S90B00N9

Ano (Leto) VII.

Buenos Aires, 9. junija (junio) 1949.

No. (Štev.) 23.

Ob proslavi spomina
polšštih Slovencev

Smisel dneva 1. junija, o kate¬
rem smo že govorili v našem listu,
bo slovenska protikomunistič. a
skupnost v Buenos Airesu, pred¬
stavljena z Društvom Slovencev,
proslavila s sodelovanjem kultur¬
nih društev: Igralske družine

Narte Velikonja, Slovenskega iz¬
seljenskega odra, Pevskega zbora
Gallus in Pisateljske družine
France Balantič, to nedeljo, 12.
junija v veliki dvorani San Jose s
popoldansko komemoracijo. Pose¬
ben poudarek letošnjemu spomin¬
skemu dnevu pa bo dala, še pesni¬
tev “Velika čina maša za pobite
Slovence”, ki bo za to priliko priš¬
la na trg in bo ostala trajen spo¬
min na naše največje žrtve druge
svetovne vojne in komunistične
krvoločnosti.

Da, komunistične krvoločnosti
slovenskih in jugoslovanskih ko¬
munistov, ki so pod Titovim vod¬
stvom vodili izključno komunistič¬
no revolucijo v najtežjih časih na¬
šega naroda, pod okupacijo fašiz¬
ma i?i nacizma, ter so odgovorni
za stetisoče življenj, mučenih na
najbolj zverinski način po-komu
nističnih učbenikih in metodah. In
če danes ti isti ljudje skušajo
pred svetom prikazati svoje delo
med vojro in sedaj kot “socializa¬
cijo države” v smislu zahodno -
evropskega socializma, nekako
“tretje ali četrte” pozicije med
Vzhodom in Zahodom, je to samo
r ova maska. V temel u je zločin,
komunistični zločin, ki b» za ved¬
ro tem ljudem vtisnil v čela pečat
najbolj krvavega boljševizma in
i?h označil izključno kot učence
azijat kih hunskih metod. Titova
država stoji na mrličih, na “ka-
tynskih” jamah tisočev in tisočev,
pobitih celo po vojni, na način ko
' munističnega tipičnega merenja.
Ko so leta 1940 komunisti pobi¬
li s strelom v tilnik čez 10.000
poljskih častnikov, je zapisal polj¬
ski publicist Ipohorski Lenkie-
wicz: “Množičnega pomora neobo¬
roženih jetnikov dTzdaj še ni bi¬
le. “To so prinesli komuristi. Tito
<n njegovi so to kopirali, ko so da¬
li v iuniiu 1.1945 pobiti vso slo¬
vensko rarrdno vojsko, ki so mu
o ■neoboroženo vrnili Angleži. Ti-
fo je moril po vzoru Dzierdzin-
skega in po naukih komunističnih
učbenikov, ki pišejo: “Mi ne so¬

di ir • posameznikov, mi hočemo
iztrebiti ves razred, ^loj. Ne vpra¬
šamo po krivdi, vprašamo po pri¬
padnosti sloju. ČEKA rd sodi svo
ih nasprotnikov, ona iih pobija
'rez usmiljenja in uniči vsakega,
’n ni no nieri strani cgraie. Prvo,
k^r morate vprašati vsekdar, je h
kateremu sloju rripada in kakšen
ie njegov rod, vzgoja, izobrazba
in noklic” (Lacis).

Po teh komunističnih načelih

je “sodil” Tito in poslal! vse, ki so
spadali k sloju, k slovenski proti¬
komunistični fronti, v smrt! Vse
je dal pobiti, zvezane, neoborože¬
ne, vrnjene iz Vetrinja, ko nihče
ni več mogel dajati odpora, s ti¬

pičnim komunističnim strelom v
tilnik. Tako strelja samo zakrk¬
njen komunist - boljševik!

Mi se spominjamo vseh teh zve¬
rinsko pobitih žrtev, ki gredo v
deset in deset tisoče, branilcev za-

OgeitJ brez pravega
platnena

Titova vlada je 23. maja vložila
protestno noto pri sovjetskem ve¬
leposlaniku v Beogradu. Kar od¬
krito tam Tito dolži moskovske
veljake, da pripravljajo notranje
nemire v Jugoslaviji in da mu —
njemu samemu — groze z nasil¬
nim koncem. Sovjeti so odgovori¬
li tako, kakor velesile v obračuna¬
vanju z manjšo državo store in
sicer, da so vse Obtežbe odbili in
pri tem povedali, da vedo kako ve¬
lika je razlika med Titom in tistim
ljudstvom, ki mu Tito nasilno vla¬
da. Oni pravijo, da bi hoteli ostati
prijatelji tega ljudstva — težko
izvedljiva želja, kajti ljudstvo so¬
vraži oba komunizma enako: Tito¬
vega in Stalinovega.

Ves spor pa se razvija naprej
tako, kakor se je vse čase med
sprtimi marksisti: tako očita Kar¬
delj Moskvi, da se je oddaljila od
“linije” pravega komunizma, Moj¬
zes Pijade, eden glavnih ideologov
Titove okolice pa piše dolge član¬
ke v beograjski “Borbi”, da se je
izkazalo, da je borba kominforma
proti Titu propadla in da se je tu¬
di potrdilo naziranje, da se more
“socializem” v kaki državi izvaja¬
ti tudi ločeno od smeri in mos¬
kovske centrale. Mojzes Pijade
ima prav, kajti Titova socializaci¬
ja Jugoslavije je nasilna uvedba
komunistične kolektivizacije in
partijske diktature v Jugoslaviji.

K .kor pa se pisanje o tem pre¬
piru med Beogradom in Moskvo
napihuje ,tako se tudi sorazmerno
s tem širijo novice, da bo Titova
vlada vsak čas sklenila dogovor
za posojilo v USA. Tam mislijo, da
je treba izrabiti vsako priliko, ki
notranje težave med komunistič¬
nimi oblastniki napihuje. Pri tem
računajo, da bodo prej ali slej
prisilili da se bo sovjetski vpliv
umaknil na področje izza Karpa¬
tov in onstran Donave.

Toda v Londonu je objavila
sestra Gerharta Eislerja, komunis¬
ta, ki so ga Angleži izpustili in ga
niso vrnili v USA, članek, v kate¬
rem se čudi, kako so mogli Ang-
(Nadaljevanje na 2. str. spodaj)

padne Evrope, tiste Evrope, ki jih
je v zahvalo sama izročila Azija¬
tom v roke. To je večna krivda za-
i dijakov nad našim narodom.
Toda danes se svetu odpirajo oči
in mrtvi že dobivajo priznanje in
čast za svojo berbo, danes, ko je
svobodni svet postavljen pred od¬
ločitev: za komunizem ali proti
r jemu.

Srednje poti ni. V sredi so samo
grobovi in re Titovo “mirno gra¬
jenje socializma po Leninu in
Stalinu”.

“Spokornega volkai” celo prav¬
ljica ne pozna.

COHMBttRAttO EL ANIVERSARIO DE LOS
ES10VEN0S MASACRAD0S

El dolor del primero de junio recordaremos los eslovenos anticomu-
nistas, organizados en la Sociedad Eslovena, el dia 12 de junio en el
Salon San Jose, Azcuenaga 154 con un aeto a las 17 horas. Prepararon
la conmemoracion las entidades culturales: el conjunto teatral "Narte Ve¬
likonja”, el "Teatro de inmigrantes eslovenos”, el coro "Gallus” y el
circulo literario "France Balantič”. Dara un relieve especial a este aeto
recordatorio de la lugubre tragedia eslovena el grandioso poema "El
Gran Funeral en sufragio de los Eslovenos Asesinados" que aparecera
justo para la fecha, para grabar por siempre en la memoria de nuestro
pueblo y del mundo entero el recuerdo de las victimas sacrificadas por
el sangienario comunismo al terminar la segunda guerra mundial.

La humanidad dificilmente habia visto atrocidades mas horrendas!
Y ademas cometidas contra sus hermanos! Los comunistas yugoeslavos
aprovecharon la angustia de nuestro pueblo, oprimido por los nacifascis-
tas, para imponer su doctrina provocaron la guerra civil porfiando a los
invasores a la venganza contra el pueblo esloveno indefenso y masa-
crando ellos mismos miles y miles de los mejores hermanos, incendiando
pueblos y torturando a sus adversarios segun los metodos que ensena el
comunismo en base de las experiencias bolcheviques.

Asesinos son y criminales aunque griten a los cuatro vientos, de que
ellos completando una obra buena empezada durante la guerra: "la so-
cializacion nacional” conforme a las ensenanzas del socialismo occiden-
taleuropeo. iQue no se deje nadie enganar por el disfraz del “socialismo
intermedio entre el socialismo Occidental y oriental”! jCrimen! Ninguna
palabra caracteriza mejor el proceder de esa gente, que, por mas que se
pongan mascaras, siguen consecuentes marxistas y sicarios de la preco-
nizada revolucion proletaria universal, que pretende arrasar con todo lo
antiguo. El estado de Tito estriba sobre cadaveres. Centenares de "Fosas
de Katyn" llenas de miles de esqueletos eslovenos, llevados a la muerte
mediante torturas y vejamenes inimaginables, ya antes de terminar la
guerra o en el mes de junio de 1945, son el sello que prueba el satanis-
mo de esa aterradora ideologia! iQue puede esperar el mundo de tal
socialismo?

Cuando en el ano 1940 fusilaron los comunistas en la nuca a diez
mil oficiales polacos, registro el periodista polaco Ipohorski Lenkiewicz:
"Hasta ahora no se vio matanza en masa de prisioneros de guerra”. Solo
los comunistas han sido tan criminales de poder perpetrar semejante
atrocidad. Alli aprendieron los sicarios de Tito. En junio de 1945, repa-
triaron los ingleses al ejercito anticomunista esloveno. Entonces mando
Tito masacrar a časi todos, arriba de 11000, imitando a Dzierdzinsky y
poniendo en practica la instruccion del catecismo comunista:

"Nosotros no juzgamos individualmente, queremos extirpar toda la
clase. No examinamos la culpa, sino juzgamos por la ideologia y la cla-
se. ČEKA no juzga a sus adversarios sino mata sin piedad a todos que,
no se eneuentran de su lado. Primero que debeis averiguar siempre es:
a que clase social pertenece, de que familia es, que estudios y prepa-
racion tiene". (Lacis).

Estas normas aplico Tito y elimino asi a todos los integrantes del
frente esloveno anticomunista repatriados por los ingleses de Vetrinje.
Desarmados, maniatados, famčlicos, desnudos, fueron torturados sin que
nadie hubiese podido ofrecer resistencia y ultimados con la bala en la
nuca. Asi soluciona los problemas el comunista, bolehevigue. iQue pue¬
de esperar la humanidad de el?

A esas victimas recordamos todos los anos en el mes de junio.
iCuanto han suirido durante su lucha contra el comunismo, en defensa
del Occidente Cristiano! En premio por todo fueron alevosamente entre-
gados a sus verdugos por los mismos por quienes se desangraban du¬
rante treš anos. iQue puede borrar el crimen que cometieron los Occi-
dentales contra nuestro pueblo?

Yq no se levantaran mas de las tumbas colectivas de los masacra-
dos. iPero, ojala, llegarla siquiera el mundo a abrir los ojos y compren-
der la diflcil alternativa en la cual se eneuentra enfrente del comunismo!

Es ya alta la hora y no hay mas salida que decidirse de una vez:

contra o con el comunismo.

No hay camino intermedio. No hay ninguna “Socialisacion Pacifica
segun Lenin y Marx",que preconiza Tito. Entre ambos extremos solo hay
tumbas. "El lobo penitente" no existe ni siguiera en la fabula.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 23.

PRED POLOMOM PARIŠKIH RAZGOVOROV

Razgovori med štirimi zunanjimi mi¬
nistri trajajo v Parizu že tretji teden.
Ko se je ameriški državni tajnik Dean
Acheson odpravljal na konferenco v Pa¬
riz, je rekel, da se misli razgovarjati
največ tri tedne. Koncem tega tedna bo
ta rok potekel; tako se bo tudi nova
konferenca razšla, kakor že toliko dru¬
gih pred njo. Višinski je prejšnji teden
izvedel poskus, ki pravzaprav ponavlja
tisto, kar je ves čas ves namen sovjet¬
ske zunanje politike. Hotel je doseči, da
bi prišlo do novega razgovora med Sta¬
linom in Trumanom. Acheson in Višin¬
ski sta se v Parizu sama sešla na po¬
seben sestanek v rastavraciji “Pri drz¬
nem petelinu” in tam je Višinski pove¬
dal, kaj hoče; svet se naj vlada s kon¬
ferencami med Stalinom in Trumanom
ob navzočnosti francoskega in angleš¬
kega predsednika vlade in sicer tako,
kakor je to bilo na konferencah v Tehe¬
ranu in Jalti: sovjetom je treba dati
vse, sovjeti pa bodo zato vse obljubili
in nato nobene obljube izpolnili. — V
Berlinu so zato sovjeti pokazali celo ne¬
kaj dobre volje in so pristali na prvi
sestanek vseh štirih poveljnikov v Ber¬
linu; toda na konferenci so hoteli oni
izpolnitev vseh svojih zahtev, pristali
pa niso na nobene koncesije. Tako je
tisti posvet propadel — predznak za
neuspeh v Parizu. — že vse komunistič¬
ne države so uprizorile procese proti
poglavarjem katoliške Cerkve, prvi je
bil Tito, ki je obsodil zagrebškega nad¬
škofa. Sledile so Madžarska, Bolgarija
in Poljska; sedaj je na vrsti Češkoslo¬
vaška. Praški nadškof Beran je ostro
obsodil spletke vlade proti katoliški
Cerkvi; povsod se napoveduje, da bo
komunistična policija v kratkem areti¬
rala tudi praškega nadškofa in ga nato
obtožila približno istih “zločinov”, ka¬
kor so jih naprtili nadškofu Stepincu in
kardinalu Mindszentiju.

V Parizu je policija zasačila več to¬
vornih avtomobilov, ki so prevažali
orožje in strelivo; s tem v zvezi je bilo
aretiranih nekaj vodilnih članov De
Gaulleovega gibanja. V Italiji so krš¬
čanski demokrati imeli svoj letni kon¬
gres v Benetkah. Notranji minister
Scelba je zlasti opozoril na nevarnost,
ki jo za Italijo pomeni komunizem -kot
podružnica moskovskega boljševizma.
Govorili so tudi o tem, da se desničarski
socialisti in liberalne stranke priprav¬
ljajo v Italiji na to, da bi izzvale vlad¬
no krizo in se nato odločile za neke
samostojne politike takozvane “tretje
sile”, to je politične formacije, ki bila
proti komunizmu na levi in proti krš¬
čanskim demokratom na desni. — An¬
gleška delavska stranka pa je imela

(Nadaljevanje s 1. strani)

leži napraviti tako napako. Ta
Eislerjeva sorodnica, Miss Fischer,
je v letih po 1920 bila vodilna čla¬
nica vodstva kominteme v Mosk¬
vi, pozneje pa se je s Stalinom
sprla in sedaj pripravlja knjigo
proti Stalinu. Oca pravi, da doka¬
zuje to ravnanje Angležev, da so
demokracije le “poorly equiped —
skromno opremljene” za borbo
proti komunizmu. V Titovem slu¬
čaju menijo nekateri, da je dobro
satana izganjati z Belcebubom.;
toda pogosto se je izkazalo, da je
v borbi med satanom in Belcebu¬
bom navadro zmagal — satan.
Moti se, kidor misli, da je voda
spora med Titom in Stalinom že
zavrela, če bo sploh kdaj zavrela;
gotovo pa je, da si pri tem komu¬
nizem ne bo opekel svojih prstov.

svoj kongres v Blackpoolu in tam so
delegati z ogromno večino potrdili iz¬
ključitev dveh filokomunističnih poslan¬
cev in sicer Ziliacusa in S£leya iz stran¬
ke. Hkrati pa je imel minister Atllejeve
vlade Aneurin Bevan govor, v katerem
je ostro napadel Churchilla in mu za¬
grozil, da bo delavska stranka izzvala
državljansko vojno, ako bi pri prihod¬
njih volitvah Anglija krenila za politi¬
ko, ko jo priporoča Churchill.

V Sovjetski zvezi so vprizorili novo
“čistko” v komunistični stranki. Iz nje
bodo pognali na deset in deset tisoče
dosedanjih članov, ki ali niso bili dovolj
aktivni, ali niso bili dovolj prežeti z
leninistično-stalinovsko idejo, ali so
imeli kakršnekoli stike s cerkvenimi ob¬
lastmi, ali pa so s svojim privatnim živ¬
ljenjem dajali slab vzgled ostalim ko¬
munistom. Ta čistka je priprava za 19.
kongres sovjetske komunistične stranke,
ki bo še letos. Sovjetske komunistične
oblasti so nedavno zaplenile v Moskvi

“NARODNI ODBOR ZA SVOBODNO
EVROPO”

V New Yorku je bil pred dnevi sesta¬
nek uglednih ameriških političnih, vo¬
jaških in gospodarskih osebnosti. Vodil
ga je bivši državni tajnik Joseph Clark.

Na sestanku so ustanovili posebni
“Narodni odbor za svobodno Evropo”.
Za predsednika tega odbora je bil izvo¬
ljen Joseph Clark, v odboru so pa
še med drugim naslednje ugledne ameri¬
ške osebnosti: biv šef ameriškega glav¬
nega štaba in poveljnik ameriške vojske
v Zahodni Evropi, ter sedanji predsed¬
nik columbijske V univerze general
Eisenhover, zatem predsednik družbe
Coca Cola James Farley in ravnatelj
publikacij Readers Digest Dewitt Wal-
lace.

Združenje je protikomunistično in ima

Bil sem v Sloveniji uradnik.
Porečen. Imam ženico in otrok, da
jih komaj preste jem, kci se zvečer
vrnem z dela. Pot me je zanesla v
provinco. Začel sem kot peon s 8
pesi dnevne plače. Pa je bilo pre¬
več kljunčkov pri hiši, ki so pozo¬
bali več, kot sem zaslužil. Mislil
sem, kako bi si pomagal. Padla mi
je v glavo misel, da bi postal ples¬
kar; najprej pomočnik, nato moj¬
ster. Res je, da nisem v svojem
življenju imel čopiča v roki, dru¬
gače, kakor, kadar sem se bril, pa
sem vedar poskusil.

Začel sem kot “pomočnik” pri
mojstru dobričini. Zelo skromno!
Previdno sem tipal in spraševal za
vse, češ, pri nas delamo drugače:
drugačna klima, huda zima itd.
Mrijster • dobričina mi je podrob¬
no razlagal skrivnosti pleskarske
umetnosti. Po nekaj tednih sem
prodrl skrivnosti do dna. Najte¬
žje sem se privadil balanciranju
na 4 m visoki dvojni lestvi. Pa je
le šlo. Mojster je začel moje delo
staviti za zgled drugim. Kmalu
sem začel na svoje. Kar na koraj¬
žo sem prevzel večja dela, cele
stavbe — in sem jih dovršil v
splošno zadovoljstvo in tudi za~-lu-

tudi zadnjo katoliško cerkev, ki so jo
vzdrževali francoski redovniki. Francos¬
ka vlada in Vatikan sta vložila oster
protest proti temu najnovejšemu kom.
nasilju.

Nova pogodba med Argentino in An¬
glijo je izzvala veliko pozornost v Zdru¬
ženih državah. V USA menijo, da bo
Anglija s to pogodbo odločno zasedla
trge v Južni Ameriki. — V Kolumbiji
so pri zadnjih nedeljskih volitvah zma¬
gali liberalci. Dobili so 69 mandatov,
konservativci pa 63. — V Portorico v
zalivu San Juan se je moralo spustili
potniško letalo na morsko gladino. V le¬
talu je bilo 81 oseb, od katerih se jih
je rešilo samo 28, vsi ostali, med njimi
veliko število otrok, so utonili. Pri le¬
talski nesreči v Braziliji je pa izgubilo
življenje 21 ljudi. — V Boliviji so se
zadnji resni nemiri polegli. Vladne čete
so povsod vzpostavile red. Delavstvo se
je večinoma že vrnilo na delo. — V čil¬
ski prestolnici, Santiago, so prejšnjo ne¬
deljo komunisti priredili demonstracije.
Policija jih je zadušila, komunistične
kolovodje pa zaprla.

za cilj napadanje in rušenje sedanjih
vladnih sistemov v državah za železno
zaveso.

VOLITVE V TRSTU

V nedeljo dne 12. junija bodo v Trstu
prvič volitve; volili bodo občinski svet.
Vloženih je 12 kandidatnih list. Tako
imajo tudi tisti Slovenci, ki so za o-
brambo pravih demokratskih in narod¬
nih svoboščin v Trstu, svojo listo. Ko¬
munisti so razbiti na dve listi in sicer
stalinovska, ki je prejela velike podpo¬
re italijanske komunistične stranke in
pa komunistična lista Titovih pristašev
in ta lista si je nadela ime “italoslava”.
Šest list je takih, ki se izrekajo za pri¬
ključitev Trsta Italiji, dočim so tri ta¬
ke, ki zagovarjajo potrebo, da se ohra¬
ni mesto kot samostojno svobodno

žek je tak ,da se lahko preživimo
in ram še kak pesos ostane.

Kot pleskar sem videl, da polovi¬
ca oken v rasem kraju ritma šip.
Lotil sem se tudi te stroke. Od
kraja se mi sicer ni hotela vsaka
šipa prelomiti tam, koder sem
začjrtal z. “demantom”, sedaj pa
že dobro gre.

Tako se mi je po velikih skrbeh
in težkem delu prvih mesecev po¬
srečilo dobiti tla pod nogami in
zamenjati peresnik _ in pisalni
stroj z rokodelskim orodjem. Ni
me sram. Prav nič se ne čutim
ponižanega. Pred seboj imam en
sam cilj: preživeti in pripraviti
za pošteno življenje svoje otroke.
Upam, da bom tako izpolnil nalo¬
go fivojega življenja, čeprav je bi¬
lo treba sredi poti kreniti v novo
smer in začeti znova in iz niča.

Veselilo bi me, ako bi se v na¬
šem listu oglasili tudi drugi in
vsak po svoje opisal pot preko
prvih, navidezno napremostljivih
težav, do trenutka, ko se človek
zopet začuti neodvisnega in pri¬
pravljenega za ustvaritev novega
dema, kjer bo droben delček naše
domovine.

ARGENTINA

Po vsej Argentini so 4. junija slavili
tretjo obletnico vlade predsednika ge¬
nerala Perona, ki je ob tej priliki dobil
polno čestitk od vseh strani. Ta dan so
v Buenos Airesu spustili v morje novo
ladjo, v San Martinu de los Andes pa
je začela obratovati nova električna hi-
drocentrala. Časopisje je ob tej priliki
poudarjalo najvažnejše argentinske pri¬
dobitve v tem razdobju. Te so: podržav-
ljenje vseh železnic, telefona, plina,
starostno zavarovanje, ustvaritev dr¬
žavne rečne mornarice, nova ustava in
velika javna dela po vsej republiki.

Predsednik republike, general Juan
D. Peron je sam osebno posegel v za¬
ključna pogajanja za trgovinsko pogod¬
bo med Anglijo in Argentino. Tako so
bila posvetovanja za načela, na katerih
naj sloni pogodba, zaključena tik pred
1. junijem; obe delegaciji pa sedaj do¬
ločata podrobnosti nove pogodbe, ki bo
gotova v nekaj tednih in nato podpisa¬
na. Nova pogodba bo veljala za pet let,
vendar se bodo nekatere določbe pogod¬
be vsako leto sproti menjavale in sicer
v zvezi s cenami na svetovnem trgu. Le
cena mesu je bila trdno določena in do¬
ločeno je bilo, koliko petroleja in pre¬
moga mora uvoziti Anglija v Argenti¬
no. Določbe nove pogodbe so ugodne;
tako je bila cena mesu določena na 1.29
pesosa, toda tečaj za zaračunavanje
angleškega funta je bil določen na 13.50.
Obenem so se začele čutiti ugodne po¬
sledice nove pogodbe tudi v tem, da je
poljedelsko ministrstvo začelo zelo po¬
speševati poljedelstvo in to zlasti s tem,
da obljublja izredno ugodne cene za
pšenico in lan pri prihodnji žetvi.

Računajo, da se bo izvoz argentin¬
skih poljedelskih pridelkov zelo pove¬
čal.

Največje ladjedelnice 1  v Južni Ameri¬
ki bo imela Argentina in sicer bodo
kmalu gotove velike naprave v Rio San¬
tiago. Hkrati bodo lahko gradili štii i
nove ladje.

Vojno ministrstvo je izdalo potrebna
navodila vsem vojaškim enotam v Bue¬
nos Airesu za pripravo velike vojaške
parade, ki bo na dan neodvisnosti dne 9.
julija v prestolnici.

Kmetijsko ministrstvo je pozvalo po-
ljedeljce naj v bodoče zasejejo še večja
področja s pšenico. Za dober in povečan
' pridelek bo ministrstvo dajalo tudi na¬
grade. Nagrade bodo prejemali tudi ži¬
vinorejci.

Ogromen požar je v Buenos Airesu
uničil eno največjih tekstilnih tovarn, ki
je imela svoje velike naprave blizu Cha-
carite. Požar je izbruhnil v soboto dne
4. junija ponoči in je v torek 7. junija še
vedno trajal. Prihitelo je nad 600 ga¬
silcev in nazadnje so prišli še oddelki
vojske, da so pomagali gasiti. Škoda je
ogromna in sicer znaša po prvih cenit¬
vah nad 50 miljonov pesosov, toda pred
kratkim je tovarna prejela za 80 mi¬
ljonov pesosov novih strojev in to so
najbrž tudi uničeni. Zavarovalnina zna-
ljonov pesosov novih strojev in ti so
se smrtno ponesrečili policijski komisar
in dva gasilca. Nad 7000 delavcev bo
brez dela.

Predsednik upravnega odbora ene
največjih italijanskih industrijskih pod¬
jetij Fiat v Turinu, dr. Valleta, se mudi
v Buenos Airesu ter ima razgovore z
argentinskimi vladnimi predstavniki o
možnosti preselitve večjega dela ali pa
celo vseh Fiatovih tovaren v Argentino.

Poraba elektrike je bila s posebnim
dekretom omejena, vendar pri tej ome¬
jitvi domača hišna uporaba in industrija
nista prizadeti. Omejena je le razsvet¬
ljava trgovinskih obratov in zmanjšana
razsvetljeva ulic, parkov in javnih pro¬
storov. J

V nedeljo 12. junija ob petih popoldne v dvorani Jan Jose, Azcuena-
ga 154 (subterrdneo postaja Alberti) počastitev spomina vseh naših žr¬
tev med okupacijo in v komunistični revoluciji. Dopoldne ob desetih bo
zarije sv maša na Belgrano.

Udeležite se vsi sv. maše iln komemoracije!

KAKO SEM POSTAL OBRTNIK

Štev. 23.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Novice iz

OGROMNI DAVKI

Z namenom, da bi ljudi prisilili v
kolhoze, komunisti doma nalagajo lju¬
dem ogromne davke, ki jih nihče ne bo
trajno zmogel. Od vinograda (srednje¬
ga), katerega prinos računa oblast na

100.000 din, je treba plačati 10.000 di¬
narjev davkov. Za večja imetja, katerih
donos je določen nad 100.000 din, mo¬
rajo ljudje plačati že 25 odstotkov vse¬
ga predvidenega dohodka. Tako je na
boljšem tisti, ki ima pod 100.000 predvi¬
denega dohodka. Vse to goni ljudi v
gospodarski razkroj.

Nekateri zatrjujejo, da splošno neza¬
dovoljstvo ljudstva namenoma še pod¬
žigajo nekateri funkcionarji davčnih
oblasti^ ki niso stoodstotni komunisti,
ker so mnenja, da bo večje nezadovolj¬
stvo slednjič moralo izzvati reakcijo in
spremembo.

★

Pristojbine za zakramente. Da bi čim
bolj -onemogočili versko življenje so ti-
tovci ponekod začeli predpisovati visoke
takse za prejemanje zakramentov. Za
krst je treba plačati 3.000 din, za birmo

4.000 din, za cerkveno poroko pa kar

7.000 din. Te “pristojbine” mora duhov¬
nik oddati državi. Poleg tega je pa po
cerkvah prepovedano nadalnje pobiranje
v puščico. Ponekod so duhovnikom po¬
brali vse, če so le kaj imeli, župniku v
Solkanu so na ta način odvzeli 7.000
dinarjev.

V št. Vidu na Dolenjskem so titovci
zaprli tamošnjega kaplana Antona
Berganta. Bergant je bil pri ljudeh pri¬
ljubljen, zato je prišlo prosit za njegovo
izpustitev nad 200 ljudi. Titovci so vse
ljudi, ki so bili v tej deputaciji, segnali
na neko dvorišče in ga zastražili. Za
zadnji vlak so izpustili nekaj ljudi, os¬
tale pa pozno ponoči, da so morali hoditi
peš na svoje oddaljene domove. Uspeha
seveda ni bilo nobenega.

JJ.

GORAM

Kraj Ledesma ima dve vasi:
Pueblo Ledesma in Ingenio Ledes
fa. Loči ju železnica. Vas Ledes-
ma je manjša, Ingenio Ledesma pa
ima, 5.000 prebivalcev. Vsak kraj
ima župno cerkev z zelo lepo opre¬
mo in ličnim župniščem. Župnik,
doma iz. Entre Riosa, potomec ru¬
skih Nemcev, stoluje v Ingeniu.
Tovarna je postavila sama cerkev
in župnišče in vzdržuje tudi faro.
Februarja je župnik odšel na po¬
čitnice in tako ga je prišel nado-
mestovat g. Pavle Gdia. To je bi¬
lo ve-.elo presenečenje, ko sva ga
odkrila. Bf.i smo prvi Slovenci, ki
so ga obiskali.

G. Golia se je res dobro vživel v
tamkajšnje razmere. Preteklo leto
je bil za kaplana v gorski župniji
Humahuaca, kjer je moral več¬
krat hoditi v planine 5.000 m viso¬
ko. Je zelo zadovoljen in nima več
namena, da bi se vrnil, škofija
ima rad 100.000 vernikov, pa sa¬
mo 9 župnij z 19 duhovniki. Pred¬
stojniki ga zelo cenijo. Popeljal
naju j:s takoj v hotel, ki je last to¬
varne. Način plačanja je zelo pre¬
prost: naročiš jed, plača pa tovar¬
na. Obiskali smo tudi dva Hrva¬
ta, ki imata že svoj buffet in se
rrav dobro počutita. Drugače pa
je sever po’n Arabcev in Turkov,
ki imajo v rokah vso trgovino.
Prav posebno sliko dajejo pokra-

Slovenije Slovenci v Argentini

Na Dolenjskem so mobilizirali moške
in tudi dekleta ter so jih poslali na
“udarniško” delo v  kočevske gozdove.
Moški morajo pripravljati drva, dekleta
pa kuhati. Na mobilizacijo čakajo se¬
daj še vozniki.

V Palmetovem gradu na Igu imajo
titovci velike zapore za svoje politične
nasprotnike. V zadnjem času so vse po¬
litične zapornike-nekomuniste premesti¬
li v Kočevje, v iške grajske zapore so
pa spravili 800 kominformovcev.

V Sloveniji so imeli, kakor smo že
poročali, več mesecev hudo sušo. V
zadnjem času je pa nastopilo deževno
vreme z velikimi poplavami. Tempera¬
tura je zelo padla in vse planine je sre¬
di pomladi pobelil sneg.

V Budanjah pri Vipavi bodo 22. ju¬
nija praznovali redek jubilej zlate ma¬
še. Župnik Ivan Debevec, ki je v tem
kraju že tako dolgo, da je krstil skoro
ves sedanji rod, bo dočakal ta dan zla-
tomašniški jubilej, na katerega se. vsa
fara pripravlja s toplo ljubeznijo.

V Gabrjah na Primorskem je 2. ma¬
ja umrla Rozka Florenin, v Kalu nad
Kanalom so pa 26. aprila položili k
večnemu počitku Ignacija Bavdaža,
kmeta iz Lipice.

Na Primorskem je ljudem v krajih,
ki so po mirovni pogodbi pripadli Ju¬
goslaviji, zmanjkalo vsega za življenje.
Kmetje nimajo'ne moke, ne masti in ne
krompirja. Krompirja niso imeli niti za
seme ter so ga morali za drag denar
kupovati na črni borzi. Ljudje se že
sedaj boje jeseni, ker oblasti ne bodo
mogli oddati tega, kar od njih zahteva,
ker toliko niti pridelati ne bodo mogli.

V Stični je na velikonočni ponedeljek
umrl za rakom na želodcu p. Benedikt
Bolcer, ki je bil dolgo let župnik v
Stični.

Buenos Aires, 8. junija.

Prihod novih Slovencev. V mesecu
juniju novih slovenskih tanspotov ni na¬
povedanih, pač pa bodo prišli meseca
julija, ko bodo razne ladje pripeljale
sem nad 5.000 raznih beguncev, med ka¬
terimi bo tudi precej Slovencev.

TELOVSKA PROCESIJA bo za Slo¬
vence 19. junija na calle Belgrano. Ob
desetih bo najprej tiha sv. maša, takoj
nato pa procesija po dvorišču Salezi¬
janske gimnazije.

•

Velika črna maša bo izšla v ne¬
deljo dne 12 marca. Obsega 220
strani in vsebuje 22 izvirnih lesore¬
zov. Je to knjiga, ki bo vedno samo
pridobivala na ceni kot pesniški do¬
kument našega begunstva in naše¬
ga spomina na tiste, ki so jih do¬
ma nasilno pobili.

Samo še do nedelje, 12. maja
vključno, jo lahko dobite pri takoj¬
šnjem vplačilu v prednaročbi za 12
pesov, po tem datumu bo cena
knjigi 15 pesov.

Slovenske rojake opozarjamo na kon¬
cert, ki ga bo izvajal Slovenski pevski
zbor Gallus preko radijske postaje Bel¬
grano na vseh valovnih dolžinah v če¬
trtek, 16. junija od 22—23 ure. Pro¬
gram bo obsegal slovenske umetne in
narodne pesmi.

Zaradi proslave spomina pobitih Slo¬
vencev med drugo svetovno vojno in
komunistično revolucijo bodo v nedeljo,
12. maja večernice na c. Belgrano že
ob štirih popoldne.

•

Svobodna Slovenija je list vseh pro¬
tikomunističnih Slovencev. Če je še ni-
mašj jo čim prej naroči in priporoči še
svojim znancem!

OSEBNE NOVICE

Najmlajši slovenski Argentinci. V
družini Janeza in Zalke Peršuh so do¬
bili sinčka, Viktor in Mirjam Bajec pa
imata hčerkico. Čestitamo!

Vse naročnike, ki še nimajo plačane
naročnine, prosimo, da jo plačajo vsaj
za prvo polletje!

LETOŠNJA SLOV. NOVOMAšNIKA V ARGENTINI
Na levi: Novomašniku g. Francetu Novaku izroča sestra novomašniški križ pred
vstopom v kapelo na c. Belgrano v Bs. Airesu (15. maja); na desni: Novomašnik
g.Ivan Lovše po prvem svetem opravilu v lujanski Marijini baziliki (22. maja).

NAPROTI

jini Indijanci plemena Colla, ki so
doma v Boliviji in se kot naši ci¬
gani potikajo zmeraj okoli. Prav
zanimive so ženske. Vse brez izje¬
me nosijo moške klobuke, na
hrbtu v culi pa otroke.

Končnemu cilju naproti.

čas v prijazni Ledesmi je pre¬
hitro potekel. Z ganotjem v srcu
smo se naslednji dan poslovili od
g. Gclie. Pustili smo ga zopet sa¬
mega.

Iz Ledesme vozi v Jujuy avto.
Cesta se stalno dviga, ker leži
Jujuy 1200 m visoko. Pot vodi
skozi tropske gozdove. Nenadoma
smo se ustavili. Preko ceste se je
plazila krasna boa, dva metra dol¬
ga in debela kot roka odraslega
človeka. Ni strupena, žre ptiče in
mlade živali. Njena pisana koža se
je krasno lesketala ra soncu. Ob¬
stopili smo jo in ji s kamni raz¬
bili g’avo. “Krasno usnje za dam¬
ske čevlje”, je dejal šofer. “Danes
bom dobro zaslužil”.

Po treh urah vožnje se nam je
odprl nebeško lep razgled, najlep¬
ši, kar sem jih videl na vsem poto¬
vanju. Prešli smo gorsko sedlo.
Pod rami ne je razprostirala prav¬
ljična dolina. Dve reki jo preple¬
tata in tam kjer se združujeta, se
ie blesketalo mesto Jujuy. Pobo¬
čja gora vsa žele'n, za me tom pa

gore, 6.000 m visoke, žareče v več¬
nem ledu. Nikdar v življenju še
nisem videl tako lepega prizora in
če bi še kdaj v življenju izbiral
škofijo, bi se odločil za Jujuy. Saj
tako’ močno spominja na raso Slo¬
venijo.

Spuščali smo se v dolino in
končno obstali v mestu. Ni veliko;
komaj 30.000 prebivalcev šteje, pa
je zato tem bolj prijazno. Provin¬
ca ima 125.000 duš. Jujuy je odda¬
ljen 1.640 km od Buenos Airesa.

Obiskali smo škofa in obe cer¬
kvi: stolf ico in frančiškansko.

Vsi svetni duhovniki s škofom
vred so nemškega rodu. Prenoče¬
vali smo v Colegio San Salvador,
ki ga vodijo nemški patri “Verbi
Divini”. Zdelo se mi je, da sem
med dobrimi Tirolci.

Drugi dan je bilo treba misliti
na vrnitev. Vreme je bilo lepo in
sem tako lahko cel dan užival le¬
poto planin. Vozili smo se pozno v
noč. Z namudo dveh ur smo priš¬
li v Tucuman. Tu sem se poslovil
od g. škrbeta, ki je zopet odhitel
v Concepcion, kjer ga je že čakalo
imenovanje za profesorja verouka
na tamkajšnji trgovski šoli. Ne
on, jaz nisva slutila, da bo moral
v kratkem zopet potovati, to pot
v Buenos Aires, da pospremi ze¬
meljske ostanke svoje svakinje, ki
ga je spremliala skozi begunsika
leta, mu gospodinjila na Tirol¬
skem in naš’a tukaj svoj prerani
grob*

V petek 4. marca sem začel svo
jo povratno vožnjo. Potovanje sem
začel slabo, končal pa še slabše.
Kupil sem si spet vozni listek. I.
r azreda in bil vesel, da sem dobil
prostor v drugem. Dejali so, da
so vagoni direktni do Buenos Ai¬
resa. Ko smo pa prišli v Cordobo,
so vagone odpeli, mi smo pa mora¬
li izstopiti. In potem smo čakali.
Bilo nas je okoli 300. Končno je
privozil vlak iz Catamarce, seveda
že nabito poln. Kam spraviti še
novih 300 ljudi? Medtem se je pa-
vlila ploha, mi pa smo iskali ka¬
ke luknje, ki bi nas še mogla spre¬
jeti. Zatekel sem se v comedor,
jedilni vagon, Da me niso pognali
ven, sem naročal vse, kar so mi
ponujali. Tako sem še ne kam kar
dobro prespal noč. Proti jutru se
je zjasnilo. Sprejela nas je zopet
neizmerna ravnina. Ob pol štirih
popoldne smo prispeli v Buerosj
Aires.

Kar vesel sem bil. ko sem bil
na postaji Plaza de Miserere (On-
ce), na kateri se mi še nikdar ni
bilo treba boriti za sedež in vlaki
tudi redno odhajajo in prihajajo.
Brzec je drvel preko ravnine. Do¬
ma me je že čakalo novo delo. V
duhu sem še enkrat preletel vse,
kar sem videl na potovanju.

Pozabil sem na vse nevšečnosti
in sklenil takoj, da si bom tudi
drugo leto privoščil tako potova¬
nje. da bom dobro spoznal vse kra¬
je te ogromne dežele.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 23.

tšKRJANčEVA PAVLA

Na Binkoštno nedeljo popoldne je
umrla v Lurdesu gdč. Pavla Škrjanc,
stara komaj 18 let.

Pavla je bila iz delavske družine, do¬
ma iz Zg. Kašlja. Po očetovi smrti je
morala mati Rozalija sama skrbeti za
štiri dekleta, med katerimi je bila Pavla
najmlajša, in z njimi je bežala pred ko¬
munistično pošastjo čez Koroško v Ita¬
lijo in od tam z mlajšima dvema še v
Agentino.

Doma je hodila v meščansko šolo, v
Senigaliji pa je naredila z vso pridnost¬
jo izpit čez tretji gimnazijski razred
in nato s prav dobrim uspehom še dva
nadaljnja razreda. Vedno nasmejana in
dobre volje ni bila le najboljša prijate¬
ljica svojim sovrstnicam, ampak so jo
res imeli vsi senigalski in barleški ta¬
boriščniki radi. Poleg prikupnega nasto¬
pa jo je odlikoval še lep alt. Prav po¬
sebno se je odrezala kot solistinja na
prireditvi, s katero so se begunci po¬
slovili od Barlette pred odhodom v Ar¬
gentino.

V Argentini je prijela za delo v to¬
varni, a kaj kmalu jo je zagrabila za¬
vratna bolezen. Sicer je začasno spet
okrevala, potem pa legla za vedno. Za
Binkošti si je zaželela še enkrat prejeti
Gospoda, kmalu zatem pa se je njena
lepa duša preselila v bližino Njegovega
prestola.

Nad sto ljudi je na binkoštni ponede-
ljak spremilo dobro deklico na pokopa¬
lišče v San Martinu. Beli nageljni in
krizanteme so pokrile grob, ob katerem
se je od rajnice poslovil v lepih besedah
g. Škulj in nato povezal žalujoče po¬
grebce v glasno in vročo molitev za po¬
veličanje Pavline duše. Slovenski nase¬
ljenci izkreno sočustvujejo z žalujočo
materjo in sestricami.

MOLIERE NA ODRU IDNAVE

V nedeljo zjutraj sem pogledal v ča¬
sopis, kaj prerokuje za tisti dan, in je
pisal: “Ta dan bodo imeli srečo umet¬
niki”. In res: veljalo je to za igralce
Igralske družine Narte Velikonja (Id-
nave), ki je ta dan igrala v režiji g.
Marjana Willemparta Molierovo kome¬
dijo “Šola za žene”.

To je že drugi Moliere na odru te
družine, ki je s to predstavo zopet po¬
kazala, da ji gre za res pravo odersko
umetnost; da ta uspe v najvišji meri
kolikor je v njih moči, žrtvujejo vse, tu¬
di gmotni uspeh.

Režiser je postavil Molierov čas v
našo polpreteklost ter scenerijo, zlasti
v zadnjem dejanju, ko je predpisana
zgolj ulica, z izredno odrsko iznajdlji¬
vostjo razdelil v dva prostora ter tako
dobil lepe pozicije, ki so jih igralci izko¬
ristili. Igralci so se tokrat vjeli v lepo
harmonijo ter je večina njih dala res
odlično, pravo teatrsko igro, drugi pa
so zrastli s temi v zadovoljivo skup¬
nost.

Med glavne kreacije moramo šteti no¬
silca dejanja Arnolfa, ki je v Petriču
dobil odličnega interpreta, ki je zlasti
psihološke preokrete dobro podal (ko¬
nec), ne da bi pal v preveliko tragič¬
nost. Pravi molierovski par pa sta bila
hlapec in dekla, ki sta v Hribovšku/in
žitnikovi dala nepozabno dvojico; zara¬

di njih bo ostala igra še mnogim v ži¬
vem spominu. Pa tudi Borštnikov Kri-
zald je bil v maski, govoru in ponaša¬
nju polnokrven. Agneza (Marjana Ko¬
vačeva) je dobro podala ljaivko, toda
še .boljše svoje začaranje v prvo ljube¬
zen, ki je v njej dobivala vso lepoto ne¬
dolžnega čara, preprostosti in iskrenosti.
Ljubimec Horac je bil dober v postavi,
manj v govoru in igri, zlasti v zadnjem
dejanju. Med epizodnimi osebami je sto¬
pila v ospredje sveža igra starega no¬
tarja, ki jo je živahno odigral Smersu.

Lahko rečemo, da je bila v celoti to
najboljša igra v letošnji sezoni, najbolj
skladna in najmanj z ostanki diletan¬
tizma, ki se ga hoče ta družina znebiti
čim prej| Najprej se kaže njega prema¬
govanje v — režiji. Kot pri Shakespear-
ju prej in zdaj pri Molieru vidimo, da
je moč te družine v režiserjih. Zdaj pa
zore tudi že prvi izraziti igralski tem¬
peramenti (Žitnikova, Petrič, Willem-
part, Borštnik, Hribovšek), ki so se s
svojo igro povzpeli že visoko preko di¬
letantizma.

Idnave čestitamo k igri in ji želimo
čim višjega vzpona in dosego priznanja
pri njenem resnem prizadevanju za u-
stvaritev centralnega slovenskega odra
v Buenos Airesu.

Scenograf je bil to pot C. Skebe.

Ramos Mejia, 5. junija,
župnik v Ramos Mejii pripravlja več¬
jo prireditev v župnijski dvorani za po¬
vabljene goste. Na prireditev je povabil
tudi slovenski cerkveni pevski zbor s
prošnjo, da bi zbranim gostom zapel po
dve slovenski nabožni in narodni pesmi.
Pevski zbor se je vabilu rad odzval in
se sedaj vneto pripravlja za svoj prvi
javni nastop.

Rosario, 31. maja.

Zdi se mi, da je že čas, da se zopet
oglasim. Sicer ni kaj prida novic, ker
nas je' novonaseljencev zelo malo. Smo
še tudi vedno brez slovenskega duhov¬
nika.

Z delom se vživljamo v nove razmere
in tako pozabljamo strahote preživelih
vojnih let. Staronaseljeni Slovenci so
razbiti. Nekaj jih je za tita, drugi so za
kominform, tretji so pa že spregledali
in sedaj vidijo, da so komunisti eni in
drugi. Mladina tuk. jugoslov. društva
“Triglav” je hotela 21. maja prirediti
ples. Oblasti pa prireditve niso dovolile.
Pa ni ostalo samo pri prepovedi te pri¬
reditve. Oblasti so zapečatile tudi pro¬
store tega društva in ustavile njegovo
nadalnje delovanje.

Comodoro Rivadavia, 2. junija.

Tu se že kar dobro pripravljamo na
zimo, ki vedno bolj sili v deželo. Noči
so zelo hladne. Imeli smo že sneg, ki
je pa kmalu izginil. V toplih sobah se
kar prijetno počutimo.

Bariloche ;  4. junija.
Življenje je sedaj malo bolj trdo, ker
nam zima zelo nagaja pri delu. Imamo
vetrovno in deževno dobo. Tako bomo
malo počivali. Lep pozdrav vsem. — P.

“Ni dovoljena nevtralnost spričo
strahotne stvarnosti sovjetske (ko¬
munistične) države. Človeška druž¬
ba ima dolžnost vedeti, kdo je ZA
in kdo je PROTI civilizaciji."

Dionisio R. Napal

SLOVENCI

CHILE

Traiguen, 21. maja.

Slovenijo prejemam v redu. Upam, da
bo tudi naprej tako. Vedno takoj vso
preberem. Ta list je res nekaj našega,
ki nas vse razume in govori od srca
do srca. Bog daj vsem sodelavcem ve¬
liko blagoslova, zlasti seveda uredništvu
in upravi, da bi mogli list duhovno in
materialno dobro vzdrževati in ga še
izboljšati. Lepo pozdravljam vse. — J. G.

ECUADOR

Quito, 22. maja.

Tu sem edini Slovenec, ki sem še ostal
v Quito. Zadnji je odpotoval g. Ignacij
Berglez v Kanado, kjer se misli naseliti.
Vsi drugi so se porazgubili sem in tja
po Ecuadorju. — P. J.

KANADA

Guelph, 20. maja.

Slovenski novonaseljenci v Kanadi
smo imeli že tudi nekaj prireditev. Na¬
ša dekleta so za 27. marec pripravile

PISMO IZ CORDOBE

Cordoba, 20. maja.

PODNEBJE V CORDOBI

Kar se klime tiče, je slošno mnenje,
da je dobra. Po tem slovi cordobska
okolica po vsej Argentini in je glede
tujskega prometa menda na prvem me¬
stu v republiki. Preteklo poletje so bi¬
li dnevi, ko je Cordoba doživela promet
po 7 do 8 tisoč oseb na dan. Večinoma
je ta pojav tranzitnega značaja, ker je
Cordoba glavna izhodiščna točka za
Cordobske Siere. Slaba stran tukajšnje
klime je, da se velike temperaturne
spremembe izvrše v razmeroma krat¬
kem času; in pa, padavine niso enako¬
merno porazdeljene v vsem letu. Zima
je najbolj suh letni čas, medtem ko je
jesen najbolj deževna. Najvišja tempe¬
ratura letošnjega poletja ni presegla
40?C, po zimi pa zapade sneg redno le
na gorovju pa še tam ne za stalno. Pač
najboljši znak za kakovost klime je dej¬
stvo, da je v cordobski okolici največ sa¬
natorijev za jetične in da se prihaja sem
zdravit večina prestolniških pljučnih
bolnikov.

STANOVANJSKO VPRAŠANJE
Stanovanja se sicer težko dobe, so pa
cenejša kot v Buenos Airesu. Opremlje¬
na soba v centru se dobi že za 50 do 60
pesov, na periferiji pa še ceneje. Kom¬
pletni pension se že dobi za 100 pesov
mesečno na osebo. Cene stanovanj so
zelo različne, kakor pač kdo naleti. Ne¬
ka slovenska družina plača za lepo eno¬
sobno stanovanje z veliko svetlo kuhi¬
njo in kopalnico 85 pesov, druga družina
pa plača za isto samo 40 pesov na me¬
sec. Za 150 do 200 pesov se pa že ute¬
gne najti čedna hišica z dvema ali tre¬
mi sobami in še več. Razumljivo je, da
je treba neutrudno iskati, tudi dalj časa,
da dobiš kaj primernega. Končno se pa
vedno nekaj ugodnega najde.

Podpirajte Svobodno Slovenijo in ji
pridobivajte novih naročnikov!

PO SVETU

proslavo materinskega dne. Proslava je
bila v Torontu. Na sporedu sta bili dve
recitaciji, petje, simbolična vaja “Gor
čez izaro” in dva govora. Naslednja na¬
ša prireditev je bila 24. aprila. Na oder
smo spravili Molierovo veseloigro “Sko¬
puh”. Na obe prireditvi je prišlo tudi
precej staronaseljenih Slovencev, ki so
bili z njima zelo zadovoljni, čeprav so
to le skromni začetki naših javnih na¬
stopov. Radi pa pridejo k nam tudi za¬
to, ker njihova društva že dolgo let
spe. — I. K.

ANGLIJA

Derby, 24. maja.

Silvi Vončina, poročeni Rebeczko je
umrl mož. Slovenski novonaseljenci glo¬
boko sočustvujejo z njo in ji izrekajo
svoje sožalje.

DRUŠTVENI VESTNIK
Društvo Slovencev naproša vse ro¬
jake iz Gorenjega Polja, občina Anhovo
na Krasu, ali pa iz bližnje okolice, da
se čimpreje zglasijo v društveni pisarni.

Društvo Slovencev prosi vse sloven¬
ske rojake, ki imajo leposlovne sloven¬
ske knjige, pa jih ne potrebujejo, da is¬
te podarijo društvu za društveno knjiž¬
nico. Knjige lahko vsak dan oddajo v
društveni pisarni. — Vsi rojaki pa, ki
so prišli iz taborišča v Spittalu in ima¬
jo še izposojene knjige iz taboriščne
slovenske knjižnice, naj knjige takoj vr¬
nejo v društveni pisarni na Victor Mar-
tinez 50.

VSI MLADOLETNI naj v lastnem
interesu nemudoma sporoče Društvu
Slovencev svoje točne  naslove. Po¬
datke nujno rabi sodišče ga zaščito
mladoletnih. Opozorilo je resno in ga
upoštevajte!

ORGANIZACIJSKI VESTNIK
Prihodnji sestanek SFZ bo na praznik
sv. Rešnjega Telesa, 16. junija, v zavo¬
du Don Boška v Ramos Mejia. Začetek
sestanka ob treh, zbiranje fantov pa že
ob enih. Na razpolago bo tudi športno
igrišče. Ob dveh bo v cerkvi procesi ia.
Vse fante-pevce naproša rektor zavoda,
da se procesije udeleže in da zapojo v e
slovenskih cerkvenih pesmi. Vse dopi¬
se, ki se tičejo SFZ pošiljajte na naslov
predsednika: Kovač Miro, Treinta y
tres 2074, Capital.

Svobodna Slovenija

izhaja kot tednik vsak četrtek
Uredništvo in uprava je na
VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires
NAROČNINA:

pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬
sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬
kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt
leta 8 pesov. — Posamezna številka
0.70 pesa.

Za ostale države Latinske Amerike: na¬
vadna 30 pesov, letalska 40 pesov.

U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska

8 dolarjev.

Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska

9 dolarjev.

Zapustila naš je v cvetu mladosti, stara komaj 18 let, naša ne¬
pozabna hčerka in sestra

P a vi a škrj ane

Pokopali smo jo v ponedeljek, 6. 6-. 1949., popoldne v San Martinu.

Žalujoči ostali

Roza, mati, Tini, sestra, San Martin; Roza in Mimi, sestri ter Jože
in Roman, svaka, Anglija,- Mirko Bezlaj, bratranec, Ramos Mejia.

immrrnMPtmi—m'iiiiiiihi'HiiimH in i i in ' n'm

"ČASA II O ¥ U ”

OLAZABAL 2336 (pol. kvadre od ogla Cabildo 2300)

Obveščamo naše slovenske stranke, da imamo trenotno na prodaj
nekaj komadov zapestnih ur raznih odličnih švicarskih znamk po
zelo ugodni ceni. Kupujemo briljante in star nakit po visokih cenah.
Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena.

Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem
stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644

/