Posamezna Številka 8 dinarjev Mtoliu plačana v Rotovi ni ZASAVSKI bdala OknM odbor Soctatetitne zreze delonth Hodi » Trhotljjfc — Orejoje is odgovarja uredniški odbor — Odgovorni nrednik; Stane Šuštar Tiska Mtribnrste tjekarna v Mariboru — Naslov uredništva i* tqvave: ..Zasavski vestnik", Trbovlje 1-, oprava rudniki — Telefon H. 54 — Radon pri podružnici Narodna banke v Trbovljah štev. 614-„T"-t46.— Lis« izhaja vsako sredo. — Letaa naročnina 300 din, polletna 150 dtn. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 8 din. na 6 straneh 8 din, na ve* 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ut- vračajo LETO VI. — ST. 21. TRBOVLJE, 27. MAJA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUD ZASAVJA KULTURO EN IZOBRAZBO DELOVNEMU LJUDSTVU Zaključni dan kulturnega festivala »Svobod« našega okraja v Zagorju je v dopoldanskih urah motil dež, kar je neugodno vplivalo na nekatere obiskovalce. Vendar pa Zagorjani kljub temu niso klonili in tudi ne ostali, ki so priglasili svoje sodelovanje na zaključku festivala v Zagorju. Z vlaki iz Hrastnika, Zidanega mosta, Senovega, Radeč, Kranja, Litije in še od drugod so prihiteli preteklo nedeljo v Zagorje, da manifestirajo, da si hočemo v naših »Svobodah« z vzgajanjem delavca v kulturnega človeka ustvariti lepši in srečnejši svet. Sprejem gostov, ki bi moral biti na železniški postaji, je do neke mere onemogočil dež. Kljub temu pa se je vendar razvil slavnostni sprevod po zagorski cesti, ki se je upiral nalivu; na Čelu sprevoda so btH konjeniki z državno zastavo, nato godba na pihala »Svobode Toplice« in ostali gostje, ki so korakali skozi okrašeno Zagorje; ob cesti so zastave, slavoloki in zelenje pozdravljali goste vse do festivalskega prostora. V sprevodu so bile tudi godbe iz Hrastnika, Zidanega mosta. Šoštanja, Kranja ter fiz-kulturniki. ki so pokazali, da se ne bojijo dežja. Slovesnost se je zaradi slabega vremena začela z majhno zamudo. Ob pol 11. url je godba topliške »Svobode« zaigrala Internacionalo. Sekretar Mestnega komiteja ZKS Zagorje tov. Franc Ludoviko je spregovoril pozdravne besede gostom. - Izrekel je prisrčno dobrodošlico organizacijskemu sekretarju ZK Slovenije tov. Vidi Tomšičevi, predsedniku Zveze »Svobod« Slovenije tov. Ivanu Regentu, sekretarju OK ZKS Trbovlje tov. Viktorju Kovaču, predsedniku OLO Trbovlje tov. Martinu Gosaku in ostalim dragim gostom. Za njim je spregovoril tov. Ivan Regent, ki je čestital k prazniku »Svobod« trboveljskega okraja ter prinesel čestitke CK ZK Slovenije. Poudaril je, da je to, kar se godi te dni v Zagorju, zgolj potrdilo tistih sklepov, W jih je izdal lansko leto CK ZK Slovenije, ko je sklenil ustanovitev delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. »Vaš festival.« je dejal tov. Regent, »je pokazal, da je seme, ki je bilo položeno lansko leto na velikem zletu »Svobod« v Trbovljah, že rodilo sadove.« Čestital je še enkrat našim »Svobodam« in naglasil, da je treba iti po začrtani poti naprej do končne zmage. Ob zaključku govora tov. Ivana Regenta je tajnik .»Svobode Toplice« tov. Milan Vidic skupno z ostalimi izročil predsedniku »Svobod« Slovenije šopek rdečih nageljnov. Takoj nato je sledil kulturni program. Nastopili so pevski zbori »Svobode« iz Zagorja-Toplic, »Svobode« iz Lok-Kl-sovca, »Svobode« I in n iz Hrastnika, moški pevski zbor »Zarja« v »Svobodi-center« iz Trbovelj, moški pevski zbor z Dola pri Hrastniku, ženski pevski zbor »Svobode« Toplice, Na zakljuCnem dnevu festivala v Zagorju je govoril tov. Ivan Regent mladinska godba iz Hrastnika, »Mladinska godba »Svobode-center« iz Trbovelj, ženski pevski zbor »Svobode« I in II iz Hrastnika, ženski pevski zbor z Dola pri Hrastniku, mešani pevski zbor »Svobode« Toplice, mešani pevski‘zbor »Svobode« iz Hrastnika, mešani pevski zbor »Svobode« iz Zgornjih Trbovelj, mešani pevski zbor »Slavček« v »Svobodi-center« iz Trbovelj. Na odru so se pojavili tudi pevci iz Radeč, Id so prišli malo kasneje. — Sledil je nastop posameznih godb. Nato pa so nastopile združene godbe na pihala okraja Trbovlje. Nato Je član IO LP okraja Trbovlje tov. Jože Sotlar razglasil uspehe šestmesečnega kulturnega tekmovanja »Svc-bod« našega okraja. Prvo mesto Je dosegla »Svoboda« Toplice iz Zagorja * 46 točkami, drugo mesto si delita »Svobodi« I in II iz Hrastnika, tretje mesto je zavzela »Svobodu-center« iz Trbovelj, četrto mesto »Svoboda« n iz Trbovelj, medtem ko je »Svoboda« Zagorje na petem mestu, ki je dobila priznanje. Zmagovalcu šestmesečnega tekmovanja »Svobod« je bila izročena diploma, prehodni pokal ter darilo 50.000 din. Zastopnik »Svobode iz Rogaške Slatine je ob tej priložnosti izročil »Svobodi« Topilce kot zmagovalcu lepo, dragoceno vazo s spominskim vezilom. Združeni moški pevski zbori okraja Trbovlje so pod vodstvom pevovodje tov. Prelogarja iz Hrastnika zapeli pesem »Slava delavstvu«. S tem je bil dopoldanski spored festivala končan. Popoldne Je sledil velik fiz-kultumi nastop vseh TVD Partizan okraja Trbovlje, ki mu Je prisostvoval tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Miha Marinko. Na festival »Svobod« v Zagorju in na podrobno ocenitev zmagovalcev v šestmesečnem kulturnem tekmovanja našega i okraja se bomo še povrnili. Kulturni festival je lepo uspel Kulturni festival »Svobod« trboveljskega okraja, ki je trajal od 17. do 24. maja v Zagorju, je močno razgibal tukajšnje ljudske množice. Na vsaki prireditvi je bilo dnevno od 1500 do 2000 ljudi. Vse prireditve so bile zaradi velikega obiska na prostem — na posebnem, za festival urejenem prostoru. Veliko zanimanje domačinov kakor tudi prebivalstva iz bližnje in daljne okolice je pokazalo, da je bil ta prostor na prostem premajhen za glavno prireditev, ki je bila v nedeljo, dne 24. maja, ker je prispelo v Zagorje ta dan mnogo gostov iz vse Slovenijo. Zato so ta slavnostni festivalski prostor — zagorski stadion — primerno razširili, tako da je lahko sprejel nad ip.000 ljudi. Nastopi društev »Svoboda« iz Trbovelj, Hrastnika, Radeč in Zagorja skozi ves festivalski teden so pokazali velik napredek v kuLtumem izživljanju delovnega ljudstva. Težko je oceniti posamezne kulturne skupine, katera je najboljša, ker so se vse potrudile, da bi dosegle kar najboljši uspeh. Ko smo gledali posamezne prireditve gledaliških družin naših »Svobod«, poslušali pevske zbore, koncerte godb na pihala itd., smo dobili vtis, da se kultur-nikj resno trudijo, da priborijo svojemu društvu naslov zmagovalca v Šestmesečnem kulturnem tekmovanju »Svobod« našega okraja. Se posebno razveseljiva pa je ugotovitev, da Je ha teh kulturnih prireditvah nastopilo mnogo mladine. Tako so se na primer v sredo, 20. maja, predstavili pevski zbori iz Hrastnika, Trbovelj-Dobrne, Trbovelj-centra in Zagorja-Toplic. Ni se nam treba bati za podmladek v naših »Svobodah«, saj vidimo pionirje in mladince v vseh naših kulturnih društvih že v večjem številu. In to. je prav. V okviru festivala so bile nadalje tudi prireditve v rudarskem naselju Kisovec-Loke nad Zagorjem, kjer so nastopile tamkajšnja »Svoboda« kakor tudi druge umetniške skupine iz ostalih centrov našega okraja, med njimi gledališka družina »Svobode-center« iz Trbovelj z učinkovitim odrskim delom J. B. Priestleya »Inšpektor na obisku«, ki je že v Trbovljah dosegel zavidanja vreden Lepo mu je med cvetjem in zelenjem 'Teden matere in otru&a Teden matere in otroka bo tudi letos v dneh od 1. do 7. Junija. Glavni poudarek na tej prireditvi bo tak kot lani: misel na naše družine kot celota, po- uspeh. Ker pa je gledališka 8ebel pa le skrb vse družine za dvorana kisovške »Svobode' premajhna — saj sprejme lah ko samo do 600 ljudi — je bila vedno nabito polna, tako da se mater in otroka. V organizaciji te lepe akcije Imajo okrajni In terenski Organizatorji že večletne Izkušnje. V naslednjem po- jo mnogo ljudi moralo vrniti navijamo nekaj organizacijskih Mladinska godba pihala • Svobode«-center iz Trbovelj na Lisci 10. maja 1953 domov. Festivalske prireditve so razširili z nastopi lutkovnih gledališč iz Hrastnika, Dola pri Hrastniku in Zagorja-Toplic. Izven programa je igrala mladinska gledališka skupina »Svobode« iz Zagorja II, Toplice (v kateri so večinoma dijaki tukajšnje gimnazije) v dveh predstavah igro »Robinzon ne sme umreti«. Ta igra je bila namenjena predvsem dijakom gimnazije in učencem osnovnih šoL Na festivalu je sodeloval nadalje orkester »Svobode« iz Zagorja I, ki se je predstavil občinstvu 8 tremi lepimi skladbami. Prebivalstvo Zagorja Je dokazalo, da ceni kulturne prireditve, saj Jih je obiskalo v izredno velikem številu ter je hvaležno prirediteljem za organizacijo tega velikega festivala v Zagorju. H. Kako bomoproslaviliTeden matere'notrnka Teden matere in otroka ho- i čejo letos v Trbovljah, Hrastnl- l( ku in Zagorju posebno lepo počastiti. V ta namen Že delujejo pripravljalni odbori, ki so sestavili prav lepe programe — seveda pa ne drže križem rok tudi po drugih občinskih odborih, da to lepo vsakoletno prireditev, ki je posvečena skrbi K razpravi na seji predsedstva Centralnega odbora sindikatov rudarski h delavcev Jugoslavije Centralni odbor stadakatov rudarskih delavcev je imel v Zagrebu sejo, na kateri so razpravljali o hlgiensko-tehnifcni *aščiti ter nekaterih problemih, k* se tičejo socialnega zavarovanj«. Najdalje so se zadržali pri razpravljanju o znižanju delovne dobe, po kateri dobijo rudar-^i jamski delavci pravico do Pokojnine. Sklenili so, da bo Centralni svet sindikatov Jugoslavijo poslal Z vrvnemu izvršnemu svetu predlog za spremembo nekaterih členov Zakona o socialnem zavarovanju m določanja nin. Po tem pokojnin in tavalld- predlogu naj bi se Jamskim delavcem za vsakih 12 mesecev dela v jami priznalo delo 16 mesecev. Na ta način bi bili upravičeni do polne starostne pokojnine že po 26 letih dela v jami. Znižala pa naj bi se tudi starostna doba za dosego pokojnine od 55 na 50 let. Poleg tega je bilo predlagano, da bi se rudarjem povišal pokojninski za mater in otroka, primerno proslavijo. Po vseh občinah so se že formirali pripravljalni odbori, v katerih so zastopani predstavniki vseh množičnih organizacij in društev. Iz programov, ki so jih sestavili ti odbori po naših občinah, vidimo, da so organizatorji Tedna matere in otroka osredotočili svojo skrb na naše otroke In našim družinam na splošna Tako so v Trbovljah sprejeli sklep, ki bo ostal trajnega značaja, t. J. da se vodi nadzorstvo nad družinami, v katerih žive drugem gospodinjskem delu, puščata otroke pri Igranju. Tukaj nameravajo no 8 starši tn otroki izlet v Titov rojstni kraj. Prav Živahne so priprave za izvedbo Tedna matere in otroka v Hrastniku, kjer se socialistične žene predvsem zanimajo po terenih za posamezne družine, in vsebinskih smernic z željo, da bi TMO povsod tim lepše uspel In da bi v njem uresničili čim več nalog v splošni skrbi za našo družine. V okviru okrajev bodo prireditelji te akcije v povezavi z Zvezo prijateljev mladine in Odbori za zaščito matere, otrok in mladine ob pritegnitvi vseh množičnih organizacij, kakor tudi upravne linije, zlasti pa Inšpektorjev na okrajnih tajništvih za prosveto tn kulturo In še drugih. Tam, koder Zveze prijateljev mladine niso še organizirane, naj pri organizaciji TMO sodelujejo Iniciativni odbori Zvez ali pa okrajni pionirski sveti. V okviru občin in vasi bodo Teden matere in otrpka organizirali Sveti ztt zdravstvo In socialno skrbstvo prt občinskih odborih — tam, kjer so pa tl Sveti morda pasivni, pa občinski ljudski odbori skupno z množičnimi organizacijami. Način realizacije In podrobnejša Izvedba vsebinskega dela je prepuščena lokalnim O rganiza-orjem. V načrtu je bilo, da krajni Odbori zg organizacijo TMO izdelajo osnovni načrt od 1. do 7 p^wja tiska, radia, filma Itd. Realizirati je treba vprašanje povezave šole In družine, organizacija vzgoje predšolskega otroka (igrišča, vrtci itd.), kakor tudi izvenšolzkm zaposlitve, socialne zaščite in tiskih tur ne dejavnost šolske mločine (zavetišča, pionirske soba, telovadna igrišča, šolske kuhinja, letovanja, taborjenja ttd.j. Važna so nadalje vprašanja, kako zajeti naraščanje vzgojim zanemarjenosti, alkoholizma In drugih slabih razvad, katerih lo-glo sega daleč nazaj v predšolsko dobo našega otroka, ki ifrl v slabih družinskih razmerah (zaščita nezakonske matere, stanovanjska vprašanja, kontrola nad Otroškimi dodatki, potepanje otrok, slabi vplivi literature in Ulma, točenje alkoholnih pijač mladini, slabo ponašanje mladine v vlakih In javnih prostorih Itd.). V odgovor na vsa tu vprašanja je treba ustanavljati člmveč oblik zdrave zaposlitve in igre otrok, poskrbeti za ukrepe, M preprečujejo vzgojno za-nemerejnost — skrb za družino pa je treba postaviti v ospredje družbene skrbi, kar se še vedno premalo šprovaja, zlasti preko naših sindikatov, delavskih svetov in drugih laktorjev, ki razpolagajo tudi z materialnimi možnostmi za uspešno delo v lem pravcu. Prav tako važna so vprašanja zdravstvene zaščite družine, tako v mestih kot na cfeželi. Kot najvažnejšo je soditi zaščito nosečnosti (evidenca nosečnosti, propaganda za obisk posvetovalnic, pregled in razširitev Tedna In kontrolirajo priprave mre^ posvetovalnic, ustanavlja- ter usmerjajo Teden na svojem področju. Nljh naloga je tudi, da seznanijo lokalno časopisje z vsebino Tedna In pripravami, ki se vrše v okraju. Tudi letos so bili odbori za organizacijo TMO s pristojnega Opozorjeni, t dela Ted- da jim nudijo potrebno pomoč. Pa tudi poročila iz ostalih te- I mesta (Sveta za zdravstvo in so- renov dokazujejo, da sodelujejo clalno politiko LRS) -------- letos pri izvedbi Tedna matere ! naj poleg oflcialnega in otroka vsa društva ih organi- ] na (proslave, prireditve Itd.) po-zadje tud! na naši vesi, to pa v cilju, da zainteresirajo čim več ljudi za delo na področju vzgo j in to tako v utrditvi vseh orga- 1 lagajo večjo pazljivost delovnim programom pred samim Tednom Škoduje vzgoji in oskrbi njihovih otrok. Vse ugotovljene pomanjkljivosti bo ta odbor reševal takoj na samem kraju, v kolikor bo pa to neizvedljivo, se bodo taki primeri prepustili v ureditev pristojnim mestom. Prav tako bodo tukaj poskrbeli, da se za nadzorstvo in vodstvo novega Dečjega doma odbere kar najboljši kader, isto tako se namerava za otroke, ki žive nad uro hoda med domom in šolo, kj jo sedaj obiskujejo, ustano- _ _ ... viti posebna 4-razredna osnov- » četrtek, 28. maja, vsi v Delavski dom v Trbovljah ob na g0ia. *■ uri popoldne na volitve rajon skega odbora Socialistične zve- . T, T ^ »Svobode-center«. pravili otroško igrišče, kjer bo uelctba volitev Je dolžnost vseh članov, mogoče materam, ki so zaposle- Meatnl odbor 8ZDL Trbovlje, ne na polju ali pa pri kakšnem starši neprimerno življenje, ki ! je otrok to zaščite naših družin, ■ nov in množičnih organizacij, razred, pri razvrstitvi pa naj sc jim priznala tista stroka, kateri so najdalje delali. Vsi na volitve 1 kar je glavni namen Tedna matere in otroka. V Zagorju pripravljajo letošnje leto spet presenečenja za zaključek Tedna matere to otroka. Za organizacijo TMO se je letos zlasti zavzelo naše učiteljstvo, ki se zelo trudi in prizadeva, da bi Teden matere to otroka res uspel. Za razvedrilo otrok se pripravljajo razni izleti, kulturne prireditve, otroška sejmišča 8 srečolovom in rajanjem otrok ter podobne prireditve. Priprave za letošnji Teden matere in otroka so v trboveljskem okraju zavzele velik obseg ter se dela na tem področju močno razgibala vse ljudi, ki jim je skrb za mater ta otroka pri srcu. delajo na področju vzgoje in zaščite naše družine, kakor tudi prt izvedbi vseh ukrepov, ki so v okviru posameznih okrajev s področja prosvete, Zdravstva In socialnega skrbstva važni — In /Ih je treba načeti ter Izveš ti do kraja; na ta način bi se akcija za Teden matere in otroka pravzaprav nikdar ne končata, ker bi v pripravah za Teden dozoreli sklepi dobili osnovo in se uresničevali v teku vsega leta. V naslednjem navajamo nekaj takih ukrepov, ki zanje sodimo, da so važni za vse kraje; Oblike In načini vzgoje naše družine od predšolskih ustanov, preko šol, pionirske organizacije, Zveze prijateljev mladine — pa do ljudskoprosvetnega dela. nje materialnih domov ter izboljšanje razmer v obstoječih domovih, zdrgvstveno-prosvetno delo In tečaji o higieni žene in zaščiti dojenčka). Semkaj sodijo tudi redni zdravstveni pregledi in analiza zdravstvenega stanja naše mladine na terenu In v domovih, kakor tudi zdravstvena zaščita vse naše družine (ustanavljanje ambulant, dispanzerjev, okrevališč, počitniških letovanj Itd.), higiena in zdravstvena zaščita šolskega otroka, zdravstvena propaganda in prosveta s pritegnitvijo organizacije Rdečega križa itd. Mnogo je še neurejenih vprašanj tudi v zaščiti delovne žene in socialne zaščite naše družine: odpusti socialne zaščite potrebnih mater tn noseč/h ženat vprašanje rejništva ter tskanfe dobrih rejnikov, organizacija mreže obiskovalk; posebna zaščita družin padlih borcev ln žrtev fašističnega terorja, pomoč družinam, katerih svojci služijo kadrovski rok, družinam civilnih Invalidov, pomoč v denarju In materialu; prednost pri zaposle-vanju hranilcev družin z več otroki; vprašanje štipendiranja In podpiranja pri šolanju socialne tašči'- nntrebne mladine (Nadaljevanje na 2. strani) V ZADNJIH DNEH IT. R po soet i ANGLIJA. Angleški predsednik vlade Churchill je poklical na sestanek najvišje zastopnike velesil. V ZDA je ta poziv naletel na precej hladen odmev. Churchill in Eisenhower se sicer skladata, da so cilji Sovjetske zveze ostali neizpre-menjeni, ne strinjata se pa v tem, kako odgovoriti na novo taktiko, ki jo je začela izvajati po Stalinovi smrti oslabljena sovjetska birokracija. Pojavila se je želja, da naj bi se oba državnika pogovorila in vskla-dila svoja stališča, kar pa je Churchill odklonil. Pri tem so skoraj pozabili na Francijo, vendar so jo povabili na sestanek, ki se bo vršil na Bermudskih otokih in ki se ga bodo udeležili predsedniki ameriške, britanske in francoske vlade prihodnji mesec, kjer se bodo pogovorili o odnosih do ZSSR, pa še morda o čem drugem, tako o Koreji, Indokini, Zahodni Nemčiji itd. SAAR. Dosežen je bil sporazum o Posarju. Francoska vlada je s podpisom teh sporazumov izpolnila le obljubo, ki jo je dala Posarju pred lanskimi volitvami, v Parizu pa vlada prepričanje, da je s tem izdatno zmanjšana možnost nemškega pritiska. Novi sporazum daje Posarju precej široko avtonomijo, po kateri bodo imeli celo svoje diplomatske in konzularne zastopnike v inozemstvu. Pri vsem tem pa je sporazum med Francijo in Zahodno Nemčijo o Posarju še daleč, ker se baje Adenauer pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v avgustu, že pripravlja na tekmovanje z nemškimi nacionalisti, ki jim bo Posarje prav tako va- j žen demagoški argument, kot je za De Gasperija Trst JUGOSLAVIJA. Maršalov go-! vor, ki ga je imel v Slavon-1 skem Brodu, je napravil konec tisti, zadnje čase že nikakor več ^ opravičljivi potrpežljivosti, s, katero smo prenašali rimsko! agresivnost, bodisi iz naveliča-j nosti bodisi v naivnem upanju, da bo naša molčečnost omilila diskusijo in izboljšala splošno ozračje. Italijanski šovinisti od De Gasperija do Togliattija so sprejeli govor predsednika republike z divjim kričanjem. Kar jih najbolj boli, je to, da tmajo na vzhodni meji soseda, socialistično Jugoslavijo, ki jih sili in jih bo tudi prisilila na revizijo njihove imperialistične politike. Rim se bori za Trst edino zaradi tega, ker vidi v njem vsak pot na Balkan, zato se je toliko bolj razburil, ko mu je Tito povedal: »Na Balkanu Italija nima ničesar iskati!« INDOKINA. O položaju vi Indokini, kjer naj bi baje bilo ozemlje Laosa in Kambodže, kamor so pred kratkim vdrle Ho Si Minhove čete, že tri leta pod kontrolo gverilcev, je dal indijski predsednik Nehru iz- j javo, v kateri pravi, da je sedanji položaj v jugovzhodni j Aziji v glavnem posledica kolonialnih metod v upravljanju, prostranih dežel, katerih narodi se žele znebiti tuje vladavine. Pristavil je, da je nadaljevanje sistema kolonialne dominacije v Aziji, Afriki ali pa kjerkoli drugje, najnevarnejša klica napetosti v svetu. FRANCIJA. V Franciji so zopet brez vlade. Predsednik francoske. republike Vincent Auriol je začel z običajnimi posvetovanji, da bi rešil vladno krizo. Sodijo pa, da bo ta kriza kot vse dosedanje dolgotrajna in huda. Menijo, da izven vladne večine, ki obstaja danes, ni trenutno nobene možnosti za novo večino, ki bi bila, t rdna. Proti vsemu pričakova-nju pa je predsednik Auriol ponudil mandat za sestavo nove vlade generalnemu sekretarju socialistične stranke Guy Mol-letu. EGIPT. V Egiptu se bo v kratkem spremenil sestav Na-gibove vlade. Ta sprememba naj bi predvsem okrepila režim generala Nagiba, zlasti glede na vedno bolj zapleteni j položaj ob Suezu. Egipt bo že! v bližnjih dneh proglašen za, republiko, nova ustava pa bo1 verjetno sestavljena po ameri-škem vzorcu, tako da bo predsednik republike obenem tudi ministrski predsednik. ZAHVALA Zahvala. — Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri LO MLO Trbovlje se Lovskemu društvu v Trbovljah zahvaljuje za nakazani znesek 3000 dinarjev kot prispevek k socialnim podporam občinskim podpirancem, ki ga je društvo dalo v ta namen namesto venca na grob pokojnemu Borisu Kidriču — Posnemajte! Svet za zdravstvo in socialno politiko LO MLO Trbovlje Dosedanje delo in bodoče naloge Okrajne zadružne zveze v Trbovljah pri pospeševanju kmetijstva (Nadaljevanje) II. Sadjarski odbor obstaja pri OZZ že tudi precej časa. Najvažnejša naloga tega odbora v pretekli zimi je bila v tem, da opravi vse potrebne priprave, da se letošnje spomladansko škropljenje sadnega drevja izvrši v čim večjem obsegu. Skupno s poljedelsko-semeno-gojskim in strojno-tehničnim odborom je ob podpori OLO uspelo v januarju prirediti v Loki pri Zidanem mostu tridnevni tečaj za vodje tehničnih ekip, ki bodo vodile borbo proti škodljivcem in boleznim kmetijskih rastlin v našem okraju. Udeležilo se je tečaja 47 tečaj- ; 7 naloglmTki mkov iz vseh KZ okraja. j ^ moralJ (Ob občnem zboru OZZ dne 25. aprila 1953) lo odbrati še več krompirjevih rastlin. ganizirati tudi odbiro najboljših sadnih dreves, ki naj bi služila kot matična drevesa za razmnoževanje. Za razvoj sadjarstva v višinskih legah je važen tudi uspeh poskusnega nasada Mičurinsikih sort, ki ga je letos zasadila KZ Dol pri Hrastniku (na zadružnem posestvu Kal) razvoj bo morala OZZ skrbno opazovati. III. Poljedelsko-semenogojski odbor obstaja pri OZZ šele od lanskega novembra. Glede na kratko dobo njegovega obstoja so dosedanji uspehi zadovoljivi, čeprav še niso v nobenem jih odbor opravljati v Na posebni seji je odbor do- hnH_x. ločil tudi škropiva, ki naj bi se ' uporabljala pri letošnjem spo- |, nedavni reorganizaciji mladanskem škropljenju. Prav ■ “nelajske pospeševalne službe tako je sadjarski odbor pokli- bo morala namreč OZZ prevzeti cal KZ, naj spravijo v svojem jUC*i ve^i nalog, ki Jih je območju vse sadne Škropilnice opravljala republiška se- v menama v Ljubljani, zlasti pri- Spomladansko škropljenje , ,okraJa. * drevja so izvajale nekatere KZ z lastnimi škropilnicami, delno pa so škropile ekipe z motorno škropilnico Unimog. Natančni podatki o številu dreves, ki so bila letošnje leto poškropljena, še niso znani; po količini v okraju porabljenih škropiv je sklepati, da smo poškropili vsaj 10.000 dreves, od tega nad 5000 z Unimogom. Vsekakor smemo trditi, da je bilo letošnjo spomlad v našem okraju poškropljeno približno 10 °/o dreves jablan, torej več kot katero koli leto prej — toda vedno še premalo, posebno če upoštevamo, da je tudi naš okraj okužen z ameriškim kaparjem in da bo treba zato kaj kmalu škropiti vse sadno drevje vsako spomlad. Letos bo treba organizirati tudi poletno škropljenje sadnega drevja. Letošnje izkušnje pri škropljenju drevja kažejo tudi, da prihajajo za sodobno škropljenje drevja v poštev edinole motorne škropilnice, v hribovitih legah tudi izmed teh samo Uni-mogove in z njimi v zvezi še baterijske. Odbor za kmetijstvo OLO je s podporo omogočil OZZ, da je letos kupila 1 baterijsko nahrbtno škropilnico v poskusne namene. Druga važna naloga sadjarskega odbora je bila sodelovanje pri izdelavi okrajnega sadnega izbora, ki bo podlaga ob-; „ . novi našega, sadjarstva. Ta iz- *e» Podkum. Razen uvoženih bor je bil skupno s kmetijskim s01’*, ki so na podlagi teh po- referentom OLO določen na se- Sodb letos v našem okraju v ji 25. marca. razmnoževanju, je zadana naši semenskim žitom in krompirjem, določitev izbora ustreznih sort, selekcijo teh sort, kontrolo in priznavanje semenskih posevkov itd. Akoravno je naš okraj pretežno hribovit in zaradi tega nepripraven za strojno obdelavo zemlje, je zaradi ustreznega podnebja vendar uvrščen med okraje za razmnoževanje semenskega krompirja, semenskega fižola, semenskih žit in krmnih rastlin. Pa tudi če naš okraj ne bi bil določen za preskrbo sosednih krajev s semenskim blagom, bi bilo delo tega odbora izredno važno — vse dotlej, dokler se bo v našem okraju zemlja obdelovala, kajti znano je, da je pridelek odvisen v veliki meri tudi od kakovosti semena ter ustrezne gojitve. Poljedelstvo našega okraja ne more dosegati znatnih uspehov v pridelovanju pridelkov za trg, lahko pa vsekakor v pridelovanju semenskega blaga. Glede gojenja posameznih kmetijskih rastlin je bilo do sedaj doseženo oziroma je treba predvsem izvršiti sledeče: a) pri krompirju je letos sklenjeno za skupno 20 ha pogodb za razmnoževanje semenskega blaga in sicer v območjih KZ Zagorje, Izlake, Mlinše, Cemšenik, Trojane, Trbovlje, Loka prj Zidanem mostu, Rade- tih ali celo desetletjih — toda pokažejo se zanesljivo! Razen tega terja delo — zlasti v se-_ . ___ menogojstvu — veliko skrb in Razen tega je naši OZZ za- j natančnost, saj bo treba na primer vsakega pridelovalca semenskega krompirja (ki jih je v okraju nad trideset) v teku leta 10-krat obiskati in pregledati semenske nasade. Tako bo treba pravočasno preskrbeti zadostno množino gajbic za vskladiščenje krompirja ter urediti kleti, v katerih bo mogoče semenski krompir shraniti čez zimo brez škode. Seveda bo treba tudi poskrbeti za sredstva za odkup krompirja. b) pri žitih je določena našemu okraju zlasti naloga odbira- upana izvedba triletnih sortnih poskusov s 15 vrstami krompirja, ki jih razmnožujejo v LRS. ji, da bi na ta način ugotovili, katera teh sort v naših razmerah najbolj uspeva in je ob tem najboljšega okusa. V našem okraju namreč že dolgo nimamo nobene ustrezne stalne krompirjeve sorte, temveč leto za letom uvažamo vse mogoče sorte, ki so jih zaradi slabe kakovosti iz republiškega sorti-menta že izločili Seveda bo izvedba teh poskusov in selekcije kakor tudi vodstvo matičnih knjig in kar- nia razmnoževanja pšenice totek pridelovalcev terjala mno- j s°rte Podgorka, ki je v našem go časa in dela, vendar pa je okraju vzgojena^in rajonizirana. j sedaj se bo treba začeti priprav- S seje OZZ Trbovlje Na prvj seji Okrajne zadružne zveze v Trbovljah, ki je bila pred dnevi v Izlakah nad Zagorjem, so razpravljali o gradnji skladišča za semensko blago in druge kmetijske pridelke, obravnavali delo posameznih odsekov Zveze ter se pogovorili o pripravah za jesenski odkup kmetijskih pridelkov Ob začetku seje so izvolili za predsednika OZZ tov. Franca Bravca s Podkuma, za podpredsednika tov. Antona Ašiča iz Lok pri Zagorju, za tajnika pa tov. Jožeta Krežeta iz Trbovelj. Da se še za letošnje leto zagotovi vskladiščenje semenskega blaga, zlasti pa sadja, namerava OZZ pričeti z gradnjo dveh skladišč. Na seji so razpravljali tudi o semenski službi, ki ji je treba posvetiti več pažnje. 2e zelo važno ne le za naše kmetovalce, temveč tudi za potrošnike krompirja, da ugotovimo in čimprej razširimo v našem okraju krompir tistih sort, ki so rodovitne in odporne, pa vendar dobrega okusa. Na tem mestu je treba poudariti tudi, da je docela zgrešeno stališče tistih, ki terjajo od kmetijskih Ze za letos je določeno od republiške priznavalne komisije, j da bomo na njene stroške v na- : šem okraju odbrali že na njivah ! 10.000 klasov Podgorke. Razen tega naj bi zajeli v priznavanje čim več Podgorke, da bi tako j dobili čim več semena te sorte, ki je zelo iskana. Prav tako želi republiška priznavalna komiri- strokovnjakov takojšnje vidne j Ja> da bj P° možnosti zajeli tudi uspehe. Kmetijstvo je namreč področje gospodarstva, kjer se tako uspehi pravilnega kakor tudi nepravilnega ravnanja pokažejo navadno šele po več le- kakšen posevek dobrih sta..n domačih sort pšenice, rži, ječmena ali ovsa, da bi lahko služile za nadaljnje preizkušanje. (Dalje prihodnjič.) ljati na jesenski odkup sadja in krompirja. V ta namen je OZZ izdelala načrt za enotno izdelavo gajbic, po katerem naj bi posamezne KZ dale napraviti te posode v lastni režiji. — Poleg navedenih vprašanj so na seji obravnavali še organizacijo kmetijske šole v okraju, ter nastavitev kmetijske strokovne učiteljice. V kratkem bodo organizirali tečaj za trgovske uslužbence KZ za razpoznavanje umetnih gnojil, zatiralnih sredstev za rastlinske škodljivce, semen in podobno. Žene zadružnke so se pogovorne na zboru V bodoče bo moral sadjarski odbor OZZ posvečati posebno veliko pazljivost obnovi sadovnjakov v našem okraju, pospeševati gojenje na trgu iskanih sort (višnje, maline itd.), skrbeti pa tudi za boljše oskrbovanje dosedanjih sadnih nasadov in za smotrnejše izkoriščanje sadnega pridelka. Potrebno je, da si KZ kakor tudi posamezni sadjarji preskrbe dovolj sodobne embalaže za sadje (gajbice), tudi KZ pa tudi ustrezna prevozna sredstva in primerne sadne kle- krompirjevih sort Bintje in ti za shrambo sadja čez zimo.; fa na stroške republiškega OZZ naloga, naj skuša letos najti in zajeti čim največ čistih nasadov starih domačih krompirjevih sort Oneida in Rožnik, ki sta skoraj izginili. Nekaj pridelovalcev iz KZ Dole pri Litiji ter Cemšenik so se že obvezali posaditi krompir Oneida v čistem nasada druge bo pa treba poiskati v času rasti krompirja. Na vseh nasadih v našem okraju je letos predvidena pozitivna odbira po 5000 grmov Al- Prejšnjo nedeljo so v Trbovljah zborovale žene-zadružnice ter se pogovorile o važnih vprašanjih na področju zadružništva, kjer tudi žena-zadružnica lahko doprinse svoj delež k napredku in izboljšanju. Zbora zadružnic so se udeležile žene iz 10 KZ, iz petih zadrug, in sicer iz Cemšenika, Podkuma, Dola pri Litiji, Polšni-ka in Senožet so pa manjkale. Zborovanju žena sta prisostvovala tudi tajnik OZZ Trbovlje, tov. Jože Kreže ter zastopnica GZZ za Slovenijo, tovarišica Goličnikova. V svojem poročilu Je predsednica žena-zadružnic za okraj Trbovlje, tovarišica 2agarjeva poudarila, da bi morale žene na vasi še v večji meri posegati v zadružno življenje. Med drugim je omenila skrb OZZ Trbovlje, ki je v teku leta s svojimi strokovnjaki priredila za izboljšanje strokovnega znanja 52 enodnevnih predavanj po vseh zadrugah. ki se jih je udeležilo 3876 poslušalcev in poslušalk. Skupno je bilo prikazano v naši vasi 109 strokovnih filmov, od njih 12 izključno za žene. Predsednica je nadalje poudarila, da so žene-zadružnice premalo udeležene v upravnih in nadzornih odborih KZ. Tako je od skupnega števila članov upravnih odborov zadrug, ki jih je 137, le 17 žena, v nadzornih odborih KZ je pa od skupno 57 odbornikov komaj sedem žena. Reči pa moramo, da se žene-zadružnice na vasi odigrale vendar veliko vlogo pri kultumoprosvetnem de- OZZ bo morala čim prej or- i menskega fonda, treba bi pa bi- lu na našem podeželju, kjer je GRADBENI OBRAT OZZ CELJE. TITOV TRG 7 (Vodovodne instalacije, kleparstvo, visoke in nizk gradnje) se pridružuje čestitkam vsek ostali k oh 61. rojstnem dnevu maršala Tita in se priporoča za naročila treba posebno pohvaliti KZ Dobovec, Cemšenik, Radeče in Trbovlje. Diskusija je bila bogata. Žene so v njej poudarile potrebo še večje povezave zadruge na vasi z ostalimi množičnimi organizacijami in društvi, podčrtale so prav tako potrebo povečanja kultumoprosvetnega dela na naši vasi. Tudi v prihodnje naj se v podeželskih krajih organizira še več predavanj in tečajev. Zbor žena je pozdravila tudi zastopnica GZZ za Slovenijo, tovarišica Goličnikova, ki je v svojih izvajanjih nakazala vlogo žene-zadružnice v današnjem socialističnem gospodarstvu na vasi. Na uspelem občnem zboru so si žene-zadružnice zadale sledeče naloge: potrebno je, da se delo v KZ na vasi poživi; predlagale so, naj KZ na vasi kli- čejo na seje upravnega odbora žene zadružnice; po vseh večjih centrih, kot so to Zagorje, Radeče in Dol pri Hrastniku, se bodo ustanovili od bor j zadružnic, ki bodo sodelovale na terenu v najtesnejši povezavi z organizacijo Socialistične zveze delovnih žena; še večjo pozornost bodo žene posvetile raznim tečajem in predavanjem; za izpopolnitev in razgledanost žena v strokovnem pogledu bodo priredile več ekskurzij, pospešile bodo organizacijo za odkup mleka in jajc za naša industrijska središča — žene bodo nadalje zainteresirale svoje tovarišice in tovariše za zbiranje raznih zdravilnih zelišč, zadruge na vasi pa za njihov odkup. Končno so tudi s ’.e-nile, da bodo pridobile čim več naročnic za strokovni list za-drugarjev, za »Našo vas«. )b varajmo naša krompirišča pred koloradar em Vedno toplejše vreme bo zamazanordeče barve in je do kmalu zbudilo nevarnega so- 1 cm dolga, vražnika krompirja — kolorad- j Konec aprila ali v začetku skega hrošča. i maja prileze hrošč ek iz zemlje, Spet je treba opozoriti na vse kjer je preživel zimo v globini tisto, na kar smo opominjali že 10 do 20 cm. Ko krompir ozele-zadnja leta: koloradski hrošč je ni, ga takoj napade in začne nevaren sovražnik, zato ga je glodati njegove zelene dele. treba čimprej in dokončno ugo-, Razširja se na vse mogoče na-nobiti, če hočemo, da bi se bit- I čine; tudi tekoča voda lahko od-ka s tem škodljivcem ne za- j nese hrošča v znatno oddaljene vlekla v nedogled in nam vze- j kraje, prav tako tudi zračni to-la mnogo dragocenega časa In ' kovi, če se dvigne v zrak. Nematerialnih sredstev. Odgovor- | 'redko potuje s kmetijskimi pri-nost za ugonabljanje kolorad- ! delki, drevesci, sadikami, pa tu-skega hrošča pada predvsem na j di drugače. Letošnje ugonablja- kmeta samega, prav tako pa tu-dj na naše 1 j miške odbore in kmetijske zadruge, ki naj borbo vodijo in nadzirajo. Uspeh lahko pričakujemo le tedaj, če bodo kmetje skrbno pregledovali ter pravočasno sporočali na pristojna mesta okužbe svojih njiv, saj bo lo tedaj mogoče tega škodljivca pravočasno zatreti. Prvenstvena skrb gre že lansko leto okuženim parcelam In sosednim njivam. Letošnja bitka proti koloradarju mora biti dosledna. Kljub vsej propagandi preteklih let Izglcda, da mnogi naši kmetje še vedno niso dovolj poučeni o nevarnosti, ki nam grozi od koloradskega hrošča, še manj pa o njegovih zunanjih znamenjih. Ce hočemo hrošča na kratko opisati, tedaj moramo navesti, da je približno 1 cm dolg, podolgovat, zgoraj nekoliko zbočen, spodaj pa plošča* Samica je nekoliko večja, s privzdignjenim zadkom, oba pa imata pokrovke kril, ki so obarvane s petimi temnimi progami. Po trebuhu je hrošč rdečkasto-rumene barve, apnasta krila so pa rožnatordeče barve. Na vratu ima ta žuželka 11 črnih lis, kjer ima največja med njimi obliko črke V. Jajčeca, ki Jih zleže samica pod liste krompirja, pa tudi na tla v kupčkih od 16 do 80 komadov, so podolgovata in lepo zaokrožena. Ličinka je približno 1,2 cm dolga z nekoliko zbočenim ali grbastim zadkom. Mlada je rdeče barve, pozneje pa postane vse bolj svetlorumcna; le glava, ovratnica in noge imajo dve vr-■tt bradavičastih pik Buba je pu nje koloradskega hrošča bo trajalo od 21. aprila do 30. septembru; v tem času so predvideni pregledi krompirjevih nasadov vsakih 14 ali 21 dni. Obvezni, splošni pregledi v republiškem merilu so določeni ta mesec in v juliju. Okužene parcele je treba pregledati vsak teden. Zatiranje hrošča na okuženih njivah opravljamo s trikratnim škropljenjem, močne okužbe pa z razkuženjem zemlje z ogliko-vim žveplencem. Teden matere in otroka (Nadaljevanje z 2. strani) S področja domske zašičlc ie treba posvotitj vso painjo so-cialnim ustanovam, tako glede \ nameščanja kvalitetnega kadra kot pri reševanju materialnih vprašanj ter pri lormiranju ak-| livnih domskih svetovi redni [ obi'kl odgovornih iiniteljcv v ustanovah: zasledovanje vzgoje in zdravstvenega stanja oskrbo• vancev v naših domovih; preprečevanje ukinjanja potrebnih socialnih ustanov (jasli, vrtcev, dijaških Internatov, šohkih kuhinj itd.) In ustanavljanje novih glede na potrebe terena. Svet za zdravstvo In socialno politiko LRS je prepričan, da bodo posamezni organizator)l na osnovi dotedanjih izkušeni dali v lelošnll akciji še več poudarka delovni vsebini, lo le dejanski realizaciji načrtov Pr* skrbi za našo družino, v sestavi katere dela naša iena-malt in ra I? ter »e vzgaja njen otrok. (Iz pisarne Sveta za zdravstvo In socialno politiko LRS) Odlomili iz zgodo« fleM® gibanja i Zagorju (Nadaljevanje) j Ljudje so Kristanovim besedami ze.o ploskali in vzklikali ČASI MED PRVO SVETOVNO M er. ni so, da kaplana Škrjanca i VOJNO ne bo vec na noben socialistični j snod, vendar je ta še kljub temu : Leta 1914 je izbruhnila prva (Kaj pripovedujejo stari rudarji) pr.najai kakor tudi drugi klerika.c., K.i so jim rekli »ajmohtar-ji«. Ta vzdevek so dobili zaradi tega, ker so bili vsi klerikalni vonvci v tistih časih ob volitvah pogoščeni z brezplačno svinjsko kislo juho. — Takratni ljudje so bili zelo verni ter jih je duhovščina odvračala od socialistične stranke na ta način, da jim pri spovedi ni dala odveze. Pri spovedi je namreč tedanji zagorski župnik Gros vprašal vsakogar, »če hodi pod hruško«. svetovna vojna. Rudarji so bili takoj prisilno mobilizirani. Ko so že odšli prvi mobiliziranci v vojno, je rudniška uprava intervenirala; rudarji so ostali na svojih deloviščih, vendar pa so bili militarizlrani — torej podrejeni vojaški upravi in pod strogo disciplino. Morali so priseči svojemu vladarju ter tujim oblastnikom, ki so vihteli bič nad njimi. Kot znamenje te pri-1 šege so rudarji nosili na rokavih suknjičev čmo-rumene tra- ' Ce je pritrdil, ni dobil odveze, i kove. Ta trak je rudarjem služil Tudi žene rudarjev je niso do- { kot legitimacija. Če kdo ni no-bile, če so njihovi možje hodili i sil, ali če ga je izgubil, je bil na socialistični shod pod hruš- j kaznovan z zaporom, ali so ga ko. V St. Lambertu je pa bil v tistih letih župnik Berce, ki pa je bil bolj napredno usmerjen; ta ni spraševal ljudi, »če hodijo pod hruško«, marveč je vsak pa poslali na fronto. Rudarji so bili prisiljeni, da so se izmenjavali na deloviščih. Ko so šli že izčrpani s svojih delovnih krajev, je stal rudni- kaznovan za tri dni brezplačnega dela na Opekarni. Za večje prekrške so pa naše ljudi celo obešali za roke ob drevo, kjer so viseli tako obešeni po dve uri — ali pa so dobili tako imenovano kazen »šest ur spon«, kar je pomenilo, da so kaznovanemu zvezali z verigo skupaj desno roko in levo nogo. Ob teh izredno težkih delovnih pogojih in strogih kaznih je ljudi trla tudi velika lakota. Glavna hrana prebivalstva je bila nemška koleraba, ki so nam jo poslali v zamenjavo za naš krompir. Ljudje so stali pred trgovinami v dolgih vrstah ter čakali na majhne količine hrane, kj je čestokrat sploh niso dobili. Istočasno so takratni veljaki Zagorja metali ubogim ljudem kosti v obraz, medtem ko so psj vlačili meso okrog oglov njihovih hiš. Vsi ti težki življenjski pogoji so večali v ljudeh odpor. Tako to so romale cele procesije vernikov k spovedi v idilični St. Lambert. -o- Socialistična stranka si je zamislila tudi ustanovitev delavskega konsuma. Prvi konsum je stal v Zagorju »poleg hruške«, kjer so imeli v najemu neko hišo. Seveda so privatni trgovcj zelo nasprotovali kon-sumu, ki je celo težko dobil voznike za prevoz moke s postaje. Pozneje je ta konsum napredoval toliko, da je socialistična stranka lahko kupila zemljo na Lokah, kjer so socialisti postavili svojo hišo. Člani zadruge so plačevali po 6 gold-dinarjev za zadružni delež, poleg tega so pa še brezplačno pomagali pri gradnji hiše. Pozneje je stranka socialistov kupila na Lokah že eno hišo za kun-sum. Ti dve hiši sta še danes tamkaj. -o- Ob koncu prejšnjega in v začetku našega stoletja so bile delovne razmere v rudniku zelo slabe. V jami so vrtali še na tako imenovano »durglo«, premog so pa nosili s »triglom«. Ventilacije ni bilo nobene, v kolikor so jo pa imeli, je bila ta na ročni pogon. Največkrat so rudarji sami preganjali slab zrak in dušljive pline v Jami kar enostavno s svojimi jopiči. Ker je bila ta ventilacija izredno slaba, tudi svetilke niso drugače gorele, kakor da so jih rudarji nosili v zobeh, ker so sicer pri vsakem tresljaju ugasnile. Zaščitnih oblek ali drugih zaščitnih sredstev niso poznali. Tudi rudarska stanovanja so bila zelo neprimerna. Samci so stanovali v lesenih barakah po 100 skupaj. Ostali so pa stanovali v hišah in v eni sobi, ki jim je služila za kuhinjo in spalnico, kjer je v takih prostorih stanovalo največkrat po šest do osem ljudi, ki so imeli po največ tri postelje. Ker so hodili na delo v raznih izmenah, so morali stanovalci večkrat čakati, da je eden iz postelje vstal, da se je drugi lahko vlc-gel vanjo. Rudnik nj imel takrat še nobene kopalnice. Rudarjj so delali v jami mnogokrat v vročini od 40 do 50 stopinj Celzija. Zaradi tega so prihajali iz jame popolnoma premočeni. Ker se niso mogli nikjer preobleči in okopati, so hodili po končanem delu tako premočeni do dve uri hoda domov. V zimskem času je taka mokra obleka zmrznila na delavcu. Leopold Ludoviko pripoveduje, da je imel škornje tako zmrznjene, da jih je moral prišedši domov najprej odtajati, da jih je lahko sezuL Rudarji so jedli večinoma samo koruzne žgance in to po trikrat na dan. Velikim družinam je še teh primanjkovalo. Okoli leta 1908 so se razmere na rudniku začele nekoliko boljšati v zvezi z varnostnimi napravami v jami. Takrat je prišel iz Celovca rudarski svetnik (Bergrat), kj je predlagal v rudniku vse varnostne naprave, ugotovil pomanjkljivosti, zahteval, da se te odpravijo ter je vsakega kršitelja kaznoval z visoko kaznijo ne glede na to, sil je bil krivec delavec ali ravnatelj. Od tistega časa dalje so se varnostne razmere na rudniku začele boljšati. S pomočjo strokovne organi-zacijo rudarjev se je nekoliko izboljšalo tudj gmotno stanje delavstva. Socialno demokratska stranka je postavila delavske zaupnike, ki so budili socialno zavest med delavstvom ter se borili za delavske pravice in za zbo.jšnnjc življenjskih razmer rudarjev. To stanje je trajalo od leta 1908 do 1914. DOPISUJTE V »ZASAVSKI VESTNIK Prisilil je vsakega rudarja, da j je moral peljati k izvoznemu j jašku še en voziček premoga. ■ Rudarji so morali delati obvezno vsako drugo nedeljo. ® Če je delavec napravil pri svojem delu kakšno pogreško, je bil zelo strogo kaznovan. Kdor je neopravičeno izostal od dela, so ga pod vojaško stražo poslali v Trbovlje k vojaški ko- mandi na zaslišanje, kjer je bil goče- 1918 hoditi v skupinah po 16 do 20 ljudi na rudniško upravo, kjer so zahtevali izboljšanje hrane Tj majhni protesti so privedli vojaško oblast do tega, da je uvedla zasliševanje pri takratnemu županu Koprivcu. Zaslišano je bilo okrog 120 ljudi, ki so pa govorili vsi eno in isto, to je, da primanjkuje hrane. Odgovor na to pa je bil vedno isti: Nimamo — ni mo- I Seveda je vse to vplivalo na | ljudi in jim dalo povod, da so | ljudje pri delu postali pasivni, 1 dvignila se je pa v nj-ih tudi delavska zavest. Pričeli so se združevati v ilegalni sindikalni organizaciji, ki se je imenovala »Marksistično-socialistična or- VELIK POLET POLITIČNEGA ŽIVLJENJA PO VOJNI Najbolj je že med vojno ljudi razgibala tako imenovana Majska deklaracija. Delovni ljudje so se začeli zbirati okrog sindikalne organizacije. Delavski zaupniki so dobili večje zaupanje ljudstva, postajali so bolj aktivni ter so bili zaradi tega tudi bolj upoštevani pri vodstvu Trboveljske premogokopne družbe. 1. maja 1918 je bilo v Zagorju veliko zborovanje v Habetovem salonu. Tam je govoril socialnodemokratski poslanec Žnidar. Ta je med svojim govorom dejal, , da se bodo na delavskih hrbtih j polomili pruski vojaški škornji j in avstrijska sablja. To zboro-i vanje je še bolj razgibalo zagorsko dolino. Takrat so se za-! čeli tudi vračati na svoje domo-I ve vojaki iz ruskega ujetništva. ! Ti so pripovedovali ljudem o i revoluciji ruskega proletariata, i Vse to je stopnjevalo revolucio-: namost delavcev, ki je politično razgibano pričakovalo konec vojne. (Dalje prihodnjič) Oh 29 oblet n ci velikih dogodkov r 1 rbovkioh 1. junija Je minilo 29 let, ko dne. ko je tekla nedolžna kri RUKE U VISI! O tem, kako se ima tolmačiti »državotvornost« v Jugoslaviji, ki mora obstajati v spoštovanju obstoječih zakonov, če nočemo zabresti v anarhijo, ki se je v zadnjem času razpasla v Sloveniji, poroča ameriški dnevnik »Prosveta«, izhajajoč kot socialistično glasilo v Chicagu. Piše namreč o trboveljskih dogodkih 1. junija 1924. leta Zadeven članek je bil zelo zanimiv, zato ga podajamo v celoti, ker je važen prispevek za trboveljske odme-1 ve po vsem svetu. Priča nam, da je tudi inozemsko časopisje obsodilo takratne dogodke ter nam neposredno tudi razlaga, zakaj imajo v inozemstvu tako malo zaupanja v Jugoslavijo: Članek se dobesedno glasi takole: »Ruke u vis« pomeni po slovensko »rok« kvišku«, angleški »hands up«. To so besede, s katerimi pozdravljajo ameriški roparji žrtve na ulici, kadar jih napadejo, da jih oropajo. Ta klic se je udomačil po poročilih iz starega kraja tudi na Slovenskem. Osvojili si ga pa niso roparji in tolovaji, ampak jugoslovanska anarhiofašistična organizacija »Orjuna«, ki ga je za- j čela rabiti protj nedolžnim in neoboroženim ljudem pri krvavih izgredih v Trbovljah 1. junija t. L Ne bomo se spuščali v akade-mično razpravo, kaj pomeni ta organizacija po svojih pravilih, kajti pomen te organizacije je treba soditi po njenem početju in dejanjih. Dejanja te organizacije kažejo jasno kot beli dan, da goji ta organizacija v Jugoslaviji iste namene kot anarho-fašistovska organizacija pod komando oberfašista Mussolinija v Italiji. Pohod orjunašev v Trbovlje je bil čisto navadno izzivanje tamošnjega delavstva. Da so bili orjunaši pripravljeni na poboj, govori dejstvo, da so imeli s seboj orožje. Da so izzvali krvavo rabuko, pa soglašajo poročila v raznih listih, dogodki, ki so sc odigrali pri tej tragediji govore, da so bili orjunaši tisti element, ki je napadel trboveljske delavce. Lahko je razumljivo, če kdo išče poboj, da ga najde. In Če pride do poboja, da obleže žrtve, včasih težko ranjene, včasih mrtve, včasih pa mrtve in težko ranjene. Nikakor pa ne more naša pamet razumeti nadaljnjih divjaških dejanj, ki so jih izvršili orjunaši po končanem prvem spopadu. Po tem spopadu so šli orjunaši z revolverji, ročniki granatami in sekirami proti Trbovljam in ustavili vsakega delavca in mu zakričali: »Ruke u vis!« Pri tem so pobijali kakor pobalinski smrkavci okna po hišah. Pet rudarjev so orjunaši vzeli s seboj kot talce in med njimi tudi rudarja Fakina. Tega rudarja so gnali zvezanega s seboj v Križančevo gostilno. Zvezan je moral prisostvovati ceremoniji, ko so razvijali zastavo trboveljske orjune. Ko so orjunaši okrepčali Fakina s krvnikovim obedom v gostilni, so ga nato odgnali v občinski kamnolom. Tu so orjunaši sestavili nekakšno naglo sodbo in ga obsodili na smrt. Nekateri listi poročajo, da so nekateri orjunaši svetovali, da režejo z živega Fakina jermene. Zadnje se ni zgodilo, ampak so umorili Fakina z dvema streloma v čelo. S tem dejanjem pa še ni konca zločinov jugoslovanskih fašistov. Z granatami, revolverji in sekirami oboroženi jugoslovanski anarhofašističnl strahopetci so znosili skupaj smrečje in klopi pred Rudarski dom. Polili so vse skupaj s petrolejem in zažgali. Prerezali so gasilske cevi, da preprečijo gašenje. Hladnokrvni in premišljeni umor rudarja Fakina je tako zverski in zločinski, da je težko najti pravih besed, da to dejanje pravilno označimo. Ako oblasti ne poiščejo krivcev, ki so izvršili ta bestialni čin, in jih obsodijo, tedaj Jugoslavija nima več pravice, da se prišteva med civilizirane države. Požig Rudarskega doma ni nič manj divjaški čin kot hladnokrvni umor rudarja Fakina. Ves civilizirani svet je obsodil tak« zločine anarhofašistov v Italiji in obsoja tudi taka hudodelstva anarhofašistov v Jugoslaviji. Tj zločini sc ne dajo izbrisati s tega sveta, ako par nacionalističnih in anarhofašističnih listov trdi, da poročilo o umoru rudarja Fakina in požigu Rudarskega doma ni resnično. Kajti tem listom nasproti vztrajajo drugi listi, med njimi ljubljan- ski »Slovenec«, ki ni bil nikdar naklonjen delavcem, da je poročilo o umoru rudarja Fakina in požigu Rudarskega doma resnično. Le popolnoma nepristranska preiskava in obsodba krivcev lahko izbriše ta madež, ki so ga utisnile Jugoslaviji, posebno pa še Sloveniji zverine v človeški podobi Klic »ruke u vis« sam ne sebi dokazuje, da niso bili na delu samo anarhofašista slovenske narodnosti, ampak da so bili med njimi tudi Hrvatje. Vsako popuščanje proti anarhofašistič-nemu elementu v Jugoslaviji pomeni blatiti Jugoslavijo, kj se je komaj porodila. Vse stranke v Jugoslaviji če so za resnico in pravico, morajo soglasno zahtevati kaznovanje tega zločina. Stranka, ki tega ne stori, pokaže sama, da se navdušuje za anarhofašistične čine in da zanjo ni mesta v pravni državi. Vlada, ki dovoljuje, da se taki zločini ne kaznujejo, pa ne zasluži zaupanja civiliziranega sveta. Treba je poiskati krivce ne glede na to, kdo je prizadet. (Objavljeno leta 1924, julija v Trbovljah). Motosekcija $D „Rudarja“ pridno na delu Po ustanovitvi motosekcije pri SD »Rudarju« v Trbovljah so njeni člani resno prijeli za delo, da se poživi v trboveljski dolini tudi ta šport. V dneh 2. in 3. maja so priredili skupni izlet v Mežico ob priliki velikega koroškega partizanskega tabora. Sedaj so se pa lotili večjega načrta ter pripravljajo meddruštvene moto dirke, in to v nedeljo 31. maja. Ta meddruštvena športna prireditev bodo pravzaprav gorske dirke, kj se bodo pričele 31. maja ob štirih popoldne s startom pri Pašu na Njivi, končale pa pri Sv. Katarini. — Po končanih dirkah bo prosta zabava pred Domom »Rudarja«. Na tej tekmi bodo nastopili dirkači iz Trbovelj, Zagorja jn Hrastnika, pričakujejo se pa priglasitve še iz drugih krajev. Zadnji rok za ta priglašanja je 31. maja do 12. ure v Domu »Rudarja« v Trbovljah. so padle prve žrtve kapitalističnega pohlepa in napuha. Pad,e so v Trbovljah, središču naj-zavednejšega proletariata, in ustvarile lik pravega revolucionarja in borca proti razrednemu izkoriščanju, borca za srečno socialistično prihodnost. Prižgale so plamen m rž nje v srcih zavednega delovnega ljudstva, nasproti kapitalističnim izkoriščevalcem in tedanji reakcionarni oblasti, ki, je utrjevala brezpravnost delavskega razreda in s svojim pravnim redom ščitila in podpihovala brezvestnost kapitalističnega razreda in njegovih političnih eksponentov. 1. junija 1924 je bilo, ko so tedanji domači fašisti pod firmo ORJUNE z razvitjem zastave prišli izzivat delovnega človeka v Trbovljah. Mnogim so še v živem spominu dogodki tega ob divjanju zverinskih Orjunašev. Padlo je takrat 5 delavcev, 40 pa jih je bilo ranjenih Med mrtvimi rudarji so bili 24-letni Fric Albin, 38-ictni Jože Zupanc, 60-letni Jakob Ocepek in 68-letni Ivan Rozina, medtem ko so 22-letnega Franca Fakina po zverinskem mučenju odvedli v kamnolom in ga tam ustrelili, hkrati pa zažgali še Rudarski dom. Nepozabni so ti dogodki za Trboveljčane, nepozabne so za nas te prve žrtve kapitalističnega nasilja, ki so nam zlasti danes prvi svetilnik na naši poti v socializem, nepozaben pa bo ostal še posebej Franc Fakin, ki je prvi občutil razjarje-nost in zverinstvo izkoriščevalskega razreda in okusil vso trdoto brezkompromisne razredne borbe. France Fakin, žrtev Orjune L junija 1934. lata Veličastno pot Titove štafete po Zasavja Preko 150 brzojavnih pisem iz okraja Trbovlje tovarišu Titu Rudarski dom v Trbovljah, ki so ga 1. junija 1924 ožgali Orjunaši Njemu nasproti bo sedaj zgrajen inu. Kmetijska zadruga v Šmartnem je dala na razpolago blago za zastave. ZB je darovala 2000 dinarjev, SZDL v Litiji pa 1500 dinarjev. Litijski veslači bodo v tem letu izdelali še nekaj novih čolnov in i tako povečali svoj plovni park. Tek zmage $m artno — Litija Litijski športniki so že pred 29 leti uvedli dolgoprogaške tekme na progi Smartno-Ustje-Grbin-Litija. Takrat je sodelovalo kar 23 litijskih tekačev. Mnogi od teh so danes agilni društveni funkcionarji, ki so po osvoboditvi obnovili ta tek pod nazivom »Tek zmage«. Za izvedbo »Teka zmage« skrbi litijska Zveza borcev ob sodelovanju naših športnih organizacij. Za letošnjj tek, ki Je bil izveden v nedeljo 17. maja, so LiUJčana povabili 12 športnih sekcij iz raznih krajev Slovenije. Prišli so Ljubljančani, Kamničani in Trboveljčani. Na tiskovni konferenci so po zaključenj tekmi člani prireditvenega odbora sklenili, da se izreče zahvala predvsem tov. Jožetu Bručanu iz Kamnika, ki je doslej sodeloval še na vsah prireditvah tega teka v Litiji. Bručan to pohvalo zasluži, saj je eden najstarejših slovenskih aktivnih tekačev, ki ima že 46 let, je pa nad vse discipliniran udeleženec. Prireditveni odbor je pograjal celjska in mariborska društva. Sila zadovoljni so pa bili Litijčani, da so se v lepem številu odzvali člani novo ustanovljene sekcije »Rudarja« iz Trbovelj, ki so z udeležbo v Litiji dokazali, da je Zasavje tudi športno zaokrožena celota. Tek zmage *e je začel na Glavnem trgu v Šmartnem. Proga je dolga 3300 metrov. Organizacija je bila brezhibna. Tekači so bili vso pot prisrčno pozdravljeni, na cilju pri partizanskem spomeniku v Litiji pa ae Je zbrala velika množica športnega občinstva. Rezultati so bili naslednji: X. Emil Kranjc (10:17,0), ki je že lansko leto pritekel prvi in prejel prehodni pokaL 2. Janez Pavšič (10:22JB), 3. Jože Opa-škar (10:56,2), vsi trije člani Odreda iz Ljubljane. 4. Jože Bručan iz Kamnika (11:00,2), 5. Miro Vlah, Rudar-Trbovlje (11:25,6). 6. France Štrus, Litija (12:18,6). 7. in 8. mesto sa sasedla spet dva člana trboveljskega Rudarja Janko Perme (12:45,0) in Ignac Anžur (12:53,4). Med tekom je izstopil en Litijčan in trije Trboveljčani. Emil Kranjc je prejel srebrni prehodni pokal, najboljši Litijčan France Štros pa ročno izdelan leseni tolažilni pokal Prvi zmagovalci so prejeli lepa praktična darila. Po končani tekmi so tekmovalci položili k partizanskemu 1 spomeniku lep venec s spomin-1 skim napisom. Uspela „ Sneguljčica*4 litijskih dijakov Litijska gimnazija je s letošnjo izvedbo Golieve »Sneguljčice« dokazala, da je profesorski zbor vložil mnogo truda, ko je izuril svoje dijake za to lepo mladinsko igro. Dijaki in dijakinje so se izkazan kot 4pbri igralci in pevci, ki imajo smisel tudi za balet Tudi oprava odra, kostumi, šminkanje so bili boljši, kakor smo toga vajeni pri drugih mladinskih predstavah. Zato pa je »Sneguljčica« napolnila dvorano kar trikrat: prvič za litijsko, drugič za okoliško mladino. V nedeljo, 17. maja, so pa prišli v sindikalno dvorano na Stavbah, kjer je bila igra, starši in prijatelji naših mladih igralcev, litijska gimnazija je na to »Sneguljčico« upravičeno ponosna. Skrivajte vžigalice pred otroki! Dva predšolska fantička, stanujoča na državnem posestvu na Slatini pri Litiji, sta dobila v roke vžigalice. Z njimi sta odšla v slamo; ko se je žveplenka užgala, sta jo od strahu odvrgla. Seveda je prišlo do požara. Kozolec-dvojnik je bil takoj ves v plamenu. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Smartna in okolice, vendar niso mogli pomagati; leseni kozolec je ogenj uničil. Pri tej nesreči je pogorelo tudi nekaj orodja, zato je škoda še večja. Ta primer spet kliče: skrivajte vžigalice pred nerazsodnimi otroki! Družbeni nafti mestne obftne Trbovlje potrten m sprejet Na zadnji seji ljudskega odbora mestne občine Trbovlje, ki sta se je poleg odbornikov udeležila ljudski poslanec Lojze Ribič in sekretar MK ZKS Dušan Povše, so obravnavali letošnji družbeni načrt, opustitev gostinskih obratov socialističnega zakupe ter mestne takse. Družbeni načrt, ki so ga odborniki sprejeli in potrdili, predvideva okrog 90 milijonov dinarjev dohodkov, približno 6 milijonov dinarjev pa bo mestna ljudska občina dobila z uvedbo taks na alkoholne pijače, motorna vozila, pse in podobna Denar predračunskih in izvenproračunskih dohodkov je določen za dovršitev del na trboveljski glavni cesti od Dimnika do Dreota, za adaptacijo osnovne šole na Vodah, za postavitev javne tehtnice, za oja-čenje vodovoda na Kleku ter za dotacijo za instalicijsko delavnico, ki jo bodo verjetno zgradili v Globušaku — prav tako pa naj bi se iz teh sredstev plačali tudi'načrti za rekonstrukcijo trboveljske ceste na sektorju od Dreota do železniške postaje. Podrobno je ljudski odbor mestne občine na tem sestanku razpravljal o preskrbi prebivalstva z živili; mleka je trenutno v Trbovljah dovolj, pr,av tako tudi ostalih življenjskih potrebščin, vendar je ob času nastal naval na moko. To ae Je zgodilo, ker so nekateri brezvestni ljudje nakupovali moko kar na debete, jo celo spravljali ▼ droge kraje, ali pa si sami delali doma nepotrebne zaloge. Ze večkrat je bilo poudarjena da je potrebna večja kontrola že v samih trgovskih poslovalnicah, kajti dogajali so se primeri — o čemer smo pisali že v prejšnji številki našega lista — da so trgovski uslužbenci prodajali favoriziranim strankam po cele vreče moke, medtem ko je drugi niso dobili. Trgovska podjetja so dobila navodila glede prodaje moke na drobno; če se poslovalnice ne bodo ravnale po teh navodilih, bo sledilo kaznovanje vseh prizadetih. Ljudski odbor je odobril tudi prodajo kruha v pekarnah in mlekarnah. Mestni odbor je med drugim sprejel odlok o zapiralnem času v gostinskih obratih, ki bodo lahko odprti do 11. ure zvečer. Med komunalnimi problemi je ljudski odbor obravnaval vpra- la dejansko stanje s pitno vodo ter storila vse potrebne korake v tej zadevi. Tako se bo izdelal detajlni načrt za mestno vodovodno omrežje in distribucijo pitne voda, ker je nujno, da se to pereče vprašanje premakneš mrtve točke. Prav tako je mestni odbor na tej seji razpravljal o vprašanju ureditve podvoza pod železniškim mostom na postaji Trbovlje, ki je spet eno najbolj kritičnih prometnih vprašanj ▼ mestni občini. Predmetni načrti se sicer rešujejo, vendar se bo treba tega dela lotiti resneje — je poudaril predsednik OLO Trbovlje, — ki je med drugim naglasil, da je zelo razveseljiv pojav, da so naši gospodarski strokovnjaki in inženirji začeli delati v raznih gospodarskih svetih, in to z uspehom. Želeti je, da bi te može našli na delu v vseh področjih naše komunalne jn drage dejavnosti Ob zaključku seje je ljudski odbor mestne občine Trbovlje sprejel več sklepov, med njimi odločbe o razrešitvi upravnikov Sanje trboveljskega vodovoda, ki nekaterih mestnih gospodarskih je eno izmed največjih nadlog podjetij, kjer je bil postavljen v mestni občini; določena je po- za upravnika »Megrada« tov. sebna komisija, ki bo pregleda- Adam Brečko. II VINO - VERI f AS Primejkuš, kakšna žlobudra pa je to! Kaj pa piješ vino, ki je namenjeno gostom! Za smeh in kratek čas Na zabavi sta se spoznala. Po desetem plesu ji pravi on: »Ljubim ras, hočete postati moja žena?« Ona zardi in pravi: •Govorite z mojim možem.« Deklica je odgovorila: •Metka Jeraj, očka Neki kmet pride k zdravniku Čuvajmo nasade in zgradbe V primeri * ostalimi mesti so Trbovlje v čistoči in olepšavi še vedno na zelo nizki stopnj i. Zadnje dve leti smo pričeli s urejevanjem in čiščenjem. Delovni kolektivi so iz svojih sredstev prispevali LO MLO Trbovl je in športnim društvom precejšnje zneske in tudi večja podjetja so sama popravljala in urejevala prostore okrog svojih zgradb. Nismo še mnogo dosegli, a še ta kar se je storilo, otroci tn odrasli uničujejo. Park pred poslopjem OLO Trbovlje je vsako pomlad čedno urejen. Večina mladine pa uporablja gredice s travo in cveticami za bližnjice. Po dveh mesecih je tamkaj namesto gredic steptana steza. Tudi pred staro bolnico je lepo urejena gredica, a tudi to gredico steptajo še v začetku leta in uničijo vse napore vrtnarjev. Športno društvo »Rudar« je ogradilo svoje igrišče z lepo izdelano ograjo. Dnevno so pa zlikovci poškodovali delo prejšnjega dne ln s tem povzročili društvu precejšnje stroške. Ljudski odbor mestne občine Trbovlje je sklenil obstoječe parke in gredice obnoviti in ograditi, postaviti na primernih mestib klopi za odpočitek, namestiti košarice za odpadke In odstraniti vse neprimerne ograje in lesene drvarnice ob glavni cesti; urediti namerava tudi poti na Klečko in Ostri vrh. Ljudski odbor mestne občine prosi po tej poti vse starše tn nčitelje. naj mladino posvarijo, da se bo obnašala kulturno in pazila na red ln snago. Po stanju naših javnih nasadov izgloda, da pri Trboveljčanih še ni razvit čnt za red in lepoto. 8 sodelovanjem vseh in vsakogar pa bomo tudi tu dosegli napredek. Končno opozarja Ljudski obor mestne občine Trbovlje, da bodo stražarji pazili na javne nasade in na ostalo ter vsak prekršek kaznovali po škodi, ki jo bodo posamezniki zakrivili. Starši bodo odgovorni za škoda ki Jo bodo povzročili njihovi otroci. Po sklepu seje LO MO Trb ovije se popravlja odlok o zapiralnem času v gostinskih podjetjih. Na teritoriju mestne ljudske občine Trbovlje se zapiralni čas v gostinskih podjetjih podaljša do 23. ure. LO MO Trbovl ja 1 0B14VE Profesor Jeraj je bil zelo raztresen mož. Ko mu je nekega dne v polno zasedenem avtobusu neka deklica odstopila sedež, je dejal: »Hvala, ljubi otrok. Povej mi, kako se pišeš?« in vpraša: »Gospod doktor, kaj naj napravim? Kar naprej imam mrzle noge • »Hm,« pravi zdravnik, »ne bo se dalo dosti storiti. Kader imam jaz zvečer mrzle noge, Jih vtaknem v postelji k moji ženi.« •Tako, tako,* pravi kmet, »recite, gospod doktor, kdaj bi pa vaša gospa utepnila?« PREKLIC Preklicujeva žaljivo besedo proti Mariji Hauptmanovi Iz Jangnjenice. — Franc in Marija Petauer. Preklicujem svoje obdoliitve proti Viktorju Bevcu iz Zagorja, ker so se izkazale za neresnične. Ana Sesek, Zagorje št. 6. PREKLICUJEM žaljivke, Izrečene proti Alojziji Smodiš iz Podkuma. — Fadi Medved, Podkum. PREKLICUJEM izgubljeno osebno izkaznico štev. 0718960, reg. štev. 5670 na ime Huda < Zaubi, Trbovlje-Loke 366. Preklicujem svoje očitke izrečene proti Ani Seskov; Iz Zagorja Viktor Bevc, Zagorje št. 6. ZAHVALA Zahvaljujem se sindikatu rudarjev, ki mi je ob smrti mojega moža izplačal iz fonda »Samopomoči« 20.000 din. Antonija Klopčič, Zagorje C. K. £nfyst tet Počasi je segla po ščetki in si začela z njo urejati lase. Neugodno poročilo! — je razmišljala nekam megleno. Trenutno ni bila zmožna, da bi stopila tja k liassoltu in ga vprašala. Neznansko razburjena je bila, ni pa vedela, zakaj. Morda zaradi te tihe, molčeče vožnje iz Taormine nazaj v Katanijo na strani Nika? Hassolt je slišal, da je prišla. Ze ure je čakal na njen povratek. Potrkal je na vrata v Silvini sobi. »Prosim!« Je zaklicala Silvina • tujim glasom. Ko je vstopil, se je na svojem majhnem stolčku hlastno obrnila. »No, in?« ga je vprašala z ostrim glasom. »Kaj se je vendar zgodilo takšnega, da si klical?« »Nič se ni zgodilo,« Ji Je odgovoril Hossolt z ledeno udrža-nostjo. »Nič se ni. zgodilo ra-*zen ... Čudim se tvojemu vedenju.« »Oh, tako ...« Silvina Je umolk nila. Nič se torej ni zgodilo. Telefoniral je torej samo zato, da bi jo ugrabil iz Taormine. Ta trenutek ni bila razpoložena, da bi začela s Haasoltom prepir. Opustila je torej očitek, čemu jo je klical na telefon. »Da, zelo m čudim tvojemui vedenju,« je ponovil Hassolt. ; Sklenil je roke na hrbtu ter ostal pri vratih. Silvina Je molčala. Hassolt se je komaj premagoval, ker m dobil od nje odgovora. »Danes dopoldne sem tl dejal, da ne želim, da še enkrat srečaš Nikolaja Vopeliusa.« j Nobenega odgovora. »Pa kaj si sploh mislila? Pojoči, v tuji deželi, s tujim človekom ...« Tukaj se je morala Silvina glasno nasmejati. »Sprehod v mesečini s tujim človekom ...« je ponovil Hassolt ostreje. »Ali hočeš morda tajiti, da Nikolaj Vopeli za Konstanco pl. Dyckenhoff ni tuj mož?« »Nehaj že vendar s tvojim besednim igračkanjem.« Se vedno jo je silil smeh. »Ne razumem te, če M povem to čisto enostavno Se popoldne si rekla, da b| ga sovražila...« Silvina se je naenkrat spet zresnila. »Saj se tudi ni prav nič spremenilo,« mu je odgovorila ln položila ščetko za lase precej trdo na svoj prostor. »In seda) hi šla rada spat. Ce se ni nič hujšega zgodite in mi hočeš zgolj delati očitke o neki stvari, o kateri se očitki sploh ne delajo, potem ne zahtevaj od mene, da zaradi tega morda zamujam potrebno spanje. Utrujena sem. Dan Je bil res naporen.« »Izlet do Taormine tudi ni malenkost,« Je pripomnil Hassolt cinično. »Igrati prijazen obrez gospodu Jiirgenu Vopeliju ni ravno zabava,« mu Je ogovorila, no da bi reagirala na njegovo zadnjo pripombo. Hassolt je stisnil sobe. Ta trenutek bi bil v stanju, da bi Jo udaril. Njen leden glas... Da, da, vedno sl Je bil na Jasnem, da ga nj nikoli ljubila, toda ta trenutek ga Je to spoznanje napravilo besnega. »Prosim te, pojdi,« mu Je reklo čez nekaj časa, kor se ni premaknil z mesta. , »Rad bi vedel, kaj te je gnalo, da si se z njim peljala v Taor-mino« »Naključje. Na splo&no samo Teatro Greto in pa polna luna.« »Smešno.« »Svobodno tl, smej se, kolikor tl je drago.« N; vsak dan ščlp. Dobro je, če Človek izkoristi priložnost, ki se nudi.« »Hm.« »Sedaj pa pojdi!« »Ali te je spet pripeljal nazaj v Katanijo?« »Da, s svojim malim avtomobilom me je pripeljal nazaj1 semkaj. Zelo sva pohitela.« Zadnji stavek Je izgovorila zelo , posmehljivo. Hassolt, ki ni imel pojma o telefonskem poklicu je ob njenih besedah zmajal z rameni. Končno se je obrnil na pol proti vratom. »Jutri bova odpotovala,« je dejal. »Odpotovala? Kam?« »V Napulj.« »Takol In nov eksploziv? Iznajdba Jttrgena Vopelija? In kupčija, ki jo hoče napraviti Fric in z njim tudi tl?« »Te stvari prepusti meni. Posli in kupčije te nlao nikoli zen imele.« »Ne razumem, aakaj naj bi sedaj kar naenkrat odpotovala. Nisem videla ne Sirakuse in ne Agrlgenta, niti Palerma in Se-gesta, ali pa razvalin v Seltun-tu.« »To...« Hassolt se }1 Je približal za tri korake. »Ko sva bila v Mcsslnl, te vse to ni zanimalo. Takrat si hotela takoj v Napulj. Sedaj hočem pa jaz v Napulj.« »Pravilno. Ti takrat nisi hotel ustreči moji želji, sedaj pa Jaz ne bom tvoji. Cisto enostavno, kaj ne?« »Ti... Ne draž; me!« »Smešno, da se tukaj prepirava. Kmalu bo spet jutro. Nimava nobenega vzroka za prepir. Oba sva trudna « »Ne pozabi, da mi dolguješ življenje! Da smem zahtevati od tebe hvaležnost.« Oči Silvine, rumenorjave kot Jantar, so postale velike. »Oh ne,« je odgovorila trpko in dvoumno. »Tega ne bom pozabila. Nikoli ne bom pozabila, za kur sem ti dolžne hvaležnost.« Hassolt se je umaknil. Ze Nika je preteklo šest gren kih dni. Bili so dnevi, ko žara- I dl notranjega nemira ni vedel, kaj naj stori; bile so noči, v ku-; terlh ni našel spanja. Vedno je! mislil na to tujo žensko, na to čudežno lepo bitje i temnimi lasmi in rumenorjavimi očmi. Niko le je sprehajal po Via Etnca, od kavarne do kavarne, mimo vseh restavracij, kjer si Je skoro izbuljil oči od iskanja, če ne sedi kje ženska, ki ga je popolnoma spremenila. In res. 2e nekaj dni Je postal popolnoma drug človek Pozabil je na preteklost in na krivda o kateri je mislil, da ga bo mučila celo življenje. Od neke mize v kavarni Lo-renti so ga klicali: »Halo, Vopelil« Hlastno se Je obrnil. Videl je nekega znanca iz kluba Alpmo Italiano, ki mu Je veselo pomahal na ulico. Poklical je Nika, naj prisede k mizi. Niko je razmišljal. Ni bdi razpoložen, da bi se zabaval s kakršnim koli človekom. Hkrati pa je sprevidel, da bi bilo zanj dobro, če bi g Stefanom govoril o vsakdanjih stvareh. Odločil se je in prekoračil vrst« miz. »No, Vopeli kako vam gre? j« Vprašal Stefano in mu stisnil roko. »Dobra kaj ne?« »Izvrstno, seveda. Zakaj šemi ne bi dobro godilo?« Niko se je nasmejal in si vzel stol. »Ze dolgo vas ni bilo na spregled. Kaj delate drugače?« »Zakopal sem se v starine.« »To je najbolj nespamet«« reč/kar si je moreš misliti.« »Stvar ima svoj poseben čar« »O čemer pa ne razumem niA Zakaj ne pridete več v klub? Danes dopoldne sem se sv*1 oglasil pri RHsovih. Igrali srno tenis. Čedna, plavolasa dekleto-Iz Utrechta so doma. Toda vi »* za čedna dekleta ne zanimata« Stefano se Je režal. (Daljo prihodnji- Stran 5 AS/ Č/TATELJ/ • C/ /fUA£f(r Inšpektor na obisku" v Trbovljah Takšno priznanje in aplavz, ; bi ga bilo veselo vsako veliko-kot ga je doživela dramska dru- mestno poklicno gledališče. Pri-žina »Svobode-center« na pre- kaz Priestleyevega »Inšpektorja mieri J. B. Priestleyja »Inšpek- na obisku« je moralen uspeh, ki tor na obisku« v torek, 19. maja, sodi v anale trboveljske gledali-v Delavskem domu v Trbov- j ške kronike. Žal pa je bila ta Ijah, je v povojnih letih pri nas večer gledališka dvorana zase-redkost in ga ni bila deležna dena komaj do dve tretjini, doslej še nobena gledališka sku- j Človek se je ob tej uprizoritvi pin. Priesileyjevo odrsko delo nehote vpraševal, kje so bili ta je četrta premiera «Svobode-cen- | večer vsi tisti ljudje v trbovelj-ter« v letošnji sezoni ter je bila ski dolini, ki imajo tako radi — po vsebini in po izvajanju naj- pa če je to treba ali ne — široka boljša. Prvič po naši osvoboditvi so morali igralci po končanj igri ponovno na oder; pri odprti sceni so doživeli spontan, prisrčen aplavz navzočega občinstva, kot Letovanja naših pionirjev Kakor vsako leto, bodo tudi letošnje leto naši najmlajši deležni počitnic v naravi, na čistem zraku in soncu ter kopanja v vodi. Za letošnje leto je komisija pri OLO TTbovlje izbrala za sedež letovanja Izlake nad Zagorjem. Izlake imajo'krasno lego, kjer je poleg kopališča še lepa okolica, ki je primerna za izvedbo krajših izletov otrok. Letovanje otrok se bo pred vi' in polna usta kulture, na prireditve jih pa ni. Igralska družina »Svobode-center« je z uprizoritvijo Priest-leyevega odrskega dela ponovno dokazala, da je kos tudi najtežjim dramskim delom. Režiser Jože Patemost je kot prireditelj »Inšpektorja na obisku« svojo nalogo dobro rešil ter mu smemo k uspehu — kakor tudi njegovim igralcem, ki so pri odprti sceni doživeli aplavz publike — le čestitati. Svoje zadovoljstvo nad uspelo igro je izrekel gledališču tudi sam predsednik OLO Trbovlje. Kulturne nomce iz Dola Dri Hrastniku Francosfr film „Konec počitnic za ljuftega f>oga* Konec počitnic za »ljubega Otroci bi že nehali s čudnim boga«, za dobra otroška srca, za poslom, da se ni ponesrečil otroške navihanosti in norčije, Pierrot. Če ne bo imel denarja za iznajdljivost in predrznost, za drago očesno operacijo, bo konec počitnic za potepinčke z ostal celo življenje slep. Otroci Montmartra v Parizu. so se odrekli vsem slaščicam Film je posnet po delu piša- j? vsfj P*bav?' 831110 ^ ** =***-teljev Pavla Armonta in Van- 11 P°*reben denar za operacijo. Denar je bil zbran, policija je V nedeljo 17. maja je naš zna- Prve predstave so bile dobro denbergha: »Dečki, deklice in . , , Je,“1 ZDr“' pouaja je *» “ jas ssr.-jj ‘»a: s: £ srsgi2r,ft ta* tatekS tafktaSr?^ m°SU 113 počitnice na morje. imeh ™r-. 50 P3 mai izaeiovaici lutk m odra — , K ni ..-v!. j brez čudežnih darov in tasoča- kar vse je bilo prav posrečeno. f.J m /i”,- n . Plačal, s« j si jih uredili po svoje; Yvonne, Istega dne kot zadnja pred- j Margueritte, Pivolo, Jules, Mau-stava »Žogice nogice« je bilo v i rice. Pierrot, Urbain, Jacky in dvorani Zadružnega doma tudi mala Cosette so začeli organizi-gostovanje igralske skupine uči- rano krasti po vsem Parizu. Po teljiščnikov la Ljubljane z Nu- luksuznih četrtih so prejemali šičevo veseloigro »Žalujoči osta- 23 vrnjene pse bogato nagrado, li«. Na splošno so igrali še kar Nabirali so se tisočaki Kam z dobro, vendar so pravzaprav denarjem? Za sladoled, za kino, razočarali naše občinstvo, ki je M nylon nogavice, za cirkus, napolnilo dvorano — kar je za yrtiljak, za igrače in slaščice, pa tako majhen kraj dokaz izred- še Sa ie ostalo. Nekoč so nega zanimanja spričo dejstva, slišali tarnati dva starčka iz S Priestleyevo dramo »Inšpek-^vaajc se uu pieuv*- , SO trboveljski deno pričelo že 1 iuliia Otroci lgrlc gostovali tudi v okviru nike je pripravljeno sedem šotorov, v katerih bo lahko spalo bran in spretno ubran v Štiri zaokrožene dele. Pohvaliti je treba, da je bila narodna pesem na sporedu častno zastopana. Tudi izvajanje Je bilo na zavidljivi višini in so pevci lahkotno sledili svojemu dogoletnemu pevovodji tov. Dolfeta Dragarju. Koncert je bil užitek ljubiteljem lepega petja, ki pa jih Je bilo na tej prireditvi odločno premalo. Delni vzrok premajhnega obiska na pevskem koncerta je bila pač tudi prva prireditev gasilskega društva Turje, na programu katere je bila tudi veseloigra. Gasilsko društvo Je v Turju pač zelo potrebno — saj se še vsi spominjamo groznega požara, ld je pred nekaj leti uničil nad polovico stavb te naše največje gorske vasi. Zal pa se gasilstvo v Turju ne bo moglo uspešno udejstvovati, dokler ne bo na razpolago več vode. In — kolikor vemo — se bodo gasilci v Turju zavzeli najprej za zgraditev velikega požarnega bazena. Na Dolu je bila nedavno tudi kov. Film bo igral kino »Svoboda« v Zgornjih Trbovljah. po deset otrok. Dosedaj se je že priglasilo 345 otrok, vendar pa priglaševanje še ni končano. Spričo okoliščine, da določeni krediti za letovanje in taborjenje otrok ne bodo zadostovali za kritje vseh stroškov, je predvidena oskrbnina za tritedensko letovanje po 2000 dinarjev, za 14-dnevno taborjenje pa 1500 dinarjev. Otroci — sirote brez staršev, partizanske sirote in podobni, bodo letovali brezplačno. Organizacija Socialistične zveze delovnih žena se je obvezala, da bo po svojih članicah poskrbela za potrebno osebje v kuhinji, medtem ko so prosvetni delavci prevzeli, nalogo, da poskrbijo za vzgojiteljski kader. Poleg okrajnega letovanja in taborjenja, kjer bo v času šolskih počitnic preživelo okuog 500 otrok, je pa še predvideno, da bo 20 najboljših učencev osnovnih šol in gimnazij našega okraja odšlo na letovanje v Avstrijo — deset zdravstveno ogroženih otrok pa pojde na letovanje v Crikvenico. Nova moderna ambulanta v Hrastniku Prejšnjo soboto so v Spodnjem Hrastniku odprli novo moderno ambulanto v prostorih I s predstavo »Žogice Nogice«. Iz Hrastnika maškarado, igrico »Okence« ter proslavo 8. marca. Prejšnji mesec je Prosvetno . , - --- društvo pripravilo v prostorih tamkajšnje kemične tovarne, krajevne gostilne kultumo-za-Prejšnji ambulantni^ prostori so bavno prireditev, na kateri je ’ ’ dramska skupina iz Dola pri TVD Partizan. — Nedavno srečanje telovadnih reprezentanc mladincev Slovenije in Srbije se je končalo z zmago Slovencev v razmerju 326,15-:316,35 točke. Tekmovalci Slovenije so zmagali nad svojimi tovariši iz Srbije v vseh disciplinah. Najboljši posameznik je bil Budja iz Srbije. Drugo mesto je pa zasedel Hrastničan Marino Urbanc. — Čestitamo! Hrastniško cesto, ki bo v srednjem delu Hrastnika preložena zaradi plazu, so začeli pri Kaj delajo v Čečah? Čeče so vsem poznane kot lepa izletniška in prehodna točka za izlete na Mrzlico in Kalske planine. Kb je imel ta kraj še svoj KLO, je bil še »republika« zase, sedaj je pa razdeljen na trboveljsko in hrastniško občino. To pa ni ovira Prosvetnemu in Gasilskemu društvu pri delu. To je sicer bolj skromno, ker manjka v kraju za kultamo-prosvetno delo usposobljenih moči. Prosvetno društvo je le- ■ videli še nepoznane predele na-tos priredilo Novoletno jelko, ! še ožje domovine. Tja smo šli osnovni šoli razširjati. Prelože* na cesta bo držala čez šolsko dvorišče tik ob šolskem poslopju. Ograjo pri šoli bodo odstranili in vhod v šolo samo še prestavljajo na zadnjo stran šole. Preko potoka Boben bodo zgradili nov most, ki bo vezal sedanje šolsko dvorišče in levi breg potoka Boben pod Majdičevo žago. Da bo nova cesta speljana naravnost proti tretjemu viadukta Riicklovega mostu, bo treba podreti tudi Majdičevo žago. To delo nameravajo opraviti letos. Proračun zanj znaša 20 milijonov dinarjev. Vsa hrastniška cesta bo v prihodnje tlakovana z granitnimi kockami, ki so že naročene. da je bila tik pred to igro predstava lutkovnega gledališča, takoj po Igri kinopredstava. Priznati pa moramo, da smo od »Ljubljančanov« pričakovali več — posebno v primerjavi s prejšnjimi gostovanji dramskih skupin iz Hrastnika in Trbovelj, ki so se predstavile z zares umetniško dovršeno igro. sirotišnice; nastavili so jima tisočak, ki da ga pošilja »dobri bog«. Vsem potrebnim, vsem revežem so začela nenadoma kar deževati darila in denarci. »Dobri bog« je kar sipal svoje bogastvo. Toda policija ni verjela v »božjo dobroto«. Začela je iskati tatove psov in se zanimati za »nebeške« dobrotnike. Kino »Svoboda*-center v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal prihodnje dni francoski zabavni film BONIFACIJ MESEČNIK Razpored predstav bo razviden z lepakov Kino »Svobodam v Trbovljah H . bo igral od 30. maja do 1. junija francoski zabavni film KONEC POČITNIC ZA LJUBEGA BOGA Razpored predstav bo razviden z lepakov Prizor iz filma »Konec počitnic za ljubega boga« KOTIČEK ZA PIONIRJE: Izlet n Lendavo Pionirji osnovne šole iz Loke pri Zidanem mosta so napravili daljši poučni izlet v Lendavo. Že potovanje je bilo zelo zanimivo, saj so mladi izletniki bili v hrastniški steklarni, kipa so sc na predlog OLO Trbovlje in Sveta za zdravstvo LRS opustili, ker niso ustrezali zahte- Hrastniku gostovala z igro »Raj potepuhov«. Cisti dobiček je bil določen za nakup godal za do- vanim pogojem. Ker pa je bilo mačo godbo. Po igri se je raz-*a ta del Hrastnika nujno, da so vila domača veselica, pri kateri tamkaj primerni zdravniški pro- I gre največ zaslug upravniku stori, so sc pristojni činlteljf gostilne tov. Vidmajerju in nje- govi ženi, s katerima sta Pro-svetno in Gasilsko društvo prav zadovoljna. Gasilci si žele letos kupiti mo-torko ter bodo v to svrho priredili predvideno 19. julija tombolo. Zato se gasilci obračajo na vsa podjetja v okraju, da jim velikodušno priskočijo na po- “Porazumno z upravo steklarne in kemične tovarne lotili rešitve tega vprašanja. To sc je sedaj zgodilo; potrebna denarna sredstva sta dali na razpolago steklarna In kemična tovarna, slednja tudj prostore za novo ambulanto. Stroški za ureditev Moderne ambulante v gosto na- ______ •eljcncm Spodnjem Hrastniku moč z raznimi dobitki s« znašali okrog dva milijona dinarjev. Nova ambulanta ima najmodernejšo opravo ter je med naj-■epšimi v Sloveniji — tako je dejal pomočnik predsednika “veta za zdravstvo LRS. tov. dr. avnikar. Otvoritve nove ambulante se Poleg krajevnih Predstavnikov udeležila predsed-d*k In podpredsednik OLO Trbovlje, tovariša Martin Gosak J*1 Viktor Burkeljc. Or. Kramberger. upravnik Zdravstvenega doma v Trbovljah, je ob sloves-”t otvoritvi novih ambulantnih Prostorov izročil ključe uprav-d'e‘ ambulante, tovarišici dr. Mirno vi, ki je ob tej priliki ob-lubila da bo dragoceno prido-'"‘ev v mestni občini Hrastnik verno čuvala. po daljši poti. V Grobelnem smo prestopili vlak In se peljali po lepi dolini proti Rogaški Slatini, ki je naše najlepše zdravilišče. Med potjo smo videli krasne hotele, pa tudi steklarno. Ko smo se peljali dalje, nas je neki tovariš, tudi učitelj, opozoril na rojstno hišo pokojnega Borisa Kidriča, ki se je belila na hribčku nad Slatino. Skozi dva predora smo kmalu prišli do Krapine, ki Je tudi poznano zdravilišče in industrijsko središče. Pr; Zaboku smo presedli na zagorski vlak proti Varaždina Ta pot ni bila tako zanimiva, ker se vije po ravnini. Po daljši vzpetini smo se bližali Varaždinu, kjer smo že od daleč opazili največjo tekstilno tovarno »Var-teks«. Postaja je zelo živahna. ker se tu koncentrira ves želez- metrov. Pod Muro je speljan niški promet Zagorja. Vlak se počasi pomika po še zasilnem mostu čez Dravo, zraven je pa že novozgrajeni most, čez katerega so ravnokar polagali tračnice, po katerih bo kmalu stekel vlak. V Čakovcu smo spet presedli ▼ smeri Lendave. Miličnik nam je pregledal dovoljenje za obmejni pas. Premostili smo Muro in se začeli bližati Lendavi. Že od daleč smo zagledali orjake — vrtalne stolpe za črpanje nafte. Na postaji nas je pričakal tovariš učitelj iz osnovne šole in nas peljal v Dijaški dom, kjer smo našli ugodno gostoljubje za eno noč. — Pionirji so se takoj povezali z gimnazijskimi pionirji iz Lendave ter si že navezali prijateljske stike. Po kratkem oddihu smo si šli ogledat neki opuščen vrtalni stolp. To je velikanski kolos s trimetrskim podstavkom tn višino do 60 m. Neki tovariš nam je podrobno opisal, kako se vrši ves črpalni proces. Vrtajo v globino do 1500 naftovod do bližnje nakladalne postaje Mursko Središče, kjer mehanično polnijo vagonske cisterne z nafto. Vseh stolpov je dosedaj že okrog 200. Pridobivanje nafte je za Lendavo in okolico velikega gospodarskega pomena. Nastala je Nova Lendava z velikimi stanovanjskimi bloki, poslovnimi prostori in lastnim kinom. Vse industrijsko naselje Šteje okrog 800 ljudi. — Lendava ima še tovarno dežnikov in veliko mehanično delavnico za industrijo nafte. Mesto ima lepo lego pod vinskimi goricami ter so njegove ceste tlakovane. Poleg nižje gimnazije je tukaj industrijska šola za vrtanje nafte, ki je edina v državi. Drugi dan smo šli gledat državno mejo, ki smo se ji približali na 800 m. Tam smo videli opazovalne stolpe graničarjev in sicer dva jugoslovanska in enega madžarskega. Ljudje so nam ki ter obstreljevali našo obmejno postojanko kakšne štiri ure. Vsi, tudi Madžari, so se zgražali nad takim nizkotnim izzivanjem. Le miroljubnosti naših graničarjev gre zahvala, da ni prišlo do hujših spopadov. Ob 10. uri so se pionirji kar težko poslovili od Lendave, kjer so preživeli nekaj lepih ur, ko so bili lepo sprejeti in pogoščeni od uprave Dijaškega doma in osnovne šole. — Preko Čakovca smo se ob 13. uri pripeljali do Ptuja. Ogledali smo si to znamenito starinsko mesto, ki je pod kulturno zaščito. Nad vrati mnogih hiš smo opazili letnice 1735, 1820, ki pričajo o starosti mesta. Na gradu smo Sliv muzej, ki je eden izmed najlepših in najbogatejših v Sloveniji. Videli smo krasne sobane grofov Herbersteinov z lepimi slikami z vezenjem in slikane na platno, ki predstavljajo milijonske vrednosti. Muzej obiskujejo dnevno večje in manjše skupine izletnikov. Ta dan smo na- kratke vesti j *** Danes bodo na poskusnem l »a * <>^r<^ ’0! k«n severozahodno od v***sa izstrelili prvo atomsko top-. 0 granato, Tega poskusa se bo ude- TV« okrog 100 elanov kongresa, 600 ^'h lastnikov in 2400 vojakov. RI6BA0. Po pitanju turskega tiska **'»ke Oblasti pošiljajo Y Turčijo dt-ln vohun*. Samo v zadnjem *° Poslali Bolgari v Turčijo devet in diverzantov, ki to Jih tur-oblasti neposredno po prekoračitvi "*** »prle. POČITNICE •Ali še veš, kako /e bilo, ko je pač Imel živine. Gospodar /e smo bili v Prekmurju?« me je s smehom ogovoril prijatelj. »To so bile počitnice, kajt« Zamislila sva se In obujala spomine. Kar je starejših, se bodo še dobro spomnili prihoda kaplana Zalarja v Hrastnik. De* jali so, da ne je ničesar razen sadja zaradi neke zaobljube ali kaj. V koliko je to res, ne vem. Vem le to, da je zbral vsake šolske počitnice določeno število otrok In jih odpeljal v Prekmurje na počitnice. V radovednosti, kakšne so, sem sc nekemu takemu transportu pridružil ludi jaz. Do Ljutomera smo se peljali 7. vlakom. Od tu dalje smo ob Ščavnici šil peš. Na domu kaplana Zalarja smo dobili vsak skodelo mleka in kruha. Lačni In žejni smo hitro opravili, Nato nas je kaplan Zalar peljal pred cerkev, kamor so prišli vaščani od blizu In daleč. Tako/ so nas obkrožili, gledali In otipavali. Zdelo se ml je, da smo prišli na sejem, kjer smo naprošal. Vsak gospodar sl je Izbral enega ali dva tolarčka, kolikor Izbranca pokazal, kaplan sl ga fe pa zapisal v’ notes. Tako sem tudi jaz prišel v začasno posest nekega kmeta. Odšel sem z njim na njegov dom, kamar sva prispela pozno zvečer. Gospodinja ni razumela niti besede slovensko, pač pa je govorila neko madžarsko narečje. Drugi dan me je gospodar poklical na vse zgodaj. Iz hleva je pripeljal dve kravl In dva vola, ki ml jih je pomagal gnati na pašnik. Tam ml je pokazal, do kod smem pasti, In odšel. Ostal sem sam. Daleč naokoli ni bilo žive duše. Živina se je nekaj časa mirno pasla, ko pa je bila sita, je pričela bezljatl. Odvračal sem, kričal, vendar ml je živina kar naprej uhajala. Skrbi me je rešil gospodarjev sin, ki je prišel okrog desete are na pašnik. Na vprašanje, kje je bil, je dejal, da je spal, ker bo sedaj pasel pastir. Ta pastir sem bil seveda jaz. Torej če greš za dva meseca v Prekmurje za pastirja, so bile P° mnenju kaplana Zalarja to počitnice. Pustil sem živino presenečenemu zaspančku ter odšel naravnost proti hiši. Doma sem našel samo gospodinjo, s katero se nisem mogel sporazumeti. Moral sem čakati toliko časa, da se je vrnil gospodar. Energično sem mu povedal, da ne bom ostal več pri njih In da na/ ml da moje stvari. Skušal ml je na vsak način ubraniti. Ker le nisem odnehal, ml je končno le dal aktovko. Takoj sem odšel proti župnišču, češ: oni so me spravili semkaj, naj me spravijo še domov. Tam sem že našel Ladka, ki mu tudi niso šle takšne počitnice v račun. Kaj bova storila? Sla sva k župniku, kateremu sva povedala, da bi šla rada domov, da pa nimava denaraj. Župnik je samo zmigoval z rameni, denarja pa ni hotel dati. Kar bo, bo, sva rekla ter se odpravila peš proti Ljutomeru. Ladko je Imel en In pol, jaz pa dva dinarja. Hodila sva po glavni cesti. Lačna In žejna sva se ustavila pred neko hišo. Klicala sva, vendar se nama ni nihče oglasil. Verjetno so bili vsi na polju. Žejna sva šla k vodnjaku, da sl dobiva vode. Jaz sem spustil posodo v vodnjak, Ladko pa je pripovedovali, da so ob koncu } leteli na skupino mladine iz po-marca pridrveli madžarski voj a- 1 stojnskega okraja. ___________________ Zvečer smo se vrnili proti domu, kjer smo prispeli ob 20,30 držal za ročaj vitla. Ker je bil majhen, ni mogel držati ročaja, če ga je hotel zasukati, zato ga je izpustil. Teža posode pa je bila vzrok, da se je vitlo pričelo tako hitro vrteti, da se je odtrgala vrv. Prestrašena sva zbežala. Mračilo se je že, ko sva prišla na postajališče Ljutomer. Tam se naju je usmilil prometnik, ki nama je dyl nekaj večerje in prenočišče. Drugi dan naju je peljal k nekemu kanoniku, da bi nama dal denar za vožnjo. Bil je istega mnenja kot midva, češ: kaplani so vas spravili semkaj, naj vaju spravijo še nazaj. Toda tudi ta pot je bila zaman. Denarja od teh ljudi res nisi mogel dobiti. Po nekaj dneh s\'a le prišla na občinske stroške domov. Teh vrstic ne bi napisal, če ne bi danes videl, kakšne počitnice Imajo otroci sedaj, ko odhajajo na taborjenje, na morje in celo v druge države. Nepoučeni ljudje so bili kaplanu Zalarju še celo hvaležni. Jaz pa, ki sem na lastni koži čutil njegove počitnice, sem večkrat premišljeval, kdo je Imel več koristi, ali on ali pa kmetje. Zastonj jim vendar ni vodil pastirjev. F. C. do Zidanega mosta. — Pionirji so bili med potjo zelo živahni in polni lepih vtisov z izleta, ki jim bo ostal v neizbrisnem spominu. REŠITEV RAČUNSKE NALOGE ZA PIONIRJE Na računsko nalogo, ki smo o dali našim pionirjem v dvajseti številki našega lista, smo dobili več odgovorov, vendar je na našo nalogo pravilno odgovoril edino pionir Franci Go-Ste, učenec osnovne šole v Mlinšah, pošta Izlake, ki naj o priliki pride ali pa pošlje po obljubljeno nagrado (šolske potrebščine). Rešitev naše računske naloge 894 milijonov gramov ali 894 tisoč kilogramov ali 894 ton. Dragi pionirji in pionirke! Preberite poročilo, kaj vse so videli učenci osnovne šole iz Loke pri Zidanem mostu na svojem poučnem izletu v Lendavi. Tega poročila smo bili izredno veseli. Pišite nam, kaj vse ste doživeli in videli na kakšnem poučnem ali drugem izletu, ki ste ga napravili. V prihodnje bomo vsako tako dobro tn zanimivo poročilo nagradili. Torej — pišite nam! Uredništvo v Trbovljah, dne 23. maje 1953 Premijo 800.000 din je dobila srečka štev, 285848. Premijo 300.000 din je dobila srečka štev 397009. Premijo 200.000 din je dobila srečka štev. 126840. Tolažilne dobitke po 10.000 so dobile srečke št: 285848 285850 397008 397010 126839 126841. Osem dobitkov po 100.000 so dobile srečke št: 316987 218046 718162 179606 780233 233072 170225 in 225213. Naslednje dobitke so dobile vse srečke, ki se končujejo s številko: 8 dobitkov po 70.000 .20517 16 dobitkov P« 50.000 .14678 50400 .95843 40 dobitkov PO 30.000 .71858 30.000 . 55163 30.000 .44931 30.000 .38236 30.000 .40423 80 dobitkov PO 20.000 .43805 20.000 . 50897 20.000 .99203 20.000 .88428 20.000 .63885 20.000 .90636 20.000 04145 20.000 .24184 20.000 . 10950 20.000 .76215 20 dobitkov PO 12.000 .82013 12.000 .10772 12.000 .93858 12400 .48378 12.000 .72406 12.000 . 69383 12.000 .54746 12.000 .16457 12.000 .1851» 12.000 .97745 12.000 .97835 12.000 .01245 12.000 .79036 12400 .49385 12.000 .47860 240 dobitkov po 8.000 .6901 8.000 ..2785 Jugoslovanske loterije 8.000 ..7168 400 dobitkov po 5.000 ..9383 5.000 ..762« 5.000 ..6857 5.000 ..3375 5400 ..6655 400 dobitkov po 3.000 ..3821 3400 .4803 3400 ..0268 3.000 ..8676 3.000 ..65C6 800 dobitkov po 2400 ...787 800 doibtkov po 1.500 ...986 1600 dobitkov po 1200 ...603 1200 ...938 8000 dobitkov po 1.000 ....51 8000 dobitkov po 500 ....19 8000 dobitkov po 400 ....16 16.000 dobitkov po 300 ....64 300 ....45 180.000 dobitkov po 100 5 100 7 USPEH HRASTNISKIH KEGLJAČEV Prejšnjo nedeljo so imeli kegljači SD »Bratstva« iz Hrastnika povratno srečanje s člani kegljaškega kluba ECZ v Ljubljani. Tekma se je končala z zmago Hrastničanov in sicer m 274:220 lest Ob tej priložnosti so sl gostje ogledali v Ljubljani tovarno »Litostroj«. Gostovanje Hrastničanov v Ljubljani je imela prijateljski značaj. Tovarišem iz Ljubljane se zahvaljujejo za lep sprejem. Iz Ljubljane so odnesli najboljše vtise. Rigo. -pQ Wi 9PO/T Zaslužena zmaga Radarja nad Tekstilcem Rudar ; Teksthac (Varaždin) S.-O (1:0) V nedeljski nogometni tekmi proti Tekstilcu iz Varaždina, ki je na drugem mestu slovensko-hrvatske lige, Je pomlajeno moštvo Rudarja zasluženo zmagalo z visokim rezultatom 5:0. Tekstilac je nastopil v običajni postavi, medtem ko so za Ru-radja igrali: Ahlin, Traun, Laznik, Blatnik, Lebar, Orač, Hu-darin, Knaus, Zupančič, Koritnik in Kralj. Nihče ali pa malokdo Je po treh zaporednih porazih Rudarja pričakoval njegove zmage. V nedeljo je pa pomlajeno moštvo Rudarja pokazalo, da je ob volji In elanu mogoče tudi to. Napadalnost mladih igralcev je prišla do izraza zlasti v drugem polčasu. Tekstilac lx Varaždina se je pokazal kot tehnično dobro moštvo, toda njegovi igralci sb imeli zelo nevaren start, kjer so bile v nevarnosti noge. Edini gol v prvem polčasu je dosegel Hudarin z enajstmetrovko v 39. minuti zaradi roke v V nedeljo. Sl* maj« 1955 vri v Zagorje, kjer bo ob 15. uri z bogatimi » številnimi dobitki velika tombola T O M B O L Es 1. KOMPLETNA DRUŽINSKA SPALNICA 2. RADIOSPREJEMNIK 3. KONJ 4. KUHINJSKA OPRAVA 5. KUHINJSKA OPRAVA ter ie 30 nadaljnjih tombol in nad 500 ostalih dobitkov! SKUPNA VREDNOST DOBITKOV ZNAŠA PREKO 750.000 DIN Po tomboli ob veselib zvokih godbe vrtna veselica. Čisti dobiček je namenjen za gradnjo stadiona in Športnega doma. Kupujte srečke, ki so v predprodaji po 50 din! Na svidenje v Zagorju! kazenskem prostoru Tekstilca. V 44. minuti sta trčila skupaj igralec Tekstilca Branilovič in naš vratar Ahlin, kjer se je gost hudo poškodoval; zlomil si je nogo. Tudi Ahlin je dobil svoje. To se mu je očitno poznalo v drugem polčasu pri lovljenju zelo težkih žog. V drugem polčasu je po drugem golu, ki ga je dal Hudarin v 49. minuti, igralec Tekstilca na tleh ležečega Knausa udaril v jezi z nogo zaradi gola. Hudarin se Je vmešal in obračunal z njim. Pristopili so še drugi igralci. ]Le s težavo se je sodniku posrečilo napraviti red. Nekaj j vročekrvnežev je hotelo posredovati, vendar je bilo vse urejeno. Igra je postala nezani-I miva, dokler se niso igralci I Rudarja spet znašli ter dosegli I tri zaporedne gole po Knausu in Koritniku ter zadnji, peti gol zopet po Knausu. j Moštvo Rudarja bo v nedeljo nastopilo v Mariboru proti Braniku, ki je v nedeljo premagal Železničarja v Ljubljani z 2:0. O srečanju v Mariboru bomo še poročali. Lahko bi jih opozorila, da je žoga zunajt KOŠARKARSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Branik (Maribor) : Rudar 80:40 (42:17) V drugem kolu republiškega prvenstva Slovenije v košarki je Rudar gostoval preteklo nedeljo v Mariboru in izgubil z 80:40. Branik je igral hitro in moderno košarko ter zasluženo zmagal. — Med tednom je Rudar igral v Zagorju trening tekmo in zmagal s 102:34. — V soboto, 30. maja, bo igral Rudar prvenstveno tekmo z ljubljansko Slavijo. Tekma bo na igrišču za OLO. NAMIZNI TENIS V TRBOVLJAH Preteklo soboto so se pomerili igralci namiznega tenisa Rudarja (Fric, Kačnik, Plevčak) z gimnazijci iz Trbovelj (Berger, Ličar, Repše). Slednji so zmagali zanesljivo s 5:V V medmestnem dvoboju v namiznem tenisu med Rudarjem in Uljanikom iz Pulja so zmagali Trboveljčani s 5:2. Pri gostih se je odlikoval zlasti Odor. Za Rudarja so igrali Repše, Fric in Ličar. Za konec šolskega leta bo namiznoteniška sekcija pripravila »Počitniški turnir*. Namen te prireditve je razširitev tega športa med dijaki in delavsko mladina O tem bomo še poročali. KOTIČEK ZA GOSPODINJE Kako negujemo lase Moja žena in jaz »... la hdco sem trn odločil, da vam zatipam to novo nalogo. Sicer st« ie malo mladi za tako odgovorno mesto, toda bili ste vedno marljivi, kar je prav hvale vredno. Torej obilo srete, mladi mož!« S temi besedami me je odpustil. Ko sem iel domov, sem sanjaril, kako drugače In lepia bo odslej moje življenje. Mnogo stvari bo treba ie nakupiti. Razume se. postopoma. Nisem Izmed Ustih, kl obešajo vse na veliki zvon. Mo/a žena bo seveda izjema. »Ljubica,« sem začel, ko sem priiel domov, »danes me je iel klical k sebi.« »AH je to tisti čedni gospod, ki sva ga zadnjič srečala na tekmi!« »Da, to je tisti. Rekel mi /e~« •Tisti, ki je rekel, da imai lepo ženo.. J* * »Da, da. Kakor sem že dejal, klical me je v svojo pisarno ...« »Lepa pisarna. Predvsem Usta krasna preproga. Se ie spomnit, ko si bil bolat} in sem mu morala prinesti nekaj poslovnih papirjev... Njega žal ni bilo, pač pa njegov tajnik. Čeden mlad mož...« •Torej, ljubica, posluša/, klical me je požrešnost svoje meje. Tako I. nekI noj, kl so ga Imeli v n?w' yorškem zoološkem vrtu Bron>'• zaglavll: hotel je požreti nek razbito steklenico od mleka, " Se je pri požiranju zadavil-