo ribiči hitro proti pristanom, kjer predelujejo ikre. Tam še žive jesetre najprej tehtajo, nato jih pa specializirani delavci skrbno operejo. Delavci ne smejo kaditi, kajti kaviar je nad vse občutljiv za vsak vonj. Delavci nato prerežejo ribi trebuh in skrbno stresejo ikre v vrečico. Potem stehtajo ikre in ribo ter to zabeležijo v poseben register. Nato očistijo ikre tako, kot to delajo že stoletja, in jih polagajo v škatle. Od izvelečenju iker iz jesetra do konserviranja v škatle ne sme poteči več časa kot kvečjemu 20 do 25 minut, sicer bi se ikre že spremenile v brezoblično kašo.
Z avtomobilskih trgov
Zato polagajo ikre jesetrov, ki so poginili prej ali ki so jih vlovili ribiči s slabo opremo, v poseben razsol, nakar jih stisnejo v platnene vrečice. Tako nastane «stisnjeni kaviar«, z rusko besedo »pajusnaja«, ki ga nato hermetično zaprejo v pločevinaste škatle ali pa tudi v s platnom obložene steklenice.
»Pajusnaja« je zelo važna hrana za prebivalstvo ob Volgi, Dnjepru in Dn j estru, izvažajo ga pa tudi v velikih količinah na evropsko tržišče, kjer ga u-porabljajo za oblogo sendvičev in v dekorativne gastronomske namene.
Tudi kaviar ima svoje tihotapce in svojo črno borzo, ki jo zakladajo tatinski ribiči, ki kljub strogim kaznim lovijo na svojo roko jesetre ter po svoje pripravljajo ikre, ki jih močno solijo, zaradi česar je njihov kaviar manj dober in zelo slan.
Kot »malosol« označujejo pravi dobri kaviar (45 do 46 promilov soli) ter s tem poudarijo, da ne gre niti za tihotapski niti za stisnjem kaviar ali pa-jusnajo.
Vsak jeseter daje 8 do 12 odsto iker od svoje teže. Ikre pri predelovanju pomešajo s 45 grami soli in 4 grami boraksa na kilogram iker. Za proizvodnjo, ki je namenjena v Združene države, opustijo boraks, ker njegovo uporabo ameriški zakoni prepovedujejo. Zato je pa kaviar, ki ga uživajo v Ameriki, manj dober kot naš. Vsako posamezno škatlo «malosola» skrbno pregledajo strokovnjaki nekadilci, ki jamčijo, da pride na svetovni trg le prvovrstno blago.
NA ITALIJANSKEM TRGU
Z RABLJENIMI AVTOMOBILI
Na italijanskem trgu z rabljenimi avtomobili se kupčije odvijajo vse hitreje. Avtomobilov je vedno več. Ugotovili so, da 60 odsto vozačev, ki nameravajo kupiti novo vozilo proda starega, pravzaprav ga zamenja z novim in seveda tudi več ali manj doplača za novega, in sicer velja to za milanski trg, ki je «najbogatejši» v tem smislu. V Milanu prodajo vsak dan 450 novih avtomobilov. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo ta mesec in še v oktobru cene rabljenih avtomobilov spričo izdatne razpoložljivosti nekoliko znižale. Med rabljenimi avtomobili gredo najbolj v promet po vrsti naslednji: Fiat «500», Autobian-chi «Bianchina Panoramica«, Fiat «600», Fiat «1300» in «1500» ter Innocenti «A 40 S».
NOVOSTI IZ TUJINE
Inozemske družbe Renault (Francija), Volksvvagen, Opel in Mercedes (Zah. Nemčija) so v zadnjem času postavile na trg nekaj novih vozil. Renault je izdelala avto «10 Major», ki je nadomestil prejšnji «1100 Major« in «R 16», ki pomeni izrecno novost. Volksvvagen je predstavila občinstvu svojo klasično berlino, le da ji je vzgradila močnejši, in sicer 1285-ku-bični motor; dosedanji ljudski tip s 1192-<kub. motorjem, ki stane 828.000 lir, pa proizvaja še naprej. Ista družba je posta-
KDO SE BO PREJEDEL
skozi gore prašičjega mesa
Danski kmetovalci ne vedo kam s prašiči. Na Danskem zakoljejo vsak teden 230.000 prašičev, od katerih jih pa lahko oddajo le 200.000. Položaj se je v zadnjih tednih tako katastrofalno zaostril, da mislijo povsem svežo slanino, ki je ne morejo prodati, predelati v milo. Veleklavnice imajo v danskih, švedskih in nemških hladilnicah vskladiščenih okoli 300 tisoč prašičev za 100 milijonov danskih kron, za katere ni moči najti kupcev.
Težave so nastale spričo tega, da se je vedno več kmetov preuredilo na prašičjerejo, ker se je izvoz jajc popolnoma ustavil in tudi ni več mogoče v dosedanjem obsegu izvažati masla in perutnine. Kako važen je izvoz prašičev, kaže dej: stvo, da lahko doma porabijo ali predelajo v konzervni industriji od 12 zaklanih prašičev le 4, medtem ko so jih do nedavnega pet izvozili v Veliko Britanijo, ostale tri pa v druge
dežele. Od 1. julija 1964 do 30. junija 1965 so pa priredili nad en milijon prašičev več kot v prejšnjem letu in za prihodnje leto računajo še z nadaljnjim prirastkom od najmanj 800.000 prašičev.
Pocenitev domačih cen mesa ne preastvlja nikakšne rešitve vprašanja tega presežka, ker se Danci ne morejo prejesti skozi tako goro prašičjega mesa. Povečanje izvoza ni mogoče, ker se prašičev že povsod precej branijo. Sedaj poskušajo s posredovanjem Prehrambene in poljedelske organizacije (FAO) vsaj en del zalog iz hladilnic oddati v manj razvite dežele. To pa ima svoje posebne težave. V vrsti teh držav je uvoz prašičjega mesa prepovedan iz verskih razlogov, v druge so pa možne le dobave v konser-vah. Danske konservne tovarne so že stoodstotno zaposlene.
Po mnenju zadružnih klavnic je edini izhod uničenje prevelikih zalog, čeprav se zavedajo,
da bodo tak ukrep živahno obsojali tudi v tujih deželah. Minister za gospodarstvo Thomsen je sedaj dejal, da sicer ne veruje, da bi v kratkem uničili presežke, vendar na bo mogoče najti drugega izhoda, če ne bodo našli novega trga. (n)
VEČJI ZAKOL PRAŠIČEV
Italijani so od januarja do konca marca letos v občinah z nad 50.000 prebivalci zaklali za 3,3 odsto manj živine kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Zakol ovac in koz se je zmanjšal za 29,6 odsto, goveda za 13, 2 odsto in konj za 6,4 odsto. Nasprotno pa se je zakol prašičev povečal za 10,2 odsto, kar pomeni, da se Italijani vse rajši hranijo s svinino. Celoten zakol je znašal 2,30d!6u3‘stotov mesa, od tega/je bilo 49,1 odsto svinine, 44,3 odsto govedine, 4,4 odsto konjskega in 2,2 odsto ovčjega oziroma kozjega mesa.
vila na trg še dve novosti: 4-sedežni 1285-kubični cabriolet in berlino «1600 TL». Opel je prikazala več elegantnih, čisto novih vozil in prav tako Mercedes.
RENAULT IN GLAS
NIŽATA CENE
Nemška avtomobilska tovarna Glas je znižala ceno modelu «1004/S» beri. na 995.000 lir na ceniku. Renault pa je znižala ceno modelu «R 8» od
949.000	na 898.000 lir, «avtomatskemu R 8» od 1,050.000 na 995 tisoč in «4 L Export» od 785.000 na 750.000 lir.
JUGOSLOVANI ZOPET
KUPUJEJO AVTOMOBILE
V TUJINI
Navzlic ukrepom jugoslovanskih oblasti za zaviranje uvoza tujih avtomobilov beležimo vedno več Jugoslovanov, ki nabavljajo vozila v inozemstvu. V prvi polovici tega leta je bilo tako uvoženih 5.264 vozil proti 2.541 v vsem lanskem letu in 271 v 1963. letu.
Kakor znano, dovoljuje Jugoslavija nakup tujega avtomobila predvsem tistim državljanom, ki imajo denar na posebnem deviznem računu, a ta mora biti sad zaslužka izven domovine. Pri uvozu avtomobila iz tujine v Jugoslavijo mora dotični plačati zelo visoko carino, ki je skoraj enaka vrednosti vozila. Značilno je, da je carina enaka za nova in za rabljena vozila.
Povpraševanje po avtomobilih je v Jugoslaviji izredno. Tovarna Zastava, ki izdeluje italijanske avtomobile po licenci Fiata je prejela lansko leto naročila za 30.000 vozil, kolikor jih je proizvedla letos. V kratkem prične tovarna sprejemati naročila za avtomobile, ki jih bodo izdelovali prihodnje leto. V Sarajevu so pričeli izdelovati avtomobile po licenci NSU.
NA SVETU JE SKORO
170 MILIJONOV
CESTNIH VOZIL
Po podatkih »Automobile International« je bilo 1. januarja 1965 na vsem svetu natanko
168.273.000	zasebnih in industrijskih avtov, in sicer 130,629.500 zasebnih ter 37,643.500 industrijskih. V primeri z začetkom lanskega leta se je njihovo število povečalo za 11,587.800 ali 7,5 odsto. V prejšnjih treh letih je to število naraslo za 7 oziroma 8 in 5,7 odsto. Največ zasebnih avtomobilov imajo ZDA (preko 80 milijonov), sledijo jim po vrsti dežele Zahodne Evrope (preko 38. mil.), Azije (preko 3 mil.), Oceanije (preko 3 mil.), Afrike (preko 2 mil.) in socialističnega bloka (preko 1 mil.).
Tretjina Italije poplavljena
Slabo vreme z neurji je v preteklih dneh povzročilo v vsej Italiji velikansko škodo in zahtevalo tudi smrtne žrtve. Zaradi nalivov, ki so mestoma zajeli pravzaprav vso državo, je prekoračilo bregove mnogo rek, potokov in hudournikov. Zaradi tega so nastale velikanske poplave, ki so porušile ali močno poškodovale vsega skupaj 2.500 poslopij. Voda je odnašala za seboj vode električne napeljave, železniške tire je dobesedno odtrgala, porušila vrsto večjih in manjših mostov, s cest (celo s Sončne avtoceste) je odnesla veliko število avtomobilov. Na poplavljenih področjih, katerih površina znaša vsega 100.000 kvadratnih kilometrov, je po dosedanjih podatkih izgubilo življenje skoro 80 ljudi.
Največjo škodo je voda povzročila v kmetijstvu, v sektorju javnih del in kmetijskem gradbeništvu: škoda znaša menda v vsej Italiji kar stotine milijard lir.
Na področju Tridenta, v Gornjem Poadižju in v Furlaniji so poplave popolnoma ustavile ves cestni in železniški promet, smrtnih žrtev pa so zabeležili 12. V pokrajinah Laciju, Umbriji in Toskani je voda uničila velike površine trtnih, sadnih in oljčnih nasadov in pomorila 23 oseb. Na Siciliji je bilo 9 mrtvih. V Gornjem Poadižju je bila uničena četrtina slovitih sadovnjakov.
Neurje je hudo prizadelo tudi našo deželo, zlasti Furlanijo. Latisana je bila poplavljena, tako da so morali prebivalci, zapustiti svoje domove. Nekaj škode je bilo tudi na Tržaškem, seveda predvsem na poljih in v vinogradih. Zaradi počenih vodovodnih cevi že dalj časa primanjkuje vode v samem mestu, in skoro v vseh mestnih predelih. Ker imajo težave s filtriranjem vode. ki doteka v stanovanja, so prebivalci skoro ves dan brez vode, zlasti velja to za višja nadstropja.
Vlak na turbino
Ameriška železniška družba Budd Company je zasnovala načrt za izgradnjo revolucionarnega vlaka na turbinski pogon, ki naj bi dosegel hitrost 260 km na uro. Vlak bo imel izredno aerodinamično in elegantno obliko. Zanimivo je, da posameznih vagonov ne bo vlekla električna lokomotiva, temveč oodo namestili motorje na turbino na vsak vagon. Ogrodje vagonov bo v nerjavečem jeklu, a vsak vagon bo tehtal približno 340 stotov. Ni treba posebej poudariti da bodo stroški za ostvaritev takega vlaka zelo visoki.
človekovimi ne miruje
Sto milijard dolarjev za polet na Mars
Odbor ameriškega senata za vesoljsko plovbo je izračunal, da bi stal polet človeka na Mars okoli sto mi lij ar dolarjev, to je okoli 62 tisoč milijard lir. Znanstveni svetovalec predsednika Johnsona Donald Horni g, je deja-l da je treba še približno 10 let dejanskega eksperimentiranja v vesolju, ki je bližje Zemlji, preden bo mogoče izdelata načrte za tak polet. Senatni odbor proučuje sedaj vesoljske načrte v zvezi s projektom «Apolo», ki predvideva pristanek človeka na mesecu okoli leta 1969. Izvedba tega načrta bo stala okoli 20 milijard dolarjev.	(n)
Konzervne škatle
iz čistega jekla
in plastike
Največje podjetje za izdelovanje konservnih škatel v Združenih državah, American Can Corporation, namerava sedaj izdelovati konservne škatle ia jeklene pločevine, brez dodatka kositra. Oči vidno spričo te vesti je na londonski kovinski borzi takoj padla cena za kositer, ki je potreben za proizvodnjo bele pločevine, iz ka-
tere delajo te škatle. Američani so največji potrošniki kositra na svetu in polovica potrošnje kositra odpade tam na izdelovanje bele pločevine. Vendar je bila nizka cena kositra na borzi le kratkotrajna. 2e naslednjega dne so se cene spet povzpele na običajno višino, ker se je izkazalo, da bodo nove konservne škatle o-čitno uporabljali le za pivo in druge pijače.
Dobra stara konservna škatla ima žilavo življenje. Že v prvi svetovni vojni so belo pločevino nadomestili s polo-ščeno jekleno pločevino. Poskus pa ni zadovoljil, ker uporabljeni lošči niso ustrezal: zahtevam. Ko je tudi v drugi svetovni vojni začelo primanjkovati kositra, je kemija pripravila boljše lošče, ki so ustrezali svojemu namenu, da so namreč varovali pločevino pred rjavenjem in preprečili, da bi spet začeli uporabljati belo pločevino.
Medtem so razvili za paketiranje nove materiale. Tako imano danes konserve tudi že v vrečicah iz plastike. Vendar so te uporabljive le za nekaj proizvodov ali je pa tudi ta izdelava zelo d žaga. še vedno paketirajo večin® vseh konserv v belo pločevino in vse kaže, da bo še nekaj časa ostalo pri tem.	(n)
TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA
Nudi najboljše pogoje
pri nabavi in prodaji
vsakovrstnega blaga
amic
TRST - Via S. Lazzaro 2311 Tel. 28-449, 31-996
IMPORT E X PO R T
TECHNA»
TRST
Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907
TELEGR.: .TElHNALUIN.
RONKE (GORICA)
DREVORED SEREN1351MA
C. G. R.
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE import TRST TRIESTE
VIA
TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR • C I G I E R R E
DELLA GEPPA C P 185
d. z o. z.
EXPORT
N 9
ŽELEZARNA JESENICE
JESENICE NA GORENJSKEM SR SLOVENIJA
Telet 245, 246, 250 Telegram: Železarna Jesenice
Teleprinter: 03196 Ljubljana Tekoči račun: NR Jesenice 607-13J1-406
JEKLA:
PROIZVODNI PROGRAM ŽELEZARNE JESENICE
TOPLA IN HLADNA PREDELAVA:
konstrukcijska
za rementarijo in poboljšanje
za vzmeti
orodna
za ladjedelništvo nerjaveča in ognjevzdržna
palice;
debela, srednja in tanka pločevina; hladno valjani trakovi; vlečena, luščena in brušena jekla; vlečena žica;
transformatorska in dinamo pločevina
VARJENE CEVI
ELEKTRODE ZA VARJENJE JEKLA ŽEBLJI
BODEČA ŽICA
Podrobnejše informacije lahko dobite v našem katalogu in prospektih
..........................
................ ...........................
PROGRAMMA Dl FABBR1CAZI0NE DEL COMPLESSO SIDERURGICO Dl JESENICE
M .	:V.\.:': M	~
Turistični avtobus «AS 3500», karoserija «Avtomontaža» Ljubljana;
38-42 sedežev, zračno hlajen Diesel motor 125 KS, samonoseča karoserija
ACCIAI:
-	da costruzione
-	da cementazione e bonifica
-	per	tnolle
.	per	utensiii
.	per	costruzione	navi
.	inossidabili	e	resistenti al calore
LAVORAZIONE A CALDO E A FREDDO:
barre, lamiere grosse, medie e sottili,
nastri laminati a freddo,
acciai trafilati,
calibrati e rettificati,
filo trafilato,
lamierini per trasformatori e dinamo
TUBI SALDA Tl
ELETTROD1 PER SALDATURA Dl ACCIAI CHIODI
FILO SPIN ATO
PROIZVODNJA DIESEL VOZIL IN MOTORJEV:
Kamioni «TAM 4500», 4,5 t.
Avtobusi «A 3000 S in T», standardni in turistični, 32 sedežev.
Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti.
Kamioni «TAM 2000», 2 t.
4 cilindrski, 6 cilindrski zračno hlajeni Diesel motorji
Informazioni piu dettagliate sono riportate nel nostro catalogo e prospetti illustrativi
T ovarna Avtomobilov Maribor
in motorjev
REZERVNI DEU ZA VSA VOZILA
Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih.
Novo vozilo TAM: vlačilec «TAM 6500 8VL», nosilnost 12 ton; zračno hlajen Diesel motor 125 KS. Izdelava kabine <$Avtomontaža» Ljubljana, izdelava prikolice «Itas» Kočevje.
TV« poli tiču e m obzorju Nasproti Slovečem
Francija se sramuje svojih pristanišč, ki nikakor ne morejo konkurirati z velikani Rotterdam, Antwerpen, Hamburg ;n ,	Bremen, čeprav razpolaga vla-
bo treba kreniti na novo pot Ja že več kot tri leta z načrti
za reformo šestih največjih pri-
Francoska pristanišča bodo modernizirali
Politična revija »Trieste* je v svoji zadnji številki priobčila več zanimivih člankov, ki obravnavajo politične in socialne odnose med Slovenci in Italijani na Tržaškem v zvezi z najno-vejšo gonjo proti izvolitvi slo-yenskega socialista Dušana Hreščaka v tržaški občinski odbor.
teh sestavkov bralec brez težav razbere, da ni ta gonja nič drugega kakor nadaljevanje stare politične akcije tržaških iredentistov, politično organiziranih^ v nberalni stranki, ki je bila že v avstrijskih časih prežeta s strupenim nacionalizmom. V tem oogiedu sta zlasti značilna članka tržaškega zgodovinarja nrof K. Schiffrerja in pokrajinskega tajnika krščanske demokracije Guida Bot-terija. Prof. Schiffrer dokazuje na podlagi opisa zgodovinskega hektičnega razvoja nri nas in v Italiji, kako nesmiselno ie odklonilno gledišče današnjih liberalcev, neofašistov in na žalost tudi republikancev nasproti zahtevam Slovencev po enakopravnosti; iredentistično gi-ban;e 'e vendar doseglo svoj smoter: Italija je v Trstu, na druni strani pa so se Slovenci sprijaznili z novim položajem, Postan so loialni državljani in se tudi organizirajo v vsedržavnih italijanskih strankah.
Dr. Botteri razlaga, zakaj demokratični katoličani zavračajo politiko tržaških liberalcev in nacionalistov in zakaj je treba v politiki nasproti Slovencem kreniti na novo not. Iz knjige Attilia Tamara «Storia di Trie-ste» (Tamaro nrav gotovo r i bil naklonjen Slovencem) navaja. kako so tržaški liberalci za časa Avstrre Dbd dolgoletno d’ktaturo Felicea Veneziainija vodili po vsem nacionalistično politiko proti tržaškim Slovenim. Pri tem citira dr. Botteri govore in spise Luigija Sturza, ustanovitelja italijanske ljudske stranke — iz te ie izšla no drugi volni krščansko demokratska stranka — tržaških škofov Bar-tolomasija. dr. Fogarja in San-
stanišč, je ostalo vse samo še pri besedah in obljubah. Pravijo, da sta pomanjkanje finančnih sredstev in zemljepisni položaj vzrok nekonkurečnosti francoskih pristanišč v Skupnem evropskem trgu. K temu pride, da so pristanišča Francije razmeroma nova (čeprav ne najmodernejša) in za mnoge sicer znana, vendar ner.ava-jena in tako izgubijo marsika-ko kupčijo. Parlamentarni odbor je izračunal, da so s tem izgubila leta 1963 4 milijone ton prometa.
Sedaj se je končno Pariz pogumno lotil vprašanja: parlament je na predlog vlade sklenil, da podeli pristaniškim mestom Marseille, Le Havre, Dun-querque, F'nen, Bordeaux in Nantes-Saint-Nazaire avtonomni statut in poveča dosedanje državne prispevke za približno dve tretjini kar bo stalo državo na leto 100 mil. frankov. Po drugi strani upa minister za prevoze Jacquet, da bo lahko z državnimi podporami izgradil ladjedelnice teh pristanišč v taki meri, da bodo v njih lahko gradili trgovinske ladje do 90.000 ton in tankerje do 200.000 ton.
Francoska pristanišča so najdražja v Evropi. S težavami se mora boriti tudi francosko ladjedelništvo: pod vladnim pritiskom je prišlo v začetku 1965 do združitve štirih ladiedelnic, na katere odpade približno ena tretjina ladjedelniške storilnosti dežele. Vlada se je že daJi časa zavzemala za koncetracijo, ki naj bi bila v znamenju specializacije posameznih ladjedelnic. S tem upajo doseči povečanje proizvodnje in zmanjšanje vzdrževalnih stroškov. Od aprila 1960 je bila to že beta fuzija v francoskem ladjedelništvu.
Francija upa. da bo z industrializacijo neposredne okolice pristanišč (avtonomni statut predvideva, da bodo pristanišča lahko samostojno ukrepala o gospodarstvu okoliškega zaledja) mogoče hkrati znatno približati njena pristanišča «ravni Rotterdama*. Pri industrializa-
trna. Dr. Botteri pribama do za-, ciji mislilo no zgledu Rotterda-kbucka, da demokratični kato- ma in Le Havra predvsem na
1'čani ne morejo hoditi no izvoženi poti liberalcev, zakrknjenih nacionalistov, ker bi bila takšna politika poganska, nekrščan-ska ter nerealistična.
Politična revija «Trieste» je v zadnji številki priobčila tudi razsodbo prizivnega sodišča v Benetkah iz leta 1949, s katero je sodišče razveljavila, sodbo posebnega fašističnega sodišča Protr Dušanu Hreščaku, kV 'ie bil obsojen na 27 let ječe-na-podlagi obtožbe, da je ‘v1-Goriči* avgusta 1. 1928 z Alojzijem Bregantom sodeloval pri umoru policijskega zaupnika Kogoja.
petrolejske čistilnice in jeklarne: premestitev proizvodnje jekla na morje postaja z vidika stroškov vedno bolj zanimiva, nai pri tem omenimo tudi Ital-sider v Italiji in Sidmar v Belosti.	(n)
Bremen ima že 16 milijonov ton prometa
Hanzeatsko mesto Bremen stori v zadnjih letih vse, da bi si ohranilo sloves hitrega pristana za nemško zunanjo trgovino, čeprav se mora v zadniem času boriti z raznimi težavami.
ki so v zvezi s pomanjkanjem delovne sile za prekladanje, s pičlim prostorom za pristajanje ladij in premalimi skladišči. V novem pristanišču ob levem bregu Wesere, v katerega je mesto Bremen vložilo od leta 1960 več kot sto milijonov mark, bodo v kratkem začeli graditi najmodernejše skladiščne lope in letos v oktobru začeli prekladati blago z najsodobnejšimi sredstvi.
Bremen ima danes 230 morskih prog, na katerih odpluje vsak mesec okoli 600 ladij v vse mogoče dežele. V letu 1964 je pristalo v bremenskih pristaniščih okroglo 14.000 ladij, blagovni promet ie dosegel 16 milijonov ton, od tega je odpadlo 9,3 mil. ton na kosovno blago.
Važnost povečane prekladal-ne storilnosti in pospešenega odpravljanja zlasti izvoznega blaga poudarjajo v zadnjem času razni gospodarski krogi. Nemška industrija, zlasti strojna, se mora danes boriti s skrajno kratkimi roki in se mora držati dobavnih rokov, če hoče obstati v trdi mednarodni konkurenci. Pristaniški obrat je ozko povezan z industrijo in trgovino. vsak uspeh in neuspeh občutijo vsi.	(n)
ZA MODERNIZACIJO
ITALIJANSKIH PRISTANIŠČ
Po predvidevanjih italijanskih ministrstev za javna dela in za trgovinsko mornarico bodo znašali stroški za razširitev in modernizacijo italijanskih pristanišč okoli 800 milijard lir. Zmogljivost pristanišč je zdaj znatno premajhna glede na nenehno večanje blagovnega prometa. Ta je lansko leto dosegel 160 milijonov ton. V pristojnih krogih menijo, da bo dosegel blagovni promet v domačih lukah leta 1970 že nad 200 milijonov ton. Prvi del načrta za povečanje zmogljivosti pristanišč bo zadeval predvsem tiste luke, kjer beležijo največ prometa in se ta težko odvija zaradi nezadovoljivih pristaniških naprav. Ta prvi del načrta bo zahteval izdatek 260 milijard lir.
Morov optimizem
XXIX. LEVANTSKI
SEJEM ODPRT
Minuli torek je predsednik ministrskega sveta A. Moro odprl 29. mednarodni Lev antski velesejem ob navzočnosti krajevnih oblasti, tujih diplomatov in gospodarstvenikov. Sejma se udeležuje 8.115 razstav-ljalcev iz Italije in 61 tujih dežel.
Moro je imel med otvoritveno svečanostjo priložnostni govor, ki je zbudil splošno pozornost, ker se je govornik dotaknil splošnih gospodarskih razmer. V prvi vrsti je spodbudil zasebne podjetnike k večjim investicijam, z njim lastnim »smislom za tveganje«. Najhujša povojna gospodarska kriza je mimo, postavljena je bila v sicer strog, vendar znosen okvir. Plačilna bilanca je zadovodljiva in nevarnost inflacije je za nami. Zboljšanje plačilne bilance je pripomoglo do uravnovešenja valutni rezerv in denarni zavodi so tako lahko povečali razpoložljivost v gotovini. Z več strani padajo na vlado očitki, da ni dovolj storila za gospodarski procvit Juga:	Sadovi	vladne politike
nasproti Jugu (v 15 letih je bilo investiranih 7.556 milijard lir) se bodo pokazali kasneje. Rešitev najbolj perečih problemov italijanskega gospodariva odvisi v prvi vrsti od naglice in učinkovitosti vladnega načrtovanja, dalje od podjetnosti zasebne pobude in slednjič od zadržanja sindikatov. Upi vlade in italijanskega prebivalstva glede bodočega razvoja domačega gospodarstva slonijo izključno na možnosti lojalnega sodelovanja med vlado, podjetniki in sindikati.
RAZSTAVA »SODOBNO STANOVANJE* V VIDMU. V prostorih šolskega poslopja v Dantejevi ulici v Vidmu je XIII. razstava stanovanjske opreme pod geslom »Sodobno stanovanje*. Razstavna površina znaša 20.000 kv. metrov. Razstava bo odnrta do 19. tm.
Italija proizvaja več električne energije
Po zadnjih podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva bodo letos pridelali Američani
14.916.000	bal bombaža (bala = 500 funtov), kar pomeni 1,7 od-sto manj kot lansko leto, ko so zabeležili 15,180.000 bal. Povprečni letni pridelek bombaža v razvoju 1959-1963 je znašal
14.670.000	bal.
ITALIJA PROIZVAJA VEČ
ELEKTRIČNE,. -ENERGIJE
Kot kažejo najnovejši podatki, ki jih je zbrala družba ENEL za Osrednji statistični zavod v Rimu, je znašala proizvodnja električne energije v letošnjem maju 6.384,8 milijona
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» odpluje te dni iz Lagosa-Apape proti Ma-tadiju in Temi. Ladja ;<3očna» je zapustila 3. septembra Taran-, to, namenjena proti Benetkam, Ravenni, Trstu in Reki. «Bohinj» je odplula pred dnevi iz Abidlana proti Jadranu. »Pohorje* plu- -je proti Kazablanki, od koder bo ! nadaljevala plovbo nroti Dakar-1 Ju, Takoradiju. Temi in Lagosu-Apapi. »Zelengora* odpluje 22. septembra z Jadrana proti za-hodnoafriškim pristaniščem, do-1 Čim je »Bovec« pristala 5. sep-, tembra v Buenos Airesu. «Ljub-: liana* je zasidrana v Buenos Airesu.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta.
Pro0a Jadransko morje — Severna Evropa: «Bratstvo» 7. septembra;
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: «Crna gora« 21 .septembra;
Proga Jadransko morje —
Južna Amerika: »Drežnica* 8. septembra;
Proga Jadransko morje —
Ciper in Izrael: »Labin* 10 /15. septembra; «Risnjak* 25./30. septembra;
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Mari_an* 9,-10 septembra; »Trepča* 21.-30. septembra;
Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Avala* 10. septembra;
Proga Jadransko morje —
Indija in Daljni vzhod: »Jesenice* konec septembra ali v začetku oktobra:
Proga Jadransko morje —
Daljni vzhod: »Velebit* konec septembra.
Prihodi v Trst.
»Roman-ija« (Bengalski zaliv) 13. sept.. »Makedonija* (zaliv ZDA) in »Črna gora« (Sev. A-meriJca) 14. sept., »Trepča« (Per zijski zaliv) 21. septembra.
Obveščamo operaterje, da so urniki navedenih ladij podvrže-ni spremembam v zadnjem trenutku brez vsakršnega obvestila.
VAŽNO ZA OPERATERJE
Agencija Marittima Finanzia-ria» sporoča operaterjem, da bosta minimalni tarifi za prevoz blaga v Perzijski zaliv (direktna hitra proga) od 15. septembra dalje naslednji: za navadno bla-90 60 šilingov neto, za nevarne
pošiljke pa 100 šilingov netto.
Ista agencija najavlja, da je reška Jugolinija s 6. septembrom morala dodati običajni taksi na blago še dodatno takso v višini 15 odsto, in sicer za vse blago, ki je namenjeno v pristanišče Kuvajt (direktna hitra linija Jadransko morje — Perzijski zaliv) ; to pristanišče je namreč prenatrpano - tovornimi ladjami, zato je tudi postanek v njem zdaj dražji.
ITALIJANSKI PRISTANIŠKI PROMET RASTE. V prvih šestih mesecih tega leta je tako blagovni, kakor osebni promet po morju v Italiji lepo naprti doval. V blagovnem prometu so zabeležili dovoz 71 milijonov ton in odvoz 23,350 milijona ton V osebnem pa so našteli prihod 1,849.000,a odhod 1,831.000 potnikov.
KOROŠKO ODPOSLANSTVO OBIŠČE TRST. Na povabilo dr. Berzantija obišče Trst 13. in 14. tm. odposlanstvo koroške deželne uprave, katero bo vodil deželni glavar dr. Hans Sima. člani delegacije se bodo sestali s predstavniki deželne uprave Furlanije - Julijske krajine.
ZA OKREPITEV JAVNE RAZSVETLJAVE. Tržaški občinski odbor je skenil uporabiti 128 milijonov lir iz posojil, ki jih je najel za razna dela, a katerih še niso utegnili začeti, za okrepitev javne razsvetljave v mestni okolici.
DRŽAVNI PRISPEVEK ZA NAŠO BOLNIŠNICO. Vlada je vključila v petletni načrt vsedržavnih gradenj bolnišnic tudi izgradnjo nove tržaške splošne bolnišnice. Država bo prispevala 400 milijonov lir, ki jih bo vodstvo Združenih tržaških bolnišnic dvignilo pri zavodu »Cassa I depositi e prestiti«.
kWh ali 9,83 odsto več kot maja lani. Ako upoštevamo razliko med uvozom in izvozom je dosegla količina električne energije, namenjena notranji porabi 6.473 milijonov kWh ali 10,95 odsto več kot v istem času preteklega leta.
Proizvodnja hidroelektrične (vodne) energije se je v primeri z lanskim majem znižala za 9,71 odsto, dočim je proizvodnja" termoelektrične en. narasla za 45,82 odsto V vseh prvih 5 mesecih tega leta pa so proizvedli skupno 32.289,5 milijona kWh ali 6,15 odsto več kakor v razdobjju januar-maj 1964. Količina el- e-nergije, namenjena notranji porabi, je znašala 32.499,5 mil. kWh ali 4,65 odsto več.
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V PRVIH 5 MESECIH (v milijonih kWh)
1964	1.V65
Hidroelektrična 16.798,0 16.458,3 Termoelektrična 11.785.5 12.999,6 Geotermoelektrična
1.063,7	1.072,6
Jedrskotermoelektrična
772,0	1.759,0
SKUPAJ 30.419,2 32.238,5
DELEŽ POSAMEZNIH PREDELOV ITALIJE
Severna
Srednja
Južna
Otoki
19.064,1 19.323,8 5.601,1	6.109,8
3.935.5	4.867,4
1.818.5	1.988,5
DELEŽ POSAMEZNIH KATEGORIJ PROIZVAJALCEV
ENEL	21.926,6	23.445,4
Občinska	podjetja	1.898,7	1.637,6
Samoproizvajalci	5.648,2	5.936,6
Drugi	945,7	1.269,5
ZASEDANJE Q PREHRANI. Na tržaški univerzi bo 11. in 12. tm. I. deželno zasedanje o prehrani, ki ga priredi deželno od-borništvo za higieno in zdravstvo pod pokroviteljstvom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter zdravstvo. Zasedanja se udeleži nad 300 strokovnjakov.
TEČAJ ZA BOLNIČARKE V GORICI. Pokrajinski odbor Italijanskega rdečega križa v Gorici bo odslej pri goriški civilni bolnišnici prpravljal tečaje za bolničarke in bolničarje. Prvi tak tečaj se prične nekako proti polovici oktobra ali v začetku novemzra (točen datum še ni določen), udeležijo pa se ga lahko bolničarke in bolničarji z vsaj triletno prakso. Tečaj bo trajal 4 mesece.
OBVESTILO ACEGATA. Preteklo nedeljo so premestili nekaj tramvajskih postaj, in sicer postajo tramvajskih prog 3, 8 i n9 izpred nebotičnika v Ulici Čampo Marzio v Ulico Bonomo pred stavbo s hišno številko 14; obe postaji istih prog v Ul. Laz-zaretto Vecchio. in sicer ob hišnih štev. 10 in 22 pa so ukinili, a namesto teh so postavili eno edino postajo v isti ulici pred hišno štev. 18. Postajo trolejbusov 10, 19, 20 in 21 v Istrski ulici takoj za cestnim mostom v smeri proti Sv. Soboti bodo premestili pred hišno štev. 129, ob odcepu Ul. Vigneti.
KONGRES O ZDRAVSTVENI FIZIKI. V glavni civilni bolnišnici našega mesta bo od 24. do 15. tm. XH. kongres Italijanskega združenja za zdravstveno liziko. Ta veda proučuje pojave jedrskega izžarevanja, ki škodijo človeškemu organizmu. Kongres bo pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine.
VODE ŠE VEDNO MANJKA. Zaradi nedavnih neurij, ki so zajela našo deželo, so tudi na Tržaškem na več krajih popokale vodovodne cevi. V pitno vodo, ki doteka po ceveh iz štiva-na in Nabrežine se je pomešalo mnogo blata in druge umazanije, tako da je voda v mestu in okolici postala kalna in nepitna. ACEGAT je nemudoma začel s čiščenjem vode s filtri, zato pa je bilo treba porabiti več-ie količine čiste vode. tako da je te začelo primanjkovati in je še primanjkuje v številnih mestnih ter okoliških predelih. Pri ACEGAT, ki je pozval prebivalstvo, naj ne trati po nepotrebnem vode, so mnenja, c’a bo dotok vode kaj kmalu spet normalen, a to odvisi predvsem od nabrežinskega vodovoda pri Brojnici, kamor še vedno doteka kalna voda.
VAŽNO ZA OBRTNIKE. Na vseh občinskih oglasnih deskah
Višanje dravinjske doklade
Vsedržavna komisija pri osrednjem statističnem zavodu v Rimu, katera spremlja gibanje življenjskih stroškov, je ugotovila, da se je povprečni pokazatelj draginjske doklade v trimesečju maj-julij 1965 povzpel (od 100 v letu 1956) do 142,51, dočim je znašal v prejšnjem trimesečju (februar-april) 141. Na osnovi tega indeksa, ki ga je komisija zaokrožila na 143, so izračunali, za koliko točk naj se dvigne premična lestvica draginj ske doklade redni mesečni plači uslužbencev industrijskih, trgovskih ir. kmetijskih strok. Draginjska doklada se ie tako povišala za 2 točki, in sicer za trimesečje avgust-oktober 1965
V zadnjih treh letih se draginj ska doklada spričo naraščanja življenjskih stroškov dviga od trimesečja do trimesečji, v enem samem trimesečju se je povzpela tudi kar za 4 točke Od 1. februarja 1962 pa do danes se je premaknila že za 32 točk više, kar pomeni, da so se redne mesečne plače nameščencev v industriji, trgovini in kmetijstvu v tem času povišale samo zaradi naraščanja draginjske doklade za dobro tretjino.
v pokrajini in na oglasni deski bolniške blagajne obrtnikov v Ul. Udine 19 bodo do 17. tm. razobešeni seznami sprememb, ki so nastale v splošnem seznamu bolniške blagajne in v seznamu pokojnin obrtnikov od 1. avgusta 1964 do 31. julija letos. Glede morebitnih nepravilnosti v seznamih se lahko prizadeti pritnžijo najkasneje v 30 dneh po objavi seznamov (ki je bila 7. tm.) pri pokrajinski komisiji za obrtništvo na trgovinski zbornici.
PRI »BORU« ODSLEJ TUDI KOŠARKARSKI ODSEK. Vodstvo našega športnega združenja BOR je ustanovilo košarkarski odsek v veliko veselje tržaške slovenske mladine, ki se udejstvuje s športom. Košarka je bila namreč vsa ta leta precej zanemarjena, na drugi strani pa je med našimi mladinci veliko takih, ki so zanjo navdušeni. Košarkarska ekipa BORA bo sodelovala na tekmovanjih italijanske promocijske lige.
ODPUSTI PRI TRŽAŠKIH PODJETJIH. Kovinarsko podjetje «Durissini» v industrijskem pristanišču je napovedalo odpust 25 delavcev. Sindikati zahtevajo, naj vodstvo podjetja delavcev ne odpusti, marveč naj jih Dostavi v dopolnilno blagajno. Delodajalci se bodo glede tega izrekli danes. Podjetje za razpremo ladij »Oren* je napovedalo odpust 14 delavcev. Na zahtevo sindikatov, naj bi delavce postavilo v dopolnilno blagajno, je vodstvo podjetja to storilo s 5 delavci, ostale pa namerava odpustiti. Vodstvi obeh podjetij u-temeljujeta ukrep s trditvijo, da je za toliko delavcev premalo dela.
IMA ŠE SOŽALJE
UMRLI SO; V Trstu 81-letni Friderik Stebel j, Marija Pečar (iz Bazovice), 77-letna Ivanka Kocjančič vd. Vižintin, 63-letna Antonija že ga vd. Ferfolja, 44-letna Marija Meden por. Humar, Anton Bogateč. 82-letna Antonija Tegelj vd. Geri, 81-letni Štefan Kuret, 66-letni Martin Debeljak in 72-letr.i Viktor Tau-čer:
kultura in ztvtenie
V	spomin zaslužnih mož
V	nedeljo, 12. sept. odkrijejo stari goriški študentje dve spominski plošči: v Kobaridu ob 11. uri Andreju Gabrščku (govoril bo prof, Rado Bednarik iz Gorice), na Vršnem ob 15. uri dr. Antonu Gregorčiču (govoril bo pisatelj France Bevk).
V	obdobju pred prvo svetovno vojno še za Avstrije sta bila na takratni javni pozor-nici v Gorici med najbolj vidnimi dva moža: Andrej Gabr-
PRAZNIK MLADINE 18. in 19. septembra
šček in dr Anton Gregorčič. Dr. A. Gregorčič in A. Gabršček sta vneto delovala za priznanje političnih in kulturnih pravic goriških Slovencev, zlasti pa v sami Gorici, od čitalni-ške dobe do razpada Avstrije
ANDREJ GABRCŠEK je bil rojen 26. nov. 1864. v Kobaridu, umrl pa je 23. 6. 1938 v Ljubljani. Bil je časnikar, politik, tiskar in založnik, le nekaj let učitelj. Od leta 1889 je sodeloval v Gorici z dr. Antonom Gregorčičem. Med ustanovitelji narodne napredne stranke na Goriškem je prevzel Goriško tiskamo, knjigarno in založništvo, urejeval m izdajal je list «SOCO», list »PRIMOREC«, znanstveno revijo «VEDA», slovansko knjižnico, knjižnico za mladino, salonsko knjižnico, svetovno knjižnico, »Talijo« in druge publikacije. Bil je znan narodni borec v Gorici. Ob prvi vojni je bil zaprt in interniran, a se je potem begunec zatekel v Ljubljano. V letih 1932 in 1934 je izdal dve zajetni knjigi »GORIŠKI SLOVENCI«, zgodovino političnega, narodnostnega in gospodarskega razvoja goriških Slovencev.
DR. ANTON GREGORČIČ se je rodil 2. 1. 1852. na Vršnem
Kako je prišlo do Bazovice
pri Kobaridu, a umrl je 7. 2. 1925 v Gorici. V času narodnega prebujenja je bil glavni politični voditelj na Goriškem, drž. poslanec, deželni poslanec, ustanovitelj političnega društva »SLOGA«, obrtnih, delavskih in gospodarskih organizacij, zadrug, posojilnic, tiskarn, časopisov, knjižnih podjetij, zlasti pa je veljal za očeta slovenskega šolstva; odprl je prvi slovenski vrtec v Gorici in z njim tudi prvo slovensko šolo. Ustanovil je dmštvo »ŠOLSKI DOM«, ki je zgradilo 4 šolske domove:	Šolski dom, Simon
Gregorčičev dom, Mali dom in Novi dom. Njegova zasluga je bila tudi ta, da ie bila v Gorici odprta popolnoma slovenska klasična gimnazija.
Vabimo vse, da počastimo 1 spomin dveh zaslužnih mož.
(Za udeležence z eoriške strani je primeren avtobus, ki odhaja z avtobusne postaje Nova Gorica ob 6.40 uri na progi Nova Gorica — Trbiž, ali tudi ob 9.05. Mosuče bo vozil tudi poseben avtobus iz N. Gorice v nedeljo, 12. 9. okrog 8. ure predpoldne).
SLOVENSKO—HRVATSKA
LJUDSKA PROSVETA
ZA VPIS
V	SLOVENSKO ŠOLO
V	posebni izjavi poziva Slo-vensko-hrvatska ljudska prosveta slovenske starše, naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. »Zvestoba lastni narodnosti, posebno tam, kjer je ogrožena, to je nepogrešljiva r- oralna sestavina zavestnega, načajnega človeka in od zavednosti slovenskih staršev odvisi bodočnost slovenske šole ter obenem celotne manjšine«, je rečeno v izjavi. Slovenski starši naj tega ne pozabijo prav zdaj, ko obhajamo 20-letnico zmage nad fašizmom. V boju proti temu je slovenski narod zavzel častno mesto. V tem boju se je utrdila enotnost med slovenskimi in italijanskimi demokrati. Tudi danes je treba enotno nadaljevati boj za nedosežene cilje, to je v naši deželi za popolno in resnično enakopravnost slovenske manjšine.
V »Gregorčičevi dvorani« so v torek, 7. t.m. odprli »Dokumentarno razstavo« ob 35. letnici smrti bazoviških mučenikov Bidovca, Marušiča in Valenčiča ter ob 20. letnici padca fašizma. Razstava sodi v okvir proslav, ki jih prireja Odbor za proslavo bazoviških žrtev. Raž1 stavi je k u m o v a I Vekoslav Španger, pisec pravkar izdane knjige »Bazoviški spomenik«. O pomenu in značaju razstave pa je spregovoril slikar Jože Cesar, ki je razstavo tudi pripravil in uredil. Namen razstave je prikazati zlasti mladini resnične okoliščine, v katerih so bazoviški junaki — mladi fantje, izgubili na tragičen način življenje. Govornik je kratko, a jedrnato orisal križev pot tržaških Slovencev za časa fašizma. Naštel je vrsto u-stanov, organizacij, klubov, zavodov itd., ki smo jih Slovenci imeli v Trstu pred sprostitvijo fašističnega besa, ki se je začel s požigom Narodnega doma. Jože Cesar je zatem učinkovito nakazal zaporedje razstavljene ga zlasti fotografskega in časopisnega gradiva, ki ga je zbral deloma pri Narodni in študijski knjižnici, deloma iz etnografskega arhiva pokojnega Zorka Jelinčiča, pa tudi iz ar hiva Slovenskega gledališča v Trstu ter slednjič iz kopice gradiva, ki so mu ga izročili številni zasebniki. Razstavljeno gradivo je lično, predvsem pa nazorno razporejeno in takoj pade v oči, da je bilo zbrano z največjo vnemo in ljubeznijo.
Razstava bo trajala do jutri. 11. septembra.
Pot skozi Vipavsko dolino je prikupna; rad bi postal nekoliko dlje zlasti v Vipavi in Ajdovščini; toda avtobusu še mudi naprej proti Novi Gorici iri tako se pomudim le z bežnim pogledom na obeh mestecih, vsako s svojimi posebnostmi in preteklosti in sedanjosti, turistično vsekakor premalo ali sploh neizkoriščeni.
Ves zatopljen v popotna opazovanja in razmišljanja, se nenadoma znajdem na avtobusni postaji v strogem centru Nove Gorice, opasani od bližnjega Šempetra, od stare Gorice, Sabotina (609 m), Skalm-ce (prej Sv. Gore, 652 m), in planinske postojanke Kekec (305 m). Prvo in slednji dve iz-letišči na našem ozemlju me zamičejo, da bi jih obiskal, pa kaj — pomanjkanje prometnega sredstva in tudi časa, potisne zapeljivo mikavnost stran; morda bo kdaj drugič boljša priložnost, se nerad tolažim.
Nova Gorica raste in se razvija v moderno mesto sredi bujnega parka z dobro urbanistično zasnovo. Vedno več velikih stanovanjskih blokov poganja iz tal in vsi imajo arhitektonsko lepo zunanje lice.
Zelo lep stavbni kompleks ob Delpinovi ulici predstavlja nov PARK — hotel z restavracijo in kavarno. Tu utripa turistični živec Nove Gorice, pospeševan od sozainteresiranih: Turistično-in-formacijske pisarne Turističnega društva, avtobusne postaje s turističnim birojem agencije Izletnik in od ObLO s komunalno banko; vsi so skoraj v nepo-
Ogledal sem si Novo Gorico
sredni bližini.
PARK - hotel v Novi Gorici je štirinadstropna stavba z vsem novodobnim konforom. Spada v B kategorijo, ima pa štiri a-partmane, 24 dvoposteljnih, 19 navadnih enoposteljnih sob, 26 enoposteljnih sob s kopalnico in 30 samostojnih kopalnic. Vse sobe imajo telefonski priključek. Struktura obiskovalcev hotela v dnevnem povprečju je takale: 16 stacionarnih in 40 prehodnih gostov. V podjetju je zaposlenih skupno 45 oseb: 23 s kvalifikacijo, 22 priučenih. Pri posameznikih, s katerimi sem prišel v stik, sem ugotovil precej pozornosti in gostinske uglajenosti. Zaradi prekratkega bivanja ne morem oceniti ravni in cen storitev; če se prva približuje mednarodnemu povprečju, se mi zde nekatere cene previsoke. Zanimiva bi bitla primerjava s podjetjem iste kategorije v italijanski Gorici; žal je moram opustiti, ker sosedne Gorice ne poznam.
Obe Gorici igrata v maloobmejnem prometu precejšnjo vlogo, kar je spričo sosedstva, prijateljskih meddržavnih stikov in prometne povezave le naravno. Po podatkih Turistične zveze in Narodne banke v Novi Gorici se menjava valut v maloobmejnem prometu v glavnem veča.
Storitvam v maloobmejnem prometu nismo kos; te storitve
so namreč preskromne in po pripovedanju očividcev krepko zaostajajo za onimi pri sosedih. Ne gre samo za kakovost in ceno; potreben je večji asortiment in komercialna iznajdljivost s propagando.
Splošno mnenje je, da na jugoslovanski strani maloobmejni promet še ni dosegel naj višje možne konice. Poleg Lokev, kamor inozemski izletniki zelo radi zahajajo, bi bilo potrebno odpreti še druga izletišča in proge za izletniške tokove poleti in pozimi (n. pr. skozi Posočje, čez Vršič — tu morebiti s traso, ki ni plazovita) itd.
Predmestje Nove Gorice je Solkan. Važen je kot izhodišče za Posočje z Brdi, za Trnovski gozd in za izletne točke v neposredni bližini, zlasti še za Skal-nico, ki je dosegljiva z motornimi vozili, ima gostišče, nudi
ta na Goriškem in delno tudi v ozadju; Avtopromet Gorica. Videl sem dober vozni park, občudoval zgledno organizacijo, zanesljivost voznikov in usluž-nost avtobusnega spremnega o-sebja. Vodstvo podjetja ima veliko razumevanja za turizem in z njim računa v svojem, gospodarstvu, upravnih ukrepih in propagandi. Močan gospodarski steber je to podjetje na Goriškem; želeti je, da bi napredovalo in bilo deležno vse podpore goriške in širše skupnosti.
Po 15 letih v Idriji
Goriško zapuščam ob lepem vremenu; sonca sicer ne bilo na pretek, a ko se približujemo kotlini živega srebra, Idriji, je počasi docela mrknilo.
Slikovita je pot po zgodovinski cesti iz Ajdovščine na Col
pa edinstveno prelesten razgled , in potem prek črnega vrha in
v dolino in v planinski svet. Visokega turističnega pomena, ki bi ga Skalnica mogla imeti, se še zmeraj ne zavedamo. Predsodki, kakršne drugod v turizmu že davno ne jemljejo več resno, nas odvračajo od smotr ne j šib prijemov.
V Solkanu imata sedež Goriška turistična zveza in krajevno turistično društvo; nujno delo zasluži priznanja po konceptu in širini.
Godoviča v Idrijo; slikovit je že zgodovinski prizvok, kdo je gradil to cesto in kako ter kdaj je bila zgrajena; slikovitost pa se odraža enako v pokrajini, v vzpenjanju in spuščanju, v red-kolepih panoramah reliefa s prehodi navzgor in navzdol, pa še v razmetanih kmečkih dvorcih; pozabljenih v samoti, vendar v njim lastnem rustikalnem tihožitju.
V Idriji nisem bil od leta
Še nekaj v Solkanu ne sme-) 1950. V glavnem je ohranila mo pozabiti: na gibalo prome-1 svoj stari obraz, le nekaj spre-
memb je treba zabeležiti:
V gradu, ki tako vzvišeno dominira nad mestom, so stavili del prostorov — žal premalo — na voljo mestnemu muzeju, stanovanjski sklad mesta so povečali za nekaj novih stanovanjskih enot; niže grada je vzniknila nova, zelo priljubljena gostilna »Pod gradom« alias nebesa; gostinstvo nasploh izboljšujejo; prav takrat je bila v teku modernizacija »Soče«, na vrsto pride tudi »Nanos«.
Motor življenja v Idriji in okolici, zlasti v gospodarskem pogledu je že iz davnine rudnik živega srebra. O tem zakladu, ki ga ima zemlja tod v s svojih nedrij ih, pa javnost iz razumljivih razlogov marsikaj ne ve in ne izve; in verjetno je tako boljše zanjo, za rudnik in našo ekonomiko.
Razni procesi rudniške industrije tvorijo dim oziroma pline, ki krožijo nad Idrijo in zastrupljajo ozračje; zato mesto Idrija klimatično ni brez prigovora za daljše bivanje, kakor pitna voda s primesi živega srebra baje ni stoodstotno zdrava in kraj tedaj za stacionarni turizem prihaja manj v poštev. Vloga mesta v prehodnem turizmu pa je utrjena in zemljepisno pogojena, ker je znatno naravno vozlišče, izhodišče pa zlasti za smeri; Hotedršica - Logatec; črni vrh — Col — Ajdovščina — Nova Gorica; Vojsko — tiskarna Slovenija; Cerkno -Bolnica Franja; Most na Soči s Posočjem; Spodnja Idrija -Žiri - Škofja Loka.
(Konec prihodnjič)
JOŽKO SOTTLER
SLOVENSKA SKUPNOST POČASTILA BAZOVIŠKE ŽRTVE
Slovenska skupnost je v nedeljo, 5. tm.. v dopoldanskih urah s svečano proslavo počastila spomin bazoviških žrtev Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča. Po,,maši zadušpicL v^bazoviški cerkvi ,• je bila osrednja svečanost pred spomenikom padlim na-il)a3pyiškbin. strelišču. Na sporedu so bili govori Draga Štoke in dr. Avgusta Sfiligoja, recitacije Nore Jankovič in Saše Rudolfa ter petje.
ODKRITJE SPOMENIKA BAZOVIŠKIM JUNAKOM V .nedeljo, 12. septembra, bo oroslava 35. obletnice smrti bazoviških junakov. Dopoldne ob 10. uri bodo na pokopališču nri Sv. Ani slovesno odkrili spomenik žrtvam izdelan no načrtu akad. kiparja Zdenka Kalina m arh. Borisa Kobeta. Popoldne ob 15. uri pa bo osrednia svečanost na bazoviškem strelišču.
Medicinska fakulteta tudi pri nas
Rektor tržaške univerze prof. Origone je razpisal razglas o pogojih za vpis v prvi letnik fakultete za medicino :n kirurgijo. Kot je znano, bo z akademskim letom 1965-66 po dolgoletnim pričakovanju in zlasti po polemiki med Trstom in Vidmom (Videmčani hočejo, da se nova fakulteta odpre v Vidmu) začela delovati na tukajšnji univerzi medicinska fakui teta, katero smo doslej močno pogrešali; saj so se morali številni študenti podajati na univerze v notranjost Italije, ako so izbrali zdravniški poklic. Na splošno pa tržaško prebivalstvo z velikim zadovoljstvom pozdravlja novo fakulteto, kajti v našem mestu, kot do vsej Italiji primanjkuje zdravnikov in kirurgov.
lin «»fftV/e in v plnninv l
Grand Hotel ** To p lire-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15 10 do 15. 12 skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave m razvedrila. Prvovrstna domača m mednarodna kuhinja, odlična vina
Hotel «ADRIA» Ankaran
r'v-* ■.
vam nudt sonce in morje, udob no bivanje v iveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
»KONVENT« |e odprt skozi celo teto.
OBIŠČITE
«Park-Hotel» - Gorica
v Novi Gorici Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč - Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru. k soške postrvi — Kavama — Lepo
Urejen vrt s plesom vsak večer, razen on ponedeljkih — Na izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni «Pri hrastu« in »Zvezda
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG O B E R D A N 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe e kopalnico - Telefon v vseh sobah
Dvigalo - Centralna kurjava
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Zaradi slabega vremena je na italijanskih trgih izostalo precej prekupčevalcev, toda kupčije zaradi tega niso trpele. Na žitnem trgu prevladuje ponudba trde kot tudi mehke pšenice, medtem ko so kupčije s koruzo živahne in cene težijo navzgor. Isto velja za riž. Neurja prejšnjega tedna so najbolj prizadela zelenjavo; kajti zaradi tega te primanjkuje in cene se dvigajo. Cene vinu lanskega pridelka so se v teh dneh še okrepile, ker letošnje grozdje počasi dozoreva in izvedenci predvidevajo, da bo trgatev pozna. Povpraševanje po oljčnem olju se je zelo okrepilo. Klavna živina se slabo prodaja, medtem ko so kupčije z živino za rejo ugodne. Cene jajcem se še dvigajo. Na mlečnem trgu se je povpraševanje po maslu poleglo, toda za sir vlada še vedno precej zanimanja.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 120—230, pesa 72—120. jedilna pesa 50 do 100, korenje 48—84, cvetača 144 do 168, zelje 36—72, kumarice 72 do 180, cikorija 50—75, čebula 36—72. dišeča zelišča 200—300, svež fižol 84—168, fižol boby 120 do 300, gobe 1200—2000, solata endivija 100—188, melancane 48 do 96, krompir Biintje 48—55, zelena paprika 48—96, paradižniki 60—120, peteršilj 125—312, zelena 48—84, bučice 108—216, buče 35—70; banane 220—308, lubenice 15—25, fige 48—144, jabolka delicious 192—264, hruške William 96—180, bele breskve 120—180. češplje 120—180, belo grozdje 108—120, črno grozdje 96—180 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680—780, Barbera sup. 13 stop. 1030—1080, Oltrepč
pavese 10-11 stop. 680—780, man-tovansko rdeče vino 9-10 stop. 660—680, Valpolicella Bardoltoo
8-	11 stop. 760—810, Soave belo
9-	11 stop. 670—810. Raboso 10 stop. 645—665, Merlot 10-12 stop. 685—805, Reggiano 9-10 stop. 660 do 680, modensko vino 11 stop. 660—710, belo vino iz Romagne 10 stop. 640—650, rdeče 10 stop. 640—650, klas. toskanski Chian-ti 12-13 stop. 420—520 lir za steklenico. navadna toskanska vina 10-11 stop. 660—710, Aretino belo 10 stop. 640—660, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660—680, rdeče 9-10 stop. 660—690, belo vino iz Sardinije 12 stop. 605—625, rdeče 13-15 stop. 665—685 lir za stop/stot.
OLJE
FLORENCA. Oljčno olje extra 900—910 lir za kg, fino oljčno o-lje z največ 1,50 odsto oljčne kisline 800—860, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 650—700, olje s 4 odsto kisline 630—650, retificirano oljčno olje 705—715, semensko jedilno olje I. 350 do 353, olje iz zemeljskih lešnikov 405—410 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 6750—7050. dobra mer-kantile 6500—6700, fina trda domača pšenica 9500—9700, mer-kantile 9100—9300, Manitoba 9550—9650, fina domača koruza 6300—6400, navadna 4600—4700, uvožena koruza 4750—4800, Plata 4850—4900; neoluščen riž Ar-borio 8200—9000, Vialone 7800 do 8100, Carnaroli 7900—8400, Vercelli 7206—7700, R. B. 7800 do 8200, Rizzotto 7600—7900; o-luščen riž Arborio 18—18700, Vialone 17.500—18.100, Carnaroli 17.600—18.100, Vercelli 15—15.300, R. B. 14.300—14.400, Rizzotto 14 tisoč do 14.400; domač ječmen 5350—5500, uvožen ječmen 4750 do 4900, domač oves 4700—5400, uvožen 4750—4850, domača rž 5900—6000, uvoženo proso 5200
MEDNARODNA TRŽIŠČA					
CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov)		•	24.8.65 152 y2	31.8.65 155 y2	7.9.65 156 Vi
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	•		121,-	123 »/*	125,—
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . . »	P	F	54,—	54,—	56,50
Cin (stot. dol. za funt) ...»	•	•	189,62	189,75	193,75
Svinec (stot. dol. za funt) . »			16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) ...»	•	*	15,75	15,75	15,75 24,50
Aluminij (stot. dol. za funt) . »	•	•	24,50	24,50	
Nikelj (stot. dol. za funt) . . »	•	-*	•"g,—	79,—	79	
Antimon (stot. dol. za funt) . .	•	*	44,—	44,—	4i,-
Lito železo (stot. dol. za funt) .		ii	63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)			640,—	640,—	640,-
Bombaž (stot. dol. za funt) . .			29,73	29,73	29,70
Volna (stot. dol. za funt) . . .			171,-	171,—	174,5
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt)			45,—	45,-	45,-
Kakao (stot. dol. za funt) . . .			12,85	13,02	13,32
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	,	»	1,75	1,57	1,73
LONDON					
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)			410,—	410,—	430,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .			1508,-	1507,10 1538,—	
Cink (funt šter. za d. tono) . .			109,10	108,10	109,—
Svinec (funt šter. za d. tono) ,	t	e	99,26	99,126	101,10
Kavčuk (penijev za funt) . . .	k	i	20,-	19,78	20,—
SANTOS					
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)			6250,—	6150,—	6100,—
V preteklem tednu so se na meanaroamh surovinskih borzah podražili baker, cin, svinec, živo srebro, volna, juta, pšenica in koruza. Pocenili so se cink, aluminij, lito železo in bombaž, dočim se tečaj kavčuka, kakava, kave in sladkorja ni bistveno spremenil.
KOVINE
Cena bakra se je na londonski kovinski borzi dvignila. Pogajanja med sindikati in ravnateljstvom rudnika Chuquicamata v Čilu so se razbila; delovna pogodba zapade 1. oktobra in treba jo je obnoviti. Cin se je na vseh trgih nekoliko podražil. Londonske zaloge te kovine so se spet skrčile in znašajo sedaj 1.223 ton ali 185 ton manj kot pred mesecem dni. V Združenih ameriških državah, ki so največja potrošnica cina na svetu, so porabili v prvih petih mesecih letos 26.175 ton cina kar predstavlja nekoliko več kot v istem času lanskega leta (25.010 ton). Na londonskem trgu je napredovala tudi cena svinca. Na Japonskem bodo v vsem letošnjem letu porabili 170.000 ton svinca proti 164.000 tonam lani. Tečaj cinka je v Londonu nazadoval. Spričo nedavnih po-
Amer. dolar	31.8.65 622,75
Kanad. dolar	572,—
Nem. marka	155,35
Francoski fr.	127,20
Švicarski fr.	144,30
Avstrijski šil.	24,18
Avstral funt	1376,—
Egipt, funt	718,—
Funt št pap.	1740,—
Funt št. zlat	6375,—
Napoleon	6300,—
Zlato (gram)	716,—
Dinar (100)	-	Trst
drobni 44-47	debeli
VALUTE V MILANU
7.9.65 622,75 572,— 155,35 127,20 144,30 24,16 1378,— 718,— 1739,— 6375,— 6300,— 718,—
BANKOVCI V CURIHU 7. septembra 1965 ZDA (1 dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.)	11,95
Francija (100 n. fr.)	87,—
Italija (100 lir)	0,69
Avstrija (100 šil.)	16,60
ČSSR (100 kr.)	10,50
Nemčija (100 DM)	106,50
Belgija (100 b. fr.)	8,50
Švedska (100 kr.)	82,50
Nizozemska (100 gol d.)	119,—
Španija (100 pezet)	7,05
Argentina (100 pezov)	1,20
Egipt (1 eg funt)	4,95
Jugoslavija (100 din)	0,30
Avstralija (1 a v funt)	9,45
šiljk sovjetskega cinka v Veliko Britanijo so se angleške zaloge te kovine povečale za 1.463 ton na 4.836 ton.
KAVČUK
Cena kavčuka je popustila na vseh tržiščih. Od januarja do konca julija letos je Malajska izvozila 578.347 ton naravnega gumija, od tega so 246.457 ton odposlali iz Singapura. Največ ga je nabavila Sovjetska zveza, in sicer 99.525 ton proti lanskim 38.439 tonam. V prvih petih mesecih tega leta je dosegla svetovna proizvodnja sintetičnega gumija 1,247.500 ton, poraba je znašala 1,202.500 ton, zaloge pa so se povečale za 42.500 ton in so konec maja znašale 610.000 ton.
ŽIVILA
Sladkor se je zopet pocenil in je njegova cena izredno nizka tako na londonski kakor tudi na newyorški živilski borzi. Zasebno angleško podjetje napoveduje, da bo znašal letos svetovni pridelek sladkorja okrog 62,7 milijona ton proti 63,5 mil. ton lani in 54,4 mil. ton v sezoni 1963-64. V Evropi naj bi pridelali samo 21,9 mil. ton proti 24,1 lani. četudi bi se svetovna potrošnja sladkorja spričo sedanjih nizkih cen povečala, ne bo mogoče razpečati presežkov. Cena kakava se je uravnovesila (v New Yorku). Posebna komisija OZN se sestane 18. oktobra v Ženevi z namenom, da sprejme vrsto ukrepov za ustanovitev regulacijskega sklada, nadalje za ukinitev vseh carinskih pristojbin in za določitev začasne o-snovne cene za sezono 1965-66. Kava se je na newyorški borzi pocenila. Kolumbijski pridelek kave bo prihodnje leto za 30 odsto nižji od letošnjega.
ŽITARICE
Pretekli teden so prodali razmeroma malo kanadskega žita. Francoska ustanova za žitarice predvideva, da bo v sezoni 1965-66 razpečanih vsega 10,5 milijona ton pšenice. Prejšnji teden so odobrili v Franciji izvozna dovoljenja za 500.000 ton pšenice. od tega 300.000 ton Sovjetski zvezi. V francoskih krogih ugotavljajo, da je bila doslej konkurenca ameriške pšenice slabotnejša, kot so predvidevali. Spričo dobrih odnosov med Parizom in Pekingom upajo Francozi, da bodo lahko najkasneje do konca tega leta prodali Kitajski predvidene količine ječmena in pšenice.
do 5300; pšenična moka tipa «00» 10—11.600, tipa «0» 9500 do 9600, tipa «1» 9000—9100, koruzna moka 5900—6100 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 940 do 950, uvoženo maslo 950—960, lombardsko maslo 890—900, domače maslo 900—910, emilijsko 880—890, maslo iz sladke smetane 850—860; sir grana proizv. 1962 1420—1470, proizv. 1964 1200 1250, proizv. 1963 1370—1410, proizv. 1964/65 1110—1180, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 930 do 960, uležan (od 30 do 60 dni) 1010—1040, sbrinz svež 810 do 840, uležan 890—920, Emmenthal svež 800—820, uležan 850- 890, orig. švicarski Emmenthal 1020 do 1050, avstrijski 760—780, pro-volone svež 800—830. uležan 880 do 890, italico svež 500—620, uležan 710—740, crescenza svež 490 do 510, uležan 580—600 gorgonzola svež 600—610, uiežan 800 do 860. taleggio svež 540—560, uležan 640—730 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
LODI. Klavna živina, voli I. 410—430 (lir za kg žive teže, f.co hlev), II. 320—400, krave I. 360 do 380, II. 310—340, biki I. 430 do 460, II. 360—410, junci I. 440 do 490, II. 380—430, neodstavlje-na teleta I. 640—690, II. 600 do 640. živina za rejo in vprego: voli za vprego 480—520.000 'lir za par, junci 400—460.000 lir za par, krave mlekarice I. 280 do
310.000	lir za glavo, II. 230 do
270.000,	navadne krave 170 do
200.000,	junice 6-12 mesecev stare 90—120.000, neodstavljena teleta do 1 meseca stara 50 do 70 tisoč, do 60 mesecev stara 60 do
90.000	lir za glavo. Prašiči: debeli prašiči za zakol 370—380, neodstavljeni prašiči za rejo 680 do 730, suhi prašiči za rejo 480 do 530 lir za kg.
KRMA
MANTOVA. Seno majskega re-
le krmne pogače 5700—5800, :rmne pogače iz pese 4400—4600, :oncentrirana krma za govejo ivino 6300—6600. za prašiče 9100 lo 9400 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci I.
restm KMEČKE ZVEZE
Goveje pasme v naši deželi
Katere so najbolj primerne za naše kraje
Sadje in zelenjava na tržaškem trgu
□
Zelenjave je zelo malo na razpolago zaradi neurja, ki je razsajalo v prejšnjem tednu pri nas in drugod po Italiji. V naših vrtovih je začela zelenjava gniti, zato jo kmetje prinašajo zelo malo na trg. Cene so močno poskočile. Cene grozdju so ostale zmerne, ker to prihaja iz notranjosti Italije, kjer niso bile trte še tako prizadete. Navajamo prevladujoče cene za kg blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Rdeča pesa 120 (180), kapus 40 (90), kumarice 120 (220), čebula 55 (90), fižol v stročju 115 (200), solata 190 (320), melancane 45 (90), krompir 55 (80), paprika 50 (90), paradižniki 60 (120), radlč 170 (280), bučice 125 (220), pomaranče 320 (520), limone 120 (220), fige 85 (160), jabolka 75	(140), hruške 85
(140), breskve 85 (160), češplje 100 (160), grozdje 80 (140) lir za kg.
V	naši deželi se gojijo goveda petih pasem, in sicer furlanska belo-rdeča (simandolka), sivorjava švicarska, belo-črna holandska (frizijsko govedo), siva-alpska pasma (Bigia alpi-na) in pa mala cikasta bohinj-ka (Molthal pasma).
Furlanska belo-rdeča pasma (simadolka) je novejšega izvora. V deželo so jo uvedli pred časom z nadomestilnim križanjem. Iz Švice so uvozili bike, s katerimi so križali prejšnje neproduktivno cikasto govedo. V nekaj generacijah so značilnosti prejšnje pasme zginile in tako se je rodila belo-rdeča furlanska pasma, ki je ponekod celo večja, oziroma težja od simadolske.
Furlanska goveja pasma daje odlično meso in v preteklosti so jo zelo uporabljali za delo. Toskanski trgovci kupujejo danes teleta furlanske pasme in jih odvažajo v Valdinievole v provinci Grosseto, kjer jih gojijo do desetih-enajstih mesecev starosti, nakar jih prodajajo za zakol na florentinski trg. Meso teh juncev in junic je v Florenci izredno cenjeno. Zadnje čase se je pričelo tudi s selekcijo goveda furlanske pasme z namenom, da bi dosegli večjo proizvodnost mleka. Danes imamo v Furlaniji krave furlanske pasme, ki dajejo tudi po 26 litrov mleka dnevno. Vendar krava furlanske pasme daje več mleka šele po tretjem-četrtem teletu. Dobra krava belo-čme pasme danes tehta okoli 750-790 kg.
Sivorjava Švicarka je bila u-vožena iz Švice. Razširila se je, kakor simadolka, z nadomestilnim križanjem. Danes jo gojijo na Tržaškem in Goriškem, v Beneški Sloveniji in na splošno po hribovitih predelih naše dežele. Sivorjava Švicarka je dobra mlekarica. Odrasla krava tehta okoli 590 do 620 kg.
Belo-črno holandsko govedo gojijo sem pa tja po Furlaniji — zlasti v Torviseosi. To pa zato, ker je dobra mlekarica. Ima pa holandska krava manjši odstotek maščobe v mleku kakor krava simadolske ali švicarske pasme. V zvezi z gojitvijo goveda holandske pasme bi želeli opomniti naše rejce, 'ki bi želeli nadomestiti švicarsko govedo s holandskim, da naj bodo previdni pri nakupu, kajti nekateri trgovci kupujejo na Holandskem poceni krave z nizko mlečnostjo, ki so namenjene zakolu. Take krave prodajajo posameznim- rejcem zelo drago z raznimi zagotovili, v resnici pa niso dobre mlekarice. Za nakup holandskega goveda naj se naši rejci obrnejo do resnih trgovcev ali ustanov. Še najbolje bi bilo, da bi sami odšli na Holandsko in si izbrali sami, z ogledom redovnika, res dobro plemensko živino. Belo-črna holandska krava pa tehta okoli 500 kg.
V	goratih predelih Furlanije, ki mejijo na pokrajino Belluno, gojijo tudi govedo sivo alpske pasme. Ta pasma se pa ne more kosati s prej navedenimi. Zato se njeno število stalno manjša. Na Trbiškem v Kanalski dolini in pa v Reziji gojijo tudi cikasto bohinjsko govedo. Bohinjke so težke okoli 350 do 380 kg in dajejo zelo malo mleka. So pa primerne za strme planinske pašnike.
V	naši deželi bi pa morali gojiti le dve pasmi goveda, in sicer v ravnini furlansko pasmo in pa na Tržaškem, v Goriških Brdih, Beneški Sloveniji in pa po ostalih hribovitih krajih naše avtonomne dežele pa švicarsko pasmo goveda. Holandsko govedo ni za naše kraje primerno, ker je premalo odporno zlasti proti obolenju za jetiko. Končno dobro proizvodnjo mleka, ki bi imelo tudi dober odstotek maščobe, lahko dosežemo s primerno selekcijo tudi pri furlanski in pa švicarski pasmi. Poleg tega bomo zlasti s furlansko pasmo
dosegli tudi dobro proizvodnjo mesa. Da bi se pa številčno razširile dobre krave mlekarice, bi morali naši živinorejci uporabljati za vzrejo le teleta, katerih matere so bile dobre mlekarice. Pri tem bi morali paziti, da bi bile krave obre-jene vedno po bikih, ki sigurno izhajajo iz družin a visoko mlečnostjo. To je pa še najbolj možno doseči z umetnim osemenjevanjem.	Dr. D.R.
Delovanje konzorcija za razlaščence
Na zadnji seji upravnega odbora Konzorcija za zaščito razlaščencev in oškodovancev so člani odbora soglasno odobrili dosedanje delovanje odbornikov in zasnovali bodoče delo konzorcija. Sledile so volitve vodstva konzorcija. Za predsednika je bil izvoljen dr. F. Škerlj; podpredsednik je M. Grbec, tajnik L. Volk, blagajnik E. Fra-novič, člani predsedstva pa R. Grgič, E. Kalc, D. Lovriha, A. Križmančič in J. Sancin.
Tajništvo konzorcija je pozvalo razlaščence, naj se glede odškodnine sami ne pogajajo s predstavniki družbe SIOT, ki bo gradila naftovod Trst-Bavar-ska, ampak naj se za to obračajo na konzorcij, jih bo zastopal pri pogajanjih, da bodo tako zavarovane njihove koristi.
Posojila goriškim kmetom
Minister za kmetijstvo Ferra-ri-Aggradi je spričo velike škode, ki so jo povzročila neurja v začetku julija kmetom na Goriškem, odredil pomoč prizadetim v obliki denarnih posojil z 1,5 obresti za dobo 5 let. Kmetovalci, ki nameravajo naprositi posojilo se lahko zglasijo pri bankah, kjer bodo prejeli obrazce za sestavo zadevnih prošenj. Za pojasnila se lahko obrnejo na kmetijstvo nadzorništvo ali pa na nadzorništvo za gozdarstvo (če stanujejo v Sovodnjah, v šentmavru, Dolenjah in na Krasu).
Izlet na Štajersko
Kmečka zveza v Gorici opozarja: «V ponedeljek 6. t. m. se je zaključkilo vpisovanje za izlet na Štajersko v dneh 11. in 12. septembra. Vsi udeleženci, ki niso še poravnali vpisni ne za izlet, morajo to čimprej storiti. Avtobus bo vozil ob 4.15 skozi Oslavje (pri okostnici) in ob 4.20 (pri postaji Oslavje 2.0) v števerjan (Bukovje ob 4.30); v štandrežu bo avtobus ob 4.45 na trgu. Odhod avtobusa iz Go-rice-Travnik ob 5. uri».
Kmet in vrtnar sredi septembra
Na njivi: Nadaljujemo s setvijo preziranih rastlin. Pričnemo z ruvanjem temne pese. Preden jo vzimimo, moramo pustiti, da se koreni primemo osušijo. V tem mesecu mora biti krompir spravljen, že ob spravljanju krompirja moramo odbirati zdrave, srednje debele gomolje, katere bomo uporabili za seme.
Na travniku; Kosimo še zadnjo otavo. Začnimo z jesenskim gnojen/jem travnikov. Za gnojenje uporabimo dobro postani hlevski gnoj ob dodatku umetnih gnojil. Na travnikih, ki so bili že prejšnja leta dobro pognojeni z hlevskim gnojem, lahko uporabimo tudi samo umetna gnojila. Od umetnih gnojil uporabimo 3,5-4 stote na hektar kalijevih gnojil, 5-6 stotov na hektar Thomasove žlindre in 2-3 stote na hektar apnenega cija-r.amida ali amosulfata. Opozarjamo. da so te količine navedene samo za orientacijo, ker se moramo zavedati, da vsi travniki nimajo enakih zahtev.
V	vinogradu: Zaznamujemo najboljše trte, od katerih bomo rezali cepiče. Tudi sladorodne trte bomo zaznamovali zato, da jih bomo precepili ali izločili. S trganjem ne smemo začeti, dokler grozdje popolnoma ne dozori. Pri pobiranju slabo dozorelega grozdja imamo dvojno škodo: a) nižjo alkoholno stopnjo in slabši buket vina; b) pridelek se z lahkoto kvari. Klet in posode moramo dobro očistiti. ker je snaga pogoj za u-spešno kletarstvo.
Sadno drevje; Trgamo le dozorelo sadje. Črvivo sadje pobiramo in zažigamo ali uporabljamo za krmljenje. Prekopljemo kolobarje okoli sadnih dreves.
V	vrtu: Sadimo endivijo, sejemo peteršilj, špinačo, motovilec, radič, solato berivko. Sejemo in sadimo v prisojne zaščitne lege. Da podaljšamo rodnost jajčevcev, paradižnikov in drugih rastlin jih zalivamo z 1 odst. raztopino apnenega nitrata.
V Gornjem Poadižju pridelajo največ solate
V	provinci Bočna v Gornjem Poadižju so pridelali letos 2.720 stotov solate na površini 5 hektarov. Na vsakem hektaru so pridobili 543 stotov solate. Po obsegu površinskem obdelane zemlje je v tem pogledu Gornje Poadižje pred vsemi ostalimi pokrajinami v Italiji. Sledita mu provinci Vareseja in Milana.
Svetovna proizvodnja petroleja se še dviga
Nagel napredek še posebno v Afriki, na Srednjem vzhodu in v Sovjetski zvezi
Pri Petroleum Press Service-u napovedujejo, da bo znašala svetovna proizvodnja surovega petroleja v letu 1965 že 1,5 milijarde ton. V prvi polovici tega leta so namreč proizvedli na vsem svetu 739 milijonov 966 tisoč ton petroleja, kar predstavlja okrog 50 milijonov ton ali 7,1 odsto več kot v ustreznem razdobju lanskega leta. če se bo ta letni napredek nadaljeval tudi v prihodnosti, se bo svetovna proizvodnja surovega petroleja v enem desetletju podvojila. Pomisliti je treba, da pomeni 100 milijonov ton petroleja — kolikor je pred 45 leti znašala letna svetovna proizvodnja — danes samo letni napredek in da se bo to število v bodočnosti naglo dvigalo.
Od skupnih 739,966.000 ton v prvih 6 mesecih letos so 17,7 odsto proizvedli v deželah z ljudsko demokracijo in v dru-
Italijanski brandy konkurira konjaku
Kakor je znano, je bila Francija komaj pred kakimi desetimi leti edina proizvajalka konjaka na svetu. Ta liker je pač « roj en« v Franciji in ima tam zelo dolgo tradicijo. Odkar pa so podjetni izdelovalci likerjev v Italiji ugotovili, da odlična vrsta grozdja, ki uspeva po gričih Romagne, prav v ničemer ne zaostaja za grozdjem v francoski pokrajini-, Charente, so pljunili v roke in kaj kmalu so začeli proizvajati konjak, ki po svoji kakovosti menda ne zaostaja za francoskim. Niso se seveda u-stavili pri tem. Novo žgano pijačo, ki so ji sprva pravili »ognjena voda« (v prevodu pač ta izraz nima primernega u-činka) in katero imenujejo v Piemontu «branda», so čedalje bolj izpopolnjevali. Ko so pred leti Francozi prepovedali Italijanom, da svoj liker prav tako imenujejo, kakor sami lastnega, namreč »konjak«, so se Italijani odločili za naziv «brandy». Od tedaj so pričeli večati proizvodnjo, z modernizacijo tovarn in najemom najboljših enologov pa so se trudili, da bi čimbolj izboljšali in »obogatili« brandy.
Brandy je sicer v bistvu ostal prejšnji konjak, vendar so njegovo kakovost znatno dvignili
zlasti s silno učinkovitim postopkom staranja te pijače. Kaj kmalu je italijanski brandy zaslovel po vsem svetu, in to ne le po odlični kakovosti grozdja, iz katerega je bil izdelan, temveč še posebno z nadaljni-mi enološkimi izdelki in tehničnimi iznajdbami pri destilaciji, ki so sad desetletnega raziskovanja.
Pot od trgatve pa do ustekle-ničenja brandyja je dolga in precej zapletena. Italijanski zakonodajalci so 1. 1951 na prošnjo samih proizvajalcev postavili ves proces izdelovanja bran-dyja pod nadzorstvo države in obrambo pristojnih zakonov, ki so zaščitili vse posamezne faze tega procesa od analize vin, namenjenih destilaciji, pa do ustekleničeni a in staranja. Finančno ministrstvo je v korist proizvajalcev odredilo vrsto davčnih olajšav, in sicer za brandy, namenjen staranju; te olajšave dosežejo celo 88 odsto. Tako so prizvajalci v razmeroma kratkem času že učinkovito pobijali ostro konkurenco tujih proizvodov, kjer sta gospodovala francoski konjak in ameriški whisky in italijanski brandy je zaslovel kot najboljši v deželah Evropske gospodarske skupnosti in izven njih.
PO PROIZVODNJI NA DRUGEM MESTU NA SVETU
Glede na proizvodnjo brandy-ja je Italija na drugem mestu na svetu s 45 milijoni steklenic letno; prekosila je Španijo in Portugalsko, kjer imajo — enako kakor Francozi, silno staro tradicijo izdelovanja te pijače.
Italijanska proizvodnja je od vsega svojega začetka nenehno naraščala in se še dviga. V razdobju 1956-57 so izdelali o-krog 19 tisoč hektanidrov, v 1957-58 26.000, v 1959-60 42.000, v 1960-61 62.000, v 1962-63 in 1964-1965 pa povprečno 95.000 hektanidrov.
IZVOZ SE NAGLO VEČA Proizvodnja brandyja raste deloma zato, ker se dviga notranja poraba, deloma pa zaradi čedalje večjega povpraševanja v tujini. To pomeni, da tudi izvoz raste. Od 1934. leta pa do danes se je izvoz v Združene ameriške države — ki so glavni kupec brandyja, povečal za približno 100-krat, dočim se je izvoz francoskega konjaka povečal medtem le za 3-krat. Američani so 1. 1943 nabavili v Italiji 2.500 galon brandyja, 1. 1964 pa že 678.00(3 galon.
gih deželah; v teh zadnjih je znašal napredek v času od ja-narja do konca junija v primeri z istim obdobjem lani 6,9 odsto, njihova proizvodnja pa je navrgla 609,331.000 ton, in sicer so zabeležili 56,6 odsto te količine v deželah izven ZDA. V Združenih ameriških državah, ki proizvedejo 25,7 odsto vsega petroleja na svetu so zabeležili samo napredek 0,8 odsto, torej znatno izpod 2,4 odsto, kot je bilo v načrtu letos. Manj kot predvideno je napredovala tudi proizvodnja v Venezueli, ki je največja svetovna izvoznica in druga naj večja proizvajalka petroleja; njena proizvodnja se je namreč dvignila samo za 2,5 odsto proti nameravanemu količniku 3,7 odsto.
V	Severni in Južni Ameriki skupaj so pridobili 44,1 odsto vsega petroleja na svetu: ZDA in Kanada 28,2 odsto, Karibsko področje 13,2 odsto in druge dežele Latinske Amerike 2,7 odsto s povprečnim napredkom 1,5 odsto v primeri s prvim polletjem 1964.
Proizvodnja v deželah Sred njega vzhoda se je povzpela za 10,8 odsto. Glavni proizvajate! j teh dežel je Kuvajt, vendar je proizvodnja najbolj narasla v Saudovi Arabiji (za 26 odsto) in na področju Abu Dha-bi (kar za 56,5 odsto). Skratka, na Srednjem vzhodu so pridobili 28,2 odsto vsega petroleja na svetu ali toliko kolikor ZDA in Kanada skupaj.
Afriška proizvodnja je napredovala za 37,4 odsto. Libija, kjer so začeli pridobivati petrolej šele pred 4 leti, je že dosegla letno proizvodnjo nad 50 milijonov ton in jo je letos povečala za 54,5 odsto. Značilno je, da je dosegel proizvodni dvig v Nigeriji, ki pridobiva razmeroma malo petroleja, 135,4 odsto.
V	Zahodni Evropi, ki proizvede letno 1,4 odsto vsega petroleja, so zabeležili napredovanje za 6,7 odsto, na Daljnem vzhodu, katerega delež pri svetovni proizvodnji znaša 2,2 odsto, pa 5 odsto.
V	Sovjetski zvezi in ostalih deželah z ljudsko demokracijo je proizvodnja surovega petroleja v prvi polovici tega leta narasla za 8,2 odsto in s tem je bilo prekošeno povprečje proizvodnega napredka na vsem svetu; tam so pridobili 130 milijonov 635 tisoč ton ali 17,7 odsto vsega petroleja na svetu.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO. 3 TeL 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Po-strežba hitra. — Cene ugodne.
..GOSPOD ARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek. rač »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst, Ul. Montecchi 6
Soc. a r. L
TRANSTR1ESTE
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 • Tei. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 2845, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
SPL0SNA PLOVBA Pl RAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN - JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Teleti: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
JnisAAuAOfui IČOfutA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER TELEF. 21-830 TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
M
t r j t t a
•. XV:-	.	_	g ■	-	- ; r.;
cj- u C3 o i— i rsi i _j a
Gestisce . servizi merci e passeggeri sune tinee:
ADRIATICU — NOKD EUKOPa (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giomi ADRIATICU - NOKD AMERICA (North ..I Hatteras)
partenze ogni 10 giomi ADRIATICU - SUU AMERICA
partenze ogni 20 giomi ADRIATICU - LE V ANTE
partenze ogni 't giomi ADRIATICU - IRAN — |RAQ
partenze ogni 'SO giomi ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giomi ADRIATICU - ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giomi ADRIATICU - GOLFU MESS1CO
partenze ogni 20 giomi
con 57 modeme e rapide navi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delie linee regolar
TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
—‘ «JUGOLINIJA* • RIJEKA —
*