'6. I, (971 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO številka 11 NOVEMBER 1977 LETNIK XV. SZ VSEBINE: — Praznovanje ob 23-letnici našega kolektiva — Zgodovinska vloga sredstev obveščanja v funkciji interesov delavskega razreda — Ko se oglasi sirena — »Zaslužkarstvo« na račun slabe vzgoje mladih BODI TUDI Tl „ZA” A Pred referendumom za združitev z livarno IBT Trbovlje — vertikalno napredovanje Povezovanje v proizvodno celoto ali takoimenova-no repro celoto, zahteva združevanje interesov cele vrste neposredno zainteresiranih proizvajalcev. Ni potrebna posebna modrost, da se ugotovi, da le proizvodnja v kontinuirani obliki, od najnižjih proizvodov stopenj' do finalizacije izdelkov za končne- združevanje je pogoj za ga porabnika, ob urejenih dohodkovnih odnosih, daje pozitivne rezultate, visoko akumulativnost in sposobnost nadaljnjega širšega razvoja. Najbrž ni ugotovitev pisca tega sestavka ali nas članov TGA, da najugodnejše rezultate na tržišču dosegajo delovne (Nadaljevanje na 3. strani) 70 novih delovnih mest v TGA 10 0001 predelave v TGA 135000 t glinice PREIZKUS NAŠE ZAVESTI #■* Spomenik revoluciji v Mariboru Pred praznikom republike Letošnji dan republike praznik rojstva naše nove socialistične Jugoslavije se vsekakor v mnogočem raz- likuje od dosedanjih, čeprav teh nikoli nismo zanemarjali in pozabili. Prav letošnji praznik rojstva naše republike praznujemo z mnogimi delovnimi zmagami in v pomembnih zgodovinskih trenutkih ter datumih. Najbolj pomemben jubilej tega praznika je namreč leto Titovih in partijskih jubilejev in 85-letnica našega dragega tovariša TITA. Nadalje smo v fazi doslednega uresničevanja določil novega zakona o združenem delu, ki pomeni pravo prelom- nico v našem vsakdanjem Življenju. Če smo lani prav ob tem času povdarjali pomen javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki je bila uspešna in je le-ta tudi bil v celoti sprejet v skupščini SFRJ, potem moramo našo aktivnost usmeriti prav v izvajanje določil tega zakona, ki bo v naslednjem obdobju v mnogočem spremenil dosedanjo prakso v delo, ki ga sicer naš delovni člo- (Nadaljevanje na 4. strani) OBVESTILO Obveščamo vse sodelavce, ki so v letošnjem letu letovali po lastni izbiri, da predložijo do 10. decembra 1977 kadrovsko socialnemu sektorju verodostojen dokument o letovanju v smislu samoupravnega sporazuma o delitvi OD TOZD in DS SS. Sodelavcem, ki do navedenega roka ne bodo predložili dokumenta zaradi pravočasnega obračuna letovanj, ne bomo mogli za leto 1977 izplačati regresa za letovanje. Kadrovsko socialni sektor Odlitki — iz IBT Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu oktobru in v obdobju od I. — X. 1977. Indeks 1977/1976 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Doseženo Obrat Plan —------;--;—— , . wTnZ mesečno kumulait. 77/76 A. GLINICA 1. Izluženo — september 100 119 106 110 — oktober 100 91 105 109 2. Kalcinirano — september 100 98 105 107 — oktober 100 85 103 106 ALUMINIJ 3. Elektroliza A — september 100 99 100 99 ||§||oktober 100 98 100 99 4. Elektroliza B — september 100 97 98 102 — oktober 100 97 98 101 5. Livarna — september 100 99 97 101 — oktober 100 90 96 10i 6. Anodna masa — september 100 99 122 71 — oktober 100 97 119 67 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — X/1977 Na 1 tono proizvoda Plan Indeks oktober I —X 1977 1. GLINICA Al hidrat — AhOi — boksit 100 100 100 ■ — NaOH 100 131 103 — para 100 99 90 Up El. energija 100 103 95 2. ALUMINIJ Hala A Sp® glinica 100 100 100 ' -4- anodna masa 100 103 104 — kriolit 100 89 84 — Al. fluorid 100 119 122 — El. energija 100 105 103 Hala B — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 94 99 EPS kriolit 100 100 86 — Al. fluorid 100 105 106 — El. energija 100 104 102 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks 100 _. : 103 — katranska smola 100 — 93 Za domačo porabo: — petrolkoks 100 102 103 — katranska smola 100 96 95 — El. energija 100 94 88 Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA SOZD • Delavski svet SOZD je na svoji 5. redni seji dne 29. 9. 1977 razpravljal in sklepal o naslednjem: — razpisal je referendum za sklenitev z zakonom o združenem delu usklajenega samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD UNIAL in določil čas za izvedbo referenduma od 8. 11. do 18. 11 1977. Postami je 5 članski koordinacijski odbor za izvedbo referenduma in temu odboru določil naloge. O razpisu referenduma je obvestil družbe-poiitične organizacije, individualne poslovne organe in vodstvene delavce in jih pozval, da naj se aktivno vključijo v priprave za izvedbo referenduma, — odredil je tisk brošure predloženega samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in sklenil, da se tiskan predlog tega sporazuma in krajša uvodna obrazložitev vročita vsem delavcem v TOZD in delovnih skupnostih, —^ obravnaval je poslovno informacijo za prvo pol-eltje 1977 in sklenil, da se informacijo, v zvezi z razlikami v povprečnih osebnih dohodkih za prvo polletje v TGA, razpošlje v vse TOZD DO IMPOL, da bi se preprečile razne dezinformacije v zvezi obravnavano problematiko, — potrdil je rebalans plana delovne skupnosti SOZD upoštevajoč pripombe iz razprave, ■4- potrdil je plan računalniškega centra in predloženi poslovnik računalniškega centra SOZD UNIAL, — dal je pobudo, da se podpiše Aneks k sporazumu o začasni ureditvi dohodkovnih razmerij v SOZD za 4. kvartal 1977, — potrdil je predlog akcijskega programa u-reditve samoupravnih spošnih aktov in_ organiziranja SOZD in delovne skupnosti SOZD v skladu z zakonom o združenem delu, — naknadno je potrdil sklepe delegacij obeh delovnih organizacij, — pooblastil je za podpis samoupravnega sporazuma o temeljih planov razvoja ptt prometa Območne SIS za ptt Maribor, predsednika poslovodnega odbora SOZD. V pne j šn ji številki smo spregovorili nekaj o pomenu izhajanja glasil v delovnih organizacijah, da-nesLpa bojno skušali na kratko, skupaj z vami dragi bratci, pokramljati o nekaterih pomembnih zadevah okrog urejanja glasila delovne organizacije in seveda vaše konkretne pomoči. Nova rubrika »Beseda urednika« bi naj pomenila nakazovanje nekaterih aktualnih zadev o katerih pa bi morali seveda konkretneje spregovoriti tudi vi. Na tretji seji sveta za izdajanje glasila »ALUMINIJ« je bilo od strani nekaterih članov nakazanih tudi nekaj predlogov o katerih velja razmisliti in povedati svoje mnjenje. Gre namreč za to, da bi naj pri oblikovanju našega glasila sodelovali vsi bralci, ki bi preko svojih članov uredniškega odbora ali članov sveta posredovali svoja konkretna mnenja in predloge o izboljšanju strani našega glasila, vse v smeri objektivnega, hitrega in uspešnega obveščanja. Bilo je tudi postavljeno vprašanje, če imajo člani sveta tudi pravico do soustvarjanja zasnove našega tovarniškega glasila. Ne vem odkod naenkrat tako vprašanje? Povsem je jasno, da morajo oz. bi naj vsi člani sveta in uredniškega odbora, kot seveda vsi člani DO pomagali s svojimi koristnimi predlogi in sugestijami do boljšega načina informiranja preko »ALUMINIJA«. To želimo in bomo vedno veseli vsakega vašega predloga ali pripombe, pa če bo še tako kritična, saj bomo o vsaki razpravljali in odločali ter tudi odgovarjali o tem, če določena informacija ne bi bila uvrščena na strani našega glasila. Seveda pa ne bo moč ukiniti nekaterih pravkar na novo uvedenih rubrik, ki so v skladu z zakonom o združenem delu, pa čeprav bodo morda za nekatere tudi neprijetne. Mislim namreč o objavljanju izrekov disciplinskih kazni, ki jih izrekajo za to pristojne komisije v TOZD in DD SS. To zaenkrat redno opravlja le TOZD tovarne aluminija, medtem, ko iz ostalih TOZD in DS SS ni takih objav. Ali je res tvikaj vse v redu? Morda? Predlogi in sugestije pa le morajo priti od vas samih. Popolnoma se strinjam kot trenutno odgovorni urednik, da je potrebno v našem sistemu obveščanja marsikaj spremeniti na boljše in, da je potrebno v našem glasilu določene rubrike tudi ukiniti in uvesti nove. Pri tem pa pričakujemo vašega sodelovanja ter konkretnih predlogov. Že zadnjič sem omenil, da bomo v uredništvu res veseli vsakega prispevka izpod peresa našega neposrednega proizvajalca, ki bo po svoje gledani problem nakazal tudi nam oz. preko glasila vsem zaposlenim. Ne moti nas sestavek napisan z okorno delavsko roko, če je pristen in nič sfriziran, kot temu pravimo, kajti take informacije so tudi bolj utemeljene, če seveda pridejo prav iz TOZD — to je neposredno iz baze. Vsaka sprememba prinaša nekaj s seboj. In danes je to poziv vsem vam, da nam pišete o tem kaj si še Želite v glasilu, kaj je po vašem mnenju odveč, kaj predlagate in kakšni so vaši pomisleki na dosedanjo obliko in vsebino glasila ter kako bi naj po vašem mnenju to izgledalo v bodoče. Kaj pogrešate v smeri hitrih informacij in kaj še storiti v tej smeri? Radi bi namreč bili, da bi se na straneh našega glasila pojavila tudi rubrika pod naslovom »VI SPRAŠUJETE« »MI ODGOVARJAMO« ali kaj podobnega. Tak način bi naj bil tudi trdnejša vez med uredništvom in bralci! Želimo si čim več prispevkov iz vaših rok, predvsem pa bi se naj v to vključile tudi skupne službe, ki nam lahko veliko pomagajo pri bodočem oblikovanju in temeljni zasnovi našega bodočega še boljšega tovarniškega glasila. Vse vaše prispevke lahko oddate v pisarno sindikata tovarišici Romani KREBS ali tovarišu Franju MALAČIČU, meni osebno (Franc MEŠKO). Seveda pa je najbolj zaželjeno zbiranje na enem mestu, to je sedaj pri sindikatu TGA — pri tov. Romani. Toliko za tokrat. Pričakujem vašo pošto in vam želim prijetno praznovanje dneva republike! Vaš urednik delovanjem litega traku, rondelle, izparilnikov. Združimo delo in sredstva, umske in strokovne sposobnosti tudi z IBT Trbovlje, združimo jih v imenu družbeno-ekonomskih in družbeno političnih ciljev. Natančna analiza neuspelega referenduma o združevanju med TGA in IBT je nedvomno pokazala, da kjub neuspehu obstajajo realni interesi in želje, da se storjene pomanjkljivosti v pristopu za prvi referendum odpravijo in se referendum ponovi. Komisija, ki je analizirala neuspeli referendum in pozneje sodelovala v pripravljanju novega ni imela težav v končni odločitvi. Iz IBT Na planu omogočanja dopolnjevanja in boljše izkoriščanje kapacitet, večje produktivnosti in večjega dohodkovnega odnosa — referenduma je potrebno ponoviti. V času ko razmišljamo, da v bližnji perspektivi sami predelujemo 10.000 — 15.000 ton aluminija, se nam ponuja priložnost, da se združimo s TOZD livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, katere poslovni predmet je že predelava in proizvodnja končnih izdelkov iz aluminija -torej istočasno tudi priložnost, da z združitvijo pridobimo status predelovalca in proizvajalca gotovih izdelkov iz aluminija. Čeprav je livarna IBT že večkrat predstavljena članom našega kolektiva, bom vseeno v nekaj besedah orisal naš potencional-no nov TOZD. Livarna je začela poslovati leta 1974 v okviru OZD IBT in svojo razvojno pot začela pravzaprav v najhujši svetovni krizi livarstva 1975 leta. Osnovna sredstva, s katerimi livarna razpolaga so večinoma novejšega izvora, sodobna in njihova instalirana kapaciteta je 1.000 ton odlitkov. Livarna v svoji sestavi ima topilnico z osmimi visokotlačnimi in enim nizkotlačnim livnim strojem, čistilnico in orodjarno, o-premljeno le za vdrževa- Iz IBT 9 Pred referendumom za združitev z livarno IBT Trbovlje — Vertikalno združevanje je pogoj za napredovanje (Nadaljevanje s 1. strani) organizacije, ki tržišču ponujajo polizdelek ali gotov izdelek in da je največ vloženega dela in stroškov proizvodnje ravno na naših končnih izdelkih, ki jih ponujamo tržišču in kateri so žal še vedno le surovina. Osebno z veseljem ugotavljam, da smo v zadnjih letih naredili velik korak naprej v uresničevanju v tem sestavku omenjenih zakonov ekonomike. Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD UNIAL kljub začetnim težavam, le daje pozitivne rezultate v obeh delovnih organizacijah im ti rezultati bodo že v bližnji prihodnjo-sti še večji. O vsem tem sem razmišljal, ko sem se odločil, da bi napisal nekaj svojih u-gotovitev ob referendumu, ki nas čaka 8. 12. 77. Nimam namena razpravljati o prvem neuspelem referendumu in ugotavljati zakaj TGA in IBT nista združena že šest mesecev. Čeprav se bom v tem sestavku posluževal nekaterih številk, ne želim biti statističar, še manj pa natančni planer razvoja TGA in IBT. Želim le eno: javno razmišljati o prihodnosti TGA in IBT. Ce pa bo moje razmišljanje pripomoglo h pozitivnemu iz-zidu referenduma, bo to pomenilo, da je bilo pravilno in pozitivno. Nekoč je naša delovna organizacija TGA »Boris Kidrič« bila istočasno aluminijska industrija Jugoslavije. Proizvajati aluminij je istočasno pomenilo — delati v TGA. Toda interesi naše družbe so terjali nadaljnji razvoj. Na izkušnjah starega Lozovca v Šibeniku je zgrajena zelo modema elektroliza, v bližini Titograda pa se bohoti nova pridobitev črnogorske industrije — Kombinat aluminijuma Titograd. Rojstni kraj znanega pesnika šantica Mostar, je že zgradil tovarno glinice in na veliko gradi še elektrolizo. Vsi omenjeni proizvajalci že imajo sami ali v sklopu SOZD urejeno vprašanje finalizacije oz. predelavo aluminija in ne ostajajo na tem. Gradijo še naprej... Gradijo, ker je aluminij- kovina sedanjosti in prihodnosti in ker polizdelke iz te svetlo srebrne kovine imajo svojo uporabnost domala povsod. Zahteve vseh nas v zadnjem času so jasne: Naprej v oplemenitenje naših bram, hlebčkov in palic; ne čakajmo, temveč uresničujmo načrtovane investicije na najhitrejši možni način. Začnimo z iz- nje in manjša popravila. Do sedaj' se je 135 delavcev borilo z nešteto problemov, od usposabljanja delavcev za delovna opravila v livarni, uvajanja nove. tehnologije, osvajanje novih proizvodov, do borbe za tržišče, na katerem so že bile prisotne stare in renovirane livarne. Popolnoma razumljivo je, da rezultati kljub velikim prizadevanjem, ob takšnem razmerju ugodnih in neugodnih pogojev, niso mogli biti blesteči, slaba izkoriščenost kapacitet (40 — 50%) in neugodi-ni_ finančni rezultati pa se kljub temu spreminjajo v pozitivno smer. Že primerjava med letom 1976 m letošnjim letom kaže na precej ugodnejši rezultat poslovanja. V letu 1978 pa lahko na podlagi že sklenjenih pogodb pričakujemo planirano realizacijo— 850 ton odlitkov, torej 85 odstotkov izkoristek instaliranih kapacitet. S tem seveda niso rešeni vsi problemi. Še vedno ostajajo problemi izdelave orodij, hitrejšega osvajanja tržišča, osvajanje novih proizvodov in boljša organizacija dela. Rešitev teh problemov pa je realno in absolutno možno, vendar le ob združevanju dela in sredstev z močnejšo delovno organizacijo, z istočasnim proizvajalcem osnovne surovine — s TGA, z nami. Seveda, da bo združevanje terjalo tudi določene obveznosti z naše strani: — zagotovitev premostitvenih kreditov za obratna sredstva livarni IBT; — garancijo TGA pri najemu investicijskih kreditov livarne IBT; — zagotovitev sredstev za sklad skupne porabe v livarni IBT, ki- se bo za leto 1978 formiral iz skupnih sredstev TGA po zaključnem računu za leto 1977. 8. decembra bomo imeli priložnost odločiti se o skupnem boljšem jutri za TGA in IBT. Ko se bomo izjasnjevali razmislimo, da naša pozitivna odločitev pomeni: — 1.300 ton odlitkov v IBT leta 1980; — socialno varnost in boljše jutri delavcev livarne IBT in TGA; — novo orodjarno, kot vi-sokoakumulativni obrat v TGA; — novih 70 delovnih mest za občane Ptuja; — pridobitev statusa predelovalca za TGA; — vertikalno povezavo in lažjo prilagoditev tržišču. Če bi se odločal jaz, bi vsekakor obkrožil »ZA«! In vi, dragi sodelavci, čla- Delavski svet TGA se je sestal na svoji 12. redni seji dne 28. oktobra 1977. Razpravljal dn sklepal je o naslednjem: — dal je pobudo za združitev OZD TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in TOZD livarna lahkih . barvnih kovin Trbovlje, -— predlagal je delavskim svetom TOZD in DS SS, da razpravljajo o predlogu za uvedbo premakljivega delovnega časa. Pri tem se je strinjal, da bi za delavce na tistih delovnih mestih, ki ne bodo mogli nikoli koristiti premakljivega delovnega časa, podaljšali redni dopust za 1 dan, ki bi ga koristili po želji, — vzel je naznanje informacijo o gibanju stroškov, zaposlenosti in OD v času od T. IV. 1977, — vzél je naznanje analizo izpolnitve stabilizacijskega programa tozd in OZD za obdobje 1. , IV. 1977, — sprejel je pravilnik o organizaciji posebne finančne službe, — razpravljal je o prenosu tenis igrišča . v upravljanje konferenci sindikata TGA in sklenil, da se tenisigrišoe ne prenese v upravljanje, kon- " ferenci sindikata, — razveljavil je svoj sklep št. 522 z dne 22. 9. 1977 s katerim ni sprejel rebalansa plana izobraževanja za izredni študij na višji pravni šoli. Rebalans plana je sprejel v celoti tako, kot ga je predložil kadrovsko socialni sektor, pri tem pa naroča kadrovsko soci- . alnemu sektorju, da pripravi predlog spremembe 4. točke 107. člena samoupravnega ,, sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu vseh TOZD in DS SS, ki določa, da mora pogod-. ba med dajalcem in prejemnikom pomoči (Nadaljevanje s 1. strani) vek že izvaja, vendar bo tokrat ta njegova pravica tudi dosledno napisana in izvajana. Čeprav smo v polnem razmahu dela na tem področju pa nas še vedno čaka mnogo dela v katerem bomo morali prav vsi aktivno sodelovati. Vsi dobro vemo, da je naša republika danes stara že krepka tri desetletja in, da se je v tem času zares mnogokaj spremenilo in da se prav ob prazniku rojstva nove republike moramo zavedati tudi tega, da je le-ta stala naše narode preko 1.700.000 žrtev. Mnogi so dali svoja življenja za današnjo samoupravno socialistično družbo, v kateri ustvarjamo novi sistem delavcev-upravljalcem, sistem, ki še vedno ni jasen mnogim, ki pred dejstvi zapirajo svoje oči. Ne bi se ozirali nazaj na vsa povojna leta v zgrad-njo porušene domovine, ker je prav naša generacija v tem tudi aktivno sodelovala ali bolje rečeno ustvarjalno delala na raznih akcijah, pa vendar le ne gre prezreti dejstev, da so prav ogromne napredne množice naših delovnih ljudi vseh slojev in strukor, s ponosom in elanom gradile vse to kar imamo danes v toliki meri na razpolago. Ne gre prezreti v letu Titovih in partijskih jubilejev nešteto poti miru našega predsednika, ki si v imenu vseh nas Jugoslovanov prizadeva, da se v svetu ohrani mir in da bi zavladala enakopravnost vseh narodov sveta. Iz Aku delavnice poleg osebnih podatkov vsebovati še obveznosti štipenditorja, da bo izrednega štipendista po končanem šolanju zaposli na ustreznem delovnem mestu v roku 3 meseoev. Delavski svet je menil, da tako določilo v sporazumu ni potrebno, ker ni nujno, da bi moral vsak, ki konča šolanje, dobiti ustre-no delovno mesto. Naročil je tudi kadrovsko socialnemu sektorju, da pripravi realni plan kadrovske politike za „srednjeročno obdobje. Na 6. izredni seji, ki je bila dne 8. 11. 1977, je delavski svet TGA razpravljal in sklepal o naslednjem: — dal je delavskim svetom TOZD in DS SS, pobudo za sprejem. samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev o-sebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb združenih v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, — dal je delavskim svetom TOZD in DS SS ter članom delovne skupnosti v razpravo katalog tipičnih delovnih nalog in opravil v TGA sistemiziranih v delokroge in ovrednotenih, — dal je delavskim svetom TOZD in DS SS pobudo za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerij ih pri ustvarjanju skupnega prihodka in skupnega. dohodka, — ugotovil je, da je bil na vseh zborih delavcev TOZD tovarna glinice, TOZD tovarna a-luminija, TOZD vzdrževanje, TOZD promet in DS SS Veljavno sprejet samoupravni sporazum o organizaciji računo-knjigovodstva in statutarni sklep o organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite v TGA, (Nadaljevanje na 5. strani) Pregled Naš praznik republike bomo tudi letos proslavili v znamenju mnogih delovnih uspehov in zmag naših delovnih ljudi, zato tudi nikakor ne velja pozabiti govora, ki ga je i-mel tovariš Tito ob tridesetletnici drugega zasedanja AVNOJ-a, ko je med drugim povdaril tudi misel, ki nam je vsem tudi ob letošnjem prazniku zelo blizu, ko je poudaril, „Aluminij” je tvoje glasilo! da terja revolucionarnost v današnji razmerah boj za nadalnje razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi, odločno pobijanje vseh odporov in podpiranje ovir, ki nam vsem stoje na poti obvladovanja marksistične znanosti in stalno spoznavanje zakonitosti in smeri družbenega razvoja. Skratka povdaril je, da je sleherni izmed nas dolžan po svoji sposobnostih izvajati sprejeta načela in obveze. In prav ob letošnjem prazniku republike • smo krepko v zasnovani u tega, da bomo v svoji delovni organizaciji resnično uveljavljali vse tisto, kar je zapisano v naši. ustavi in seveda tudi v zakönu o združenem, delu. Glede'na vse predstojeće naloge, ki nas tudi v naši delovni organizaciji čakajo v naslednjem obdobju si moramo prizadevati, da bomo pod skupno streho spravili vse tisto kar smo si zasnovali z enim edinim ciljem in željo, da uspemo v naših prizadevanjih in ob vlaganjih lastnih in družbenih sredstev. Praznujemo torej letošnji jubilejni praznik republike ali bolje rečeno praznik v znamenju Titovih in partijskih jubilejev z novimi akcijami in delovnimi zmagami. Vsem članom kolektiva in njihovim družinam prijetno praznovanje dneva republike! F. Meško Pred praznikom republike Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA Praznovanje ob 23-tetnicl našega kolektiva Letos praznujemo 23 let, odkar so prvič zagorele elektrolizne celice v elektrolizi A in se zavrteli stroji v tovarni glinice. Zato se ob našem jubileju — 23 let obratovanja — Več ali manj radi spominjamo na prehojeno pot v proizvodnji in v procesu samoupravljanja. V našem okolju je vse drugače, kot je bilo pred 23 leti. Dosedanje delo potrjuje in nam daje zaupanje, da bomo tudi v prihodnje zmogli naše skupne naloge. V letošnjem letu sta se formirali dve temeljni organizaciji združenega dela. Predstoji nam še mnogo bistvenega, na kar ne bi smeli pozabiti. Še v tem mesecu bomo na referendumu izglasovali samoupravni sporazum o združitvi v SOZD UNIAL, nato sprejeli združitev z IBT Trbovlje, odločiti se bomo morali za samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Vse navedeno in še drugi dogodki v bližnji prihodnosti bodo vsebina dela naših delovnih ljudi, posebno še družbenopolitičnih organizacij, vodstva podjetja in vseh naših delavcev, ki stremijo ža boljši jutrišnji dan. V procesu samoupravljanja bomo morali uskladiti vse samoupravne splošne akte z ustavo in zakonom o združenem delu ter dati delavcu proizvajalcu tisto mesto, ki mu bo omogočalo ustvarjati dobrine s čim manjšimi stroški ter možnost, da bo s sredstvi in delom upravljal v celotni družbeni reprodukciji. Tako bomo približali dejansko upravljanje delavcu v delovnih skupinah, mu dali možnost samokontrole sprejetih odločitev in sklepov v organih upravljanja. Naš delovni človek bo postal dejanski upravljalec družbene lastnine v združenem delu, ki bo zavesten svojega dela ob uresničevanju svojih samoupravnih in družbenoekonomskih pravic. Ivo Tušek Iz prodajnega skladišča Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA (Nadaljevanje s 4. strani) — ža delegata v organe posebne izobraževalne skupnosti metalurgije je imenoval Staneta Medita, — organizatorja izobraževanja in Jožeta Glazerja sociologa. — dal je naslednje tolmačenje 3. točke sklepa DS TGA št. z dne 20. 6. 1977: 1. V delovno dobo v TGA je všteta vsa delovna do- ba. To se pravi, da je upoštevana tudi delovna doba v TGA pred vstopom. 2. Pravico do aktivne rekreacije imajo vsi delavci, M delajo na delovnih mestih, ki so določena s sklepom DS TGA in izpolnjujejo pogoj iz prejšnje točke, ne glede na katerem delovnem mestu so delali pred tem. 3. Osnovno načelo aktivne rekreacije je, da je ta namenjena za ohranitev moči delavcev, ki delajo na delovnih mestih! pod konstantno neugodnima delovnimi razmerami. Za delavce, ki so zaradi bolezni premeščeni na druga ustrezna delovna mesta, pa v TGA obstoja možnost pošiljanja v zdravilišča na zdravljenje in okrevanje. ki so dopolnili 10, 20 ali 3Q let delovne dobe TOZD Tovarna glinice 10 let: Kuzma Jože, Salemovič Radendo, Kondrič Anton, Klarič Ivan, Vidovič Adolf, Gaj-zer Franc, Jazbec Anton, Sven-šek Ernest, Živič Jakob, Bauman Jože, Kramberger Jože, Miloš Ignac, Smolinger Stanko, Žlender Drago, Avguštin Alojz, Emeršič Mihael, Kneže-vič Drago, Verlek Mirko. 20 let: Golob Franc, Bezjak Janez, Drevenšek Jože, Ferčec Štefan, Frangeš Jernej, Gojkovič Srečko, Golob Franc, Hertiš Anton, Jerenko Jožef, Kme-fan, Frangež Jernej, Gojkovič šek Janez, Petrovič Jakob, Palčar Franc, Rozman Janez, Sakelšek Maks, Strašek Anton, Štajner Stanko, Tominc Martin, Volgemut Anton, Zorec Štefan, Bezjak Maks, Bauman Franc, Hajšek Franc, Hertiš Adolf, Kranjc Alojz, Kopušar Karl, Majcenovič Martin, No-tersberg Franc, Pulko Franc, Pernat Janez, Poplatnik Jožef, Rožman Alojz, Simonič Vinko, Sluga Franc, Tominc Dragotin, Vrečko Avgust, Zorec Avgust, Zelenik Jernej, Bezjak Alojz, Frank Edvard, Ja-garinec Martin, Kokol Stanko, Ljubeč Frane, Mohorko Franc, Majcen Jože, Peklič Leopold, Skamlič Ciril, Šeruga Edvard, ' Brunčič Ciril, Bigec Viktor, Frangež Anton, Klajderič Albert, Kupčič Marjan, Trs Ivan. 30 let: Kokol Anton, Koren Franc, Širovnik Jernej, Anžel Anton, Hertiš Janez, Janžekovič Ernest, Jus Janez, Junger Franc, Kores Janez, Klanjšek Lovro, Skledar Martin, Sirec Jožef, Težak Oto, Žuran Mirko, Furman Anton, Gajšt Stanislav, Herman Ivan, Hanžekovič Štefan, Kovačec Stanko, Meznarič Franc, Mohorko Rudolf, Poznič Dominik, Potrč Ferdinand, Satler Maks, Toma-šino Anton, Beranič Štefan, Cafuta Ivan, Horvat Franc, Kužner Ciril, Pišek Janez, Seršen Janez, Šoštar Avgust, Zupanič Jože, Unuk Anton. TOZD TOVARNA ALUMINIJA 10 let: Krajnc Bogomir, Krapša Janko, Šemrl Anica, Brglez Štefan, Bogme Viktor, Drevenšek Stanko, Hamaršak Franc, Kor-že Franc, Krumpak Alojz, Koren Ludvik, Kramar Rudolf, Matoc Ivan, Mesareč Ivan, Moravec Franc, Osojnik Jože, Vavken Jože, Beranič Franc, Drevenšek Vincenc, Dorič Jurij, Kramberger Ignac, Kaiserb-berger Franc, Ljubeč Avgust, Lamberger Alojz, Pukšič Maks, Petrovič Franc, Svenšek Stani- slav, Štumberger Mirko, Štefančič Franc, Zajko Anton, Žlavs Franc, Kranjc Alojz, Muršec Drago, Toplak Jože, Veršič Roman, Papdi Mirko, Brglez Ivan, Dolenc Jože, Drakšič Branko, Horvat Štefan, Ivančič Franc, Kozoderc Lovrenc, Kmetec Venčeslav, Korpar Stanko, Muraj Milan, Potočnik Janez, Panzalovič Djordje, Strašek Jakob, Sagadin Leopold, Zebec Henrik, Žnidarič Ivan. 20 let: Banko Anton, Erbus Franc, Ko-zoderec Marija, Žnidarič Štefanija, Horvat Anton, Habjanič Franc, Hertiš Stanko, Klajnšek Franc, Kureš Ludvik, Mernik Anton, Novak Mijo, Plajn-šek Jožef, Petrijan Alojz, Pre-dikaka Jože, Planinc Leopold, Ranfl Peter, Šmigoc Franc, Bokša Stanislav, Breg Stanko, Caf Jožef, Gajski Ludvik, Kirbiš Franc, Korez Franc, Korošec Martin, Merkuš ; Maks, Murko Franc, Munda Franc, Nahberger Daniel, Petrovič Jožef, Puškar Šerif, Pušaver Andrej, Predikaka Stanko, Reš Janez, Skledar Janez, Tifili Franc, Unuk Vladimir, Unuk Jože, Vidovič Janez, Veronek Ivan, Zorec Franc, Zavec Stanislav, Galun Jože, Miložič Ivan,-Stumpf Janez, Unuk Štefan) Veber Alojz, Bejak’ Anton, Drevenšek Franc;- Habjanič Simon, Kranjc Jakob, Ozmec Franc, Petrovič Mirko, Čoki Slavko, Kosi Anton, Arnuga Stanko, Bratovščak Štefan, Gajšt Rudolf, Hergula Franc, Horvat Janez, Kranjc Feliks, Klajnšek Ludvik, Kaiserberger Venčeslav, Karneža Anton, Le-vičnik Ivan, Princi Janez, Prug Rajko, Roganov Koloman, Škerget Jožef, Šegula Franc, Varju Imre, Vigali Alojz. „ALUMINIJ” JE TRIBUNA DELAVCEV! 3Q let: Gregorec Ivan,. Kolednik Ferdinand, Vreže Franc, Ferie. Konrad; Kramberger -Ivan,- -Mikec Jože, Rajh Franc, Solovjev Boris, Senjor Stanko, Vaupotič Anton, Vek Franc, Žižek Franc, Andrejek Ernest, Copak Viktor, Jerič Franc, Kostanjevec Ivan, Korošec Franc, Kmetec Alojz, Kosec Stanislav, Mislo-vič Rudolf, Šošter Janez, Unuk Janez, Hriberšek Franc, Rašl Franc, Reich Ivan Ačimovič Dragoljub, Kolarič Franc, Veselič Venčeslav, Planinšek Franc, Reich Ivan, Ačimovič že, Jerenko Janez, Kardinar Jožef, Kovačič Stanko, Štumberger Franc, Trstenjak Josip. TOZ VZDRŽEVANJE 10 let: Kustec Ivan,. Potočnik Bojan, Planinšek Anton, Pavličič Marija, Šeruga Milan, Vesenjak Peter, Galun Stanko, Jerenko Franc, Kosi Ivan, Kokot Jože, Letonja Janko, Medved Mirko, Ornik Franc, Petrovič Slobodan, Planinc Anton, Rodošek Martin, Sevšek Edvard, Ši-janec Anton, Teodorovič Aleksander, Dasko Hinko, Drevenšek Franc, Horvat Stanko, Loboda Stane, Obran Ivan, Šuligoj Kàrèl, Zupanič Silva, Horvat Branko, Strelec Alojz, Čuček Terezija, Horvat. Janez, Kovačič Josip, Kline Franc, Resman Jože, Šalamun Franc, Topolovec Ferdo. (Nadaljevalije-ha 11. str.) ;. Zgodovinska vloga sredstev obveščanja v Učili interesov delavskega razreda Drugega novembra je bila odprta razstava glasil temeljnih organizacij združenega dela Jugoslavije v Borovu. Tretjega novembra pa je bila svečanost ob 30-letnici glasil temeljnih organizacij ZD Jugoslavije pod pokroviteljstvom tov. Milka Špiljaka, predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Ob tej priložnosti je bila proslava ob srečanju predstavnikov glasil organizacij združenega dela Jugoslavije. Predstavljeno je bilo okrog 1500 glasil, kolikor jih izhaja mesečno, polmesečno in tedensko v organizacijah združenega dela v Jugoslaviji, kar predstavlja približno 3,5 milijona izvodov. metal AVUJ IW s S*”*’"'V ; teto XIH. it. 7 oooooogo CtMtto METAttinr. («daj» .frfcjvnitofefcrfv , : 'Zdanto Matek. RtsJl Smol», Anifeet Statimi*. Roteasi' lanai»*. vavotnl i ««eilrtk: Sue» fiebnsn. NsMa4* Glasilo ttefoo- ril