Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 29, 1987, str. 59-84 
Oxf. 270:907 .2:(497 .12 Šmarna gora)"342. 7" 
Izvleček: 
ANKO, B.: 
ANALIZA NEDELJSKEGA OBISKA PRIMESTNEGA GOZDA NA PRIMERU 
ŠMARNE GORE 
Značnice: primestni gozd, rekreacija, rekreacijska funkcija gozda, poučna funkcija gozda, 
stiki z javnostjo v gozdarstvu 
študija predstavlja izsledke opazovanj obiskovalcev primestnega gozda na Šmarni gori pri 
Ljubljani. Opazovane značilnosti so bile: ritem letnega in dnevnega obiska, značilne oblike 
druženja in značilne dejavnosti obiskovalcev, pomembnost vstopnih mest in smeri tokov. Av-
tor sklepa, da tako pomembno rekreacijsko območje zasluži difereneirano gospodarjenje z 
gozdom, da je primerno tudi za razvijanje poučne funkcije gozda in za razvijanje stikov z jav-
nostjo. 
Abstract: 
ANALYSIS OF SUNDAY VISITS TO PERIURBAN FOREST - AN EXAMPLE 
FROM ŠMARNA GORA, YU 
Key words: Periurban forest, Recreation, Recreational forest function, Instructional forest 
function, Public relations in forestry 
Paper presents the results of observation of Sunday visitors in a perurban forest (app. 500 ha, 
10 km NW of Ljubljana, YU, pop. 300.000) of Šmarna gora. Observations included: visitor 
numbers (up to 4000 per day), yearly and daily rhythm of visits (bimodal), characteristie 
types of visitor groups (families prevail with 57 percent), eharacteristic activities (hiking, dog-
walking, jogging), importance of points of entry (85 percent of arrivals through 3 points), and 
the direction of visitor flows. Author concludes that such an important forest recreation area 
warrants differentiated forest management. The area is namely ideally suited for development 
of puhlic relations in forestry. 
59 
Dr. Boštjan ANKO, docent 
Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 
61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 
60 
1 UVOD 
Težko bi bilo sicer trditi, da je ravno in samo gozd tisti, ki nedeljo za nedeljo pri-
vablja tako številne obiskovalce na šmarno goro pri Ljubljani. Res pa je, da večina 
rekreacijskega doživetja Šmarne gore poteka v gozdnem okolju in da ima gozd na 
Šmarni gori (in v bližnji okolici) vse značilnosti primestnega gozda z močno poudar-
jeno rekreacijsko funkcijo. 
Prav primestni gozd pa je tisti, kjer se številni meščani najpogosteje srečujejo z goz-
dom in gozdarstvom in si o obeh nabirajo vtise, znanje - pa tudi predsodke. Zato 
je ravno ta gozd tisto mesto, kjer je verjetno najlaže doseči glasno manjšino mestne 
javnosti in ji podati ustrezno sporočilo (ali podobo) gozda in gozdarstva. S tem pa 
se v primestnem gozdu uveljavlja tudi poučna funkcija gozda v najširšem pomenu. 
Pot do nje vodi prek rekreacijske: za gozdarstvo je koristno, da razvija in krepi tudi 
kulturno pogojene funkcije; to je tudi njegova naloga - primestni gozd pa je za 
tovrstne dejavnosti prav gotovo izjemno primeren. 
2 NAMEN RAZISKAVE 
Splošno sprejeta misel je, da lahko gospodarimo tako, da bo gozd opravljal svojo 
funkcijo le, če poznamo njene zakonitosti. Obe - rekreativna in poučna - sta med 
kulturno pogojenimi funkcijami gozda najbolj nesporno spoznani in sprejeti. Pa 
vendar vemo o njunih zakonitostih le malo. 
V njih je namreč glavna spremenljivka človek. Analize javnosti glede na kulturno 
pogojene funkcije gozda pa so pri nas izjemno redke (prim. Mlinar 1972), tako da 
upravičeno lahko govorimo o pomanjkanju raziskovalne obravnave kulturno pogo-
jenih funkcij gozda. Take ugotovitve samo poudarjajo potrebe po interdisciplinar-
nem sodelovanju na tem področju. 
Namen pričujoče študije je bil opozoriti, da je že z razmeroma preprostimi in nezah-
tevnimi metodami mogoče iz navidez tako kaotičnega in brezobličnega pojava, kot 
je nedeljski obisk Šmarne gore, izluščiti nekatere zakonitosti in ugotovitve, ki lahko 
rabijo kot smernice za boljše in uspešnejše razvijanje nekaterih funkcij gozda. 
Poleg poznavanja temeljnih zakonitosti funkcij gozda in temeljnih pojavov, ki jih 
spremljajo, pa je za njihovo objektivno in racionalno obravnavanje treba nekaj ve-
deti tudi o razmerjih med vloženim (izdatkom) in pridobljenim (koristjo) - čeprav 
ni nujno, da oboje izražamo z denarnimi merili. Pri kulturno pogojenih funkcijah 
gozda, kjer skoraj ni mogoče izraziti koristi v denarju, je verjetno že samo ugotav-
ljanje številčnosti uporabnikov ( tistih, ki imajo od neke funkcije korist), najpo-
membnejši korak k objektivizaciji njihovega obravnavanja. 
Objektivno izmerjeni obisk ima dvojno vrednost. Sama številčost obiskovalcev 
(uporabnikov) priča o absolutni pomembnosti npr. rekreacijske funkcije (v danem 
61 
primeru tudi o potencialnem dometu poučne funkcije) in s tem utemeljuje in opravi-
čuje povečane trud in vlaganja v razvijanje neke funkcije. Poleg tega pa primerjava 
številčnosti obiska (in njegovega utripa) po posameznih predelih nakazujejo njihove 
relativne prednosti, priljubljenost, uspešnost prijemov pri razvijanju funkcije in ta-
ko predstavljajo tudi dragocene delovne usmeritve. 
In navsezadnje: verjetno bo prav številčnost uporabnikov tista, ki bo stroko in jav-
nost prepričala, da se prav na področju kulturno pogojenih funkcij gozdarstvu od-
pira pomembno in v marsičem novo področje dela, ki ga poleg gospodarske in oko-
ljetvorne dejavnosti predstavlja tudi kot panogo s kulturnim poslanstvom. 
3 OBRAVNAV ANO OBMOČJE 
Prostor, v katerem smo opazovali in razčlenjevali nedeljski obisk, zajema neposred-
no območje Šmarne gore (668 m) in Grmade (676 m) - z mejo po njunem ožjem 
vznožju - in obsega približno 390 hektarov. 
Šmarna gora in Grmada sta osamelca nad severnimi ljubljanskimi vrati (pod Me-
danskim hribom). V samem vznožju najdemo kisle savske nanose in karbonske 
kamnine, sami gori pa sta iz apnencev in dolomitov. To in pa jasno izražena členitev 
po ekspozicijah vpliva na izredno pestro in zanimivo floro -območja, na katerem 
najdemo alpske in submediteranske prvine rastlinstva. 
Območje je približno 10 km severozahodno od Ljubljane in je z njo dobro povezano 
z javnimi prometnimi sredstvi. Rekreacijsko zajemno območje obsega predvsem 
Ljubljano, delno še Medvode, očitno pa je manj obiskovalcev iz drugega, redkeje 
poseljenega obrobja. 
K priljubljenosti Šmarne gore pripomore dolgoletna romarska tradicija, lepi razgle-
di po Ljubljanski kotlini in hribovju ter gorah, ki jo obkrožajo, pa tudi primerna 
gostinska ponudba (gostilni v sedlu in na Šmarni gori). 
Sam dostop na območje - zlasti z južne strani, ki je za obiskovalce iz Ljubljane 
najzanimivejša, močno ovira zasebna in tudi družbena posest, tako da je primernih 
vstopov na obravnavano območje predvsem z južne in jugovzhodne strani le malo. 
Iz sorazmerno maloštevilnih vstopov se razprede izredno gosta mreža različno dolgih 
in zahtevnih izletniških poti, ki se domala vse stekajo v sedlu med obema gorama -
ali na Šmarni gori kot skupnem cilju vseh izletnikov. 
4. METODE DELA 
Namen raziskave je bil z opazovanjem obiskovalcev ugotoviti nekatere količinske in 
kakovostne značilnosti obiska Šmarne gore in Grmade. Obiskovalcev nismo anketi-
62 
rali zaradi pomanjkanja sodelavcev, čeprav bi analiza teh odgovorov pomembno 
dopolnila analizo izsledkov opazovanj. 
Vse obravnavano območje smo skušali zapreti z opazovalnimi točkami (št. 1, 2, 3, 
4, 5, 10, 11 - gl. sl. 1) na najpomembnejših vstopnih in izstopnih mestih, ki smo jih 
določili s poprejšnjim opazovanjem. Poleg tega smo pretok obiskovalcev opazovali 
še na štirih značilnih (kontrolnih) točkah (št. 6, 7, 8 in 9), ki so rabile za preverjanje 
notranjih tokov, maksimalnih pretokov in časovnih zamikov. Po dveh opazovanjih 
smo točko št. 7 opustili, ker očitno ni dajala pomembnih rezultatov - in ker nam je 
manjkalo opazovalcev. 
Na vsaki točki je bila položena namišljena črta, katere prestop v eni ali drugi smeri 
je predstavljal "prihod" ali "odhod". 
Lega in značilnosti posameznih točk: 
Točka št. 1: Glavna vstopna točka - v neposredni bližini avtobusnega postajališča, 
parkirišča in gostine Grad v Tacnu. 
Tol~ka .š:t. 2: Pri parkirišču pod Turncem. Zajemala naj bi predvsem obiskovalce, ki 
prihajajo prek Mednega. Vstopna točka za gozdno učno pot. 
To(ka .iil. 3: Za gostilno Kovač - zajemala naj bi obiskovalce, ki prihajajo prek 
Mednega ali parkirajo pri Kovaču in se odpravljajo naravnost na Grmado ali po 
končnem odseku gozdne učne poti proti Peskom. 
Točka 4: Spodnje Pirniče - ob izteku poti čez Peske. 
Točka št. 5: V Zavrhu ob traktorski poti na Šmarno goro. Po tej poti se oskrbujeta 
tudi obe gostilni. 
Točka št. 6: Vrh Grmade. 
Točka št. 7: Ob kapelici pri Gorjancu. 
Točka št. 8: Ob kapelici tik pod šmarnogorskim sedlom, kjer se združijo skoraj vse 
poti z južnega in jugozahodnega dela območja. 
Točka št. 9: V Sedlu - tik nad gostilno Upelj. Na tej točki je mogoče zapisati prak-
tično ves obisk vrha Šmarne gore (razen tistega iz Šmartnega), ki bi ga bilo na sa-
mem vrhu nemogoče zajeti. 
Točka št. JO: Na šmarnogorskem pobočju severozahodno od Šmartnega. Vozlišče 
številnih poti, ki vodijo na območje z zahodnega obrobja. 
Točka št. 11: Tacen - na vrhu Ulice bratov Novak. Tu je mogoče priti z avtom naj-
više v hrib, zato je točka očitno priljubljena med zmajarji. 
Za načrtovanje so posebno zanimive konične obremenitve rekreacijskega območja. 
Zato smo opazovali na vseh točkah v toplejši polovici leta (april-oktober). Takrat 
namreč je obisk (po lastnih opazovanjih) najmočnejši. Opazovali smo pet lepih ne-
delj (16. 4., 18. 5., 27. 7., 31. 8., 5. 10. 1986). Zaradi dežja eno nedeljo (12. 5.) niti 
63 
nismo začeli opazovati. Opazovali smo po ves dan - od 8. do 20. ure. Zaradi zgod-
nejšega mraka smo 31. 8. opazovanje končali ob 19. uri, 5. 10. pa že ob 18. uri. 
Pri opazovanju so sodelovali študentje gozdarstva pa tudi drugih fakultet - na eni 
točki sta bila po dva, na točkah z močnejšim pretokom pa je bilo treba ekipe okre-
piti. 
Za posamezne enourne presledke smo opazovali in zapisovali (gl. prilogo): 
- številčnost obiskovalcev 
- smer gibanja (prihod, odhod) 
- temeljno obliko druženja obiskovalcev (sam, dvojica, par, skupina vrstnikov, 
družina, dve družini ali več družin, večja mešana skupina, organizirana skupina) 
- temeljno obliko gibanja pri rekreacijski dejavnosti (pešačenje, trimski tekači, 
sprehajalci s psom, kolesarji, mopedisti, avtomobilisti); 
Poleg gornjega so opazovalci zapisovali še posebne značilnosti obiskovalcev in nji-
hovega vedenja. 
S REZULTATI 
5.1 Letni utrip obiska 
Podobno kot večina rekreacijskih dejavnosti v gozdu tudi številčnost obiska Šmarne 
gore (vse leto) kaže izrazito bimodalno distribucijo z največjim obiskom zgodaj 
spomladi in jeseni (prim. l. gr.). V visokem poletju in hladni polovici leta je obisk 
precej nižji (dosega kvečjemu nekaj sto obiskovalcev na nedeljo). Občasno ga pove-
čujejo npr. le nekateri prazniki (l. maj, novo leto in prireditve /npr. srečanje pev-
skih zborov/). V depresijah obiska prevladujejo starejši posamezniki in družbe stal-
nih obiskovalcev "Gore" z bolj ali manj naključnimi obiskovalci. Tako ocenjujeta 
utrip obiska tudi oba gostilničarja. 
Vpisi v vpisno knjigo na Šmarni gori ne dajejo prave slike, ker se motivi zanje razli-
kujejo od tistih v visokogorju. 
še zlasti močno upada obisk (celo v sezoni) med tednom - razen tedaj, ko so šolski 
izleti (maj, junij); to potrjuje, da je obravnavano območje kljub sorazmerni bližini 
mestu mogoče šteti po Jacsmannu (cit. Anko 1982, str. 266, 267) ne v kategorijo 
gozdov za vsakodnevno rekreacijo (v radiju 30 minut peš hoje od roba naselja), am-
pak v gozdove za izletništvo (v radiju 1 ure vožnje z avtom ali javnim prevoznim 
sredstvom), ki rabijo za izlete ob koncu tedna. 
Po navedbah domačinov je sobotni obisk znatno pod nedeljskim - skoraj enak de-
lavniškemu. 
64 
°' v. 
število 
obiskovalcev 
No. of visitors 
4000 
3000 
I 
I 
I , 
I 
I 
I 
I 
' I I 
I 
I 
I 
I 
I 2000 
I 
I 
' I I 
I 
1000 I I 
I 
I , __________ ,
l. graf.: OCENA LETNEGA TOKA OBISKA ŠMARNE GORE - 1986 
Fig. 1: ESTIMATED YEARLY VISITOR FLOW TO MT. ŠMARNA GORA 
-1986 
\ 
\ 
\ 
\ 
\ 
opazovani obisk 
Observations 
ocenjeni obisk 
Estimated 
\ 
\ 
\ 
\ 
\ I 
'-----------J 
datum 
Date 
'-----,-----.-----,,------,-----,-----,----,------,-----"T----r------r----.--
l. l. l. 2. l. 3. l. 4. l. 5. l. 6. l. 7. l. 8. l. 9. l. 10. l. 11. l. 12. 1. 1. 
( 
§ 
cJ 
/4 o ~. 
a: Q. 
o § <!) 
cJ 
C 
<{ cJ ~ •-~ 
P. 
o 
o 
Sl. 1: RAZPORED OPAZOVALNIH TOČK 
Fig. 1: LOCATION OF OBSERVATION POINTS 
Osnovna karta 
Zorn, M., Žonta, l., 1974 
66 
5.2 Dinamika dnevnega toka obiska 
Ker območje šmarne gore sprejema večino obiska ob lepih pomladnih in jesenskih 
nedeljah, je o zakonitostih dnevnega utripa obiska mogoče sklepati že po opravlje-
nih opazovanjih. 
Pri tem nas predvsem zanimajo: 
- ritem prihodov in odhodov 
razlike med posameznimi nedeljami 
razlike med posameznimi točkami 
- trajanje obiskov 
časovni prelom med prihodi in odhodi 
- obdobje gostitve obiska. 
Dnevni ritem obiska (prihodov in odhodov) kaže izrazito bimodalno distribucijo; to 
potrjuje, da se na območju na tipičen dan obiska (lepo nedeljo v toplem delu leta) 
izmenjujeta dva valova obiskovalcev oziroma da je Šmarna gora cilj poldnevnih iz-
letov (gl. preglednice od 1 do 5). 
I. preglednica: OBISK ŠMARNE GORE 6. 4. 1986 
Table 1: VISITS TO MT. ŠMARNA GORA ON APRIL 6, 1986 
,_ __ -· ·- -·--- ---•----~-----·-·-· 
Tč. Ura 
8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 19-20 ~ 
Pt. Hr. 
-------·------~· 
p 89 126 515 377 219 303 351 228 54 33 6 7 2308 
o 21 45 43 119 173 325 313 284 408 350 19! 60 2332 
-----------·-------·------ ------·---------- .. -.. _ 
2 
p 4 29 28 20 6 21 37 48 23 9 9 2 230 
o 6 5 II 5 15 47 21 27 39 53 18 228 
3 
p 2 21 15 41 15 39 28 8 2 171 
o 2 l 7 10 10 21 12 30 42 3 4 142 
-~- --~------· ···-------- -----
4 
p J:l 68 117 79 67 60 124 52 29 2 l 612 
o 9 4 13 29 57 116 115 46 120 122 61 14 704 
- ---------------·-·~-· 
5 
p 31 23 17 9 26 13 5 124 
o !O 6 1 6 7 13 33 8 12 47 14 7 164 
·---- -·-------·---- --·------~--·· ·•·--"-"" 
!O 
p 3 3 3 9 8 10 5 2 2 45 
o 5 14 22 23 1 65 
-·-- -·-··-- . 
II 
p 6 57 49 90 20 62 62 24 12 4 4 390 
o 6 5 4 26 27 54 119 37 99 43 43 16 479 
------·---·------~----·-·~-----·-----"-------
~ 
p 117 335 750 633 335 504 633 367 122 53 22 9 3880 
o 47 68 67 198 279 538 662 408 718 666 346 119 4114 
---·-· --···-------------
P - prihodi (arrivals) 
O - odhodi (dcpartures) 
67 
2. preglednica: OBISK ŠMARNE GORE 18. 5. 1986 
Table 2: VISITS TO MT. ŠMARNA GORA ON MAY 18, 1986 
Tč. Ura 
8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 19-20 E 
Pt. Hr. 
p 53 121 157 129 113 89 225 107 81 43 20 JO 1148 
o 9 48 50 54 121 86 69 95 197 162 110 97 1098 
p 7 15 20 11 3 23 13 39 8 7 8 12 166 
2 o 3 14 6 17 24 21 17 22 19 3 147 
p 4 23 4 4 5 14 54 ·3 o 2 7 16 8 5 22 7 5 3 76 
p 8 34 33 40 13 49 42 45 17 26 3 310 
4 o 6 JO 6 21 32 35 42 8 76 47 15 53 351 
p 22 7 2 2 17 5 14 70 
5 o 16 14 2 3 15 4 JO 65 
p 3 4 12 20 
JO o 2 5 3 12 2 27 
p JO 15 12 20 7 24 II 9 4 7 119 
II o 3 9 14 20 4 9 18 19 17 18 16 147 
E 
p 83 233 234 .204 142 204 322 205 120 80 35 25 1887 
o 21 64 79 103 223 162 139 169 331 270 169 181 1911 
P - prihodi (arrivals) 
O - odhodi (departures) 
3. preglednica: OBISK ŠMARNE GORE 27. 7. 1986 
Table 3: VISITS TO MT. ŠMARNA GORA ON JULY 27, 1986 
Tč. Ura 
8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 19-20 E Pt. Hr. 
p 34 85 64 47 27 31 26 53 42 23 9 21 462 
o II 20 16 43 79 48 19 30 48 50 35 51 450 
2 
p 4 6 2 2 15 
o 2 2 2 6 
3 
p 7 3 1 3 14 
o 8 8 13 7 4 3 44 
4 
p 8. 17 31 21 18 8 3 108 
o 7 9 8 8 17 28 19 2 4 7 110 
5 
p 2 4 3 3 1 16 
o 2 4 3 11 
JO 
p 2 7 2 1 13 
o 9 2 14 
11 
p 3 5 6 2 2 2 11 3 1 4 39 
o 2 4 6 2 JO 7 15 4 4 23 78 
E 
p 50 118 112 80 50 35 31 67 58 25 17 24 667 
o 20 31 30 68 106 108 55 50 54 59 48 84 713 
P - prihodi (arrivals) 
O - odhodi (departures) 
68 
4. preglednica: OBISK ŠMARNE GORE 31. 8. 1986 
Table 4: VISITS TO MT. ŠMARNA GORA ON AVGUST 31, 1986 
Tč. Ura 
8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 19-20 E Pt. Hr. 
p 72 101 189 133 133 211 182 151 84 II 8 1275 
o 28 28 22 90 130 100 130 71 213 275 106 1193 
2 
p 9 35 18 13 10 23 lO 16 5 8 148 
o 1 6 7 19 2 2 3 6 24 19 89 
3 
p 5 7 16 8 15 10 7 68 
o 3 2 4 5 13 5 4 4 26 to 76 
4 
p II 24 22 17 6 17 38 6 4 145 
o 8 11 6 9 18 6 30 5 9 26 17 145 
5 
p 2 5 3 22 7 5 5 49 
o 1 12 2 2 7 13 38 
10 
p 3 5 to 
o 2 to 3 3 18 38 
II 
p 12 7 16 18 7 43 lO 12 9 134 
o 6 17 14 8 30 19 13 12 39 8 166 
E 
p 103 156 281 194 160 318 275 192 109 25 16 1829 
o 43 45 54 134 192 154 188 98 249 415 173 1745 
P - prihodi (arrivals) 
o odhodi (departures) 
5. preglednica: OBISK ŠMARNE GORE 5. 10. 1986 
Table 5: VISITS TO MT. ŠMARNA GORA ON OCTOBER 5, 1986 
Tč. Ura 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 19-20 E 
Pt. Hr. 
p 42 176 165 147 86 83 207 120 31 9 1066 
o 22 31 45 72 144 153 104 98 168 212 1049 
2 
p 2 13 4 ll 18 14 8 4 5 II 90 
o 2 5 6 7 9 4 11 7 4 55 
3 
p 30 5 4 4 2 4 49 
o 2 2 14 8 20 6 8 3 9 72 
p 3 8 5 2 4 13 28 21 11 95 
4 o 15 52 47 16 41 40 22 10 29 15 287 
5 
p 4 23 5 6 5 9 5 4 61 
o 2 13 6 10 11 13 57 
!O 
p 3 5 12 
o 3 2 1 5 13 
II 
p 20 28 24 9 10 14 47 18 11 4 185 
o 5 10 13 17 25 32 22 12 51 13 200 
E 
p 74 278 208 180 127 135 299 170 63 24 1558 
o 44 100 113 127 227 267 164 150 276 267 1733 
P - prihodi (arrivals) 
o odhodi (departures) 
69 
Grafikon 2: DNEVNI RITEM OBISKA ŠMARNE GORE 6. 4. 1986 
(VISOKA SEZONA) 
Figure 2: DAILY RHYTHM OF VISJTS TO MT. Š.G. -APRIL 6, 1986 
(HIGH SEASON) 
število 
obiskovalcev 
No. of 
visitors 
800 
____ prihodi (arrivals) 
-------· odhodi (departures) 
600 
400 
200 
" " , 
' ' ' ' I 
' ,/ 
, ....... ' ..... I \ 
I \ ' \ I \ ' \ I \ 
\ ' \ 
\ ' \ .. , \ 
\ 
\ 
\ 
\ 
\ 
\ 
\ 
\ 
\ 
\ 
' \ , ______ ., --- hour L..-------.-----.-----,------.-----.-..:::::==e,,s,.Ura 
\ 
\ 
8 10 12 14 16 18 20 
Prihodi kulminirajo med 9. in 11. ter med 14. in 15. uro. Vmes je med 12. in 13. uro 
močno izražen minimum (gl. 2. gr.), ko so kasnejši popoldanski obiskovalci še pri 
nedeljskem kosilu. 
Odhodi kulminirajo med 12. in 15. nato pa spet med 16. in 17. uro z izrazitim zatiš-
jem med 15. in 16. uro, ko večina dopoldanskih obiskovalcev že odide. Tudi prvi val 
odhodov očitno odhaja domov h kosilu. Manjše neskladnosti pri teh ugotovitvah 
je mogoče pripisati temu, da se obiskovalci izogibajo poletni opoldanski vročini ter 
daljšemu ali krajšemu dnevu. Tako v maju, juliju in avgustu prvi val odhodov kul-
minira že med 12. in 13. uro. Podobno se julija kulminacija drugega vala odhodov 
pomakne šele med 19. in 20. uro, oktobra pa je mrak že ob 18. in je bimodalnost 
obiska nasploh slabše izražena. 
Razlike med posameznimi točkami so nebistvene. Navedene značilnosti dnevnega 
ritma so slabše izražene le v zatišnem delu sezone (prim. 3. gr.), ko se očitno spreme-
ni tudi sestava obiskovalcev. 
70 
Grafikon 3: DNEVNI RITEM OBISKA ŠMARNE GORE 27. 7. 1986 
(POLETNO ZATIŠJE) 
Figure 3: DAILY RHYTHM OF VISITS TO MT. Š.G. - JULY 27, 1986 
(SUMMER LOW) 
število 
obiskovalcev 
No. of 
visitors 
____ prihodi (arrivals) 
-------· odhodi (departures) 
600 
400 
200 
__ ... _____ ,,,,,,.,,..,,. 
8 10 12 14 16 18 
ura 
Hour 
20 
S pomočjo kulminacij prihodov in odhodov oziroma časovnih zamikov med njimi 
smo skušali tudi približno ugotoviti, koliko časa se ljudje zadržujejo na območju 
(prim. 6. preglednico). · 
6. preglednica: ČASOVNI ZAMIK MED PRVO IN DRUGO KULMINACIJO 
PRIHODOV IN ODHODOV (V URAH) 
Table 6: TIME LAG BETWEEN THE FIRST AND THE SECOND 
CULMINATION OF ARRIVALS AND DEPARTURES (IN HRS) 
mesec I. kulminacija II. kulminacija 
month L culmination II. culmination 
april 4 2 
maj 3 2 
julij 3 4 
avgust 2 4 
oktober 4 2 
71 
Zanimiva je ugotovitev, da so popoldanski obiski v obdobju krajših, (razmeroma 
hladnejših) dni krajši, da pa so precej daljši v juliju in avgustu. 
Za morebitno urejanje ali načrtovanje usmerjanja prometa je iz opravljenih opazo-
vanj mogoče izluščiti še dva podatka: 
a) obdobja gostitve prometa 
b) obdobja, ko prevladujejo prihodi ali odhodi. 
Ker obisk ni časovno enakomerno razporejen, se promet izredno zgosti in tedaj, ko 
na celotno območje vstopa in izstopa okrog 1300 ljudi na uro, pretok na posamez-
nih točkah (Sedlo) v eni uri pa to številko celo preseže. Ob stanju in prepustnosti po-
ti je razumljivo, da nastaja neprijetna gneča, ki zmanjšuje kakovost rekreacijskega 
doživetja, je pa tudi škodljiva za gozdno okolje (čezmerno širjenje steza in poti). 
Pojav je še zlasti neugoden, ker nastaja gneča ob raznosmernem prometu (kadar 
sovpadata konici prihodov in odhodov) - (prim. 2. gr.) - najpogosteje med 14. in 
15. uro. 
Območje se očitno začne polniti že zgodaj zjutraj in se polni, dokler okrog poldneva 
odhodi ne prevladajo nad prihodi (približno med 12. in 13. uro). Popoldanski sunek 
prihodov to razmerje obrne - dokler med približno 16. in 17. uro odhodi zopet in 
dokončno ne prevladajo nad prihodi. 
5.3 Najpomembnejše rekreacijske dejavnosti obiskovalcev Šmarne gore 
Za načrtovanje rekreacijske infrastrukture in rekreacije na nekem območju je treba 
poznati tudi najpomembnejše oblike rekreacijskih dejavnosti na nekem območju. 
Glede obojega (infrastrukture in načrtovanosti) so nekatere teh oblik precej zahtev-
ne, druge manj, lahko pa se med seboj tudi izključujejo ali tako zelo motijo, da je 
prizadeta kakovost rekreacije. 
Glavne oblike rekreacije na prostem, ki smo jih ugotovili na območju, so: izletništ-
vo (brez nadaljnje podrobnejše členitve), sprehod s psom (pes je namreč pogosto 
motiv pa tudi omejitev za rekreacijsko dejavnost) in tek. Nekaj obiskovalcev je kon-
trolne točke prešlo z avtom, mopedom in s kolesom. Čeprav so te vožnje lahko same 
po sebi oblike rekreacije na prostem, na območju in Šmarne gore ne pridejo v po-
štev. Tem ljudem tudi nismo mogli opredeliti nobene od temeljnih dejavnosti, zato 
se vsote temeljnih treh dejavnosti od skupnih nekoliko razlikujejo. 
Sestavo obiskovalcev glede na temeljno rekreacijsko dejavnost prikazuje 7. pregled-
nica. Ker smo začenjali očitno prepozno opazovati, smo pri prihodih zajeli le dobro 
polovico trimskih tekačev. Zato prikazujemo v preglednici sestavo dejavnosti ob 
odhodu. 
72 
7. preglednica: GLAVNE DEJAVNOSTI OBISKOVALCEV OB ODHODU 
Table 7: MAIN VISITOR ACTIVITIES AT DEPARTURE 
datum/Dale 6. 4. 18. 5 27. 7. 31. 8. 5. 10. 
Št. % Št. % Št. OJo Št. "lo št. % 
No. percent No. percent No. percent No. percent No. percent 
Skupaj obiskovalcev 
3948 100 1908 100 763 100 1733 100 1679 100 
Tota! visitors 
Izlet 
3683 93 1798 94 691 91 1591 92 1542 92 
Hiking 
Trim 
139 4 61 3 28 4 80 5 78 5 Jogging 
S psom 
126 3 49 3 44 5 62 3 59 3 
Dog-walking 
X 
92,4 
4,2 
3,4 
Razmerja med temeljnimi dejavnostmi so torej precej ustaljena. Na prvem mestu je 
izletništvo, to pa na območju z jasno izraženim ciljem (vrhom gore) ne preseneča. 
Izletnikov nismo skušali nadrobneje deliti glede na motiv - čeprav bi tudi tovrstna 
analiza utegnila dati zanimive izsledke. V to skupino bi navsezadnje lahko šteli tudi 
obiskovalce šmarnogorske gozdne učne poti. Posebej tega obiska nismo opazovali. 
Po občasnih opazovanjih bi bilo mogoče trditi, da le redki prehodijo vso učno pot. 
To potrjuje tudi analiza odhodov prek opazovalne točke št. 3 - npr. na dan z naj-
večjim obiskom 6. 4. 1986: ta dan je čez to točko odšlo 142 ljudi. Če to število 
zmanjšamo za odhode prek vrha Grmade (97) in upoštevamo, da jih je nekaj prišlo 
še po Kovačevi poti, vidimo, da je končni del učne poti prehodilo ta dan manj kot 1 
odstotek obiskovalcev. 
Trimski tekači očitno začenjajo precej pred 8. uro zjutraj in smo jih tako v celoti za-
jeli šele ob odhodu. Nasploh ta skupina ni problematična, saj se izogiba največji 
gneči. Tekači pa se ne pojavijo le v zgodnjih jutranjih urah, temveč tudi v poznem 
popoldanskem času. Vprašanje je, koliko so strma pobočja Šmarne gore in Grmade 
primerna za rekreacijski tek. V ta namen se zde mnogo primernejši ravni, svetli in 
suhi borovi smledniški gozdovi na severnem obrobju Šmarne gore. Trimski tek ima 
pač svoje zahteve zato tudi ni čudno, da tri četrt tekačev vstopa le na dveh točkah 
- št. 1 (pri Gradu v Tacnu) in št. 4 (po poti čez Peske), ki sta nekoliko širši. 
Precej bolj nekompatabilna dejavnost je izlet s psom, posebno zato, ker se ti obi-
skovalci dosledno pojavljajo tedaj, ko je največ ljudi, ker psi zlasti med manjšimi 
otroki sejejo precej nelagodja ali celo strahu in ker kar dve tretjini obiskovalcev s psi 
vstopata na najbolj obiskani točki (št. 1 - pri Gradu v Tacnu). Verjetno tolikšna 
množica psov, ki so le redki na vrvici, močno vznemirja tudi divjad. Precejšnja šte-
. vilčna stabilnost obiskovalcev s psi (razen prve nedelje) dopušča domnevo, da gre za 
bolj ali manj stalne obiskovalce. 
73 
5.4 Glavni načini druženja obiskovalcev 
Z opazovanjem smo skušali zajeti tudi najpogostejše oblike druženja obiskovalcev. 
Od oblike ali vrste skupine, v kateri prihajajo obiskovalci v rekreacijsko območje, 
je namreč močno odvisna njihova dinamika, vedenjske značilnosti, zahteve po in-
frastrukturi, njihova (in)kompatibilnost itn. 
Opazovali smo tele kategorije: sam, dvojica (istega spola), par, skupina vrstnikov, 
družina, dve ali več družin, večja mešana skupina in organizirana skupina. 
Ocenjevanje skupin je bilo seveda subjektivno. Iz izkušenj sklepamo, da so rezultati 
ob prihodu, ko se skupina (že zaradi hoje navkreber) še drži skupaj, natančnejši. 
Skupne rezultate opazovanj za vseh pet nedelj prikazuje 8. preglednica. Prihod vsa-
ke skupine smo zapisali kot statistični dogodek - torej je imel prihod posameznika 
enako vrednost kot prihod družine, (čeprav smo zapisovali tudi številčnost članov 
skupin). 
8. preglednica: ODSTOTNI DELEŽ POSAMEZNIH OBLIK DRUŽENJA 
NEDELJSKIH IZLETNIKOV NA ŠMARNI GORI (PRIHODI) 
Table 8: PERCENTAGE OF INDIVIDUAL FORMS OF GATHERING FOR 
SUNDAY VISITORS TO ŠMARNA GORA (ARRIV ALS) 
datum/Dale 6. 4. 18. 5. 27. 7. 31. 8. 5. !O. x 
Sam 
20 28 37 31 32 29,6 
Alone 
Dvojica 
8 15 18 !O 18 13,8 
Pair 
Par 
12 15 12 II 12 12,4 
Couple 
Skupina vrstnikov 
7 4 5 6 7 5,8 
Group of peers 
Družina 
45 29 25 36 23 31,6 
Family 
Dve, več družin 
4 6 2 5 4 4,2 
Two or more families 
Večja mešana skupina 
4 3 4 2,6 
Larger mixed group 
Organizirana skupina o 
Organized group 
Skupaj prihodov 
1399= IO0OJo 739= IO0OJo 298=100% 715 = IO0OJo 594= 100% 749 
Arrivals - total 
Rezultati opazovanj potrjujejo, da je Šmarna gora izrazito območje družinske re-
kreacije, saj je družina najpogostejša oblika druženja obiskovalcev. če namreč k 
povprečnemu odstotku "družin" (31,6%) prištejemo še odstotek za "dve ali več 
družin" (4,2%), potem ta kategorija krepko vodi (35,8%) - še zlasti če računamo v 
povprečju 3,5 člana na družino in po 6 članov na skupino "dve in več družin". Po-
74 
--.J 
v, 
število Grafikon 4: PRIHODI IN ODHODI RAZLIČNIH SKUPIN (6. IV. 1987) 
Figure 4: ARRIV ALS AND DEP ARTURES OF V ARI O US GROUPS obiskovalcev 
No. of 
visitors 
140 
(APRIL 6, 1986) PRIHODI: 
ARRIVALS: 
120 
100 
80 
60 
40 
20 
8 
- sam (alone) 
//.._ 
/ \_ 
---· dvojica (pair) 
-···-· družina (family) 
// \ ODHODI: 
.. r···-···, / \ /'··, DEPARTURES: 
/ \ / \ / ·-........ -- sam (alone) 
••• •• ; \ : "·•, ... • 
/ \ / \ / '\ ---- dvoJ1ca (pair) 
•• • I ·. 1 \ d v• (f 'l ) 
/ ~ 1 \ / \-···---·· ruzma anu y . \ / \ . . • • •••---•••-•••..._. I .\ . . ~ / / ···-,. ,' . / \ / .. · ,v \ 
• • . / V\ ·. 
• • !•" \ \ 
! \ / ·, \ . . /., \ •. . . ~ \ 
I ) \ , 
: / . ' . / \_ .... , \ 
,• '" ' ·. 
/~/,, '· i .,,..-.------, 
I -~, ~ ~- ,,_,/ --- .... _,, \/ ' ' \ -- ~ ' ' --, . / ~ ' -- \ / \ ' ' / ~ ', '\ .. / ~ ', 'l.. ' ' ', \· ---- ....._ ____ J hour 
ura 
9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 
tem vidimo, da je kar 5556 ljudi od skupno 9821 zapisanih prihodov (57%) prišlo na 
družinski izlet. 
Posebno močan je delež družin zgodaj spomladi (pomladanski družinski izleti!), 
opazen je tudi upad v poletnem času. Nasploh kaže ta kategorija (zaradi manjše 
prožnosti, ki jo zahteva upoštevanje manjših otrok, skupnega odhoda na počitnice 
itn.) v letnem ritmu najmočnejša nihanja. Vedenje ljudi kaže, da je tak izlet (pogo-
sto očitno) redka prilika, ko je vsa družina skupaj. Pogovori zakoncev, ukvarjanje z 
otroki idr. vsekakor zahtevajo več zasebnosti, kot jo lahko ob konicah dajo preob-
ljudene, ne ravno najprimernejše šmarnogorske poti. Zlasti dopoldan opazimo več 
"nepopolnih družin", kjer je eden od zakoncev ostal doma, ali pa so njuno vlogo 
prevzeli celo stari starši. Zaradi manjše prožnosti ima družina tudi značilen dnevni 
ritem prihodov in odhodov (gl. 4. graf.) s poznima (najkasnejšima) in zadržanima 
kulminacijama in zelo izrazitim opoldanskim odmorom. 
Druga najmočnejša kategorija skupin je "sam". V se leto kaže najmanj nihanj in je 
očitno Gori najbolj zvesta. Največji delež prihodov (37%) je prav v nizki sezoni, ko 
je delež družin najmanjši (25%). Zaradi večje prožnosti ima ta kategorija izredno 
močno jutranjo kulminacijo (prim. 4. gr.). Verjetno smo prav tu zamudili največ 
prihodov zato, ker so se opazovanja začela prepozno. Tudi odhodi te kategorije so 
najbolj razpotegnjeni. Ta kategorija je zajela večino trimskih tekačev, sicer pa so v 
njej povečini starejši posamezniki. Brez podrobnejšega opazovanja in verjetno celo 
anketiranja je težko ugotoviti, kakšno rekreacijsko okolje ima ta kategorija najraje . 
. Iz bežnih opazovanj bi bilo namreč mogoče sklepati, da gre prav toliko za samotar-
je, ki iščejo mir in zasebnost kot za izletnike, ki iščejo družbo ali vsaj stike z ljudmi. 
Drugi par kategorij druženja so dvojice (14% prihodov) in pari (13% prihodov). 
Gre za kategoriji, ki sta v deležih (še bolj pa v številih) dokaj stabilni - prav tako 
tudi v dnevnem ritmu, ki nekoliko zaostaja za ritmom posameznikov. Ker šmarno-
gorsko rekreacijsko okolje ne daje zasebnosti, med rekreacijskim vedenjem obeh 
skupin ni bistvenih razlik - na ozkih, preobljudenih poteh (izogibanje) pogosto ni 
priložnosti niti za pogovor. 
Peta najmočnejša oblika druženja je "skupina vrstnikov". številčno je ta kategorija 
manj pomembna - z močnim nihanjem v letnem ciklu in slabo izraženo dnevno di-
namiko. Literatura ji namenja posebno pozornost, ker naj bi prav v skupinah mlaj-
ših najstnikov, ki tekmujejo za vodstvo v skupini, iskali vzroke za vandalizem. Tega 
na Šmarni gori ni bilo opaziti: ob preveliki gneči (nadzoru) je namreč tako vede-
nje oteženo, sploh pa manjka infrastrukture, nad katero bi se lahko znašali. 
Med kategorijami z manjšim letnim deležem in zato tudi bolj neizrazito dnevno di-
namiko smo opazovali še "dve ali več družin", ki imajo bistveno drugačno vedenje 
(očitno pa tudi preferenco) kot posamezna družina, nato večje mešane skupine, ki 
so po rekreacijskem vedenju močno podobne prejšnji kategoriji. Organiziranih sku-
76 
pin na Šmarni gori ob nedeljah ni opaziti, pogostejše so čez teden - zlasti tedaj, ko 
so šolski izleti. · 
5.5 Pomembnost vstopnih mest 
Z opazovanji je bilo mogoče dobiti tudi zelo natančne podatke o številčnosti in sme-
ri pretoka obiskovalcev v posameznih točkah, s tem pa tudi o tokovih in obremenje-
nosti poti na območju samem, posredno pa tudi o zajemnem območju šmarnogor-
skega rekreacijskega kompleksa in načinih prihoda obiskovalcev. 
9. preglednica: ODSTOTNI DELEŽ PRIHODOV (P) IN ODHODOV (O) 
NA GLAVNIH VSTOPNIH TOČKAH 
Table 9: PERCENTAGE OF ARRIVALS (P) ANO DEPARTURES (O) 
AT MAIN POINTS OF ENTRY 
Točka 
Point. No. 
Datum 
Date 
6. 4. 18, 5. 27. 7. 31. 8. 5. X. Skupaj I= !:P/!:o 
2 
3 
4 
s 
10 
II 
Skupaj št. prehodov 
Total No. of passings 
Total x 100 
p o p o p o p o p o p o 
% % % % % % % % % % % % 
w n fil B a u w ~ • fil 64 60 
6 5 9 2 8 5 6 3 6 
4 3 4 2 6 4 4 4 4 4 
16 17 16 18 16 15 9 6 16 13 16 
3 4 4 3 2 2 4 3 3 3 
2 1 l 2 2 2 l 1 2 
to 12 6 8 6 11 7 !O 12 12 9 IO 
3880 4114 1887 1911 667 713 1829 1745 1558 1733 9821 10216 
102 
124 
87 
80 
96 
64 
81 
9. preglednica prikazuje odstotne deleže vseh prihodov in odhodov na sedmih glav-
nih vstopnih točkah za pet opazovalnih dni. Ena sama točka (št. 1) ima v skupnem 
povprečju kar 62% vsega pretoka, tri točke (št. 1, 4 in 11) pa 850/o. Iz razlik med pri-
hodi in odhodi na posameznih točkah je mogoče tudi ugotoviti poti, ki jih obisko-
valci povečini uporabljajo za pot navzgor (točka 1 in 2) oz. navzdol (vse druge toč­
ke). Usmerjenost pretoka ponazarja tudi indeks I. (tab. 9), ki je tem nižji, čim bolj 
neko pot uporabljajo za sestop. Očitno gre za širše, zložnejše poti, primernejše za 
sestopanje. 
Nekaj zanimivejših rezultatov so dala tudi opazovanja na kontrolnih točkah znotraj 
območja. 
Na točko št. 6 (vrh Grmade) odpade približno 8% vseh prihodov -v smeri Šmarne 
gore. Strma pot je neugodnejša za sestop, zato ne preseneča, če na to točko odpade 
le 3% odhodov v smeri proti Kovaču. 
8. točka (kapelica pod Sedlom) zajema kar štiri petine vseh prihodov (in še nekaj več 
odhodov). To dokazuje, da večina ljudi prihaja in odhaja po južnem in jugovzhod-
77 
nem pobočju; to se dokaj dobro ujema s seštevkom odstotkov prihodov in odhodov 
na glavnih vstopnih točkah na tem območju (št. 1, 2 in 11 ), ki znaša 79 oz. 75 od-
stotkov. 
Zanimivi so tudi izsledki opazovanj na točki na Sedlu, ki potrjujejo, da je skoraj 
vsem izletnikom cilj vrh Šmarne gore. V tej točki namreč število registriranih priho-
dov celo preseže njihov seštevek na vseh vstopnih točkah. Način registriranja (ob 
prestopu določene črte) namreč ni mogel upoštevati, da se v vozliščih - kar Sedlo je 
- obiskovalci začno vrtinčiti in tako črto lahko prestopijo po večkrat. V povprečju 
registrirani prihodi in odhodi presegajo njihov seštevek na vstopnih točkah za 8 od-
stotkov. Manjši od teh seštevkov so le tedaj, ko zaradi visoke trave ni mogoče pre-
hajanje na sosednji travnik. Takrat vrtinčenja skoraj ni, ampak le izrazito usmerje-
no gibanje. 
6. SKLEPI 
Metoda, s katero smo skušali zajeti nekatere podatke o obiskovalcih (primestnega 
gozda) Šmarne gore, je po eni strani dovolj preprosta, po drugi pa časovno, ka-
drovsko in (s tem) tudi finančno zahtevna. 
Zahteva temeljito poznavanje terena in splošna poprejšnja opazovanja, da bi kar z 
najmanj opazovalci lahko obravnavano območje čimbolje zaprli. Od tega sta nam-
reč odvisni tudi kakovost in uporabnost izsledkov. 
Količinski in kakovostni podatki o obiskovalcih Šmarne_gore, ki smojih želeli z opa-
zovanji dobiti, naj bi rabili boljšemu gospodarjenju za rekreativno in poučno funk-
cijo gozda na ožjem območju Šmarne gore, oziroma utemeljitvi takega gospodar-
jenja nasploh. Težko je namreč verjeti, da. tako odličen, priljubljen in obiskan re-
kreacijski objekt na pragu Ljubljane, ki ga obišče na desettisoče izletnikov na leto, 
ostaja prepuščan sam sebi. Nima nosilca gospodarjenja za rekreacijo, nima temelj-
ne rekreacijske infrastrukture - ima le izjemen rekreacijski potencial - in množice 
zvestih obiskovalcev. 
Raziskava je ugotovila in potrdila tole: 
- Šmarna gora je med Ljubljančani izjemno priljubljena. 
- Ožje šmarnogorsko območje obišče na desettisoče ljudi na leto. 
- Obisk ima vse leto velika nihanja, ki so odvisna predvsem od letnega časa (pom-
ladanska in jesenska konica) in vremena. 
- Velika nihanja so tudi v posameznem tednu, prevladuje pa nedeljski obisk. 
- Tudi nedeljski obisk ima izrazito bimodalno distribucijo, ki razdeli obiskovalce 
78 
na dopoldanski in popoldanski val 
Zaradi tega nastanejo tu in tam izredne zgostitve obiskovalcev, ki erodirajo ka-
kovost rekreacije. 
- Šmarna gora je izrazito območje družinske (izletniške) rekreacije na prostem. 
- Velika večina ljudi prihaja iz smeri Tacna. 
- Vstop v območje je otežen. 
- 850Jo obiskovalcev vstopa pri treh vhodnih točkah, več kot 600Jo pa pri eni; to 
povzroča ne le erozijo rekreacijske kakovosti, ampak že tudi resne poškodbe na 
gozdu in na gozdnih tleh. 
Na splošno so preobremenjena le južna pobočja in vrh Šmarne gore s Sedlom. 
- Le malo nedeljskih obiskovalcev prehodi gozdno učno pot. Itn. 
Iz teh ugotovitev slede nekateri sklepi, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri razvijanju 
rekreacije na šmarnogorskem območju: 
- Celotne rekreacijske infrastrukture sicer ni mogoče dimenzionirati na konične 
obremenitve, kakršne nastopajo na Šmarni gori (čez 4000 obiskovalcev na dan), 
vendar že predstave o teh obremenitvah kažejo, da je treba rekreacijo na tem 
območju načrtovati. 
- Pri graditvi naj imajo prednost tiste vrste infrastrukture (omrežje poti, orienta-
cijski objekti ipd.), ki bi rabile za zmanjševanje koncentracij (prostorskih inča­
sovnih) obiskovalcev. 
Posebno pozornost je treba nameniti glavnim vstopnim mestom. 
Ker poteka glavnina rekreacije v območju v gozdu, je treba nameniti posebno 
pozornost negovanosti gozda in visoki intenzivnosti gospodarjenja z njim. 
Rekreacija na šmarni gori ob tolikšni množičnosti obiska potrebuje program dela, 
predvsem pa nosilca. Krog možnih nosilcev je razmeroma ozek (lovska družina, pla-
ninsko društvo, Rast, Gozdno gospodarstvo Ljubljana). Brez dvoma bi vsak od njih 
lahko veliko pripomogel h kakovostni rasti rekreacije v šmarnogorskem območju 
pa tudi k reševanju nasprotij, ki jih povzročajo množice obiskovalcev in njihovih in-
teresov. 
Ob naštetih mogočih nosilcev je v šmarnogorskem prostoru najmočneje prisotno 
prav gozdarstvo, ki bi (ob sodelovanju drugih) tudi najlaže zastopalo in usklajevalo 
posamezne interese - ker s tem gozdovi v resnici gospodari. 
če se zavzemamo za to, da bi gozdarstvo bolj sodelovalo pri razvijanju in krepitvi 
rekreacije v šmarnogorskem območju, lahko to utemeljmo z več razlogi: 
- Močno obiskani primestni gozdovi Šmarne gore in Grmade so idealno mesto za 
navezovanje stikov gozdarstva z javnostjo. Za številne meščane je to namreč 
redka priložnost, da se srečajo z gozdom in gozdarstvom ter si ob tem ustvarijo 
svoje (pravilne ali napačne) predstave o obeh. 
- Ob razdrobljeni zasebni posesti, množici različnih interesov gozdnih posestnikov 
in nediferenciranem gospodarjenju podoba šmarnogorskega gozda pri obisko-
valcih ne zbuja vtisa, da z njim gospodarimo intenzivno. 
79 
00 
o 
VTOZD za gozdarstvo BF 
Osnove nege in načrtovanja krajine Opazovalec: ____________ _ 
OPAZOVALNI OBRAZEC 
Datum: _______ Vreme: ____________ _ Opazovalno mesto: ___________ Smer: št. ____ _ 
Čas 
Pešci T S KM .A Pešci T S KM A Pešci T S KM A Pešci T S K.M A SKUPAJ 
a) število 
SKUPAJ 1 1 1 ! j 1 1 
bJ struk. skupin 
- sam(a) 1 1 1 1 
- dvojica 
- par 
- skup. vrst. 1 
- družina 
- dve, več druž. 1 
- večja maš. sk. 1 1 
- erg. skupina i 1 1 i 1 
SKUPAJ 1 1 1 1 
c) število vozil 
- avtomobili 
1 
- mopedi 1 
- kolesa 
- ostalo 
1 1 
SKUPAJ 
Legenda: T - trim, S - sprehajalci s psom, K - kolesarji, M - mopedisti, A - avtomobilisti 
- Po zgledu drugih, gozdarsko razvitih dežel bi v regiji, kjer (v povečini mestnem 
okolju) živi petina prebivalcev Slovenije, vsekakor potrebovali zgleden gozdni 
objekt, ki bi populariziral gozd in gozdarstvo. 
- Tako območje naj bi bilo skrb in naloga vseh gozdarskih struktur ne le opera-
tivnih, ampak tudi upravnih, raziskovalnih in izobraževalnih. 
- Stikom z javnostjo bo ob zdajšnji krizi gozda - in jutrišnji gozdarstva treba 
nameniti več pozornosti. Šmarna gora bi lahko postala pomemben preskusni 
kraj, na katerem bi razvijali praktične, domače izkušnje. Kar se namreč danes 
dogaja okrog Ljubljane, se bo jutri okrog Maribora, Celja, Kranja in številnih 
manjših krajev (če se že ne!). Tak program bi zahteval, da se izloči izjemno maj-
hen revir (Šmarna gora - približno 400 ha), ki pa bi mu lahko pridružili še boro-
ve gozdove proti Smledniku, ki imajo precej sorodnih potez. 
Delo v takem revirju naj bi obsegalo: 
- zagotovitev možnosti za izjemno intenzivno gospodarjenje (ustrezni načrti, 
omrežje cest in poti, delo z lastniki, program dela z obiskovalci itn.) 
operativno izvedbo izjemno intenzivnega gospodarjenja 
- intenzivno delo na gozdni učni poti - zlasti organizirano vodstvo šolskih 
skupin, morda pa bi kazalo vpeljati tudi reden "sobotni (ali nedeljski) spre-
hod z gozdarjem" za druge obiskovalce (lahko ob sodelovanju drugih goz-
darjev) 
usklajevanje pri pripravi informacijskega gradiva 
izvedba manjših raziskav (anket) o obiskovalcih itn. 
Tako usmerjeni in specializirani strokovnjak bi lahko, če bi bilo potrebno, prevze-
mal tudi naloge s področja stikov z javnostjo za vse gozdnogospodarsko območje. 
Na podlagi nabranih izkušenj bi kasneje morda lahko ob ustreznem dogovoru z la-
stnikom (najem) na šmarnogorskem sedlu preuredili manjše, zapuščeno gospodar-
sko poslopje v gozdarski informacijski center (z revirno pisarno, manjšo razstavno 
zbirko in telefonom, po katerem bi čez teden ob določenem času ljudje lahko dobi-
vali odgovore na vprašanja o gozdu in gozdarstvu). Ob nedeljah (v sezoni) pa bi tak 
dialog lahko tekel v živo ... 
Te misli navsezadnje niso nič novega. Vse to se nekje že godi - ne morda na enem 
samem kraju - godi se pa v korist javnosti in gozdarstva v deželah, kamor sicer 
radi hodimo po vzore za gospodarjenje z gozdom. Le opazili morda nismo tega dos-
lej, ker so nam take misli in tako delo tuje - nove. Zato pa še niso čudne niti nereal-
ne. Morda so lahko droben prispevek k večji kakovosti našega življenja - danes in 
jutri. Mogoča pa je seveda še ena smer: (Povzel jo je eden od popoldanskih obi-
skovalcev tč. 1-6. 4. 1986, ki je vprašal:) "Kaj pa briga rekreacija gozdarje? - Oni 
vendar samo sekajo!" 
81 
POVZETEK 
Primestni gozd je tisto mesto, kjer se večina meščanov najpogosteje srečuje z goz-
dom in gozdarstvom in si ob tem o obeh ustvarja pravilne ali nepravilne predstave. 
Tako se v tem gozdu idealno prepletata rekreacijska in poučna funkcija. Primestni 
gozd je torej odlično mesto za razvijanje stikov z javnostjo. Za tako načrtno delo pa 
so potrebni podatki o obiskovalcih. 
V raziskavi smo z opazovanjem prihodov in odhodov na sedmih glavnih vstopnih 
točkah na rekreacijsko območje Šmarne gore (668 m) (osamelec pribi. 10 km NW 
od Ljubljane (306 m) - pribl. 300000 prebivalcev, velikost območja pribi 500 ha) 
želeli zbrati tele podatke o obiskovalcih: 
- številčnost obiskovalcev 
- smer gibanja {prihodi, odhodi) 
- temeljno obliko druženja obiskovalcev (sam, dvojica, par. skupina vrstnikov, 
družina, dve družini ali več družin, večja mešana skupina, organizirana skupina) 
- temeljno obliko rekreacijske dejavnosti (izlet, trimski tek, sprehod s psom) 
Poleg vstopnih točk smo obisk opazovali še na štirih kontrolih točkah znotraj ob-
močja. 
Opazovali smo na pet lepih nedelj, v topli polovici leta - od aprila do oktobra 1986 
- po ves dan - od 8.00 zjutraj do mraka. Na vsaki točki sta bila najmanj dva štu-
denta - opazovalca. 
Letni ritem obiska kaže izrazito bimodalno distribucijo z močnejšo pomladansko in 
nekoliko šibkejšo jesensko konico. 
Največji obisk je bil zabeležen 6. 4. 1986 - okrog 4000 obiskovalcev. Izrazito bimo-
dalno distribucijo kaže tudi dnevni ritem prihodov - z močno izraženim minimom 
ob času opoldanskega kosila. 
Časovni zamiki med prihodi in odhodi (gl. 2. graf.) kažejo, da je občasno (med 14. 
in 15. uro) izredno veliko obiskovalcev (več kot 1300 prehodov na posamezni točki) 
pa tudi, da so v hladnejšem delu leta dopoldanski obiski daljši kot popoldanski (gl. 
6. preglednico). 
Po temeljni rekreacijski dejavnosti vodijo izletniki (920Jo), slede trimski tekači 
{4,20/o) in sprehajalci s psom. 
Glede na način druženja med obiskovalci prevladujejo družine, slede posamični 
obiskovalci in dvojice ali pari. Posebno velik je odstotek družin spomladi. 
82 
85% vseh obiskovalcev vstopa pri treh točkah (64% pri eni sami). Tudf to je vzrok 
velikih koncentracij, poškodb gozdnih tal in vegetacije pa tudi slabše kakovosti re-
kreacije. 
Glede na izjemno priljubljenost območja predlagamo, da se območje izloči kot po-
seben revir - zgledni gozd z izjemno poudarjeno rekreacijsko in poučno funkcijo 
- posebej namenjen razvijanju stikov gozdarstva z javnostjo. Ozaveščena in pou-
čena javnost nam je potrebna zlasti v času, ko sta gozd in gozdarstvo v krizi. 
SUMMARY 
Analysis of Sunday visitors to the periurban forest of Mt. Šmarna gora 
(Slovenia, Yu.) 
The periurban forest is the place where the majority of city dwellers meet forest and 
forestry most frequently. Here they form the right or wrong ideas about both of 
them. Thus the recreation and instructional forest function intertwine in these fo-
rests in an ideal manner. This is an ideal place for development of public relations. 
Data on the visitors are needed for such activities. 
Mt. Šmarna gora is an isolated hill, (668 m) approximately 10 km NW from Ljublja-
na (306 m, population 300.000). At seven main points of entry to the entire recrea-
tional area of about 5 sq. km. the arrivals and departures were observed in order to 
gather the following data on the visitors: 
numbers 
- direction of movements (arrivals, departures) 
~ basic types of their social ties (e.g. couple, pair, group of peers, family, two or 
more families etc.) 
- basic form of their recreational activities (hiking, jogging, dog-walking) 
In addition to the seven points mentioned, control observations were conducted on 
four points in the interior of the area. 
Observations werc performed on five Sundays with fine weather in the warm half of 
the year (April to October), from 8.00 in the morning till <lusk. Each observation te-
am consisted of two students. 
The yearly rhythm of visits shows a clearly expressed bimodal distribution with a 
stronger spring - and somewhat lower autumn - maximum. The greatest number 
of visitors was recorded on April 4, 1986 approximately 4000. An expressed bi-
modal distribution is shown also by the daily rhythm of arrivals with a strong low at 
the Junch tirne. The tirne lags between arrivals and departures (see Fig. 2) show ex-
tremely high visi tor concentrations (more than 1300 passings per point). In the coo-
83 
ler months the duration of afternoon visits is longer than that of the morning ones 
(see Tab. 6). 
The basic recreational activity is hiking (92 per cent), followed by jogging 4,2 per 
cent) and dog-walking. 
With regard to social ties families prevail, followed by people who come alone, by 
couples and by pairs. The percent of families is particularly high in spring. 
85 per cent of visitors enter at three points (64 percent at one point alone). This cau-
ses high visitor concentrations, damage to forest soils and to vegetation as well as 
lover quality of recreantional experience. 
With regard to exceptional popularity of the area it has been sugested that the area 
be designated as a special (model) forest management unit with exceptionally emp-
hasized recreational and instructional function. Its main purpose should be develo-
ping good puhlic relations between forestry and general puhlic. A well informed and 
educated puhlic is needed especially in times when forest and forestry are in a crysis. 
7. LITERATURA 
ANKO, B. (1982): Izbrana poglavja iz krajinske ekologije, skripta, VTOZD za 
gozdarstvo BF, Ljubljana, 299 str. 
MLINAR, Z. (1972): Namembnost in izraba zelenih površin v Ljubljani, v: Tivoli, 
program ureditve, Rast, Ljubljana. 
84