NAROČNINA
Celoletna........—
Polletna .........
Chicago celo leto -$2.*o
Inozemstvo......
* SUBSCRIPTION
One Year.......$2-oo
Half Year.......
Chicago one Year .2.50 Europe.........$300
^Kliuč do napredka jc edinost
PISARNA 1'W. 22nd St. Chicago. HI.
Telephone: Canal 98.
LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAV I GO
jSlogajači ^
"jfyjesloga tlačjf
VOLUME VI. LETO
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER u. 1919-. AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS, UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1*79.
SREDA 15. DECEMBRA 1920.
M a slikal
JERICH
STEV. (NO) 70.
Published and distributed under permit (No. 330) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A.- S. Burleson, Postmaster General.
TEDENSKI POLITICK1 PREGLED
JAPONSKA IŠČE VOJAŠKE ZVEZE Z BRITANIJO.
London, 13. dec. — Centralna časnikarska agencija je prinesla v svet vest iz Tokio, da je Baron Sakamoto priporočal japonskim vladnim kro gom, naj se obnovi angleška-japon-ska vojaška alijansa. Ta pogodba bi, kot pravijo poročila, oproščala Angleško od vsake obveznosti v slučaju spora med Japonsko in Združenimi Državami Ameriškimi.
Kakor se vidi, Japonska že javno išče zaveznikov po svetu. To pa tudi priča, da se na nekaj pripravlja, kar misli gotovo v doglednem času izvršiti. Kar je bila pred zadnjo vojsko Nemčija v centralni Evropi, enako zlo je sedaj Japonska na daljnjem iztoku.
pa je stopil dogovorjeno število korakov nazaj in je pomeril na Geor-gijev klobuk. Takoj po strelu je naš italijanski "Viljem Teli" izginil. — Policija je še dobila Georgija pri mizi. Klobuk je ostal popolnoma cel, druga usoda pa je doletela njegovo glavo, ki je bila prestreljena.
AVSTRIJA V ŠKRIPCIH.
Kakor poroča "Daily Express" ni bila Nemška Avstrija od svojega začetka pred dvemi leti pa do danes
v	tako hudi finančni stiski, kakor je sedaj. Prišlo je tako daleč, da vlada niti ne more več kupovati živil v inozemstvu. Nemška Avstrija stoji danes pred popolnim bdfti-
vi	otom.
SOVJETSKA RUSIJA ZAVRGLA NOTO ZAVEZNIKOV.
London, 13. dec. — Sovjetska Rusija je poslala zaveznikom: Veliki Britaniji, Franciji in Italiji ostro noto, kjer obsoja vmešavanje zaveznikov v grške notrajne državne razmere, o katerih ima pravico odločevati edino grški narod.
Ruski minister za zunajne zadeve Čečerin je odgovoril zavezniškim vladam v zelo ostrem tonu. Rekel je: "Če
grški narod sam zahteva kralja na prestol, se temu ne more u-pirati nobena sila. Narod je gospodar in nihče drugi nima pravice, da bi se vmešaval v njegove notranje razmere. Delavske mase grškega naroda se bodo same prebudile in oprostile imperalističnih spon, kadar bodo to one same hotele. Vsakdo ki se vmešava v notranje razmere kakega naroda, se vmešava zato, ker mu diše zasebne koristi."
Tako torej Sovjetska Rusija, oziroma njeni socijalistični voditelji zagovarjajo danes imperijaliste. No, kdo se bo čudil temu nastopu ruskih socijalistov. Saj je bil njihov oče nemški Vilček. On jih je postavil na noge v Rusiji, da so se vsedli ruskemu narodu na vrat in da mu sedaj srkajo srčno kri. Zato tudi niso pozabili dobrot, ki so jih prejeli od Hohenzolerncev. Treba jih je nekoliko poplačati. Radovedni smo kako uslugo jim bo naredil naš veliki socijalistični genij in kras slovenskih socijalistov Etbinček Kristan!? -o-
SLABO JE STAVIL.
San Francisco, Cal. — Neki Italijan po imenu Andrej Merlo, se je bahal, da ga ni v Združenih državah boljšega strelca, kakor je on. Hvalil
se je, da na precej veliko razdaljo prestreli vsakemu klobuk na glavi, ne da bi ga ranil. Neki Amando Georgi pa "mu tega ni hotel kar tako verjeti. Nekoliko časa sta se prepirala, slednjič pa sta šla stavit. Georgi je ostal pri mizi, Merlo
PROTI NASELJENIŠTVU.
V kongresu v Washingtonu so prinesli nekateri naši poslanci predlog, po katerem naj bi se popolnoma prepovedalo vsako naseljevanje v Ameriki in sicer za dobo dveh let. Celi prejšni teden so se v Washingtonu pregovarjali o tem predlogu. Odločno so nastopili proti njemu židje in kongresmana Vogel iz New Vorka in Sabath iz Chicaga, 111. Ta dva sta predlagala, kako bi se to naseljevanje dalo samo urediti. Po daljšem pregovarjanju je prišlo do sporazuma, da se omeji naseljeniš-tvo za dobo enega leta. Ako se to zgodi, bo zelo udarjena marsikaka dežela v Evropi. Tam so milijoni, ki samo čakajo ugodne prilike, da se bodo izselili semkaj. Smeli bodo priti sefrn samo bližnji sorodniki državljanov in onih, ki imajo prvi papir.
DETEKTIVI SAMI NAJVEČJI TATOVI.
Chicago, 111. — Dva mestna detektiva sta aretirala štiri železniške detektive, ker sta dognala, da so kradli na železnici. Na njihovih stanovanjih niso našli nič manj, kakor za 25 tisoč blaga. Samo v zadnjih treh mescih je izginilo na železnici za 50 tisoč dolarjev blaga.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
SVETI OČE AMERIKANSKIM KATOLIKOM.
Te dni je sprejel glavni predsednik Kolumbovih vitezov posebno pismo svetega očeta, v katerem piše sveti oče amerikanskim katolikom in jim želi vesele božične praznike. To je nov dokaz, kako visoko čisla sveti oče to organizacijo, da po nji častita vsem drugim katolikom. S NEMŠKA AVSTRIJA JE DOBI- tem jih priznava kot nekake repre-LA NOVEGA PREDSEDNIKA.
Dunaj, 10. dec. — Za predsednika avstrijske republike je bil izvoljen v narodni skupščini socijalist dr. Mihael Hainish.
drugih
katolikov.
D'ANNUNZIO DOBIVA VEDNO VEČ DEZERTERJEV.
Trst, 13. dec. — 2*adnjo soboto so prestopili prvi ubežniki italijanskih čet, ki stoje pred Reko, k D'Annun-ziju. Bilo je to moštvo štirih oklop-nih avtomobilov, "ki jo je zavtomo-bili vred pobrisalo v Reko. Trem oklopnim avtomobilom se je res posrečilo, da so brez zaprek dospeli tja, pred četrtega pa so italijanske straže vrgle ovire in so ž njimi toliko poškodovale kolesje, da ni mogel naprej. Posadka, ki se je nahajala v avtomobilu, je skočila ven in prebežala k D'Annunziju.
ANGLIJA DIVJA DALJE.
Anglija divja dalje proti nesrečni Irski. V nedeljo zvečer so državni vojaki zažgali mesto Cork in ga škoraj popolnoma požgali v mašče-j vanje, ker je bilo umorjenih zopet! nekaj policistov. Kakor znano, je Irska republika popolnoma organizirana. Ima tudi svoje sodišče, kjer se sodijo tudi vojaki Anglije. Ako ti koga umore ali povzročijo ogenj ali kakor drugo krivico nad Irci, to sodišče preišče slučaj in ako ga spozna krivim, izvede se nad dotič-nim kazen, seveda tajno, da nikdar dotičnega, ki je to izvršil, ne dobe. Tako obsodijo koga tudi na smrt; v tem slučaju ga potem seveda tudi ubijejo. Anglija postaja vedno bolj in bolj nervozna, ker vidi, da vse prelivanje irske krvi in vse krivice ne morejo ukloniti volje irskega naroda.
V tem se pa vrši v Washingtonu preiskava, kjer se zaslišavajo priče, kaj se na Irskem godi. Strašne reči prihajajo na dan, da se lahko Anglija sramuje. Samo Turška jo še prekaša. Pa če bo šlo, kakor so začeli zadnje tedne, bodo tudi Turke prekosili. Živioi dična "Qsvobodi-teljica (?) malih narodov"! — Hi-navka!
WILSON POŽIVLJA
Amerikance, naj prispevajo za fond za stradajoče evropske otroke. Washington, 13. dec. — Prezident Wilson je izdal poziv, ki v njem vspodbuja amerikansko ljudstvo, naj zloži fond v korist stradajočih o-trok v Srednji Evropi.
CARUSO JE ŽE BOLJŠI.
New York, 13. dec. — Zdravstveno stanje Henrika Caruso, ki je moral preteklo soboto v Brooklynu pri operni predstavi nenadoma odstopiti, ker mu je počila neka žilica v grlu, se je znatno zboljšalo. Njegov zdravnik pravi, da Caruso v torek že lahko nastopi v mestni operi.
zentante vseh Kako so lahko ponosni na svojo organizacijo tudi vsi Slovenci, ki so njeni člani!
Vsem rojakom po vseh naselbinah krepko priporočamo, da se pridružujejo Kolumbovim vitezom. Zlasti mladina nima boljše organizacije, kakor je ta. Tu bodo našli nekaj, česar nikjer drugje ne najdejo, in tu se bodo tudi naučili, kaj je katoliška cerkev za nje in za celi svet.
-o-
"VIŠNJEVA NEDELJA."
Kakor smo že poročali, ustanovila se je v Washingtonu posebna organizacija, katere namen je, uvesti po cel^ Ameriki takozvano "višnjevo nedeljo," to je uvesti posebne postave, po katerih bi bili prepovedani po vseh državah vse nedelje v letu: vsi "moving pictures" (kinematografi), vsi izleti, vsi vlaki bi se morali ustaviti, vse pocestne železnice, vsa gledališča, vse zabave, sploh vse razen službe božje in pa navadnih sprehodov. Temu se je uprla cela Amerika. Vendar pa je nevarnost, da bodo sedaj tudi to postavo dosegli, kakor so dosegli prohibicijo.
KATOLIŠKI BOLJŠEVIZEM.
Ko smo pred nekoliko mesci ožigosali katoliški boljševizem med nami Slovenci, so bili nekateri-, krogi radi tega zelo razburjeni, češ, da takega boljševizma ni. Te dni pa prinaša New World, škofijski tednik v Chicagu, pismo, katerega je pisal new yorški nadškof javnemu časopisju in v katerem ožigosa "Church bolshevism", cerkveni boljševizem. S tem imenom označuje nastop nekaterih "katolikov" v New Yorku, ki so prezrli cerkveno oblast in jo v jasnosti hoteli osramotiti, tako -kakor slovenski.
Kakor smo že poročali, so imela na zahvalni dan newyorška irska društva v stolnici sv.mašo zadušnico za rajn. županom mesta Corka. Ravno nasproti katedralki pa je klub bogatinov, ki so imeli razobešeno britansko zastavo. Že pred sveto mašo je množica zahtevala od upravitelja kluba, naj odstrani to zastavo, kar je tudi storil. Tudi policija mu je svetovala, ker drugače vzame sam nase odgovornost za morebitno razburjenje ljudstva.
Med mašo jo je pa nazaj dal. Po maši je šla pa razburjena množica nad zastavo in so jo kamenjali. Anglija je dobila nekoliko "katolikov", ki so pa potem javno napadli nadškofa in cerkveno oblast in jo obdolžili kot nekako povzročiteljico teh nemirov. Seveda jim je nadškof dobro odgovoril in povedal, da so se s tem pregrešili zelo proti cerkveni disciplini, ker so javno to storili. "Ti nevedni katoliki so zakrivili s tem "lep košček cerkvenega boljševizma", pravi nadškof..

KOLEDAR AYE MARIA ZA LETO 1921. _
smo razposlali vsem cenjenim naročnikom predplačni-kom Razposlali smo ga tudi na vse cenjene gg. zastopnike po .vseh naselbinah. Prejeli smo že obilo zahvalnih pisem, v katerih se rojaki zahvaljujejo za krasno delo.— Koledar stane 50c. — V stari kraj ga pošiljamo za 60c. Vsa naročila naslovite na: -"AVE MARIA" 1849 W. 22nd Street Chicago, 111.
+ * * * * * + + * + + + + + * + * * + * * * * * *
Spomnite se svojih domačih!
Božični čas je tisti čas, ko se vsakdo spomni na svoj rojstni kraj, na svoje sorodnike. Zato bo prav, da se jih spomnimo tudi letošnji Božič, jim pošljemo kaj za praznike in jim olajšamo njih bedo.
V takih slučajih pa si zapomnite, da Vam nihče ne bo poslal denarja v stari kraj ceneje, kakor mi, Mi Vam računamo cene istega dne, ko prejmemo Vaš denar.
Sedanje cene za pošiljanje denarja v Jugoslavijo in zasedeno ozemlje so:
lir
300	kron	.........$ 2.60	50
400	»»	.......	100
500		........ 4.50	200
600	»»	......... 515	300
700	»»		400
80	-»»	......... 6.85	500
900	»»	......... 77°	600
1000	>J	......... 8.50	700
5000	J9	■........42-50	800
10000	»	......... 81.00	900 1000
............5 2-3'
" ............................4.62
" ............................8.74
" ..............................12.86
" ............................16.98
............................21.10
" ............................25.97
" ............................30-04
" ............................344s
" .........................3908
" .......................43-2O
Vsa pisma naslavljajte na: ..
EDINOST
1849 West 22nd Street
Chicago, 111.
♦ * * * * * * * * * * * * *



EDINOST.
Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press«
1849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98.	Chicago, in.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by
Slovenian Franciscan Fathers 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Right is might
Šestega decembra se je začelo zimsko zasedanje naših obeh zvezinih zbornic v Washingtonu. Pri tej priliki je predsednik Wilson, kakor vselej imel tudi nagovor na obe zbornici, da jima da svoje vladne načrte za to zasedanje.
Poslanica je mojstersko delo velikega Wilsonovega duha. Gotovo bode prišla v* zgodovino kot ena izmed najbolj mojsterskih, kar jih je kapitol v Washingtonu čul do sedaj od kakega predsednika.
Posebno so značilne njegove besede, katere jemlje iz ust našega velikega predsednika Lincolna. Pravi: "Ohranimo vero v prepričanje: da " right is might! — pravica je sila in v tej veri si upajmo prav vse, .da bomo spolnili svojo dolžnost tako, kakor jo razumemo."
Pravkar se je nam Slovencem zgodila velikanska vnebovpijoča krivica. Prodali so del našega naroda v sužnost'Italijanov. To so naredili oni zaslepljeni državniki, ki verujejo v "might is right" (majt is rajt) sila je pravica. S silo so na razkosali in s tem naredili pravico.
Kako velika tolažba so toraj za nas Jugoslovane te krasne Wilsonove beseda iz ust Lincolna! Pravica je sila. In ta sila je na naši strani!
O, da bi se naši slovenski narodni voditelji doma zavedli tega! O. da j bi si tudi oni postavili kot glavno načela svojega prihodnjega delovanja: Right is might! Ne bojmo se! Res so nas za sedaj zasužnjili. Vendar right is might! Pravica bo zmagala prej ali slej! Ne udajmo se. Ne uklonimo se, pa če cel svet pride na nas! Lahko nam uklenejo v še težje verige naše roke in noge, pravice pa ne bodo mogli ukleniti!
Nove nade za ameriško trgovino.
Ameriški farmerji pričakujejo, da se bodo cene bombaža, žita, koru ze in drugih farmerskih produktov, ki sedaj padajo, le malo ali pa nič izboljšale. Drugi veščaki pa trdijo, da je to edina pot, ki se da po njej priti nazaj k normalnim razmeram. Pravijo, da bo padanje cen ameriških produktov izenačilo tujo valuto ter omogočilo evropskim narodom, da si pomagajo nazaj k normalnim razmeram. To bi pomenilo velikanski napredek na mednarodnem trgu. Evropski narodi se bodo začeli oja-čevati v finančnem oziru in se bodo povspeli tako daleč, da bodo mogli plačevati Ameriki dolgove, ki so jih napravili tekom minule vojne.
Ta recept sedaj morda ne bo ugajal farmerjem, resnica pa je, da je to najboljše zdravilo za sedanje zamotane svetovne razmere in lahko smo uverjeni, da se bomo sčasoma vsi okoristili ž njim. Trgovski veščaki v Ameriki so prišli do zaključka, da je bodočnost ameriške industrije, kakor tudi bodočnost vseh drugih narodov odvisna od zdravega svetovnega trga. Če evropski narodi že sedaj kupčujejo z Ameriko, ko je nji-V ova valuta tako nizka, koliko smemo šele pričakovati od njih, kadar bo njihova valuta zrastla. Edino na ta način more Amerika upati, da bo dobila v doglednem času nazaj denar, ki ga je bila posodila evropskim narodom.
Po najnovejših poročilih presega tonaža našega izvoza nekako osemkrat tonažo uvoza. Pri tem pa moramo vpoštevati, da tonaža izvoza še vedno raste. Izvažamo po večini surovi materijal, med tem ko uvažamo največ manufakturnega blaga. To priča, kako si Evropa prizadeva, da bi prišla nazaj v normalne razmere in izboljšala svojo valuto.
Francija je samo v zadnjih desetih mescih importirala za 13,861,-939.00 frankov raznega surovega materijala. Izvažala pa je v taki množini, da je plačala z izvozom ves uvoz in kakor kažejo računi, bo imela ob koncu tega leta že lep prebitek. Enako je z Nemčijo; tudi ona dobiva veliko surovin ter prodaja svoje svoje izdelke Angliji, Švedski in Holandski. Vse kaže, da se nahaja svet na poti, ki vodi ven iz finančne zadrege nazaj k predvojnemu stanju. Veljava evropskega denarja bo vedno rastla, in čim večjo vrednost bo imel evropski denar, tem več se bo zanj kupilo na ameriškem trgu. To se pravi z drugimi vesedami, c-a bo morala Amerika vedno več producirati in vedno več postaviti na svetovni trg, kar pomenja za ameriško trgovino napredek in vspeh.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
Avondale, Colo. — Prejela sem vaš krasni letošnji koledar "Ave Maria." Prav vesela sem ga bila, Lepa vsebina in pa te krasne slike, katerih se mora vsakdo zveseliti. Posebno me je zveselilo, ko sem med slikami opazila tudi sliko Rev..Jerneja Ponikvarja, župnika pri sv. Vidu v Clevelandu. Nisem jih še videla preje. Rojeni pa so ne daleč od moje rojstne vasi. Bog jih ohrani zdrave in zadovoljne med svojimi fara-ni! —
^iZelo me užalosti, ko berem večkrat kake napade na Vaše katoliške liste, posebno na Father Zakraj-šeka. Bog se res usmili takih podle-žev. Prišel bo čas, ko se bodo spomnili svoje napake, toda mogoče bo prepozno.	Tereza Centa. k
Indianapolis, Ind. — Bajgali, ka ko sem pa razburil neke kroge s svojim zadnjim dopišem. Baje bodo protestirali, da opero tistega, ki sam ve, da je kriv. Toda jaz pa pravim to-le: Bratje, dokažite, da' ni res? Morete po vesti reči, da se ni tako izrazil, kakor sem pisal? In če ne morete reči, da ni res tako govoril, čemu potem protest? Ali se ne boste še moTj osmešili? Jaz pa ostanem pri tem, kar sem pisal in vsi veste, da imam prav, pa če pri tem sto protestov sklenete. Resnice kak protest ne bo odpravil. Saj je bilo res grdo, ali ne, da se tak mož tako izraža. Morete odobravati?
D. Č.
Leadville, Coll. — Dragi g. urednik:— Dasiravno je moja naročnina za "Ave Marijo" že davno potekla, mi jo še vedno pošiljate, ker
"EDINOST"_
veste, da ne bcm poz-iH' na ta dobri katoliški list. Saj bi bil že prej obnovil naročnino, oa ko imam vedno polne roke dela! Pred poldrugim mescem sem si tudi kupil novo hišo.
\ Leadville je sedaj jako malo Slovencev. Kar razkropili so se. — Naj
vec jih je šlo na^aj na vzhod- Jaz delam skoraj med samimi Mehikanci. Zima se je že tukaj naredila, ker je pred par dnevi padlo precej snega. Z Bogom!
John Vidmar.
Pinetop, Minn. — Cenjeno ured-ništvoTr^-Za poslani Ave Maria koledar se Vam najlepše zahvaljujem. Prav lep je in mi zelo ugaja. Te dni je padlo pri nas malo snega. Sporočam Vam tudi, da smo dne 17. novembra dobili sinčka Antona Frančiška. H krstu ne vem, kdaj ga bomo peljali, ker je daleč in mrzlo zdaj v tem času. — Pozdravljeni!
Ana Plemel.
leč, ko zagledam kakega pol stre-ljaja od sebe tri srne in enega srnjaka s prekrasnimi rogovi. Brž hočem vzeti puško z rame, a nesreča
daljšem govoru delovanje našega društva glede mladine. Enako je tudi duhovni vodja, naš g. župnik povedal kolike važnosti je to naše
nikoli ne počiva, kakor pravijo, — delovanje za naselbino. — Sklenilo puško sem bil pozabil tam, kjer sem se je, da se društvo udeleži korpo. sedel. Hitro tečem po njo in takoj rativno slovenosti praznovanja nato zopet nazaj nad srne, ali že ni | glavnega društvenega praznika V bilo ne duha ne sluVia več o njih. stolnici 1. nedeljo meseca januarja Torej že druga nesreča, sem zdihnil Ce bo le mogoče, odpeljali se bo
sam pri sebi.
Že nekoliko nevoljen sem začel hitreje hoditi in res sem spodil nedolžnega zajčka iz grma. Živalica se mi je tako lepo postavila na strel, da bi je najslabši strelec ne mogel zgrešiti. Pomerim — sprožim — pok ! Grem gledat, kaj je. — Zopet nova lovska smola; ubogi zajček je bil, tako razmesarjen in razstreljen, da ni bilo kaj pobrati. To imaš! — Slabe volje sem se obrnil domov, s I pesmji^ prazno torbo seveda.
V tej lovski sezoni pojdem še en-	.	~~~ „
krat na lov, morda ho drugič kaj več ! .	UL ~ D™stvo sv. Juri-
sreče. Ako bo, Vam bom že sporočil.!J*' k' n°S' .d.° Sedaj. Prve"s*vo v ke-Udani Vam	[ gljaski vojni, je minuli teden v to-
mo tja z avtomobilom. Tako lepe udeležbe še ni bilo pri seji od ustanovitve, kakor je bila preteklo nedeljo. Društvo je s svojim nastopom naredilo velik utis.
Naši otroci se pripravljajo, da bodo na svetega Štefana dan priredili v cerkveni dvorani prvo svojo božič-nico. Igrali bodo igro "Na betle-hemskih poljanah." Manjši otroci bodo pa nastopili v več manjših
Forth Monroe, Va. — Cenjeni g. urednik: — Vam in vsem naročnikom Vaših listov želim prav vesele božične praznike! — Tukaj imamo prav toplo vreme, kakor bi bilo mesca marca" in si skoraj ne . moremo misliti, da se bliža božič, temveč velika noč. — Vaši udani:
Jos. Mihelič.
-o--
Eveleth, Minn. — Tukaj v Eve-lethu se je delalo do sedaj še vedno dobro. Zaslužek je različen. Ti-j sti, ki delajo v jami, imajo skoraj vsi kontrakt, to je : eni za^užijo več in drugi manj, kakoršen prostor že ima kateri. Tukaj, kakor po vsej Minnesoti kopljejo železno rudo. — Tisti, ki hočejo kaj več zaslužiti, da zamorejo pri tej neznosni draginji preživeti svojo družino, morajo zelo trdo delati. V zadnjem času so začele cene nekoliko padati, ali kaj, ko čujemo, da nam bodo tudi plače znižali! Pa si pomagaj, ubogi delavec, če si moreš! Delodajalci bodo že tako gledali, da nam bodo več plače vzeli, kakor se bodo pocenila živila in obleka, da bo delavec vedno na ' zgubi.	j
Dne 30. nov. je umrla Marija Fi-lipovič, v starosti 39 let. Zapušča 8 otrok; najmlajši' je star blizu dve leti. najstarejši pa 13 let, — neuto-lažiljivega moža in dve sestri. Žena je bila blagega značaja in povsodvja-ko priljubljena. N. v. m. p! —
F. G.
Leo Stupica.
-o-
Chicago 111. — Lepo in mirno se razvija naša župnija sv. Štefana pod
rek napovedalo boj "Danici". Xa obrazih vojnikov, ki jih je poslala Danica na fronto, si opazil od začetka nekoliko boječnosti, vkljub temu pa so dvakrat zmagali, najbrž iz
vodstvom sedanjih naših duhovni-	omagan, najbrž iz
kov, katere imamo. Sednj so trne	3 U P	SV°Jim kaPetanom- ki
duhovniki tukaj, ki so si delo raz-	Jf ,kaZal	"^P^magljivo vstrajnost.
..... _	I n k-n iif» cAfln 1 T^inion «« .___•
I m
»veča "> ncf
> štiri maše vsako ne-
mhajila s •J Uk Pri
vidu
o mnn.
-erln.

vsak nostih ie
smo lepo ;->>»»2.iosr devetdncnicc pred praznikom Brezmdadežnega Spočetja. Oltar Matere Božje je bil krasno ozaljšan z žametastimi in belimi pregrinjali in p številnimi lučkami. Nad osemdeset sveč je gorelo okrog kipa Marijinega vsaki večer.
Zadnjo nedeljo je pa imelo naše j^" Banfch društvo mož in fantov Najsvete-šega Imena svoje četrtletno skupno sveto obhajilo in shod. Prvikrat smo možje prikorakali v cerkev pred
Tako je sedaj Danica na tretjem" j mestu! Bitka se je takole razvijala:
vseh po bo
ljudi. Imeli J Danica :
F. Rovtar F. Bicek . M. Kosčak
Društvo s\ F. Banich . A. Gregorich
. 160. . i7i.
•131-
138
-3
169 139
402-.4
Jurija:
t
----102..157
----164..141
.....125..131
■434
155 1/9 . 169
391..429..502
.HI	HH.	Zadnjo soboto pa se je spoprijel
sveto mašo lepo v 4oIgi vrsti, kakor j Mladeniški klub z Društvom sv. je po pravilih predpisano, pod vod- i Štefana. Mladeniški klub se je boril stvom našega maršala Mr. Johna iza življenje in smrt. Vsled kapita-Omana. Dva duhovnika sta delila nove odsotnosti je moral prevzeti sveto obhajilo med sveto mašo.- Tu v°dstvo armade drugi, ki sicer še ni se je pokazalo, da gre sveti Štefan zadosti izvežban za tako odgovorno
mesto, vendar je pa pokazal, da bo enkrat še izvrsten vojskovodja. — Vspehi so bili sledeči:


Tioga, Wis.
V hribih se dela dan, v hribih žari. Bratje, le ven na plan, na vrh planin!
Le hitro pokonci, da gremo brž na srnice, oziroma na srnjake (ker letošnje leto ni dovoljeno streljati srn, temveč le srnjake), sem si mislil prvega dne lovske sezone zgodaj zjutraj. Torbo sem si natlačil s kruhom in z domačimi klobasami, pa steklenico "munšajna" sem vtaknil notri, da si bom lahko dušo privezal, če mi bo zmanjkalo srčnosti. Tako oborožen sem Vrgel še "rifle" čez ramo, vtaknil v žep lovsko dovoljenje in nameril korake protij gozdu. Prav potihoma sjem hodil brez mojega običajnega petja. Bal) sem se, da si ne bi odganjal divjačine, če bi preveč pel, zato sem se raje zatajeval.
Hodil sem £e kake tri ure po gozdu, ne da bi videl eno samo žival. Lahko si torej mislite, g. urednik, da sem postal truden in lačen. Zato odložim svojo prtljago, sedem na bližnji parobek in odprem torbo — ali strah in groza, "munšajna" ni bilo nikjer. Nisem ga sicer izgubil, ampak iz steklenice je lepo počasi scurljal tja po torbi. Na mojo srečo pa je bil "ljubi kruhek" toliko pameten, da ga je nekaj popil. jZado-voljiti sem se moral s klobasami in kruhom ki se je namočil v ''munšaj-nu". Ta prva nezgoda me je tako prevzela, da sem pozabil na lov in na vse srnjake. Ko sem se nekoliko pokrepčal, sem jo zopet mahnil naprej. Morda sem hodil eno miljo da-
krepko naprej. Zvečer je bilo u novih mož in fantov sprejetih v društvo. Pri večerni seji, ki je bila ena izmed najvažnejših celega leta, so bile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili predsednik Mr. Fr. Banich, podpredsednik Mr. John Oman, maršal Mr. Leo Mladič, tajnik Mf. Jakob Turšič, zapisnikar Mr. Mat. Čagram, blagajnik Mr. Martin Kresemec. — Starejši bratje
(Big brothers) ki imajo dolžnost Ij" Petrovčič.....
skrbeti za našo pokvarjeno mladi- j F Kosmach.....
£ ČIKŠ ..V^!'-'--■•■»••-
Prah. Predsednik je pojasnil v'
Mladeniški klub :
J. Kosmach........164. .80.. 173
F. Merlak..........179. . 164.. 136
J. Merlak..........193. .266. .212
536--5'°--5-1
Dr. Sv. Štefana:
J. Terselich........138. .168. .
.. 143 .149..191..175
X. +
+ + * + * + * * + + + + + + * + + + * +
4*3--533- 486
______1	4'j- •JJJ• •'
i ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ?
TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval, kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar!
_RADI.TE1G^ oznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi m okolici, kakor tudi širom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi!	•
NIHČE Vara ne bo naredil prošnje (affidavit)
za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi!	J
KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje
vZ h J 'V r ? d°TVine> tedai P^ite nam in mi v am bomo dali brezplačna navodila.
POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreci vsakomur, po najnižji ceni!"
Pisma naslavljajte vedno na:
JERIC & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja.) ^ 1849 W. 22nd ST.,	CHICAGO, ILL.
X +
* + + + * * + * + + * * * £ **

"EDINOST"
Novice iz Jugoslavije.
nova meja med jugosla.
vijo in italijo.
Med Italijo in kraljevino SHS je ugotovljena meja, ki teče z gore Peč, ki je na meji treh dežav (Italije, Avstrije in Jugoslavije) do gore Jalovec in od tu dalje po razvodni črti med soško in savsko kotlino od Korena pa do Triglava, potem po razvodju od Bohinja do severoiztočnega pobočja gore Možič, tako da se dotika Vogla, Lavševiča in Kuka. Od se-verno-vzhodnega pobočja Možiča gre meja na vzhodno pobočje Porez-na in od tu na zapadno pobočje Ble-gaša m sicer tako, da ostanejo Davče Jugoslaviji, Novaki pa Italiji. Od tu dalje gre meja na vzhodno pobočje višine Bevk tako, da ostanejo vasi Leskovica, Kopačnica in Sa-vodnje v Jugoslaviji,"oba prelaza pri Podlanišču pa Italiji. Od višine Bevk do vasi Hotederšica gre mejna črta tako. da ostanejo vasi Javorji dol, Žiri, Opale, Hlevišče in Rovte ter Hotederšica Jugoslaviji, Praprotno brdo, Vremik, Breznik, Zavratec, Medvedje brdo pa Italiji. Od tu dalje gre meja do vasi Zclše tako. da pušča kraje Planino, Unec. Zelše in Rakek Jugoslaviji. Od Zeis do Čab-ranke gre meia triko, da pušča Jugoslaviji Dolenjo vas, Dolenje jezero in Otok. Dalje se razteza meja do Bičke gore in Piece, tako da ostane Leskova dolina Italiji. Meja gre dalje do Cabranke, ki bo tialijanska s kolovozom vred, ki pelje n? vzhodni steni Snežnika. Od višine Trstenika gre meja preko višine $17, se obrne od Židov j a, potem države boide črta do vozne ceste iz Rupe v Kastav in v ovinku zapadno do vasi Mizeri in Trinajstiči. potem doseže vozno cesto iž Matuij v Kastav in nato severno točko vasi Ru-beši.
Še spomladi so nam Italijani ponujali mnogo več, kot smo dobili
danes, a takrat je naša belgrajska vlada odklonila. Danes pa so nam vzeli vse, kar so poželeli in gospodje Vesnič, /Trumbič in Stoj a-npvič niso Slovencev prav nič vprašali, temveč so velik del naše zemlje kar le mogoče hitro prepustili italijanskim roparjem. Niti tega si niso izgovorili, da bi dobila 600.000 Slovencev in Hrvatov, ki ostanejo v italijanskemu suženjstvu, kakšnih pravic, medtem ko so obljubili, da bodo vsakega Italijana, ki živi na našeh tleh, čuvali noč in dan, da se mu ne zgodi kakšna krivica.
Žalostna smrt. V Kranj se je podal 29. oktobra 62 letni kočar Janez Zevnik, po dobače Kokolc, da nakupi gospodarske predmete. V Kranju je pil precej žganja in je, ko se je vračal domov v Praše, večkrat padel in se na čelu pobil. Ko ni mogel na gozdni poti od Dru-lovke naprej več hoditi, se je pod Bregom vlegel na vrečo in je za-j spal. Ker oče ni prišel domov zve-i čer, ga je šel njegov sin Pavle iskat po cesti proti Kranju, toda ni ga ^šel. Ko ga je drugo jutro zopet iskal, ga je našel ležati na gozdni poti nezavestnega in premrzlega. Sin je odpeljal očeta z ročnim vozičkom domov, kjer je popoldne ob| 2. uri umrl.
mesa in 9 žemelj in izpili 3 litre vina, je eden od banditov potegnil iz žepa samokres, ga nameril proti gostilničarki, katera se je vsa prestrašena umaknila v kuhinjo, bandit je pa ustrelil za njo, toda je na srečo ni zadel. En rokovniač je ostal v gostilniški sobi z velikim a.žem v ioki, drugi je pa stal s puško.pri vratity gostilniške sobe; oba sta domačinom grozila s smrtjo in pazila na nje. Dva rok »vnjača sta cdfc.'a v prvo nadstropje v spalno sobo Novakove, v ka * sta odprla in preiskala vse oma-e in skrinje in odnesla; 12.000 K. v bankovcih. 90 C-lrii ov po 20 K, 1 5 srebrnjakov po 5 K, 20 srebrn j a.co v po 2 K in 40 sreb- njakov po . K:. dalje zlato mos^i verižico, vr ;dno 3000 K, kožuh. \ieden 1000 K, 1500 K papirnatega drobiža, 2 zlata prstana, vredna 800 K, zlato brožo, vredno 600 K, žensko zlato vratno verižico, vredno 1000 K, telovnik, vreden 800 K in srebrni pas k narodni noši, vreden 800 K. — Rckovnjači so nato zagrozili domačinom, da se četrt ure ne smejo premaknit* mesta, ker bodo vse postrelili, če ne bodo ubogali, nato so pa izginili proti de-markacijski črti.
ŠIRITE LIST "EDINOST".
Roparska tolpa iz zasedenega ozemlja. Dne 24. oktobra 1920 ob 7. uri. zvečer so prišli v gostilno vdove Marije Novak iz Brekovc v
, v,
občini Ziri, ki leži na samoti ob deželni cesti Žiri Logatec, 4 neznani rokovnjači, od katerih so se trije vsedli za mizo v gostilniški sobi in zahtevali jedi in pijane, s katero jim je tudi postregla. Četrti rokovnjač ic pa ostal v veži pred vratmi in je s puško v roki zabranil domaČim izhod iz sebe. Ko so ob 9. uri zvečer rokovnjači pojedli tri porcije
©®®®©©©©©gKS©©®g^
T\r. HOLLANDER
urs-h. o. stern Uentists
1355 E. 55th St.	vogal St. Clair Ave.
nad lekarno.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedelj&h.

PO ZNIŽANI CENI!
Pridite in izberite si izmed 2500 hlač ki jih imam v moji zalogi. Kupite si lahko pra znične hlače ali pa za delo. Istotako imam bogato zalogo moških oblek, volnenih srajc za praznike in delavnik. Pri meni dobite tudi naj boljše volnene zimske jopiče (sweaters). Vse dajem po znižani ceni!
Za vse se Vam priporočam
JOSEPH FRANEK
1748-1751 W. 18th St.
Chicago, 111.


VAŠA OBLEKA
Pozor!
Pozor
bo zgledala kot nova ako jo prinese te nam čistiti, barvati ali popraviti Mi tudi Vašo staro obleko prenare dimo po novi modi.
FRANK'S DRY CLEANINC CO
Telefon: Central in Rosedale 5604
Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke.
COLLIN WOOD — PODRUŽNICA I55I3 WATERLOO RD.

—Ako želite dobrih in trpežnih o-blek, površnih sukenj, klobukov, s-rajc, spodnjih oblačil itd., potem pridite k nam, kjer boste najboljše postrežem v vsakem oziru.
Naše geslo je:
"Enake, poštene in
zmerne cene vsem.
JELINEK & MAYER, lastnih Corner Blue Island Ave., and 18th Street.
ZABAYA
V gostilni. — Potnik: "Jutri zjutraj me zbudite ob sedmih s prav sladkim poljubom 1"
Sobarica: " Da, gospod, bom že našemu hlapcu naročila."
Zagrozil jim je. — Star brodnik (pri izkrcanju): "Veste, ljube moje dame, jaz Vas ne morem vseh naenkrat prenesti na suho. Kar lepo po-trpite, če ne, bo moralo iti po starosti r
Iz šole. — Učitelj: "Povej mi e-nostaven stavek!"	9
Učenec: 4'Konj vleče voz." Učitelj: "Zdaj pa napravi 1 z tega velelni stavek!" Učenec: "Hi!"
Že preumno. Bankir: Moja hči dobi najprej stotisoč dolarjev, po
moji smrti pa dvakrat toliko/'
Snubec: "In kdaj bo to približno?"
Posvetilg/se mu je. — A.: 'Vi ste
priredili včefaj slavnostno pojedino, ne? Sicer se pravi: norci prire-rajo pojedine, pametni ljudje jih pa obiskujejo/
B.: "Hm — torej zato Vas ni bilo!"
Prva misel. — Trgovec: "Seveda imam dinamit, pa ga ne smem kar tako prodajati."
Šestletni deček: "Oh, oprostite,_
nisem vedel, da ste — poročeni!"
"Goske" med seboj. "Zakaj se neki napravi toliko ženitovanjskih potovanj ravno v Italijo?"
"No, to je vendar jasno: ker je tam veliko tunelov."
ŠIRITE LIST "EDINOST/
Pozor!
rO
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. A' zalogi imam najfinejše postelje in rno-droce. raznovrstne peči zaj)lin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predme-te za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
• A. M. KAPSA
(General Hard we store)
2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL.

+ + + + + + * + +
4.4.4, 4.4,4,4.4.4.4.4,4,4,4.4. 4.4,4,4.4,4,4.4,4,4,4. x
C. STUART Sl SON, " *) *
Ima v zalogi vedno mehki in trdi premog in vsako vrstne drva za kurivo. Premog prodaja na tone in v vrečah. V slučaju da se selite, Vam najceneje pre-" pelje pohištvo. On Vam je na razpolago za vse slučaje. Kadar ga potrebujete pridite na:
Pokličete ga lahko per telefo- 1657 W. 22nd STREET, Roosevelt 7524. CHICAGO, ILL.
nu
* + *
X 4* 4* 4*4* 4* 4* 4* 4*4* 4* 4* 4* 4* ♦♦♦♦♦♦ •I** jj<

POKLIČITE NAS!
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
ANDREW GLAVACH
1828 West 22nd Street	"Kadar pokličete na telefon, rabi-
Chicago, 111.	te vedno štev. Canal 5889."

S


... . ^ rggx .
edinost"
KRIŽARJI.
godorinoki roman v Itinh dcHh. Spisal: H. Sienkiewich. Po*lov.: PodrmrskL
(Dalje.)
Šele v četrtem letu po Zbiškovi že nitvi je bila graščina dogotovljena od zgoreliških in močidolskih, kakor tudi sosednih rok, zlasti starega Volka iz Brezove, ki se je bil jako spoprijateljil z Matijcem, ko je ostal po smrti svojega sina sam na svetu, med tem pa je naklonil svoje srce Jagjenki in Zbišku. Matija je okrasil sobane z vsakovrstnim plenom, ki ga je bil zaplenil z Zbiškom, ali onim, ki ga je bil pripeljal po Ju-randovi smrti iz Spihova. K vsemu temu je dodal še opatove dragocenosti in vse to, kar je Jagjenka od doma prinesla; šipe za okna je dobil iz Seradza ter tako prekrasno uredil svoje stanovanje- Zbišek z ženo se je preselil v novo trdnjavo še, le v petem letu svojega zakona, ko1 so bila postavljena že gospodarska' poslopja, kakor hlevi, kuhinje, kopeli kakor tudi drugi podzemeljski pro-' stori, katere je dal Matija napraviti iz samega kamena, samo da so bili! trpežnejši. Sam Matija pa se ni preselil v graščino, marveč je rajše ostal v svoji stari hiši, in na vse proš-' nje Zbiška in Jagjenke odgovarjal tako-le:
44 Jaz hočem umreti ondi, kjer sem se rodil. Glejte, za časa vojne med Naleči in Grimaliti je bil Bogdanec popolnoma požgan. Zgorele so vse stavbe, vse koče, da, tudi ploti, samo hiša je še ostala. Ljudje so govorili, da se streha radi množice mahu ni hotela vneti, jaz pa si mislim, da je bil to milost in volja božja, da se še semkaj vrnemo in se tu znovič dvignemo. Dokler smo se mi boje-, vali po svetu, omenil sem jaz večkrat, da se nimamo kam vrniti, toda nisem govoril resnice. Res, gospodariti ni bilo na čem, niti kaj deti v usta, pač pa je bilo kje stanovati. Vidva sta mlada, to je kaj drugega ;; jaz pa si mislim, ker nas ni zapustila ta stara hiša, da je tudi jaz ne smem zapustiti."
In ostal je. Vsekako pa je rad zahajal v graščino, da se je čudil njeni lepoti in velikosti ter primerjaje jo z nekdanjo staro hišo, se je rado-val ob enem tudi pri pogledu na Zbiška, na Jagjenko in na svoje vnuke. Vse, kar je bilo videti v grašči-
ni, je bilo večinoma njegovo delo, a vendar ga je napolnjevalo z občudovanjem in ponosom. Časih je k njemu zahajal stari Volk, da se je raz-govarjal ž njim pri gnjišču, ali pa ga je on obiskal v Brezovi. Nekoč mu je tudi povedal, kaj misli o tem novem redu.
' 'Vidite, da se mi zdi časih Vse to zelo čudno. Znano je, da je bil Zbišek v Krakovem in na gradu pri kra lju, kjer je bil skoro izgubil glavo, v Mazoviji.v Marburgti in pri knezu Janušu — Jagjenka je tudi od-rastla v izobilju, toda lastne gračine vendarle nista imela.... In sedaj je to tako, kakor bi nikdar ne bila živela drugače.... Hodita, pravim vam, po sobanah, hodita in hodita ter dajata povelja, in kadar se utrudita — pa se vsedeta. Pravi kaštelan in kaštelanka. Imata tudi sobo, v kateri obedujeta ^ ^»vojo družino, in v njej so lepe klopi zanj, za njo pa nekoliko višje, med tem ko vsi dru-s^i sede nižje ter čakajo, dokler si gospodarja ne napolnita svojih krožnikov. Tak je tam dvorski običaj, da se mora človek spomniti, da to ni nikako velika gospoda nego najbližji r<^ki, ki mene, starca, na rokah nosijo, me posajajo na prvo mesto in me imenujejo svojega dobrotnika."
4'Za to ju je tudi Bog* blagoslovil," omeni stari Volk.
Na to je pokimal otožno z glavo, napil se medice, razkopal z želez-nom drogom oglje na ognjišču ter dejal:
"Ali mojega sina ni več!" "Volja božja!"
"Da, da! Starejši, bilo jih je pet, so že poprej poginili. Saj veste. Toda tako je volja božja. Vendar poslednji je bil izmed vseh najkrep-kejši- Pravi Volk, ako bi ne bil poginil, bi imel morda danes tudi že svojo graščino."
"Ko bi bil rajše poginil Čtan!"
"Kaj ta Čtan! Njemu je lahko naprtiti mlinski kamen na hrbet, toda kolikokrat ga je moj Volk namlatil! Moj sin je bil vitežki izvežban, Čta-na pa bije njegova žena po ustih, kajti on je sicer močan, toda bedast človek."
'.Ej. to je res!" potrdi Matija.
Pri taki priložnosti je povzdigoval do nebes ne samo Zbiškovo vi težko obnašanje, marveč tudi njegov razum, ker se je v Marburgu slavno boril z najslavnejšimi vitezi, s knezi pa se je razgovarjal tako,
H
Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
«•17 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MO KF OBLEKE po naročilu točno in ceno.
"KOLEDARJI."
CENJENIM ROJAKOM širom Amerike naznanjam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih "KOLEDARJEV" za leto I921, kateri bodo zelo primerni in pravi okrasen za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati jih v staro domovino.
Ko sem se nahajal doma v domovini, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske pošiljatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete veliki Ameriški stenski koledar, jim s teh naredite veliko veselje. —
— Letošnji koledarji so eno izmed najboljših kar sem jih še kdaj imel. Pri tem da so 20 x 28 inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, in z besedami označene dneve državnih praznikov in drugih zgodovinsko-važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi slika starca in starke s pesmico v slovenskem in angleškem jeziku, ki je prmerna vsebna in olepšava koledarjem. — Za 25 centov komad pošljem s poštnino vred, bodi si v Ameriki ali v staro domovino.
Pošljite takoj po uzorce in naročite si koledarje v pravem času za v staro domovino. Denar pošljite vselej na:
ANTON GRDINA
1053 E. 62nd St.	Clevlaned, O.

j kakor bi orehe grizel. Hvalil je nje-j govo varčnost in njegovo dobro go-J spodarstvo, brez katerega bi mu . graščina kmalu pojedla imetje. Ker pa ni hotel, da bi si stari Volk mislil, da bi se moglo kaj takega zgoditi, je dodal z zamolklim glasom:
,'Nu, po božji milosti imamo mi vsega blaga dovolj, mnogo več nego je ljudem znano, toda ne pravite o tem nikomur."
Ljudje pa so si domišljevali in govorili zlasti o onem bogastvu, ki sta ga pripeljala bogdanska viteza iz Spihova. Govorili so, da so denar kar v vrečah, peljali iz Mazovije. — Matija je posodil znatno vsoto denarja tudi mogočnim bojarjem na Konecpolju in to je do dobrega u-verilo prebivalce po okolici o njegovih "zakladih". Vsled tega je čin}dalje bolj naraščal ugled bog-danskih gospodarjev, in Bogdanec nikdar ni bil brez gostov, Matija pa, dasi jako varčen, jih nikdar ni neprijazno glecfal, kajti ye&el je, da to pomnožuje slavo njegovega rodu.
^^tem so imeli večkrat kršče-nje, kar se je vselej dovolj truščno. Neko leto je po Velikem Šmarnu priredil Zbisek veliko gostovanje za vse sosede, katerega so se udeležile tudi piemenitaške žene in deklice, da se inagledajo vitežkih običajev, da ae4 dovolj naslušajo bojnih pripovedk fer de'sitega naplešejo z mladimi ^lemrči. Stari Matija je bil rnoefto v^sel pri pogledu na Jagjenko in Zbiška, ker sta bila tako gos-podska. Zbišek je bil krepkejši in bolj moški in dasi je bil pri svoji krepki rasti videti nekoliko premlad je bil vsekako v svoji bogati in sijajni opravi tak, da je ne le Matija, marveč tudi marsikateri drugi plemič rekel sam sebi: "Za Boga. to je pravi knez, ki sedi v svojem gra-
du." — Pred Jagjenko pa so pogo-
stoma poklekovali oni vitezi, ki so poznali zapadne običaje, ter jo prosili, naj bi bila ona gospa njihovih mislij — takcf je ona kipela zdravlja, mladosti in lepote. Sam stari graš-čak na Konecpolju, kPje bil vojvoda seradski, se je čudil njeni nenavadni lepoti, in primerjal jo z jutranjo zarjo, da, celo z jasnim solncem, ki daje svetu svetlobo ter celo stare kosti ogreva z živim ognjem.
XXV.
Vendar v petem letu, ko je bila letina nenavadno dobra in ko je že nekoliko mescev nad ovršenim straž nim stolppm plapolala zastava s "Topo podkvo" in je Jagjenka srečno povila že četrtega sina, kateremu so' dali ime Jurand, je rekel stari Matija Zbišku:
"Vse nam pojde po sreči, in ko bi
jedno, pa rad mirno umrjem." nam gospod Jezus podelil še samo (Dalje prhodnjič).
ZAKAJ TRPETI?
Revmatiču.-, nevralgične in bolečine v
miSk'nh bo hitro odpravljene h primer0 uporabo
&PAIN-EXPELLERJA &
Tvorniška znamka reg. v j,at. ur. Zdr. dr.
Glejte, da dobite pristnega—alavneea že več kot 50 let.
Zahterajte SIDRO tvornt&ko znamko.

Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. ■
Novi Severov Almanah sa teta 1081 Ja iaiaL Dobit* f a pri »rojem lekarju. Na < atana nit če (■ ne dobit«, nam pUUta In prileti te sa 2c pottno tnanko.
Varujte svoje otroke
pred vznemirjajoče m zimskem kaži ju a tem. da imate t hifti vedno
SEVERA'S
Cough Balsam
(preje Severov Balzam za pljuča). Povzroči naglo od pomoč, dela dihanje lažje in
i» Navadni kašelj, SL°1££<££:
ko povzroči resne bolečine, toda
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
(Severovi Tableti proti prehladu In gripi) so zanesljivi za od pomoč pri prehladu v kratkem času. odvajajo resae posledice in
Po vseh
preprečijo gripo ali inJiuenco7 lekarnah. Cena T
30c.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA

BENJ. BASKERVILLE, D. D.S.
Zobozdravnik
Se priporoča vsem Jugoslovanom-
Njegov urad je na:
Mfe^Fanal 5426-	22og W. 22nd St
■B - 5	Blizu Leavitt ulice
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., ^	Chicago. 111.
Tel.: Canal 4108
če ste varčni pii eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, i845 \Y\ 22nd St., Chicago-
^mmiTTTM^
M^llllllllllllllll^llliiiiiiiiiiiim
IMIllllllllllllll^

Pameten je ta, kdor hrani!
•
—	Kako dolgo bomo zdravi in zaposleni, tega nihče ne ve, to ve samo bodočnost. Premislite, kako dobro bo enkrat za Vas in kako boste hvaležni samemu sebi, ako si kaj prihranite za slabe čase. —
—	Kadar pa vlagate v hranilnice svoj denar, tedaj pazite, kam boste vložili svoj težko zasluženi denar!
—	Vlagajte svoj denar v varne in zanesljive banke, kjer Vam ne bodo dajali samo obresti, ampak tudi garancije za Vaš shranjeni denar!
Ta priliko pa Vam nudi:
METROPOLITAN STATE BANK
Ki je pod državnim nadzorstvom in zelo zanesljiva
Njen kapital je: $200,000.00

m
Njen prebitek je: $.45,000.00
Posluje na:
2201 WEST 22rid STSEET, CHICAGO* ILL.
Bančne uradne ure so:
Pondeljek, Sreda, Četrtek in Petek: od 9. A. M. - do - 4. P. M.
Torek in Sobota: od 9. A.M. - do - 8.30 P.M.
S
a
m
s