Št. 9. Marlbos», «lis© februarja 1008, Tedaj XUI. Ia&aja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izven avstrijske «toželo 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol. tigfeovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — ■ Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprta reklamacije so poštnine proste. Nekaj o volilni preosnovi. Celo šumo zborovanj je priredila INarodna stranka preteklo nedeljo po Slovenskem Stajerju in sicer, kakor pravi, z namenom, da pouči naše ljudstvo o nameravani volilni reformi v štajerskem deželnem zboru. Pred nami ležijo poročila o teh zborovanjih. Mnogo se je na teh shodih govorilo, toda eno je gotovo, da jo še Narodna stranlqa sama potrebna temeljitega pouka o volilni reformi. Svoj® najboljše ljudi so poslali zadnjo nedeljo na zborovanja, toda njih govori nam dokazujejo, da njii inteligenca ne presega poMčne izobraženosti, ki jo dobi pri nas vsak obiskovalec naših socialnih kurzov* Slovenska krščansko-socialna zveza bi storila liberalni stranki in njenemu slabienm privesku veliko uslugo, ako bi za njene voditelje priredila poučni tečUi. da bi ne hodili več s prazno slamo med naše ljudstvo, Le majhno kost hočemo vreči pred liberalce, da bodo imeli vsaj kaj glodati. Izjavljamo pa koj, da je to, kar zapišemo, le naše zasebno mnenje, kajti odločitno besedo imajo v tem oziru govoriti le Slov. kmečka zveza in naši deželni poslanci. Ti pa še gotovo sedaj ne bodo javno pokagalli svojih kart, ker bi jih videli tudi Nemci, pred katerimi jih je treba skrivati. Narodna stranka je seveda tak|o neumna, da s« ni držala enake taktike. Hvala Bogu, da ni imela v rokah drugih kart kakor škartindelje, nasprotniki torej niso' mogli nič videti, ker naši liberalci niso imeli nič pokazati. Naše načelno stališče je: splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor. Vemo pa, da nam vlada tega še danes noče do voliti. Vsled tega moramo iskati tako volilno reformo, ki bb naši načelni zahtevi po splošni in enaki volilni pravici najbližja. Vedeti moramo tudi, kaj hoče ohraniti vlada na dosedanjih volilnih redih. To so edino le predpravice vele-posestva. Vl^a še hoče nadalje imeti v deželnih zborih sebi poslušno veleposestniško kurijo. Računati moramo torej z veleposestniško kurijo! Toda zahtevati pa nam je vendar obenem, da se ta skupina modernizira, Ida pridejo v to skupino vsi veleposestniki ¡¡n ne samo oni, ki so v deželni deski. To se bo dalo doseči. Tudi od tega ne smemo odstopiti, da se narodni manjšini slovenskih veleposest- ■ ni kov postavno zajamči razmerno število zastopnikov, j Ce zajamčimo vladi veleposestniško skupino, četudi moderniziramo, in sebi razmerno število zastop- nikov v veleposestvu, potem pa ni nobene ovirei, da se za vse druge volilce vpelje splošna in enaka volilna pravica nekako po vzoru novega volilnega reda za državni zbor. Pravimo „nekako po vzoru", ker nam ta red ni povsem vzoren. V državni zbor volimo Štajerci 30 poslancev, izmed teh Slovenci sedem. Volilni okraji bi lahko ostali, samo da vsak okraj voli po dva poslanca. Slovenci v kmečkih občinah torej 14. Za naše slovenske volilce po trgih in mestih bi morali izvoje-vati seveda tudi primerno., postavno zajamčeno za-stopstvo. Samo volilna reforma, na tej podlagi izpeljana, ; bi pri sedanjih razmerah dala Slovencem vsaj neko- ; liko primerno zastopstvo v deželni zbornici. Se enkrat P a izjavljamo, da so to le zasebne misli pisatelja teh vrstic, ki ni hotel nikakor s tem segati v pravice Slov. kmečke zveze in njenih deželnih poslancev, katerim gre tukaj • odločilna beseda. Pisatelju je segala le velikanska ubožnost na pametnih mislih, ki jo je pokazala Narodna stranka zadnjo nedeljo na svojih zborovanjih, globoko v srce, in j iz usmiljenosti do duševne revščine1 n^aših liberalcev .; je napisal svoje misli o volilni reformi za štajerski . deželni zbor. Kurzovec. Politični ogled. ; — Delegacije bodo sklenile svoje zasedanje j dne 2. ali 3. marca. — Državni zbor,, ki se' snide 17. marca, se bo bavil s proračunom, delavskim ministrstvom in trgovinsko pogodbo s Srbijo. Upati je, da državni zbor reši proračun do velikonočnih počitnic. — Kranjsko. Pri deželnozborskih volitvah v skupini kmečkih občin so pri volitvi dne 21. t. m. zmagali z velikansko večino vsi kandidati Slovenske j ljudske stranke, katere smo priobčili v zadnji številki. Vsi katoliški kandidati so dobili 17.446 glasov; liberalnih, socialdemokraških, takozvanih neodvisnih in razcepljenih pa je bilo komaj 3244. V okraju Vipava in Idrija, kjer je pred 6 leti zmagal liberalec, je izvoljen kandidat S1. L. 9. z 1061 glasovi, liberalni kandidat je dobil komaj 454 glasov. Liberalizem je na Kranjskem popolnoma poražen. Vrli štajerski kmetje, posnemajte pri prihodnjih deželnozborskih volitvah kranjske tovariše! — Goriško. Na Goriškem bodo deželnozborske volitve: dne 2. marca v splošni skupini; kandidati S. L. S. stranke so: dr. Anton Brepelj, zdravnik v Gorici, Jožef Fon, državni poslanec v Gorici, in dr. Fr, Pavletič, odvetnik v Gorici. Kmečke občine volijo dne 4. marca; kandidati S. L. S. so: dr. Ant. Gregorčič, državni poslanec v Gorici, Anton Kosmač, župan v Cerknici, za tolminsko glavarstvo, Ivi Berbuč, deželni odbornik v Gmci, Anton Klančnik, župan v Podgori, Miha Zega, posestnik v Kanalu, za goriško glavarstvo. Skupina trgov voli dne marpa; S. L. S. podpira kandidata Leopolda Jon-ko, vele/posestnika v Bovcu. Liberalci so že tudi večinoma povsod postavili svoje protikandidate. — Na Češkem so bili pri deželnozborskih volitvah liberalni mladočehi popolnoma poraženi. Največ poslancev je pridobila agrarna stranka. —i Volitve na Tirolskem, Dne 19. t. m. so se pričele deželnozborske volitve na Tirolskem in sioen v kmečkih občinah. Do sedaj je izvoljenih 22 krščanskih socialaev, 6 italijanskih konservativcev in 4 pristaši italijanske krščanske ljudske stranke. Zmagal ni noben liberalec, — Italijanski sosed. Italijansko obrežje ob Jadranskem morju, osobito pa beneške lagune, so i» nekaj časa sem popolnoma pripravljene za vojsko.: Utrdbe so preskrbeli z novimi topovi, lagune so zaprte z minami in s torpedi. Izdelani so tudi načrti za napad in obrambo glede na skupno sodelovanje italijanske armade in mornarice. Grade se podmorski Čolni za obrambo pristanišč in lagun, Italijani imajo v Avstriji veliko vohunov in so zelo dobro poučeni o vsem, kar se zgodi v naši armadi. Italijanski vojaški list nam to dokazuje. List objavlja dopis iz Avstrije, ki izvaja: „Avstrijskemu generalnemu štabu ni ostalo prikrito, da je iltalijansko obrežje od Benetk do Brindisija našpikano s težkimi topovi. Zato pa hoče bolj utrditi opirališča avstrijskega brodovja in pa dalmatinsko obrežje. Vojaške oblasti so premestili v Sibenik, ker niso bile dovolj varne v Zadru." — Svobodomiselna država. Na severnem Fran-coskiem obiskuje šolo izmed 305.000 otrok samo 252,000. Ostalih 53.000 nihče ne poučuje. Vzrok: manjka šol, ker so se zatrle redovne, država pa denarja nima, da bi nove zgradila. V ¡okraju Herafnlt se o šolski obveznosti niti govoriti ne more. Ne sme se pa misliti, da branijo verski stariši otrokom v šolo — ne — ravno svobodomiselni o šoli ne marajo nič vedeti.- Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubee. Iz hrratekega Marko Kr»jnc. {Dal}«.] Tako kriči in preklinja nad pjim Lolič ter pokliče svojo ženo, ki je stala s Tahom nedaleč proč, pa fi preda konja. Kakor najspretnejši dragonec zajaše žena konja in ga zapodi po cesti. 2upnik se komaj vzdigne s tal. S solzami v očeh gleda divjo ženo ter jo s sklenjenimi rokami prosi, naj ne muči dalje ubogega konja in naj mu ga da nazaj. Hudobno se režaje se postavi kastelanka pred župnika, rekoč: Konj mi zelo ugaja! ter požene žival Še besneje. Zdaj se obrne župnik k Tahu, ki ga je s porogljivim nasmehom gledal in ga prosi, naj ne dopusti, da grajski ljudje pred njegovimi očmi kakor razbojniki šiloma jemljejo tuje blago! Tah se Še hudobneje zareži pa pravi: Kje stoji v svetem pismu, da moraš imeti ti konja? Namaži si parklje s svetim oljem, pa dobiš perutnice! V tem prižene Lolička konja nazaj, ftefi, d» ji ni treba konja, ker jih je na gradu že itak prav mnogo, pač pa ji je treba denarja za velikonočni kruh. Koliko mi daste za konja?, ga( vpraga, r* gaje se. Danaiaja Knežič je ostrmel! Kako naj on kupi konja, ki je vendar po vsej božji in človeški pravici njegov? Ko pa mu Tah reče, da ni drugače, kakor da izvleče mošnjo, seže starček globoko v suknjin žep, • potegne iz njega mošnjiiček s petimi ubogimi dolarji, ki jih ponudi blazni ženi: Evo, vzemite, to je vse, kar sem si z velikim trudom prihranil za Velikonoč! Žena skoči s konja, zgrabi pohlepno za denar, oropan starček pa potrt zajaše zopet konja in krene proti Zagrebu. Tah, kastelan in kastelanka pa so še dolgo klicali za njim: Ali te nismo dobro oskubli, črnec farški? V tem pride Peter Bošnjak, in naznani Tahu, da Stubičani nočejo dati iz rok ključev od svojih kleti. Grajščak visoko vzdigne glavo rekoč: Bomo videli, ali mi bodo pokorni ali ne! Letošnjo Velikonoč praznujemo v Stubici! XII. „Pri priči mi predajte kletne ključe t" Napočila je Velikanoč, praznik spravne daritve. Daleč po bregovih se je razlegal glas zvonov gornjestubiške cerkve, ki stoji sred trga. Ali danes s« zdi, kakor da ne vabijo k veselemu slavlju, ampak k največji žalosti. Ljudje gredo v cerkev, a!i žalostni in potrti. Tah je zapovedal, naj s« po maši zberefa pred aerkvijo vsi gospodarji in naj mu oddajo ključe od svojih vinskih kleti. Susjed in Brdovee je ž« oropal ta pesjaaski grajščak, zdaj prida vrsta na Stubioe. 6tevilktt ima „Gospodarske Novice« k Grdak je svetoval kmetom, naj ne dajo ključev, Tah pa pravi, kdor se protivi, izgubi svojo glavo. Sila ljudstva se je zbralo v cerkvi. Vsakdo moli tiho svojo molitvico, med njimi tudi Matija Gubee. Pred cerkvijo stoji četa štajerskih mušketirjev, pred njimi na konju Tah, Maša je končana, a ljudstvo ne gre iz cerkve* Tah zapove mušketirjem, naj iztirajo ljudstvo s silo iz cerikve. Mušketirji pridrve v cerkev ter začnejo goniti ljudstvo s pestmi, puškinimi kopiti in grobimi kletvami — kakor zabito živino — iz božjega hrama. Župnik kleči pred oltarjem, dviga roke k Reš-niku sveta, Šepeče vročo molitev za svoje ovčice in gorke njegove solze močijo mrzli oltarni kamen. Visoko dvigne Tah glavo in zaupije: Psi kmečki, ali ste slišali mojo zapoved? Pri priči mi predajte kletne ključe! Tedaj stopi pred grajščaka visok, belolas starec in reče: Kralju smo dali, kar je kraljevega, gospodu, kar je gospodovega, a to je naše, tega ne damo! Ne damo, tako nam Boga!, zakliffle Gubeo in vzdigne roko. Ne damo, ne damo!, zagrmi vsa množica z obupnim glasom. Tah zažene svojega konja takoj za četo in za- pave: Streljajte! Udarite! Pobijte pse tlačanske! Mušketirji namerijo puške, množica strahu za-trepede. V hipo zagrmi strašen strel, dim zakrije t prlV .fpo, iTakozvane šolske komisije pa si ne upajo poseči vmes, kajti njih člani so ■ pbslianci, ki < se sv(oi(im vo-lilcam poid nobenim pogojem nočejjo in ne smejo zameriti. To je tista svobodomiselna vzor-država, ki koraka vsemu napredku na čelu! Maia psiiii^a siSšnanHa. Dne 2 0. f e b r,: Portugalska kraljica Amalija dobiva neprestano pretilna pisma, ki zahtevajo, da kraljica s kraljem Emanueloin nemudoma zapusti deželo, ker jih sicer čaka ista usoda', kakor je zadela kralja Karola in prestolonaslednika. — Tudi med Srbijo in Crnogoro so postale napete razmere. iTorej je sedaj skoraj cela Evropai1 napeta. — V Bosni in Hercegovini se širi protiavstrijska agita-oija. — Italija bo zopet zgradila ob avstrijski meji veliko trdnjavo. Dne 21. februarja: Vlada je v začetku mislila zavarovati samo industrijske delavce, sedaj pa zahtevajo krščansko-socialne stranke, da se zavarujejo tudi obrtniki, mali in srednji kmetjo ter poljski delavci. Vsled tega prejdioge o zavarovanju ni mogoče tako hitro izdelati kakor se je mislilo. — Nemški cesar, ki je kupil na otoku Korfu vilo Ahi-leon, last rajne cesarice Elizabete, se poda letos na ta otok in vzame seboj stotnijo vojakov. — V Maroku blizu Settata so bili baje Francozi tepeni; general Amade pa pioroča, da je pognal Maročane v beg. Dne 22. i b r.: Ruska policija je zasledila zaroto proti velikemu knezu Nikolaju in proti ruskim ministrom. — Stališče naučnega ministra Mar-cheta in pravosodnega ministra Kleina je omajeno, tako sq poroča danes z Dunaja. — Mestni svet v Neapolju na Italijanskem je sklenil z 51 proti 1 glasom, prositi parlament, da ostane šola verska. — O porazu Francozov v Maroku se poroča, da je bil napaden samo en oddelek, ki si je moral z bajonetom narediti pot skozi sovražnika, da se je mogel vrniti v mesto Buznika. Sumi se, tla so Francoze izdali Marokanci, ki so jih vodili. — Dunajskemu županu Luegerju je v Lovranu nekoliko boljše. — Portugalska vlada* namerava sklicati ,parlament, katerega je diktator Franco razpustil, koncem marca. —• Turčija se baje nahaja v silnih denarnih zadregah. Mnogo uradnikov že od meseca avgusta ni dobilo plače. D h e 2 3. f e b r.: Lizbonska policija je našla več listin, iz katerih je dognala, da se namerava napad na kralja, ki je tudi dobil več pretilnih pisem, naj odstopi, sicer bo umorjen. — Od 1. 1909 bo začela Kitajska šteti leta po Gregorijanskein koledarju. — Si L'. S. na Goriškem je imela danes 12 volilnih shodov, ki so bili izredno dobro obiskani. Dne 24. februarja: Na Japonskem je nastal nakrat velik denarni polom. Dve veliki banki v Tokio ste propadli, druge so pa v silni denarni zadregi. — Portugalski kralj Manuel je odpustil 240 dvornih uradnikov svojega očeta. — Bivši italijanski minister Nasi je bil zaradi goljufije obsojen na 11 mesecev zapora. Dne 25. f e b r,: V proračunskem odseku se je sprejel predlog, da se opusti počasi loterija. — Avstrijska delegacija jo sprejela predlog, da se povišajo plače častnikom in. moštvu. — Združene ameriške države bodo porabile za utrjenje Filipin šest in pol milijonov dolarjev. — Na portugalskem dvoru je vse potrto, ker so prepričani, da v kratkem izbruhne revolucija. — Koroški nemški kmetje so imeli! včeraj v Celovcu zborovanje,, na katerem so si ustanovili svojo Kmečko zvezo. Mame novice. * Duhovniške vesti. V začasni pokoj stopi radi bolezni č. g. Anton Pinter, kaplan v Vuzenici; na njegovo mesto pride č. g. Jožef Panič, dosedaj provizor v Pilštanju. * Imenovanje. Minister za uk in bogočastje je imenoval c. g. dr. Avguština Stegenšek, profesorja na mariborskem bogoslovju, konzervatorjem osredne komisije za preiskavo in ohranitev umetno-zgodovin-skih spomenikov. Čestitamo! * Sijajna zmaga Slovenske ljudske stranke na Kranjskem je katoliško kmečko ljudstvo na Štajerskem napolnilo z velikim veseljem. V vseh kmečkih volilnih okrajih so bili izvoljeni sami odločno katoliški možje, vseh skupaj 16, Ni jeden liberalec ni prodrl, čeprav so v nekaterih krajih liberalci delali s takimi sredstvi, kakor pri zadnjih volitvah v državni zbor Narodna stranka v Savinski dolini in slovenjgraškem okraju. Vsi poskusi, vse nakane liberalcev, vsi napori naprednjakov so bili zaman, liberalizem leži na tleh, in nad Kranjsko plapola zmagonosno zastava S. L. S.! Ko mi svojim kmečkim tovarišem na Kranjskem na sijajni zmagi srčno čestitamo, storimo ob enem trden sklep„ da bo vsak spodnještajerski kmet storil svojo dolžnost in vse, kar je potrebno, da bo povsod na slovenskem Štajerskem in za vselej zavladala zastava krščanske, narodne in prave ljudske stranke ! Narodna 'stranka škodljivka mladine. Žalosten propad slovenske gimnazijske mladine v Celju, ki se je v bengalični luči pokazal ob koncu prvega tečaja, je dejstvo, ki je v širni javnosti vzbudilo veliko pozornost ter prave rodoljube napolnilo z globoko žalostjo. Kaj bo z našim narodom, če je njegov naraščaj tako slab? Kaj bo z našo domovino, kako more napredovati, če pa njen „up" tako nazaduje? In vzroki? „Narodni List" sam priznava, da je v prvi vrsti vzrok, da je mladina premalo marljiva. In zakaj ni bolj marljiva? Zato ker nima smisla za učenje, za resno delo, ki zahteva, da človek sebe zatajuje ter napenja svoje moči. Ideal te mladine je liberalizem, zabavljanje proti veri in duhovnikom, svobodnjaštvo v besedah, v obnašanju, v vživanju. Zastrupila pa je ozračje, katero diha v se celjsko dijaštvo, Narodna stranka. Ona ima propad tamoš-njega dijaštva na vesti, naj se še toliko zvija in to zanika. Kako more mladenič ostati pošten in vnet za svoj poklic, če vedno prebira „Narodni List"? In kaj naj porečemo o „Svobodi", o tistem skrajno nesramnem in predrznem listu, ki mu je bil kot prvi urednik podpisan Špindler, urednik „Narodnega Lista"? Ali ni med glavnimi podpiratelji tega nežne, mlade duhove morečega lista tudi g. dr. Kukovec, še! Narodne stranke? Nf| boste se torej izmuznili, gospodje pri Narodni stranki, vaša dejanja vas obsojajo! Prišli bodo časi in so menda'že tukaj, ko bodo za svojo upanje ogoljufani stariši preklinjali tiste, ki so umsko zastrupili ali vsaj duševno pohabili njihove otroke. Prišel bo pa tudi čas, ko bo narod izrekel uničujočo obsodbo nad takimi ljudmi kot grobo-kopi našega ljudstva. Svoje somišljenike pa prosimo in rotimo, naj z vestno pozornostjo pazijo na to, da Narodna stranka lie zanese svojega morečega strupa tudi med mladino na deželi. Na to pazimo kot na punčico svojega očesa! * Kmečka zveza hujša kot Turki. Koliko slabega so Turki storili krščanskim narodom, kako so ropali po njihovih deželah, z nezaslišano krvoločnostjo morili kristjane, požigali hiše in vasi in mesta, koliko trpljenja so povzročili, je dobro znano. Turek je sploh zgled fanatičnega, nasilnega in su- rovega razdejalca in sovražnika. Pa še hujši sovražnik je S, K. Z. Kako in komu ? — s strahom povprašujete vi pošteni slovenski kmetje. To očitanje vam je vrgel v obraz „Narodni List", ki piše v. številki z dne 20, febr. na tretji strani: V Kmečki zvezi „ima učiteljstvo ljutejšega sovražnika nego v Turkih." Sedaj pa slovenski kmfetje veste, da ste proti učiteljem hujši nego Turki. In kako ravnate ž njimi? Vi smrtno sovražite učiteljski stan, njegove člano preganjate, nečloveško trpinčite, sekate iim glave ter jih natikate na kol — vsaj Turki so tako ravnali!' In vi, slovenski kmetje, ste še ljutej&i kot Turki. — V imenu slovenskega ljudstva zoper tako ne-Čuveno sramotenje kmečkega stanu odločno protestiramo. Mi nismo nikaki Turki, temveč vemo dobro ceniti pomen izobrazbe. Mi spoštujemo dobro učitelje, ki z velikim trudom odgajajo našo mladino. Zahtevamo pa, da je ta odgoja krščanska, in zato ne maramo liberalnih učiteljev in takih, ki jim je po godu svobodna Šola. Liberalne učitelje pa zopet opominjamo, naj vendar pomislijo, kako slabo Rfd&go jim dela njihovo glasilo „Narodni List" s tem, da v kmečkem ljudstvu vedno in vedno vzbuja srd in pa ogorčenjo zoper učitelje. Učitelji naj nikdar «o pozabijo, da so zavoljo ljudstva tukaj, in ne ljudstvo zavoljo njih. Dobre učitelje pa kličemo, naj se vendar enkrat temeljito otresejo največjih škodljivcev svojega stanu ter naj pogumno stopijo na stran našega katoliškega kmečkega ljudstva! * imenovanja uradnikov. Zadnja imenovanja uradnikov so izpadla zopet neugodno za Slovence. Kdo je temu kriv? Katera stranka nosi krivdo? Mi vemo iz ust naših državnih poslancev, da se naše uradništvo v svoji liberalni visokosti noče obračati do kmečkih zastopnikov, zato tudi poslanci Kmečke zveze lahko pri vladi oddajajo samo načelne proteste. Vso krivdo na imenovanjih nosi Narodna stranka, ki je stranka naših liberalnih uradnikov. Zadnji protestni shodi Narodne stranke bi se torej naj ne obračali samo na vlado, ampak tudi na nezmožne in nemarne liberalne poslance, ki ne storijo svoje dolžnosti, čeprav se uradniki obračajo do njih. Kake korake je n. pr. storil Ježovnik zaradi zadnjih imenovanj? Uradniki, vprašajte svojega zaščitnika! >3 RoMek se hoji posledic, ki jih' ima njegovo glasovanje za nujnost predloga, v katerem se zahteva odprtje mej. Za to se pere v „Domovini" in napada svojega tovariša dr. Benkoviča, čeravno na shodih trdi, da bi ž njim in njegovimi tovariši tako rad v enem klubu skupaj sedel! Liberalna odkrito^ srčnost! Robleka pa imenujemo sokrivega, da se bode sedaj bržkone gotovo uvažala srbska živina v Avstrijo. To je posledica Roblekovega in njegovih tovarišev glasovanja za nujnost Rennerjevega predloga, s katerim se zahteva tudi odprtje mej. Roblek je sokriv tega udarca, ki bo ga dobila naša živinoreja. Volilci so itak že sodili o Robleku s Torglavcn vo izvolitvijo. Toda Roblek še ni odložil mandata, čeprav mu volilci ne zaupajo več! 15 Dr. Benkovič—KoMek. Slavno uredništvo! Prosim vas uljudno, da v odgovor na odprto pismo gospoda državnega poslanca Fr. Robleka, objavljeno v zadnji številki „Narodneg)a Lista" in naslovljeno na mene» priobčite sledeče: Ni res, da som na občnem zboru Slovenske kmečke zveze za Štajersko dne 6. t. m. trdil, da je g. tovariš Roblek glasoval za odprtje mej. Pač pa sem na 'izrečno tozadevno vprašanje, stavljeno na mene potom medklica tekom govora, resnici primerno povedal, da je eden poslancev Narodne stranke glasoval za nujnost obravnavanja predlogov socialdemokratov, v katerih se med drugim zahteva otvoritev srbske in drugih mej za za trenotek cerkveni dvor — in grozna slika se pojavi iz megle! Tu leži čvrst fant, tam se valja v krvi žena, zopet na drugem mestu se bori s smrtjo nedolžno dete, poleg njega pa omahuje krvaveč starec. Zemljo napaja nedolžna kri, a besni vojaki še bolj udrihajo in mlatijo po zbegani množici. Ljudstvo beži, Tali se zopet prikaže na konju ter z peklenskim veseljem in zadovoljnostjo gleda to mesar-jenje. Naenkrat se zažene z golo sabljo proti cerkvenim vratom, kamor se je hotel Matija Gubec ranjen skriti, in že zavihti nad njim sabljo, ko se prikaže med vratmi . župnik z razpelom v roki ter zavpije: ■Na tej skali sezidam svojo cerkev in peklen-. ska vrata je ne bodo premagala! Krvolok otrpne, roka mu omahne in ves divji odjaha na grad. V tem trenutku prijezdi iz Zagreba podžupan Juro Raškaj, ki ga je bil Grdak takoj obvestil o groznem počenjanju Tahovem, in zapove v imenu banovem, da se kmetom niti las ne sme skriviti. Prišel je žalibog prepozno! V cerkvi kleči župnik in moli za dušo nedolžnih žrtev, po gori pa se razlega glasen jok Vdov in plač zapuščenih otrok . . . Tretji dan po Velikinoči blagoslavlja župnik brdovski tri kmete, ki se odpravljajo k samemu kralju s pismom, v katerem jim je župnik napisal vse rano tlačenega kmečkega ljudstva. »Vsi štirje molijo k pravičnemu Bogu, da bi razsvetlil vladarja, da jim pomore vsaj on, ki jim je še »dino upanja 1 XIII. „Preklet hodi, prešesinik!" Lep poletni dan. Nič več ni videti kmečke krvi pred stubiško cerkvijo. Kmetje so se vrnili v dobrem upanju od kralja, ki jim je bil obljubil, da bo ukrenil vso, kar se bo dalo, da jim zboljša stanje. In vsa okolica se je umirila in trdno upala na kraljevo pomoč. Gospo Jeleno je težka bolezen prikovala na posteljo; smrt jo vleče v grob, a ljubosumnost jo zadržuje pri življenju. Vse je zvedela, čisto vse . . . Zvija se po postelji, moli, preklinja, joka, a njen mož T ah se kakor navadno zabava pri mladi pro-šestnici Lolički. Mesečina lepo obseva pokrajino, Tah pogleda skozi okno, srce mu, zaigra in radostno zakilče Lolički. Glej, dušica, kako se ta kmečki pes zdaj ziblje na drevesu! Nečistnica ti je rekel, a zdaj ga kljuvajo črni krokarji! In oba se zlobno-veselo nasmejeta. Ravno v tem času pa je prišel na grad tuj človek, ki jo zahteval, naj ga takoj, peljejo pred Ta-ha, ker prihaja v kraljevem imenu. Peter Bošnjak užge svečo, pelje tujca v stanovanje kastelanovo ter potrka na vrata. Tah naglo odpre vrata in srdito zakriči, kdo je tako predrzen, da si ga upa vznemirjati, in to tako *pozno po noči. Tujeo mu odgovori, da je kraljev človek, odda mu pismo pod velikim pečatom kraljevskega odvetnika, pa «odide. Tah razmota pismo, zafcne brati, vztrepefl» in •blodi ter r»č« srdit« Lolidki: i Naš kralj me kliče pred sodnijo, kjer se sodi kri : za kri. Hitrih korakov hiti Tah v gornje stanovanje, i Na pragu ga že čaka sluga ves bled pa reče: Milostivi gospod, gospa — — — Tah samo mahne z roko, ne< pusti slugi, da izgovori ter gre v spalnico svoje žene. Ustavi se pred njeno posteljo. Jielena. izbuli svojo grozne oči na T aha, plane kvišku, potegne svoj poročni prstan z roke in zakriči z zadnjimi močmi: Proklet bodi prešestnik! S temi besedami vrže svojemu možu«.' prstan pod noge, zagrabi se za prsi, zahropo in pade mrtva na vznak. Tah a zazebe kakor led. In v ušesih mu nekaj šepeče: Kri za kri! XIV. Vsi so kričali togotno, da je Tah krvolok. Dno 2. julija so začeli kraljevi ljudje hoditi od kraja do kvaja ter, zbirati črna grehe Tahove in muke nesrečnega ljudstva. Kanoniki zagrebški, vsi župniki po okolici i» oba podžupana zagrebška* Raškaj in Mrnjavčič, so polagali roke na razpetega Boga, vsi so kričali to-gotno, da je Tah krvolok in divja zver. In vzdigne se ves okraj, več stotin kmetov pride pred kraljeve ljudi prosit praVice; saj so oni tudi ljudje, a ubija jih gosposka zver. Ko se ljudsko v Stubici zbere na sod pred kraljevimi ljudmi, dvigne ponosno svojo glavo kmet Matija Gubeo, položi roko na srce in reče: «M« B*fl»*4mtM.J uvoz tuje ; živine; izrecno sem povdarjal, da imata ta predloga marsikatero dobro zrno, da so pa ravno s tem predlagatelji hoteli prikriti in doseči njih glavni namen: otvoritev srbske meje za uvoz živine. Na razne medklice sem izjavil, da ta zadeva sploh ue spada na občni zbor naše stranke, ker za svoje glasovanje je vsak poslanec odgovoren le svojim vo-lilcem. Osebe g. tovariša Robleka se nisem dotaknil. Vse opazke o neresnici v pismu g. poslanca Robleka so tedaj povsem neutemeljene in se opirajo zgolj na netočna časniška poročila, katera s tem popravljam. Svetoval bi le g. tovarišu poslancu Rob-leku, da naj resnično poročanje zahteva v krogih, ki mu stoje mnogo bližje in ki se posebno v zadnjem času odlikujejo po pačenju resnice, „hčerke božje", zlasti kolikor se moje malenkosti tiče. Z velespošto-vanjem udani dr. Ivan Benkovič« državni poslanec. * Značaji! Na občnem zboru Kmečke zveze v Celju je govoril'tudi znani ljudski govornik g. Peter Novak iz Slove(nske Bistrice. Navduševal je navzoče, naj vztrajajo na strani Kmečke zveze, naj njihovo navdušenje ne poneha, marveč se vedno bolj in bolj razvija! To so porabili ljudje pri celjski „Domovini" ter se zagnali v „kremenit značaj" g. Petra Novaka, češ, pri ustanovnem shodu Narodne stranke predlansko,-leto je govoril navdušeno za liberalno Narodno stranko, sedaj pa zopet za klerikalno Zvezo. Kolikor je nam znano, se g. Peter Novak ustanovnega zborovanja Narodne stranke ni udeležil, torej tudi tam ni mogel govoriti! Onega zborovanja Narodne stranke se je udeležil znan'i socialni demokrat Novak iz Slovenske Bistrice in je tam tudi govoril. To gotovo vedo tudi ljudje pri „Domovini", da narodnjak g). Peter Novak in socialni demokrat Novak nista identična, pa kaj njim to mar? Oni postavijo resnico na glavo, samo da, morejo lopniti po Kmečki zvezi. Kje so torej značaji! ? Fej vam, ki delate s takimi sredstvi! * Tržno vesti. Nenavadno veliki padec žitnih cen v zadnjem času na inozemskih tržiščih je ostal brez upliva na naša tržišča, ki se še vedno ponašajo z jako visokimi cenami. Ta teden je bil precej miren. Efektivna pšenica je izgubila tekom tedna okoli 10 do 15' v. Kupčija s turšico je jako majhna, avstrijski oves se znatno ponuja, vsled tega pritiska na ogrsko blago. V splošnem je mnenje mlačno, tendenca medla. Kupčija je neznatna, promet majhen, ni pravega zaupanja, Tudi poročilo ogrskega poljedelskega ministrstva, da so setve na Ogrskem v slabem stanu, ni prineslo življenja na tržišča. Bu-dimjieški špekulantje bi še rogoviliii, ali kaj, ko imajo to smolo, da ni kupcev. Milini se jako rezervirajo. Kakor se trdi od zanesljifve strani, ima prva roka še precej blaga, 'ampaki ga krepko drži, med tem ko razpolaga kupčija s premajhnimi mlini ne s prevelikimi množinami vseh vrst žita. [Ogrski špekulantje trde, da na Ogrskem primanjkuje sirovin ali ogrski mlini prodajajo že del j časa pšenico in žito. Ako ravno so mlini z ozirom na umikajoče cene pridelkov znižali moko, vendar s tem niso položaja in konzuma oživeli. Fine vrste pšenične moke ne gredo, ržeiia moka, kakor zadnji teden, cena nespremenjena, otrobi in klajna moka nespremenjeni, vendar se lahko dobe nižje. — Amerika je šla s ceno svinjske masti znatno nazaj in zategadelj je mlačna tudi ogrska mast. Pri tem prtedmetu je treba res kupovati le sproti, ker nisi nikoli varen pred zgubo. Za mast se zahteva K 61.— do 62.—, Budimpešta. — Živina na Dunaju: Pitani voli 54 do 94, krave 60 do 70, svinje,-pitane, 92 do 110, druge 76 do 100 kron za 100 kg žive teže. * Družba duhovnikov za lavantinsko škofijo. Odborova seja je v pondeljek dne 2. marca ob štirih popoldne. * Postni pastirski list za našo škofijo se te dni razpošilja. V uvodu se omenja petdesetletnica prikazni Matere Božje v Lurdu in ob enem slovesnosti, ki so se ali se še bodo priredile* v proslavo letošnjega Marijinega jubileja. Predmet, o katerem razpravlja pastirski list, so sv. -Oče Pij X., M letos 18. septembra obhajajo petdesetletnico svojega maš-ništva. Z ljubeznijo in spoštovanjem se v premišljevanje predstavlja njihovo življenje in apostolsko delovanje; s pozivom, naj v tem letu pomnožimo svojo udanost, svoje molitve in hkrati tudi svojo radodar-nost napram sv. Očetu, se kot skupni cerkveni praznik za našo škofijo določa nedelja dne 20. septembra. Obljubljen je tudi poseben list v proslavo šestdeset-letnicb vladanja našega cesarja. S. K. S. Z. za Štajersko. V odborovi seji dne 20. februarja najprej poročp, dr. Hohnjec o lepo in v vsakem •oziru zadovoljivo uspeletm socijalnem knrzu y Slovenjgradcu; krajevni odbor slovenjgraš-ki se S. K. S. Z. zahvaljuje za prireditev teuft tečaja. Odbor „Zveze" istotako smatra za svojo dolžnost, da se primerno in dostojno zahvali vsem predavateljem, kakor tutii vsem tistim, ki so vodili vse priprave ali so tečaju in njegovim udeležencem na-klanjati svojo skrb in požrtvovalno podporo. Sprožilo se je vprašanje, ali bi riß kaaalo še kje drugje prirediti takšen, kurz. Proti temu se je izjavil in tudi obveljial pomislek, ali bi bližnji čas sploh bil ugoden za takšne prireditve. Sicer pa prepuščnmo vprašanje o bodočem kurzu okrajnim odborom „Zvezinim" v pretres in razsodbo, kjp in kedaj bi najbolj kazalo napraviti takšen tečaj. Odgovor „Slovenske dijaške zveze v Ljubljani", da bode po možnosti podpirala. naSe stremljenje po pospeševanju in razširjanju prave ljudske izobrazbe, se z veseljem vzame na znanje. Ker ima „Zveza" veliko stroškov z ustanavljanjem knjižnic in z izposojevanjem, oziroma podar-jenjem knjig taikim bralnim društvom, ki nimajo dovolj berila za svoje članeb i,n ker hoče še večjo pozornost obračati na obmejne in narodno nevarne kraje, treba bo iskati novega) vira dohodkbv. Zato se je predložila in soglasno sprejela nasUeUnja resolucija: „S. K. S. Z. za Štajersko namerava v naši škofiji prireditev romarskih vlakov tlddisi v Marijino Gelje, bodisi na Brezje k Mariji Pomagaj al;i kam drugam vzeti v svoje roke." Mariborski okraj. m Maribor. Dve slovenski trgovini s papirjem in pisarniškimi potrebščinami imamo . sedaj v Mariboru: tiskarna sv. Cirila je začela s podrobno prodajo papirja in pisarniških potrebščin, v zgornji gosposki ulici pa je otvoril g. Weixl istotako trgovino s papirjem (poprej Krapek). Z. Dne 23. svečana je priredila j priredila Slovenska krščansko-socialna. zveza dne l v Reki pri Zg. Hočah v gostil- ! I6- svečana pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je krasno ni g. Fr. Lebeja. Vkljfub hujskanja nasprotnikov (ka- «spela. Sodelovala so bralna društva šentlenarškega m Shod K. Z Kmečka zveza, shod širjenju in branju liberalnih časnikov si pomnožiti in utrditi svojo stranko za razne slučaje. A kmet se ne vjame v vsako zanjko. Cemu potrebujemo doktorjev, odvetniških koncipijentov iz mest za voditelje? Imamo Kmečko zvezo, domače deželne in državne poslance kakor g. Roškarja tukaj blizu, ki so odkritosrčni do kmeta* Torej vsi v Kmečko zvezo ali v društva, ki so na katoliški podlagi! Potrebni smo organizacije, posebno v volilnih dobah, ko se nam razne stranke prilizujejo. Oklenimo se katoliških časnikov z^večjo vnemo, n. pr. „Slov. Gospodarja",: katerega zahtevajmo v domačih gostilnah. Proč pa z liberalnimi listi! Ne zaupajmo sladkobesednim liberalcem, ki se še tu in tam bahajo, da imajo na svoji strani tiste, katere imenujejo, za hrbtom črne, ki se jim pa gotovo ne bodo udali, ampak se pokazali na naši strani kot odločni možje kmetje z neomajenim katoliškim značajem, to vam bo v čast' Se enkrat, vi kmetje, vkup, tudi tukaj, v Kmečko zvezo! Na dan kmečka misel! m Sv. Lenart v Slov. gor. Veselica, ki jo je terih je tam precejšno število), se je vršij shod še dokaj mirno. Vdeležilo se ga je približno 200 kmetov iz slivniškega in lioškega Pohorja. Navaoči so bili tudi trije gg. predstojniki: iz Planige, Ranč in Sp. Hoč. Predsednikom je bil izvoljen župan g. P. Vernik, »podpredsednikom g. Anton Lešnik, zapisnikarjem g. Fr. Faleš. Ob VA. uri otvori g. P. Vernik zborovanje in da be,sedo'g. poslancu Pišeku. Razložil nam je cenitev naših posestev, ki se bfc vršila leta 1909, kako naj bodemo priipriavjljeni,| da se bo vse pravično cenilo. Govoril nam je na srce, kako naj se kmetje po vzgledu drugih stanov združimo in združeni smo velika zaslomt/a poslancem, ki lahko veliko več dosežejo. H koncu so vsi zborovalci navdušeni pritrjevali g. poslancu in odobravali ppsto-panje Slov. kluba v državnem zboru. m Hoče. Sv. misijon bodemo imeli tukaj odi. do 8. marca. e m Sv. Križ nad Mariborom. Na shodu, ki ga je v nedeljo Narodna stranka priredila pri nas, je tudi bilo veliko naših pristašev. Govorniki so govorili mirno in spravljivo.^ G. Robnik je rekel, da se bomo po sadu spiozn.ali. Kakšen je bil njegov politi- : čen sad dosedajj, mi dobro vemo in se ga nikakor nismo veselili. Ali bo v bodioče boljši, bomo videli. Mi bomo z največjo pazljivostjo zasledovali vsak korak Narodne stranke in če ,se bo kje zgodila kaka politična lopovščina, bomo neizprosni sodniki. Naše srce pa velja slej ko prej Slovenski kmečki zvezi. okraja. Nastopili so skupno pevski zbori benediški, šentjurski in šentruperski. Krasno je odmevala slovenska pesem iz grl pevskega zbora, močnega okrog 60 glasov. Pa tudi posamezno so nastopali zbori ter, odkrivali mnogoštevilnemu občinstvu krasoto slovenske pesmi. Med odmori so nam doneli na uho ubrani glasovi tamburic, na katere so vztrajno udarjali vrli antonjevški tamburaši. Sentruperški diletantje so predstavljali igro „Crevljar", ki je vzbujala toliko prisrčnega smeha. Vsak igralec je bil na svojem mestu, zlasti je nam ugajal in fino igfral mojster Blaže (Ig. Kurbos). Tombola je delala gotovo vsakemu mnogo upanja, a kaj, da ni bil vsakdo toliko srečen, da bi bil dobil lep dobitek. Imajo pač te preklicane številke tudi svoje muhje. Tn dr. Kapiin, ali se še spominjate, kaj vam je vse pripovedoval iz svojega zanimivega potovanja po Afriki? Toliko o zabavnem delu sporeda. Pozabili pa nismo t,udi izobraževalne in poučne strani. Lepo nas je pozdravil poslanec g. Roškar, ki je povdarjal zabavni iu poučni namen takih prireditev. Prvič je nastopila K. S. Z. tudi v tem smislu in prav ima, da tudi tem potom širi med ljudstvo svoje ideje. Pomemben je bil pa govor g. poslanca dr. Korošca, ki je kot predsednik S. K. S. Z. govoril o izobrazbi. Označil je glavne točke, kako naj društva izobražujejo ljudstvo, da se bo zavedalo svojih pravic ter jih tudi izbojevalo na podlagi vsestranske izobrazbe. 1 Vsakdo brez razločka stanu nam je drag in ljub, kdor hoče m Selnica ob Dravi. Po za(dnjem shodu.K. Z., < podpirati našo organizacijo. Za naroda slavo, korist na katerem je govoril poslanec Roškar, vla^la veliko navdušenje za Kmečko zvezo. Večina kmetov je sklenila pristopiti h Kmečki zvezi. Sv. Ilj v Slov. goricah. Občinski odbor m ob- in prosveto — delujmo vsi skupno z ljubeznijo vneto. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da se je tako lepo izvršila ta naša ljudska prireditev. Hvala govornikom, pevcem, tamburašem, igralcem. Hvala gospem čine šentiljske je enoglasno imenoval vllč. g. duh.! ¡n mladenkam, ki ste se trudile z razprodajo kart, svet. in župnika šentiljskega Matija Kelemina častnim občanom. — Smrt letos v naši župniji neprenehoma hudo žanje; v teku 7 tednov imamo že skoraj ; 20 mrličev. — Učiteljica, ki se jo na Silvestrov ve- j čer v Siidmarkhofu tako imenitno zavzemal« aa mam- j ko Germanijo, mora vendar v kratkem odjadrati iz ■ St. Ilj a. Srečno! — Zapusti! nas naš splošno priljub- j ljeni č. g. Rauter. A upamo, da seme narodne za- i ki ste tako krasno okinčale dvorano in oder. Hvala vsem, ki ste prišli, ki ste z vnemo vztrajali dokonča. Zdaj veste, kaj je namen društvenih prirteditev. Primerna zabava mora biti včasih, a vedno naj bo tudi poučna. In po tem smo se ravnali in dokazali nasprotnikom naše društvene organizacije, tudi v šentlenarskem okraju, da je ta način glede ljudske izobrazbe pravi in da so vsa obrekovanja in oči- vesti, ki ga je marljivo vsejal diobremu našemu ljud- ! tania nasprotnikov, kakor da hočemo mi ljudstvo za- f deklet — za njimi pa trop še bolj veselih fantov. Ljudje so začudeni in ne voljni gledali to mlado* družbo, ki jd z velikim šumom in hrupom korakala proti domu. Slovenski sta-riši, bodite previdni, in dobro premislite, predno pošljete svojo hčere v šole Nemcem! — Na Ptuju ne sodijo več cesarski sodniki, ampak „Stajerc", t. j. trgovec Slawitsch in vicepaša Linhart. Printer: Predno je bil zadnjič g. Kokolj (Vurberk) fibsojen, je .Stajerc" že čisto določno napbvedal,. da bo obsojen. Radi nastopa n» štajercijanskem shofclu na Ptujski gori je Slavvitsch tožil učitelja Klemenčiča, in Stajerc pravi sedaj, fcopet pred sodnijsko obravnavo: „v kratkem se bode vršila glavna obravnava. na kateri • bode ta fini gospod .... obsojen." Kako ve to Linhart, kako bo sodil dr. Glas? To je že več kot čudno! Sicer pa si naj trgovec Slawitscli, ki je sedaj v kompan^ji Linharta postal strasten političen agitator, zapomni, da bo o ptujskih soclnijskih razmerah še tu«ii kdo drugi govoril! Ljudje so povsod zelo nevoljni, ko vidijo, da SlavvSitsch pfevsod dela le prepir, nemir in sovraštvo ter se pri tem skriva vedno za žandarji, brez katerih si ne upa nikamor. p Vurberk pri Ptuju. Ureldnik ptujskega l'až-njivega „Štajerca" Liuuhart in njegpv zvesti pjrijatelj in pomočnik Slavič sta s svojimi shodi popOlnomajpo-jenjala, ker sta na dosedanjih shodih imela povsod smolo in ker vjesta, da s shodi silno škodujeta svoji stranki, ne samo med vsem ljudstvom, ampak še celo med svojimi lastnimi pristaši. En mesec je že minul, kar sta imela tukaj svoj shod, pa še nisem slišal, da bi si pridobila ei^ega novega naročnika ali pristaša, kakor sta se ta voditelja potem .hvalila. Saj tudi naši pošteni župljani niso tako neumni, da bi takšnim voditeljim šli na roko, kateri nas napadajo ne samo po svojem Štajercu ampak tudi po drugih nemških časopisih. Kmet gt Drofenik je i*a shodu pri Sv. Lovrencu razlagal o shoflw na Vurberk,Ti, kar je bilo tudi gotovo neresnično. In zadnji Stajterc piše, da se je v Pobrežju zgodil nek uboj in to za en liter vina. Piše, da so to posledice podivjanosti ljudstva, katero ima, klerikalna vzgoja na vesti. .„¡Seveda, ako učijo duhovniki sami svoje „fante", da naj prihajajo z noži v škornjih na shode, potem ni čuda, da se dogajajo takšne reči." Linhart in SlaviČ, doka-žita, kedaj so naš gospod župnik, tali pa kateri drugi duhovnik svoje fante kaj takšnega učili! Nikoli! Ko je bila (zadnjič obravnava pnoti našemu g. župniku, je ta veliki kmečki prijatelj in odrešenik Slavič rekel našemu fantu, predsedniku brailnegia društva, in enemu drugemu fantu: „Ce ste vi tudi sv. Alojzij, tako gotovo sta imela dva fanta nože na shodu, kar sta videla orožnik in naš kočijaž." — Jaz pa pravim, kakor gotovo ste vi trgovec Slavič, tako gotovo tudi to ni res. Vsak desetleten otrok se lahko temu, smeji. Ce bi orožnik videl fante1, po shodu z noži hoditi, je njegova dolžnost, rta jih prime. Zakaj pa teh dveh ni? Rekel je, da sta že v preiskavi. Vaša preiskava pač dolgo trpi. — Potem je rekel fantoma, vidva idita mirno domov, ker še ne vesta, kaj je svet. Jaz pa pravim, ta dva fanta že toliko vesta, da jima k ptujskim Stajercijancem ne bo nikoli treba iti vprašat za svet, ne v političnih, ne v gospodarskih stvareh, na katere se ti gospodje toliko spoznajo, kakor krava na boben. Vurberžan. p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dopisun giflne krote piše v številki 7., da so meni g. župnik dolžni polovnjak starega vina, To je grda laž! Vino sem jaz dobil do slednjega vinarja plačano. Dopisun je pač vselej zraven, če se kje pivnica odpre, in išče brezplačno1 pijačo. — Jožef Firbas. p V Mestnem, vrhu pri Ptuju je umrla dne 15. t. m. gospodinja T. Esih v 73. letu, zapustivši 9 žalujočih otrok, namreč tri sine in šest licerk. Vse otroke je vzgojila prav lepo v krščanskem duhu, ki so ji bili lepa podpora na njena stara leta. Njen pogreb je bil veličasten, toliko ljudi se ga je udeležilo, vrlo znamenje, da je bila rajna dobra mamica in srčno priljubljena/ pri vseh, ki so jo poznali. Bog ji daj večni mir! p Velika Nedelja. Preteklo sredo dne 19. t. m., med 1. in 4. uro popoldne, je neki brezbožnež v velikonedeljski cerkvi šiloma odprl Skrinjico pri Lurški materi božji ter odnesel denar in ključavnico. Hotel je še poiskati cerkveni nabiralnik v zakristiji, pa ga je bržkone prepodil ropot, ki ga jo napravil močni žielezni „fiirnik", ko je padel z velikim kosom kamenitnega podboja na tla. Isti dan poprej je obiskal ormoško cerkev in tam izpraznil nabiralnik. Sumljiv je neki tujec, kh ima pod uliom izrastek; gostil se*je v tukajšnih gostilnah) ter z drobižem plačeval, potem potem pa je s 5. vlakom srečno odkuril proti Ptuju. p O shodu Štajerčijancev prr Sv. Lovrencu nam še pišejo: Shod Stajerčijancev, ki se je vršil dne 2. februarja pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., je pokazal spet, (kako slabo sodijo ti gospodje okoli ptujskega „Štajerca" o tebi, slovenski kmet. V svojem listu vedno kričite, da ste prijatelji kmeta, a vprašam vas, g. Linhart, zakaj pa jemljete mestno policijo s seboj, kadar greste med svoje — prijatelje? Vsak odkritosrčen človek bi slabo sodil o svojem prijatelju, ki bi ga prišel obiskat, ter bi imel kot telesno stražo dva /policaja, kakor ste jih imeli vi, in verujte mi, enako sodbo smo izrekli tudi, mi slovenski kmet;e o vas že davno pred shodom. Zato je bila tudi udeložba tako obilna, do, je razun devetih Ptujčanov in kakih pet lovrenških Stajerčijancev ostalo le par žensk in otrok. In za te ljudi imeli ste vkljub 2 policajev pripravljeno še orožništvo v II. nadstropju. Res lepe reči od vas! p Clrkovškl „niderlag^ v Stajerčevi milosti. Staje,rčevega pisača gotovo že glava t(oli, ko si izmišljuje same laži o duhovnikih. Ce no izvoha nobene debele \aži. loti se kar kaplanovega psa. Stajerc hoče menda postati pasji list. Ker naSa dva gospoda duhovnika nič ne odgovarjata Štajercu, bodem se jaz danes oglasil in dokazal, kako je ta ničvredni list nas Cirkovčane grdo obrekoval, ko je lagal, da bi moral naš organist samo lakoto trpeti, če hi mu gospod župnik ne dal denarja. Kdaj je š|B naš cir-kovški organist stradal in prosi kruha j>pri Štajercu? Ali ne damo mi svojemu orgaji-istu plačo in še prostovoljno lepo zbirco? Sram ga bodi, ki take laži o nas piše, sramota tudi vsakemu, ki tak» laži plačuje! Cirkovški organist še ni nikdar trpel lakote, pač pa. sta že stradala dva, bivša Stajerčeva urednika, in pregovor pravi: v tretje gre rado. Tudi bi lakoto trpeli naši trije posilinemci, "če bi jim mi Gir-koveani ne dajali kruha. Stajerc piiše: „naša gospa-vdova . . ." Kedaj pa. je umrl Štajercev očt3 Ornig, da ima Stajerc svojo gospo-vdovo? Sicer mi ne poznamo nobene gospe i v Cirkovcah, ker vsi vemo le aa Starešinklo, ki prosjači pri Štajercu zagovornika, zakaj nemška gliha vkup štriiha. Stajerc grdo. laže, da ima -Starešinkla pet otrok preskrbeti, pa ni nobenega malega otroka in je vseh domačih v ntemškem „niderlagu" komaj pet! Dvajsetletni sin pač ni otrok, za možitev zrela hči tudi ni otrok, in Starešinkla menda kot vdova ni otrok, ki se je že pred kakimi štiridesetimi leti učila nemške kuhe. Naš g. župnik ravnajo čisto prav, da skrbijo najbroj za svojega or-ganisfia, ne pa za nemško tujko,, ki ijma najlepšo hišo v občini. Pametnega Cirkovčana pa tudi Stajerc ne bo z lažjo in obrekovanjem • preslepil, ker mi Cir-kovčani bodemo posnemali g. župnika in hodili s svojim denarjem k organistu, da ne bo trpel lakote. p Kmet. bralno društvo v Biajšpergu priredi 1. sušca po ve-čornicah svoje redno zborovanje v šol. prostorih. p Dijaška kuhinja v Ptcja. Prvoga pol lete tekočega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: Okrajni zastop ptujski 400 K, posojilnica v Gornji Radgoni 40 K, okrajna posojilnica v Ormožu in Ma-kolah po 30 K, okrajna posojilnica v Ljutomeru 10 K; Brenčič Miha 24 K; dr. T. Horvat, dr. Fr. Jurcela, Andr.' Jurtela, prof. v Moskvi in Jos. Zelenik po 20 K; Kušar Janez s Helena 1081 K; dr. Ant. Bru-inen, c. kr. komerc. svetnik A. Jurca, prof. A. Kolarič, dr. Schmir-maul iz Rajhenburga in A. Stepic, c. kr. višji davčni upravitelj po 10 K; Havelka K., trgovec, Ksist Hrovatin, c. kr. poštni asistent, M. Kojc, c. kr. davčni oficijal, Komljanoc, Lenart Fr., trgovski knjigovodja, M. Lendovšek, župnik v Makolah, F. Pšunder, mestni vikar, Senčar Al., trgovec, o. Selinšek Lucij, minorit, dr. Bela Stuhec in c. kr. davčni upravitelj Fr. Toplak po 5 K; profesor M. Cilenšek, Meško Ksaver, župnik pri Mariji na Žili, in Al. Pinterič po 4 K; Bratkovič Kazimir. c kr. notar, dr. Lapajne in Letonja Fr., kaplan v Vitanju po 3 K; Koser Fr., c. kr. poštar v Juršincih, Kropivšek Val., mestni kaplan, gdična Luknar in Ferdo Skuhala po 2 K; Jager A., mestni kaplan, Trafenik Jos., kaplan na Hajilini in Zupane Jos. po 1 K. Razen lega so darovali živil nekteri stariši podpirancev in sicer: Brus Ant., Golob Fr., Kancler Anton, Kamer, Kegl, Kuhar, Osojnik, Pihlar in Toplak. Odbor dijaške kuhinje se toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom pa prosi tudi zanaprej blagohotnih podpor. j Ljutomerski okraj. I Shod Narodne stranke v Bučečovcih. Vsa- \ kemu še je v spominu, kako slavno je pogorel leta f 1901 orehovski Bračko na svojem shodu v BufieCov-; cih. Pravv\enako se jef dne 23. t. m. zgodilo Narodni jj stranki istotam. Udeležencev je prišlo okoli 200, od teh le kaka mala četrtina, zbobnana od vseh vetrov, ; pristašev Narodne stranke, ostali vsi člani K. Z. J Gnala nas je vse radovednost slišati evangelij Na-; rodne stranke. Po dolgotrajni borbi za predsednika so se pristaši Narodne stranke vendar morali udati naši zahtevi, da je bil izvoljen predsednik . iz naše i sredine* g. Santl, posestnik iz Iljaševec., podpred-| sednik mladenič Anton Slavič in zapisnikar Jakob i Stuhec. Prvi se oglasi k besedi naznanjeni govornik i g. Lesničar in predsednik mu dovoli, toda pod pogojem, da ako napada vero ali Kmečko zvezo, se mu ; beseda odvzame. Govoril je o preosnovi deželnčzbor-| skega volilnega reda, o kmetijstvu, da se naj ustanovi kulturni svet za regulacijo rek, kmetijska šola, in na mariborski sadjarski in vinarski šoli za slovenske učence poduk v slovenskem jeziku, in naj se virilistom (graški in mariborski škoLin ravnatelj graškega vseučilišča), katerih nikdo ne voli, dežclno-zborski mandati odvzamejo. Govornik stavi o tem resolucije, katere si je že prinesel tiskane s seboj, in jih je pred nami nekoliko črtal in spremenil, da bi pristaše K. Z. bolj zadovoljil. Toda vkljub temu predsednik teh resolucij ne sprejme in ne da na glasovanje, dasi ravno sedaj popravljene niso bile proti našim načelom, in sicer zato ne, ker pristaši K. Z. ■ niso prišli sem za to, da bi sprejemali od Narodne stranke predlaganih resolucij. Ta peščica strankar-jev, ki so od vseh strani prišli v Bučečovce, ki niti ne spadajo med kmečko ljudstvo ali pa so bili pred porodom Narodne stranke zagrizeni bračkijanci, lahko kova svoje naklepe kje drugod, ne pa pri nas. Vedite, da bo še mnogo vode v Muri odteklo, predno lahko računite na Murske poljance. Drugi naznanjeni govornik g. Jožko Rajh ne vzame besede, ampak izjavi, da je škoda njegovega jezika, da bi si ga tukaj „niical." Najbrž je imel pripravljene! napade in se je bal poraza. Nadučitelj Sneider se krega, zakaj da se resolucije ne sprejmejo, in govori ' o šolskem vprašanju, seveda še precej ugodno. Govorili so še gg). dr. Kreft, Ašič, L^baher, Slavič, Kardinar in kaplan Golob. Prvima dvema so je beseda zaradi kršenja pogoja takoj odvzela, ostali go-j vorniki pa so bili vsi člani K. Z. Ob petih predsednik zaključi shod. Ta shod se je vršil v takih razmerah še dokaj mirno, dasi so pristaši Narodne stranke s surovimi medklici izzivali; v tem so se ,00-sebno odlikovali nekdanji glavni bračkijaneo Do-majnko, vučenski Lebar, roeSetar Majcen, in nek* Ašič iz Gornje Radgone. Na Narodni stranki opazujemo, da so jim nekdanji naši najhujši narodni nasprotniki, ki v svojem srcu ostanejo nemškutarji, dobro došli. Kake vrste ljudi torej najdemo v Nar. stranki, poučuje nas njen žalostni shod v Bučečov-eih. Med nas kmečko ljudstvo pride« tudi človek, ki živi od nas in je torej on od nas odvisen, ne pa mi od njega, in svoj govor začne z besedami: „.Jaz nisem ne kmet, ne želar, ne bajtar, ampak jaz sem gospod doktor! ? Oho, g. dr. Leo Kreft! Kaj pa smo potem dni? Ali ne mislite s tem povedati, da ste vi veliko več kot mi? Pa zapomnite si dvoje: uta živite od nas, in da tudi ljudje, kateri niso doktorji, znajo misliti! 1 Ljutomer. Dobili smo popravek, katerega prostovoljno priobčujemo: Ni res, da sem bil od g. Mišja naprošen za kako gonjo -zoper g. Karba, ni res, ua sem sam ali v zvezi z drugimi začel gonjo zoper g. Karba, ali da se je sploh kedaj ali zadnja: leta tirala in uprizorila zoper njega taka gOnja, kakor še v nobeni borbi proti nasprotniku; res je marveč, da sem se jaz pri občnih zborih okrajne bolniške blagajne posluževal le svojih pravic in se izven zborov za « Karba siploh brigal nisem. Ni res, ida je nasledek" tega to, da je blagajna sedaj v rokah nasprotnikov. res je marveč, da je ta nasledek zakrivil g. Karba sam z njegovim ne popdlnoma pravilnim "in' že celo ne nesebičnim gospodarstvom pri navedeni blagajni. S spoštovanjem dr. Karol Gros-mann. Ljutomer, dne 17. febr. 1908. 1 Ljutomer. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru je priredilo serenado na predvečer poroke <18. t, m.) gdč. Irme Repičeve z g. Fricom- Zlpmlji- cein. * 1 Sv. «Jurij ob Sčavnici. Dne 23. t. m. se je poročil g. Fric Horvatič dd Sv. Križa z gdč. Alojzijo FarkaŠ. Bilo srečno! Na njiju gostiji se je nabralo za. dijaško kuhinjo 11 K 20 v. 1 V Logarovcih na Murskem polju smo imeli dne 3. febr. občinske volitve in sicer so bili izvoljeni občinskim odbornikom: sledeči gospodje: V prvem razredu: Fran,c Stuhec, Alojzij Stuhec, Ivan gpindler in Franc Šiško; v drugem razredu: Matija Jurinec, Ivan Vaupotič, Anton Senjur, (Matija Stanjko; v tretjem razredu: 'Josip Rep, Alojzij Spindleir, Franc Križan in Anton Razlag. Odbor si je izbral dnfe 16. febr. g. Alojzija Spindler svojim županom ter gospoda Franca Stuhec in Franca Križan občinskim svetovalcem. Občini je dozdaj načelo-vaJ g. Franc Stuhec, obče priljubljen in spoštovan mož poštenjak, od leta 1880 naprej, torej celih 28 let nepretrgoma. Bil je vsakemu prijazen in postrež-ljiv predstojnik, in se za njegovo dolgoletno delovanje na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Novemu odboru kakor njega predstojniku Alojziju Spindlerju pa želimo, naj bi vzgledno deloval v blagor občine sebi in našemu narodu v čast in v zaupanje svojih volil cev. 1 Gornja Radgona. Za cerkvena ključarja sta izvoljena in potrjena: gg. Jernej Skrobar, posestnik in kletar v Gornji Radgorfi, in Janez Miiller, kmet v Sratovcih; za1 ubožnicarja: g. Janez Lančič, po-seistnik in klepar v Gornji Radgoni. Čestitamo! 1 V Dragotincih je umrla dne 23. t. m. zjutraj Marija Nemec. Naj v miru počiva blaga žena, ki je vzgojila četvero navdušeno-marodinih otrok! Spoštovali rodbini izrekamo svoje sožalje. 1 Sv. JariJ ob Ščavnici. Tuk. bralno društvo priredi 1. sušca v »rojem gledališkem prostoru predstavo iger: .Pravica se je izkazala" in „Pri gospodi". Mešan zbor poje ob tej priliki Ipavčevo „Moja pe-aem", Laharnerjevo „Naša pesem", Miličevičev „Venček nar. pesmi I." ter Adamičevo „Fantu". Začetek ob 4. uri. Vstopnina običajna. — Pa predstavi prosta pustna zabava v gostilniških prostorih. Slovenjgraški okraj. s Slovenjgradec. Umrla je 1. t. m spoštovana in priljubljena gdč. Ter. Birtovšek, še le 17 let stara. Jetika ji je končala mlado življenje. N. v. m. p. i s Vuzenica. V nedeljo dne 16. svečana t. 1. je predaval v tukajšni šoli g. potovalni učitelj Gori-čan o kmetijstvu. Orisal je najprej vzroke zadol-ženja, razlagal gtnojenje, živinorejo in sadjarstvo. Prav iskreno se mu zahvaljujemo. Kaj enakega bi še lahko večkrat slišali, ko bi se ustanovilo kako katoliško društvo, ki je silno potrebno, ljudstvo je še tukaj zelo nezavedno. 'Želeti bi bilo, da bi se vsaj bolj poprijeti dobrih časnikov, ter dali za vselej slovo štajerčijanski in Narodni stranki. Ozrimo se n. pr. na kmete pri Sv. Primožu nad Muto; še le četrt leta je ustanovljeno katoliško bralno društvo, in že dobro napreduje. Trije kmetje so bili v Celju na občnem zboru Kmečke zveze, tudi v Slovenjgradcu na socialnem tečaju. Vse se uživlja vzbuja, zsl-kaj pa bi mi spali. — Vuzeničar. s Razborje pri Slovenjgradcu. Dne 10.-13. t. m. je bil v Slovenjgradcu krščansko-socialni tečaj, katerega so se pa kmetje iz Razborja jako v malem fitevilu udeležili. Ta tečaj bil je res velikega pome* na za kmečko in delavsko ljudstvo. Veselo in zanimivo je bilo poslušati gg. predavatelje, ki so nam v poljudnih besedah risali sedanji kmečki položaj in nas dramili in spodbu;ali k združitvi za boljši prihodnji obstoj našega stanu. Klical bi vas, dragi moji tovariši Razborčani, vzdramite se, vsaj ob takih prilikah, kadar se nam zopet ponudi kaj enakega, se udeležiti. — Kmet. s St, Jani na Vinski gori. Pri volitvi občinskega odbora I. razroda, katero je c. kr. namest-nija v Gradcu dne 27. aprila 1. 1906 razveljavila, so 4m 1CL U m. zopet sijajno zmagali pristaši Kmečke zveze. Stajej-čijanska in liberalna stranka ste pod vodstvom znanega in najhujšega agitatorja A. G. popolno propadli. Kmečka zveza si je priborila precejšno število pravih in v resnici sposobnih odbornikov, med tem ko je nasprotna stranka hotela vsiliti same nesposobne ljudi. Zato pa bodimo še edini na, dan volitve župana ter izberimo moža pravega verskega prepričanja, ki bode skrbel za občni blagor. Zato pa, krščanski volilci, združimo se, in v edinosti bo zmaga gotovo naša! s Šmartno ob Paki. Zaročila sta se gdč, Mar rija Bizjak, c. kr. poštarica, z g. Jožefom Kodre-tom, po domače Forštnar, živlnozdravnikom. Celjski okraj. c Savinska dolina. Zaradi mojih dopisov je vse liberalno učiteljstvo po kon,cu! Lažejo pa ti ljudje tudi, kakor se da razlagati samo iz njihove sve-tovnoznane neznačajnosti. Pravijo, da napadamo vse učiteljstvo! Nikakor ne, ampak le liberalno, ker vidimo v njem škodljivce našega lljudstva. Pozabljajo na svojo nalogo v šoli, tem bolj, goreče pa sejejo prepir med nami. Da bi bili liberalni učitelji tako vneti v šoli za pouk, kakor so po gostilnah za liberalno politiko,, bi otroci več znali. Kamor stopi dandanes liberalni učitelj, tam je nesreča,. Plače ste si dali zvišati, ko je bilo naše ljudstvo najbolj ubogo, silite ga k zidanju izrednih palač, da so vse občine zadolžene črez ušesa, na vseh shodih ste vohunil, da nas ovajate potem pri sodiščih, povejte, liberalni učitelji, ali vas za vse to naj ljubimo? In kako pišete vi črez katoliške politike! Poglejte svoje liste in ne čudite se, da smo tudi za vas pripravili bič! c Savinska dolina. Hočemo govoriti zopet resno besedo z g. državnim poslancem Roblekom. Ko jo kandidiral, trdil je on in njegovi agitatorji, da ni kandidat Narodne stranke, niti Kmečke zveze, ampak neodvisnih kmetov. In res je bil izvoljen tudi od neodvisnih kmetov* ki so pristaši Kmečke zveze in so takrat verovali Robljekovim besedam. Sedaj pa jo je Roblek popihal v tabor Narodne stranke, ne da bi vprašal svoje neodvisne volilce. ¡Storil je torej nekaj enakega, kakor dr. Ploj v ptujskem okraju. Roblek naj govori, zakaj je postal nezvest svojim obljubam, ki jih je dajal na volilnih shodih. G. Roblek, ali je vaše ravnanje lepo? c Poročil se je dne 24. t. m. g. Ivan Na-raks, stavitelj orgelj v Arnji vasi pri Žalcu, z gdč. Pavlino Golavšek iz St. Pavla. Čestitamo! c Gotovlje. Veselica v korist prostovoljne požarne brambe se je v nedeljo dne 23. svečana prav imemitno izvršila. Vkljub temu, da so bilei isti dan veselice povsod-naokrog, zbralo se nas je prav mnogo k prijetni zabavi v Gotovlje. Dvorana pri gospodu Malgaju je bila do ¡zadnjega kotičkia napolnjena. Predstava nas je pa vse iznemadila. Vsem igralcem so bile pirav srečno razdeljene njih vloge, igralli so izborno. Vsak igralec je bil popolnoma na svojem mestu, na katere mora ponosen biti gospod režiser Tone Goršek. Vsa čast tudi vsem tamburašem in pevcem, ki so nas pozno v noč prav prijetno zabavali. Ta večer nam ostane v dolgotrajnem spominm in prosimo še mnogo enakih. c Gotovlje. Zadnja,, tako dobro usplela veselica v Gotovljah, dne 23. svečana je vsestransko zadovoljila vse vdeleženoe. Videlo se je, da toliko v Nar. Listu grajani g. Goršek ima še vedno vodilno moč v po liberalcih toliko ponižanijh Gotovljalh. — Siro-koustni bahač in dopisun v Narodnem Listu se je v lanski spomladi bahal v napadu na društvo „Kmetovalec", da se skliče tam v kratkem drugi občni zbor imenovanega društva; da se ustanovi kmetijska podružnica, mlekarska zadruga, za kar imamo že izučemega sinarja itd. Čakali smo d« sedaj rešitve teh sklepov, pa je še ni, in je baje vse voda odnesla. <— Gotoveljski liberalci, tisti ki zahtevajo, 'da mora katehet te šole, so še tudi pri zadnji veselici zasa^ jali svoj strupeni jezik v Slov. Gospodarja in, našo kmečko organizacijo. c Iz Gornje savinske doline. Daleč ma okrog slovi Savinska dolina kot eden najbolj prijaznih in zdravih krajev, kar je tudi resnično. I(z mnogih krajev se sliši, kako ljudje bolehajo in koliko da ima;o z bolniki opraviti; pri nas tega ni tolikln slifeati. Le liberalci so se opekli pri zadnji volitvi, pa jim še tukajšni zdravnik kot njih vodja ne more pomagati, čeravno ima časa dovolj. Vedno ga vidimo ribariti, na lovu, pri raznih liberalnih shodih in zborovanjih. Le tam ga pogrešamo največkrat, kjer bi moral biti. Ni čulla, da pri takih posebnih in stranskih poslih pozabi tik pred nosom na kako staro in bolano babico. Gotovo smo lathko ponosni na takega zdravnica, če -ga v veliki sili morajo iskati na lovu še celo v drugi občini, ali pa iti h kakemu drugemu zdravniku. Skoda, da se ni vresmičila govorica, da si oskrbnišvo namerava dobiti svojega zdravnika in ga nastaviti v tem okraju. c Mozirje. Sad liberalnega strankarstva pokazal se je takoj pri požarni brambfl Zastavonoša so je odpovedal delovanju v društvu in z njim je izstopilo več pridnih in delavnih udov. Čudno to sicer ni, ker pri takem delovanju liberalnih voditeljev razsoden človek ne more delovati. Rana, katero so zadali društvu ti liberalni strankarji, Se s tejn ni izkrvavela. c Gornjigrad. Gospod urednik! Čudež! To pa v naprednem 20. stoletju! Res, velik čudež! Ne verjel bi, da so mogoči čudeži, če bi jijh sam ne videl, Naši liberalci so se spreobrnili.. Kar svet stoji, še nismo slišali, da bi bilo kedaj načelstvo liberalne posojilni.ee poslalo kako poročilo v svet potom „SI. Gospodarja." Le liberalni listi so bili vredni govoriti o tem zavodu. Sedaj se pa naenkrat v zadnji številki „Slovenskega Gospodarja" sveti inserat onega ¡liberalnega zavoda. Kadar se gre za denar, postane vsak liberalec najhujši klerikalec, če le misli, da bo kaj pomagalo. Se v Bočni, kjer pravijo nekateri, da jim župnika kar ni treba, so sedaj, ko se g. župnik hoče odpovedati dični fari, nekateri začeli zopet bolj pobožne strune udarjati, skoro tako kot tedaj, ko župnika še niso imeli.4 'Na ta način ¡v 14 dneh v celem Zadretju ne bo nobenega liberalca več, ampak samo pristni klerikalci najboljše vrste. To pa vse zaradi te nebodijetreba rajfajznove kmečke posojilnice v Gornjemgradu. Ljudje sie z začudenjem povprašujejo: Kaj to pomeni? [Ali liberalcem tako hudo prede, da se poslužujejo celo v dno srca sov-raženega „Slov. Gospodarja?" Zarejs čudno, zelo čudno, nad vse čudno! o Gornjegrajski okraj. Naši liberalci ali na-prednjaki in njih zavezniki nemčurjij — cvilijo. Ne bi se jim odgovarjalo, a ker v „Narodnem Listu" izzivajoče pišejo, evo vam! Naša katoliška stranka je dolgo molčala, nasprotniki so blatili duhovščino, surovo napadali naše somišljenike, med tem ko so liberalci ali naprednjaki z nemčurji vred sedeli pri polnih jaslih in iz njih zobali; posojilnice so si namreč znali tako uravnati, da so imeli zraven lep zaslužek! Ljubljanskega knezoškofa in gornjegrajsko oskrbništvo so po svojih listih surovo napadali; a niso zamudili prilike, če se jte dal pri isti grajščini kakšen dober „kšeft" napraviti. V novejšem času • so šo hoteli napraviti pašniške zadruge, seveda tudi na račun ljubljanskega knezoškofa. Skrajni čas je bil, da se takemu in «enakemu početju konec stori. Pašniške zadruge bo ustanovila ljubljanska Zladružna zveza; a da se liberalni kolovodje ne preobjejo pri .posojilnicah, delujete že dve na novo ustanovljeni rajfajznovki. Nekaj liberalnih kričačev se še drži posojilniških jasel, kakor klošč kože; tudi tem bo treba na prste stopiti in naj še tako cvilijo. Gospodje liberalci ali naprednjaki, ftisti" časi, ko se je kmet vsakemu zadolženemu frakarju odkrival, so minili. Skrbelo se bo za to, da vas bo kniet dobro spoznal. Na vaše surove napade pa bomo tudi vedeli odgovarjati! Dobili bodete brce, da bo veselje, potem pa le cvilite. Klin s klinom! c Nova Štifta pri Gornjejngradu. TV?h volitev pa res menda ne bode kpnea. Komaj se je nekoliko polegel nemir, ki so ga prinesle lanske, državnozbor-ske volitve, se,je že zopet začel za časa nadomestnih v deželni zbor, a na jesen pa obetajo spltošne dežel-nozborske volitve; v okrajni zastop gornjegrajski so komaj končane, in ne dolgo, bodemo pa imeli občinske volitve, tako, da že skoraj cid sam in volitev človeka glava boli. No, čle bi liberalci pri vsakih volitvah dobili tako po grbi, kakor pri zadnjih, bi jim pač kmalu min/ilo veselje, se še vtikati v nje. Je pač smola, če so dobili za vso agitacijo in za ves trud samo dolg nos. — Dne 7. februarja je tukaj| razsajal prGfejiitsn vihar, kateri je podrl nekaj drevja, raztrgal več streh, ter skoraj pirevrgel ostrešje nekega hleva. — Dne 10. februar;|a bi pa skoraj uničil požar SmiklaVško vas. Na sredi vasi so se v neki kuhinji vžgala drva in potem še saje v (dimniku. Ker je v bližini več poslopij s slamo kritih, je biln nevarnost res velika. Posrečilo se je ogenj kmalu pogasiti. — Tako prijetne zime kakoršna je l,etos pač malokdo pomni). Samo drvarjem dela preglavico, ker ne morejo lesa spravljati. Ima pač vsaka stvar svojo solnčno in senčno stran. — V neki, že ne vem v kateri,številki Narodnega Lista je bila novica, da je tukaj „umrla teta narodnega mladeniča, Franceta Cer-nevšek". Namesto „narodnega"' bi se bolj pravilno glasilo „liberalnega", ker imenovani mladenič je eden prvih in največjih liberalnih nečakov v naši župniji. Pa brez zamens! c Sv. Vid pri Grobelnem. Tukaj so se poročili trije udje našega bralnega društva, in sicer:, odbornik Franc Frišek s Heleno Pušnak, Anton Spni-ca z Nežiko Golež, županovo hčerko, in Micika Ja-vornik s Francetom Lorger, plosestnikom iz Šmarja. Bralno društvo iskreno čestita. c Trbovlje-Vode. V Hrastniku in Dolu so ustanovili, kakor poroča „Narodni List", ondotni „vrli narodnjaki" podružnico sv. Cirila in Metoda. Ponrei sta pripadala ta dva kraja v področje trbov-ljsko podružnice. Sledaj pa, ko se je začelo med Trbovljami in Hrastniku vse povprek krhati, zdelo se je potrebno hrastniškim „vrlim narodnjakom", oziroma liberalcem, iz osebnih razmer ustanoviti svojo podružnico, čeravno nimajo nikakega vzroka proti skupnemu delu in navzlic temu, da je dosedanjo na-čelništvo podružnice tudi „vrlo narodno." Čudno, da se ti „vrli" liberalci tudi v strogo liberalnih zadevah ne razumejo. Naše sožalje! e Čitalnica v Šmarju pri Jelšab priredi v nedeljo, dne 1. marca 1908. veselico v prostorih gosp. Ivura Ilabjan-a. a) Koncert, h) Gledališka predstava .Raztresenca". c) Prosta zabava. Svira fimarska godba. Začetek ob pol 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. c Prostov. pož. brimba na Polzeli priredi 1. marca veselico e igmkazom „Rendez-vous"; ribji lov in prosto zabavo, v prostorih goep. Al. Cimperman na Polzeli. Vstopnina: sedeti prve dve vrsti 80 rin, drugi sedeli M v, stojišča 20 vin. Ker se posebna vabila ne bo4» razpošiljala, se s tem vsa bratska društva in vsi drugi uljudno vabijo na to veselico. Odbor. c Št Pavel pri Preboldu. Na prošnjo tukajšuega ] „Gospodar b k epa društva" bo g. pot. učit. Jelovšek nadaljeval svoje zanimivo predavaje od lanssega leta prib. četrtek, due 6. marca ob 8. uri zjutraj na Pekovem. Gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta, pridite tudi letos v obilnem številu poslušat o^živino- in svinjereji! Brežiški okraj. b Volitve v okrajni zastop brežiški so se končale 19. t. m. Izvoljeni so s približno 2t> glasovi gg.: Franc Ban, župan na Vidmu, Martin Pajdaš, župan v Pleterji, Anton Petan, župau v Sromljah, Anton Lapuh, žq,pan v Zakotu (okolica Brežice), J. Ogorevc, župan v Rigoncah, Iv. Kostevc, župan v Pišecah, Frana Podvinski st. v Globokem, Jože! PeČnik iz Zg. Sušice na Bizeljskem, Janez Slovene iz. Artič in dr. Benkovič, odvetnik in državni poslanec v Brležicah. Pri volilnem shodu veleposestnikov dne 12. t. m, se je sicer dogovorilo, da dobi Slovenska kmečka zveza v kuriji veleposestnikov en glas, Narodna stranka pa v skupini kmečkih občin en glas« namreč g. Miha ZeVnik iz Pišec, četudi bi ena in druga stranka sorazmerno lahko več glasov zahtevali v posameznih skupinah. K>d naše strani £e je vse storilo, da se kompromis izvrši; toda pristaši Narodne stranke so pri volilnem shodu dne 19. t. m. — tedaj po izvršenih volitvah v veleposestvu —• nastqpili z novimi zahtevami* Z/ahtevali so še dva ali tri svoje kandidate, tudi so hoteli, da se ne voli dr. Behkoviča, ki je skozi več kot dve leti žrtvoval trud, čas in denar za pridobitev okrajnega zastopa v slovenske roke in ki gotovo kot državni poslanec preje spada v okrajni zastop, nego katerikoli si bodi agitator liberalne stranke. Ker se sporazum ni mogel doseči, liberalna stranka pa ni odnehala, volil je vsak po svoje in posledica je' bila, da so kandidati Narodne stranke z 12 glasovi v manjšini ostali* Dr. Benkoviča se je ijzvolilo v okrajni zastop izrtečno v znak priznanja njegovega truda in v znak zaupanja vzpričo nemško- in slovensko-liberalnih časnikarskih napadov na njegovo osebo! Novi okrajni zastop šteje do sedaj 11 pristašev S. K. Z., 6 pristašev Narodno-liberalne stranke, barona Moscona ter viriliste: južno železnico, delniško družbo združenih pivovarn, in dva brežiška Nemca; manjka še 10 mestnih zastopnikov. Slovenci so pri politični oblasti zahtevali razpust dosedanjega okrajnega zastopa in konstituiranje novega odbora, eventuelno kazensko, postopanje zoper mestni občinski odbor, ki je obstruiral zadnjo občinsko sejo. Ta stvar se bode spravila pred upravne sodišče. b Št. Peter pod Sv., gorami. Vrlo se je pripravljalo par liberalčkov na napovedani shod Nar. stranke. Sila težko so že pričakovali tolažnika iz Celja, ki naj bi jih v veri' potrdil, da bodo pri dje-želnozborskih volitvah zmagali na celi črti. Kako potreben bi bil tolažila vodja lanskega nasilja ki zdaj z žalostjo int'ves obupen gleda, da bo kmalu general — brez vojske. Kako težko mu (more deti, da od njega hvalisano liberalno cunjo drug za drugim vračajo; kako hudo je, da mu hrbet obračajo ,celo ljudje, ki so lansko leto šie bili vredni sedeti pri njegovi mizi, a najhujše je gotovo, da mu ravno isti, na katere je ob času volitev največ dal, ki so smeli celo iz njegove hiše kričati „Živio Žurman", zdaj niti te tolažbe, shoda, ne' privoščijo, ampak so m (isto zdravnika javili glavarstvu, da se v. okolici širijo razne nalezljive boliezni. Glavarstvo je takoj uvidelo nevarnost okuženja in je brzojavno shod prepovedalo. Tresoč se od razburjenosti je gospod doktor nosil nesrečo naznanujoč telegram po Sv. Petru ter tužnim sretem naznanjal svojim dragim grozno prepoved. Ne žalujte, Narodni strankarji, da je shod izostal! Pomislite vendar, ko bi se nalezljiva bolezen naselila v našo faro, bi vaš vodja imel premalo prostega časa za politiko — in kdo drug je sposoben kot on, katerega so'baje sami Kukovec pohvalili, da „zna" — nekaj so pripomnili, kar Še zamolčimo. Mogoče mislite politične vajeti dati nekemu Jošku mlajšemu? Hodi sicer pridno po liberalnih shodih, je tudii v Celju dobil baje že neko „šaržo", pa za generala Še nima zmožnosti, ker se še drugega ni priučil od liberalcev, kot ob Času kakega shoda strašno žvižgati in kričati. Ce je to dovolj,, pa ga postavite!'. .Morda le dobi na svojo stran par žensk, ker je mlad fant. Da možev^posestnikov ne dobite dosti, ste menda itak že prepričani, saj, ti zaporedoma spoznavajo, da je Kmečka zveza njih odkritosrčna prijateljica, ne pa pogubonosna, mir kaleča liberalna stranka. b Posnemajte! Preteklo nedeljo je imela posojilnica v Št. Petru pod Sv. gorami občni zbor, pri katerem so se računi odobrili in f/olil odbor. Med raznimi predlogi se mora posebej omeniti isti načelnika, g. župnijka Tombaha. G. načelnik povdarja, da je posojilnica nra dobrih in trdnih nogalh in toraj lahko po vzgledu nekaterih drugih1 posojilnic podpirala dobre namene; po njegovem mnenju bo najboljše, da dobi podporo tisti, ki je najbolj potrebuje in ima do nje nekake pravice in to je — naš kmet. Vsi zbo-rovalci so g. načelniku potrdili ter enoglasno sklenili, da se, bo vsako leto 18. avgusta, v spomin jubileja Njih Veličanstva od čistega dbbička razdelilo 10C kron med 4 izžrebane kmete dolžnilke iz ¡domače občine. Posojilnice in denarni zavodi, posnemajte ta sklep,. s tem boste dejansko kazali ljubefeen do kmeta in vsaj nekaj pripomogli k rešitvi kmečkega vprašanju, k boljši bodočnosti stiskariega trpina. b Dve nesreči, iz Šmarja pri Sevnici se nam poroča: Dna 11. t. m. šel je starček Gabrič iz kolin.-Ko pride že blizu doma, prevrne se nad 3 metre visoki skali v potok Sevnična, ob katerem je šel. Precej so bili pri rokah trije voznik*, ga izvlekli iz vode te i' ga spravili domov. V. nedelfo popoldne pa je previden s sv. zakramenti mirno v Bogu zaspal.. Rajnki je bil dober katoličan in priden delavec. Sveti naj mu večna luč. -- Dne 14. t. m. prinelijal se je pred restavracijo na sevniškem kolodvoru nekoliko vinjen, kočijaž s koleseljnom. Ker je bilka noč temna, ni videl, da ni konje na pravo stran obpnil. Prijel je namreč narobe za vajeti, in namesto da bifobr-nil konje proti trgu, vlekel je za vajeti tako, da so se konji obrnili,proti kolodvoru. Pri tem pa so treščili ob bližnji kostanj, da se je voz takoj na kosce zdrobil, voznik pa je* padel tako nesrečno 110. tla, da je nezavesten obležal. Neki vdznik je peljal konje domov, a kočijaža so spravili v bližnji hlev. Drugi dan popoildne so odpeljali tudi nesrečneža na njegjov dom, a je med potom umrl. Zapušča ženo s sedmero ne-preskrbjenimi otroci. b anod (idla>Siiejja društva v Šmarja pri S&vnici se vrši v nedeljo 1. marca t. 1. pop. ob 3. uri. Govorita državna poslanca gosp. Jože Gostinčar in najbrže tudi dr. Benkovič. b Slov. kat. izobraževalnemu drnštvn v Šmarja pri Sevnici so darovali milostljivi gospod dr. Mihael Napotnik, knezoškof Lavan-tinski, 7 krasnih knjig, g. dr. Ivan Benkovič, državni poslanec 5 K, g. Edvard Jaužek, župnik pri Sv. Marjeti (Rim. toplice), 5 K. Iskrena hvala! Iz drugih slovanskih dežel i Skladatelj Parma je obhajal dne 20. t m. svojo petdesetletnico. Bog ga živi še mnoga leta! t V Turčanskeni Sv. Martinu na Ogrskem je umrl dne 16. febr. velezaslužni slovaški rodoljub, rimsko-katoliški župnik v pokoju Andrej Kmet, dolgoletni predsednik ondotnega muzejskega društva. Pridobil si je zlasti neminljivih zaslug za ustanovitev slovaškega narodnega muzeja. N, v. jn. p.! t Strah pred zakonskim jarmom. Pred tremi leti je delal 261etni Josip Copres iz Vipolž na; Goriškem v Podgorski papirnici, kjer se je zaljubil v lepo Podgorko in sklenil, napraviti) iz nje svojo boljšo polovico. Za poroko je bilo vse pripravljeno, le pohištvo je bilo še pri mizarju v Solkanu* Da pa bo vse lepo pripravljeno in v redu, je poslal ponje. V tem času se je pa premislil, da je še premlad in bi bilo škoda nadevati si tako zgodaj zakonski jarem. Pobrisal jo je v (Trst, kjer je dobil delo kot težak v neki zalogi. Ta .pust pa si . je poiskal novo nevesto v domači vasi. Zopet so vse oripravili za ženitovanje, spekli so kruh, zavili vratove kokošim in drugim živalim, potrebnim za dobro pojedino. Nevesta je šla bivši četrtek s pohištvom v Trst in pripravila stanovanje. Ali žalostna majica! Prišedši domov, je že dobila brzojavko zaročenca, v kateri naznanja, da ni potreba na njega čakati, ker se je zopet premislil in odložil ženitev. Najnovejše novice. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru začne poslovati v soboto dne 7. marca t. 1. Do 29. febr., ko.fi dan se je mislila otvoriti, še prostori ne bodo pripravljeni. Posojilnica ima svojo pisarno na grajskem trgu v hiši gostilne „k črnemu orlu" („Schwarzer Adler") v pritličju. Uradni dnqvi nove posojilnice bodo v začetku v sredo in soboto od 9. do 12. ure dopoldne. O praznikih sg ne uraduje. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega. Navadne hranilne vloge se obrestujejo po 4%. Kdor vloži denar proti štirimesečni odpovedi, dobi 4%% obresti, Posojila se dajejo le članom in sicer na vknjižbo proti 6% obrestovanju. Izposojuje p>a se denar tudi na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavddih prevzame posojilnica vsaki čas v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa ifikdar ne presegajo 8 ,K. Tjozadevne prošnje in pojasnila se ob uradnih dneh sprejemajo in dajejo v pisarni, druge dni pa dobi vsakdo potrebna pojasnila v tiskarni sv. Cirila^ Koroška cesta št. 5 v prvem nadstropju in sicer od 8. do 12. ur« dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Prošnje se rešujejo brezplačno in hitro. Pojasnila), ki so ¡brezplačna, se lahko zahtevajo in dajejo seveda« tudi pismeno po pošti. Prijatelje (in pristaše kmečkel stvari in kmečkega gibanja opozarjamo s tem na novo posojilnico, ki bode podlaga nadaljni organizaciji kmečkega stanu. Brez gospodarskega denarnega zavoda je organizacija nemogoča. Zato pa se naj vsi prijatelji Kmečke zveze oklenejo novega zavoda in ga podpirajo s tem, da pri njem vlagajo denar in si ga v potrebi tudi pri tem zavodu izposojujejo. Nedeljski shodi Narodne stranke. Z velikim šumom pripravljeni in prirejeni shodi sei niso izvršili tako, kakor je Narodna stranka želela in tudi pričakovala. Dasi so njeni agitatorji po nekaterih krajih ljudi) vabili na shotf pod raznimi pretvezami, posebno z vado gospodarskega poduka, venldar je udeležba bila primeroma slaba, ¡tonektod celo klavrna,-Liberalci sami izkazujejo za nekatere shode^prav male številke. Koliko to pomeni, takoj spoznamo, če premislimo, da liberalec na svojem shodu mesto enega zboroval'ca navadno vidi dva, na našijh shodih pa od enega samo polovico. Kako žalostna je n. pr. bila udeležba v Št. Juriju ob,juž. žel.! Sam Kukovec je prišel govorit, pa ga je poslušalo Je kakih sto ljujflL Za gfrajterja premalo, kam-li za svetlega generala Narodne stranke! Boljša je bila udeležba tam, kjer so tudi v večjem številu prišli pristaši K., Z., kakor v B učečo vcih, kjer je »jilo naši/h tričetrt, v Slovenj-gradcu, v Šmarju pri Jelšah! itd. V Št. Petru pod Sv. Gorami pa niti shoda imeli niso. ker baje med otroci razsaja nalezljiva bolefeen,' Ker so liberalci prav dostopni (za vse nalezljiv osti, se je njih vodja začel tresti, da bi jih morda na shodu obšle splošno slabosti, in zato se jih je gospod okrajni glavar usmilil ter je prepovedal shod. — Dolgovezne in mno-gobesedne resolucije, ki so jih govorniki. že tiskane seboj prinesli in ki morajo vslJed obilnosti nepptreb-nih besed utruditi vsakega pametuega poslušalca, so z večine tako splošni1, da ne pomenijo veliko. Kar je tehtnega in dobrega k njih, je naša stranka že od nekdaj zahtevala in „Slovenski. Gospodar" bnanil že dolgo časa. Zanimivo je, da na shodu v Bučečovcih te resolhcije niti sprejete niso bile in da je shod v Šmarju odklonil resolucijo proti celodnevnemu poduku ter sprejel resolucijo za poldnevu i poduk. Druge nesreCfe pa ni bilo. Poroča se nam tudi, da so govorniki govorili precej mirno, ponekod celo ponižno. Vidi se jim, (da so se ob zadnji deželnozborski volitvi hudo prehladih in jim politični revmatizem t rga ude. Bati se je po pravici, da bo v bodočnosti stranki popolnoma raztrgal uda Ce se liberalci tolažijo, da bodo s svojimi shodi vladi iin-ponirali, se močno motijo. Vlida bi naj zatrepetala pred stranko, ki ima za poslane* kakega Ježovnika ali Robieka? Kdo se ne smeji)? Poslanec dr. Korošec je Včeraj dne 26. febr, govoril za železnico »ob Sotli v podaljšanje skozi Ptuj. Purklo, nadalje za železnico Polzela-Kamnik in Maribor-Zeleni Travnik ter o razmerah na spiel-feldskem kolodvoru. Zveza se bo morala preložiti na drug kraj bližje Maribora. Železniški minister dr. Deršata je takoj o teh železnicah dal g. poslancu natančne informacije. Nove zadruge. Ustanovile so sei ¡posojilnice: v Orehovi vasi (za župnijo Slivnico pri Mariboru), v Sv. Janžu na Dravskem polju, v Koprivnici, v št. Viduj pri Grobelnem in Laporju ter pašniška' zadruga v Gornjemgradu s podružnicami za župnijo Ljubno in Luče. Snujejo se tudi mlekarne v nekaterih krajih. Zavarovanje za starost in onemjoglost. V so-cialpolitičnem odseku je 20. t. m. sekcijski načelnik Wolf povedal, da je predloga o starostnem zavarovanju v notranjem ministrstvu že gotova in da bo treba le še dogovora z' ostalimi ministrstvi, potem se predloga predloži. Poljski in gozdni delavci so tudi sprejeti v zavarovanje za starost in onemoglost. Izvolil se je pododsek, ki bo proučeval vsa vprašanja, ki se tičejo zavarovanja. Za načelnika tega odseka je izvoljen poslanec dr. Krtek. „Straža", ki je bila napovedana, da bo začetkom marca začela izhajati, se sedaj še ne bode izdajala, ker še niso vsi pogoji v zadovoljivi meri izpolnjeni. Kdaj bo začela izhajati, bode pokazala prihodnost. Pekel pri Poljčanah". Da so Baumanovi privrženci dne 30. novembra m. 1. prezgodaj streljali, je pokazala včerajšna prizivna obravnava v Mariboru. G.« Bauman mlajši je bil radi razžaljenja časti poljčanskega g. župnika obsojen na 50 K globe, oziroma 5 dni zapora, in v poravnavo vseh pravdnih stroškov. Tako je pravica zmagala. Sv. Miklavž pri Ormoža. Dne 1. marca bo t našem bralnem društvu predaval g. prof. dr. Stegenšek iz Maribora, ki si obenem ogleda prostor, kjer hočejo naši vrli Brcbrovničani staviti jubilejno kapelico, in jim da primerne nasvetel I'o večernicah pa vsi v bralno sobo! k Kat. delav. podporno društvo pri Sv. Kunigundl n. P. im» letni občni zbor 1. marca t. 1. pop. po večernicah v posojilniških prostorih. Po občnem zboru je veselica s petjem in gledališko predstavo. Listnica uredništva. Sv. Lenart v Slov. gor.: Odgovor „Domovini" priobčimo prihodnjič, tokrat ni bilo mogoče. — Sv. Jurij ob Ščavnici: Še nismo dobili odgovora ali sprejme, zato smo dopis odložili. — Sv. Trojica v Slov. gor.. Središče, Ljubno, Sv. Lovrene v Slov. gor.: Prihodnjič! Drobtinice. d Drobne vesti. Blizu Kapfenberga na Zg. štajerskem je 28. m. m. padla na želefeniški tir skala, v katero se je zaletel osebni vlak. KurjtaČa je vrglo ob vrata peči in si je zažgal obe nogi. Drugega se ni zgodilo. — V Vilshofen na Bavarskem se je zrušil most čez vodo, ko je bil na njem tovoren vlak. Strojev,odja in kurjač sta zginila pod ledenimi ploščami narasle reke. — V Lvovu so gimnazijci ubili svojega profesorja, ker jim je bil nepriljubljen. — Vnukinja cesarjeva, kneginja Elizabeta Wi>ndispjb-grStz je na influenci nevarno /bolela. — V Trstu je bil zopet napaden» neki kočijaž, ki je pa bil samo hudo ranjen. Napadalca še vedno nimajo. d 242.000 milijonov kron zgorelo. Leta 1906 se je v Avstriji spušilo 37,520.785 kilogramov du-hana v vrednosti 242,141.808 K, za 11,408.336 K več nego leta 1905. Največ so pokadili na Češkem. id Grozen zločin umobolne žene. Soproga poštnega uradnika Peltiera v Parizu je bila zaradi umo-bolnosti nekaj časa zapirta v nekem zavodu za umobolne. Ker se jo zdelo, da se ji je zdravstveno stanje zboljšalc, dovolil je soprog, ziasti z ozirom na otroke, da se mati vrne na dom. Toda v gotovih Itr sih so se. povračali znaki umobolnosti in nedavno je zapustila družino ter si najela sobo v bližnjem hotelu. Potem se je zopet vrnila domov, a bolezen je napredovala. Pravila je otrokom, da bo zialdala očeta tfer mu izpila kri. Prošli petek ni hotela večerjati. Igrala se je z velikim kuhinjskim nožem. Mož ga ji je hotel izdreti, toda pretila je, da ga umori. Ponoči je vstala z postelje ter rekla soprogu: „Danes je tvoj rojstni dan; o polnoči dovršiš svoje 47. leto. O tej priliki vam priredim vsem veliko presenečenje." Soprog je vprašal: „Kakšno?" „Ne vprašaj", mu je odgovorila, „še ni čas, ne morem Še odgovoriti." Nato je šla in se zaprla v kuhinjo. Soprog in otroci so se podali spal. Opolnoči pa nastane v hiši grozno kričanje. Otroci so stali pred mrtvim očetom, politim s krvjo. Poleg njega je stalja mati s kuhinjskim nožem v roki. Najstarejša, hčerka Jeanette se je zgrudila in tudi znorela. Možia so odpeljali v mrtvašnico, mater in, hčer pa v norišnico.: d Delovanje strupov na ježa. Pred nekaj desetletji je glasoviti profesor Lenz opisal boj ježa s celo kopo gadov. Jež je gade premagal in pojedel, ne «menivši se niti malo za njihovo pikanje. Pikali so ga tudi v jeziček, ali to mu ni prav nič škodilo. Od tega časa qe je ukoreninilo mnenje, da strup spljoh aa ježa ne deluje, akoravno so nekateri o tem dvomili. Moderno zdravljenje i rumom, je dalp povod, da so strokovnjaki delali poskuse z ježi. Pustili so, da so strupene kače pikale ježe v jezik in gobdek., Ježi so precej oboleli, trpeli so tri ali štiri dni, a potem so popolnoma ozdravili. S tem je bilo dokazano, da je jež zavarovan proti delovanju strupa. Neposredno ubrizgavanje kačjega strupa je pokazalo nazadnje stopinjo, do katere je jež zavarovan proti temu strupu, Množina strupa, ki je ubila morskega prešička, morala se je desetkrat povečati, da je pri ježu povzročila le prehodno bolehanje. Toda v ježevi krvi niso mogli najti materije, ki bi mogla služiti kot lek proti kačjemu strupu. Z drugimi poizkusi se je dokazalo, tla je jež zavarovan tudi proti drugim prirodnim strupom. .Jež požre špansko muho, v katere telesu se nahaja hud strup, ne da bi mu kaj škodovalo. Prenese tudi cijankalij (najhujl strup sploh), ki umori močno mačko v štirih minutah. Se-le petkrat večja množina povzroči pri njem bolehanje. USinko sprejme šivilja v Mariboru, Sc'niîlestrasse 6. II. 1-17 Na proflaj 25 do 80 q sena in otave pri Franc Koroni k v Trčovi Sv. Peter blizu Maribora. 143 1-1 Posestvo ki meri 10 oralov obstoječe iz gozda, njiv in travnikov, blizu okr. ceste pri Št. Jurju ob j. ž. je na prodaj. Več so izve pri Martin Trbovc, Goričica Sv. Jut ob j. z. 14J 3-1 Pridon in zvest cerkovnik, tudi rokodelec, išče službe. Naslov v upravništvu. 148 4-1 I Gospodična, ki je želela pred nekaj meseci pismo pod I. V. Ko. 100, poste restante, se prosi, naj vzdigne pismo na pošti. 140 2-1 Oskrbništ?o grofice Brandis pri . Sv. Petru pri Mariboru išče vini-j čarja s 3 delavnimi močmi. 150 i Na prodaj različnega hrastovega drevja; za vsakovrstno porabo. Cena se zve pri Franc Predanič. Zve-rinjak 1. Brežice. 151 1-1 Notozitlana liiša so poceni proda pri Sv. Jožefu na Studencih. Naslov pove uprav. 154 2-1 Prodajo se š? skoro nora dvojna vrata, 5 velikih izložbenih oken vse z železnimi rolo in dvojnimi brušenimi šipami ter ene steklene sobne vrata, zelo po ceni. Vse natančneje be zve» v trg. p nudi celemu slov. bistriškemu okraju, pravo štajersko zanesljivo deteljno seme, lucerno, travno s,:me, posebni oves za seme, kakor razne vrste drugih semen. Tomaževo žlindro, za travnike, fosfor kisli prašek za ?; vino in svinje, vsake vrsta železa, šine, osi, lopate, krampe, vile, niotke za vinograde itd. Alojz Pinter, 157 4 — 1 trgovec v Slov. Bistrici. Mala hiša, vili podobna z velikim vrtom se po ceni proda. 1500 K se izplača, ostalo hhko ostane. Magdalonagase št, 14. Maribor. 145 3-1 Dobra gostilna tik Pum. toplic s« da v najem; pa tudi proda se jako lepo malo posestvo. Se izve pri A. Pinter v SI. Bistrici. 153 o.j Na prodaj sta dva studcnca, kjer teče kisela voda; kdor hoče kupiti naj se oglasi uprav. 119 8-1 Deset Postiiili Pesmi za mešan zbor, zložil in priredi! Ign. Hladni k op. 54. Cena 1 K 60 vin. V kat. bukv. in Schvvantnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. 12» s-i Vabilo XXIV. redni občni zbor Posojilnice y Konjicah reg zadr. z neom. zav. ki se bode vršil v soboto, dne 7. sušca 1908 ob 10. tiri dopoldan v lastni pisarni. ProSnja do f Božidarja Ftegeriča prijateljev in znancev. „Večni popotnik Slov. goric", pesnik in pisatelj slovenski, Božidar Flegerič, je minulo leto za vselej zatisnil svoje trudne oči. Pesnikovo truplo počiva v domači župniji Sv. Bollenka pri Središču, in ker gomila njegova nima primernega spomenika, zato je izreklo mnogo Flege-ričevih ožjih prijateljev in znancev željo, naj bi se pokojnemu pesniku na gomili postavil dostojen nagrobnik, in naj bi se v njegovo domačo hišo v Vo-dranoih vzidala spominska plošča. To željo upoštevajoč se jo nedavno v Središču osnoval poseben „Odbor za Flegeričev spomenik", H si je postavil naiogo, poskrbeti, da se uresniči zgoraj navedena želja častilcev Flegeričevega spomenika. Rodoljubi slovenski, zlasti pa vi, prijatelji iu znanoi pokojnega pesnika! Do vas se obračamo tem potom z iskreno prošnjo, da nam z denarnimi prispevki pomagate izvesti nalogo, ki smo si jo naložili. Nikdar več ne bode popotni Flegerič potrkal na vaša gostoljubna vrata — prispevek, ki nam ga pošljete, je poslednji čin pijetete, ki ga doprinesete Fle-geriču v spomin. Blagohotne doneske, ki se bodo po časopisih objavili, sprejema Ivan Kolarič, tržan v Središču, kakor tudi vsak odbornik. Ako se nabere o pravem času primerna svota denarja, se bode letos meseca avgusta s primerno slavnostjo odkril na gomili pri Sv. Bolfenku Flege ričev nagrobnik, doma na Flegeričevem domu pa se bode odkrila spominska plošča. Odbor za Flegeričev spomenik v Središču, dne 10. februarja 1908. Loterijske številke. Dne 22. februarja 1008. Grade« ... 10 81 46 Dunaj 45 15 14 25 36 82 85 Posestjo 4 orale njiv ¡B travni- I kov, zidana hiša s 3 sobami in kuhiajo, gospodarsko poslopjo, bli- j zii eeste je na prodajo. Cena 160 | gld., 400 ostane, drugo so primerno plač». Tudi velika vodena moč za 16 konjskih moči ker je blizn bosta kuna Hugo VViudiachgr&tza. Kdor kupca poizve s katerim so bo pogodba sklenila, dobi 60 K. Več pove Jože Zupan, oStir v Pod-sredi okraj Kozjo. 160 1-) PERUTNINARJI! Palma ozdravi zanesljivo vsako pernato iival Pokazalo so je v m mole in lelu kot izvrstno sredstvo proti zavratnicl (diftrriji), kugi in proti Marsikaterim drugim novar-nira boleznim. Pnlma je tudi ozdravila nli herno perutnino, ki je trpela aa slehernem vnetju in na- hodu, na katerima bi bila sicer poginila vsa zalega. Palma ie obvarovala vsako perutnino boleznij, Oskrbite si „Palme" z navodilom za 1 K znamk (po nakaznici CO vin. več) poštnino prosto. Manjša naročila se no izrrše. Pod 4 K se no pošilja na povzetje I. K. Weill, tičjeklajni preparati Maribor, Zo-fljin trg 3. 159 (1) t»ep» posestvo v Gotovljah pri Žalcu v Sar. dolini so proda iz proste roke, obsoji iz 8 njiv, 2 travnikov in gozda, popolnoma nove cnouadstropno hit« g gospodarskim poslopjem, novo limeljsko sušilnico, kosmičem, »vinjaki itd. Hiša stoji na najlepšem solnčnem kraja ob okr. oesti in ima spredaj lep sadonosni i« zrlenjadni vrt. Ona i« drugI pogoji te iavrjo t župniičn v Geto vijak. 141 1-1 hranilnice in posojilnice na Vidmu reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki so bo vršil v nedeljo, 8. marca 1908 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. JD n e v m i 1. Ciianje poročila t* <1 s eni reviziji po „Zadružni j zvezi*. — 2. Poročilo načelstva. •— 3. Poročilo nadzorstva. j — 4. Odobrenje letnega računa za leto 1907. — 5. Volitev j načelstva. — 6. Nasveti. Načelstvo. ! NB. Ako bi ne bilo ob določenem času zadostno šte- I vilo članov, vrši se pol ure kasneje na istem mesta in z ! istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal brez pogojno. 155 1-1 ZDneTTJii red.: 1. Poročilo načelstva. — 2. PoroSilo računskih pre-gledovaleev. — 3. Odobrenje letnega računa. — 4. Razdelitev čistega dobička. — 5. Volitev načelstva. — 6. Volitev računskih pregledovalcev. — 7. Slučajnosti. Ako bi ob 10. uri dopoldan občni zbor ne bil sklepčen, se isti vrši ob 11. uri v zmislu pravil pri vsakem številu udeležencev. i6i 1-1 Načelstvo. i JÊKÊ ® zajamčeno pristno vino le iz a ormoškega okraja, rasnih let- | nikov, ima veliko mndžiao g po nizkih cenah na prodaj Kletar« društvo v Ormožu m V stoji lgfeirn:.vki prfiks!, kst«?o ifcjaa že 85 let, «e tel je posreiiio s fifcsoasa ten&jtj sredstvo aa rant fcrk in ias, proti lapiMls yu l»e in za odstraniti? prhlja (luski»; aa glavi, to ]a Kapilor št. i-. a jr. (franka na vnMto pošto): I ionoii S K 60 v, 5 lončka 5 K Prosita, d», na aa>of> »sjko i vens. Naslov je: P JyrS >5, .-karnr- v P*kr»«n, 31*vo»i)* D-:-■:«• 86 p-m'je ruprej ali a p<»ftahB po», rfvrjeaj. Slnžba organista in cerkovnika se odda s 1. aprilom 1.1. pri Šmi-klavžu bi. Slov. Gradca. — Dohodki: vpisana bernja in posestvo za 2—3 govedi. Cerkv. predstoj-ništvo Šmiklavž p. Slov. Gradec. . 114 2-1 Hiia pri šoli in cerkvi Sv. Jožefa 6e proda z dobro najemščino in z velikim lepim vrtom, lahkim pogojeni in po nizki ceui. Več povo upravništvo tega lista. 127 3-1 Vila s 6 stanovanji in malo trgovino, govejimi in svinjskimi hlevi, nekaj polja in sadovnjak se proda za 12.000 K. Iliša "nese «05 K na leto. Novavas štv. -14 pri Mariboru. 139 3-1 Posojilnica i Makolah vabi na redni občni zbor, ki 83 bade vršil v posojilniških prostorih pmr v četrtek 12, marca *mk ob dveh popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva. —■ 2. Poročilo nadzorn štva. — 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1907. — 4. Volitev načelstva in nadzorstva. — i>. Sprememba §§ 18. in 31. zadružnih pravil. — 6. Predlogi. ns 2-i Načelstvo. Ljudska hranilnic (reKiHiruvHfln *ndrai£-.i z iieiimejenu zntC2o). = G-la^aai trg" šte-v. 5, I- nadstropje Hranilne vloge se [sprejemajo cd vsakega in se obrestujejo obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se ob ejtu-jejo potem e :ako giavnici. Reotni davek plača zadruga sami. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma. Pv-sojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5°/0 in 5 V2°/o in na osebm" kredit prott 6% cbn stovanjo. Nadalje se izpo3-juje denar na zf stavj vred^ostnh papirjev, zhifn ne srebrnine itd. Dolgove pri drug h denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od 3 do 6. ure popoldne. ' ta (k.».) Nov naseljen krojač se s 10. febr. preseli iz Ptuja v Maribor in bo v Poštai ulici v Reiserjevi biši imel svojo delavnico, za solidno "in lepo izdelovanje oblek za moške in fante so jamči, za obilai ubiiik se priporoča z cdiidaim spoštovanjem Jakob , Veziak. 107 8-2 Posestvo 29 oralov, z~lepo zidano hišo, 4 )bc. i k! i, zid ni h lovi, vse z opeko pokrito, pol '-no posestvo so njive in sadonosniki in polovno gozdi. — Cena 6000 kron. Jožef Slugič na Rospahu 76. blizm Urbana p. Zgornja Kungota. 104 8-8 Hiša z gospodarskim poslopjem poldrug orala zemlje, sadni vrt in njiva, se po nizki ceni proda v Studencih pri Mariboru Lembeška cesta štev. 71. 102 3-3 Služba cerkovnika In organista na Prihovi se razpisuje. Prošnjiki naj se oglasijo pri župnijskem uradu. 133 2-1 4V2% Želim kupiti 2 do 3 leta starih maCeselnov za saditi. Franc Ušen, Gornjo Grušovlje, Št. Peter v Sar. dol. 130 2-1 Majer ali oženjen hlapec se sprejme takoj na eno posestev; kateri so že delj časa pri živinoreji, imajo prednost. Plačilni pogoji in drugo se izve osebno. Franc Kramberger, Gočova, St. Lenart v Slov. gor. 142 2-4 Kr-jaški pomočnik in nčenec se sprejmeta pri g. Majerju Simon, Koroška uL št. 102. Maribor. ____116 2-1 Išče se samica ali vdova brez otrok, ki ima kako posestvo z vinogradom, gostilno ali kako večje posestvo na Sp. Štajer. ali Kranjskem, ki bi hotela vzeti za gospodarja vdovca HO 1. starega jiateri položi v gospodarstvo 10- 0 K. Ako bi zadostovale, ako bo to vse po njeni volji. Kdo poizve za katero talco dobi 50 K. Ponudbe pod naslov: A. V Postti-restanto, Ilajhen-burg ob Savi. 158 1-1 L'pa hiša z velikim vrtom, hlevi, delavnico itd. blizu juž. kolodv. v Mariboru, se proda ali pa zamenja z manjšim posestvom. Vpraša so: Maribor, Mtlhlgasse 11. 156 2-1 Novo zidana hiši z 2 sobama, 3 kleti, hlev za živino iu svinje, vsa v prav dobrem stanu poleg hrama jo veliko brajd katere dobro nosijo, pet minut od hrama je lep sadonosnik in pašnik potem pa stope na vode za hajdovo kašo ker so pozimi precej zasluži, k posestvu spadata dve veliki njivi, mali vinogrud in sadonosnik, vsega skup 7 ornlovin vse v dobrem staau in se zavoljo bolebnosti posestnika p« eeni proda. Več se izvo pri G. T«-m&žii, gostil, v Zjor. lUčak. ita a-i p h Karol Sinkovič, ključavničar in isdelovatelj motorjev in stroje* Maribor, Ptsfir&asoe 9. Kar postaja bínela vidno dražji, so najboljSi za industrijo in polji de&ÍTO Gímase Bohsel-moforji pri katerih stane ena konjska moi zs eno uro 1 '/• do 2»/, vinaija. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni. Karol SinkoviS, 76 sastopnUs Climase BchKol-jnot«rj«>r Pozor I Čitajl Pozor* I Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje isborno, vspeh sigureo. Cena je frank o na vsako pefito za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali Se se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P« Juplšiča, 65« lekarnarja v Pakracu št. 201. (Slavonija.) V službo želi rzeti par poštenih ljudi z dobro plačo. Naslov se irve pri upravništvu. 111 3-3 Gospodična, popolnoma zmožna nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi sprejme Anton Kiffmann v Mariboru, Gosposka ulica. 113 3-S Posestvo, Siseka, prva hiša s 4 sobami, kuhinja, velika klet, druga hiša z 2 sobama, kuhinja, gostilna, dotakajoč se motor-mlin, 16 H. P. z 2 kameno-ma, vse v dobrem stanu, 16 glav živine, vrt za zelenjavo, 10 oralov zemlje, 6 oralov gozda, se zaradi družinskih razmer proda. L. Kotzbek, Goldova, Sisek, Hrvatsko. 106 3-3 - kotlap ===== ■hm Ptuj, Poštna uliosa mmm in MARIBOR, Ka«ernga»»e št. 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotla in najboljša briagalaico, pri katerih jamči za dobro in trpežno dalo. Popravki vssbe vrste »«no In hitro. Kapajeai stari baker, elak In mealag po naJboljH eeal. Mizarnica, dobroidoča, z motorno gonilno močjo se proda. Poleg se tudi lahko ima prodajo pohištva. Kje pove uprav. 136 3-2 Mesarskega učenca sprejme gosp. Miroslav Reismann, Koroška cesta štv. 66. Maribor. 137 (1) i Mala hiša z dvema stanovanjema ! z verando in velikim vrtom zasa-| jenim s trsom. Damgasse št. 180. ' Maribor se proda. 138 2-2 | Sprejme se učenec poštenih sta-j rišev v trgovino mešanega blaga i I. Traun, Ptujska gora pri Ptuju. 120 3-2 Posestvo, jako lepo, z okoln 29 oralov rodovitne zemlje, z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem, ki leži 1. uro od Maribora, četrt ure od železniške postaje, 5 minut od farne cerkve, tik glavne ceste na jako prijaznem kraju, se radi družinskih razmer prostoročno ceno proda. Posestvo obstoji iz velikega, jako lepega gozda, lepih travnikov, rodovitnih njiv, iep sa-donosnik in nekaj vinograda. Natančneje se izve pri JoBipu Ser-nec-n, km. sin. Spodnja Sv. Kun-gota, Gradiška. pošta Pesnica. 134 3-2 Ludovik Mtihfirie, trgovec v Ormožu, priporoča veliko zalogo manufakturnega iu špeearijskega, blaga. — Cene nizko, postrežba točna! s» 43-6 Lep travnik se proda, približna 1 oral, raste dobra sladka krma, leži tik državne ceste na zelo ugoa-nem prostoru, ki bi se lahko rabil kot stavbinski prostor in je kakih 5 minut od želez, postaje. Naslov v uprav. 112 3-3 Trtni cepiči. 20.000 laškega rizlinga in 7000 silvana, natančno sortirani, s popolnoma zdravimi očesi, se dobijo po primerni ceni pri Martin Cerjak-u, ekonom v Rajhenbnrgu Sp. Štajersko. 83 (l) Štampllje iz kavčuka, modela za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 3. GaloSne, prave ruske z znamko „Zvezda prevodnik" priporoča P. Kosfič V Celju. 789 (1) Posestvo 10 oral, zidana hiša s prešo, vinograd z amerikanskim trsjem zasajen in lep sadovnjak. Oddaljeno je pol ure od eerkve. Matija Has, Spodnji Dol štev. 95. 8v Jakob Slov. gor. 126 3-2 Majer se sprejme h 30. glav živine; njegova žena mora dojiti, oskrbovati svinje, in dati hrano 4. hlapcem. Plača pri prosti hrani 50 K mesečno. Oskrbništvo grada Novi Kloster. St. Peter v Sav. dol. 135 2-2 Oddaja stavbe novega enonadstropnega šolskega poslopja v Konjioak okolica s 6 učnimi sobami, telovadnico, nadačiteljevo stanovanje in drugimi prostori se razpiše r potu ofertor d» 15. marca t. 1. Stavba se bode oddala le enemu glavaemtt podjetniku. Stavbeni operat je razpoložen na ogled pri šolskem vodstvu v Konjicah okolica. Krajui šolski svet v Konjicah okolica, dne 11. februarja 1908. in 3-2 Ignac Potnik, nsušelnik. L - J Vinogradniki! I. štajerska trsniMa zadruga r pošfaf Juršlrscl pri Pfuju ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho* cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj. 720 (1) Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe iu vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike hd. Zaloga i^goiovijenlh nagrobnih sps-456 menikov. 1908. Za spomlad! blaga, za moške in ženske obleke, svileni robci, razno perilo, preproge, kravate, ter iigotovlje-ne obleke za moške in fante, po najnižji ceni. Največja izbira ravno na novo došlega Maribor :: Grajski trg it. 2. (Burgplatz 2.) Kdo še ne kupuje, papir, razglednice In droge pisarniške potrebščine t nar. trgovini ■ ■ 9 ■■ :: :: :: Maribor :: Gosposka ulica št. 33. :: :: :: :: 3?ose"toaa.o Trelilc®, izloiia, Trsela. £ols2si2a. potra"bščln.. POZOR: Edina narodna trgovina z mannfaktur. in špecerijskim blagom L. ofmoz priporoča senj. občinstva svoje veliko, novo zaloge. Cene nizke, postrež. točna. Ki»r hoče dobro kupiti, rasra v aarodao trgftvin« priti. Pohišivo! t veliki zalogi, kakor tudi matrace, dirani, otročjo posteljo ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pleteršek, Maribor Koroška cesta št 10. Svoji k Bvojim! F. Nova trgovina Bureé, urar, , očalar in zlata«* Mariboru : TegetthoffoiJB cesta štw. 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se točno ■ ■n in hitro izvršijo. „CROATIA" eilna hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav. mesta Zagreba .CBOATIA1, «novaia na temelju vzajemnosti, «prejema v zavarovanja proti požara i« vpepelitvi p» bliska nepremičnine vsak« vrot»: hii«, gospodarska poslopja, tvoraice, mline itd. ter premičnin«, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žit», blag» v trgoviaah itd. po jako ugodnih pogojih ln nizkih o*«ah. T«a pojasnil»; daj«: Podrmžnloa .CR0ATIA' t Trata, Coni« it. I. Trgovina z manniaktnrnim, modnim in drobnim blagom Feliks Rop s Maribor Grajski trg št. 5 priporoča svoje veliko zalogo sukneaega ln volnenega blaga za moike in ženske obleke, kakor tnil prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ženitre, garnituro, preproge in odejo t največji izbiri po najnižji ceni. PAZITE letos pri nakupovanju oblek ia dragega raa-aufaktoraega blaga na Trgovsko hiso R. STERMEGKI a ceije, :: v kateri 8« mora zaradi preiidavaaja tr-g»viae velikanska ia-loffa novodošlega spomladanskega ia let-■ega blaga popolnoma odprodati. Zato ui« :: čudovit» nizke. :: Vzoree proti vrnitvi na vse strani iranko in zastonj. Narodna gostilna m Pri pošti === /TVarlbOr, Tegethofova cesta 48 priporoča vedno svežo pivo, Izvrstna domača Tina ter nrzle Is tople JedL ■ar. Hedea. kipujemo pri JOŽEFU ÖLAGA T MARIBORU, Tegetbofova eesta štev. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni ia sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnat« robce, predpasnike, žensko in msžko perilo, vsakovrstna preprog«, vse najboljše vrste. :: :: a Tovarna za glinske izdelke izdeluj» t parnimi stroji iz najbolj!!», večkrat pr«inl»ta glia» {tritnui najboljši izdelke, kakor: patentovaM zarezno ia vaakovretno drog» Btreša» »peko, »pek» za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opek», plošč» aa tlak, loačen» e»vi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi t Maribora, Cesarska eesta, pri kamenarja k. Uaaer-ju. Kapljice za želodčni krč s Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju i Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. F. Prull a mestna lekarna pri i kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. Hl. Berdajs ~ ■ trgovina s špecerijskim blagom In semeni : priporoča Ia BARTHELNOVO apno za poklajo : brusne in mlinska kamne vsake velikosti 1 : Kupuje pristno deteljno seme. :: » I SVOJI K SVOJIMI R.Salmič,® Narodni dam. NtjttiiP ti 4 Moejlt tktpert. ur — sretrnlM, ztitdae li tpM-nih predmetov. : Ranitti mjdo-njit ml hM- Hüadatelj in astofadk: .KaiotUko tiskovno droit vo. Odgovorni arednik: Fordo Leskovar. tiaka»»» «v 0WU v iatoi