1. oktobra 1950.
Štev.54.
) Leto III.
) , ----------
Dolžni smo napisati tudi o tem nekaj besed. Vsako osvobodilno in narodno-politiÖno de lo namreč zahteva denarja. Kakor je ugotovila "Slovenija": kot avto ne pelje brez bencina, tako tudi politike ni brez denarja.
I ■■ -
Dobiti sredstva seveda ni lahek problem. Lahak zlasti ne tedaj, ce se na ta problem hikoli prej ni modro in sistematično mislilo. Poznamo uglednega slovenskega inteligenta , 4i je äe pred vojno, ko so časi postajali že nevarni, predložil, naj se iz Ljubljane odpo Sije v različne države na Zapadu denar, Studijske knjige in podobno, da bodo slovenski po litični emigranti ob ev.. osižčni okupaciji Slovenije mogli delovati v svobodne»svetu. Nje G°v predlog, zlata vreden predlog, merodajni cinitelji v Ljubljani niso upoštevali.
Vemo za dogovor v pomladi 1945, pred partizansko zmago na Slovenskem, da bo slovenski harodni odbor ob morebitnem umiku iz Slovenije na Zapad prinesel s seboj denar, zlato in ostale vrednosti, ki bi omogočile osvobodilno delo. Tudi ta dogovor merodajni Činitelji v Ljubljani, maja 1945, niso izpolnili.
To ugotavljamo. Ugotavljamo zato, da bomo vedeli, kako se pri nas dela in kako se upo ^teva modre in koristne predloge.
Seveda nima smisla nad tem jadikovati. Vzeti moramo situacijo takšno kot je: v tujini smo, brez sredstev.
bomo do njih prišli, pa mora vodstvo najprej pokazati:
voljo do dela, sposobnost pri delu in odločnost za vsenarodno koncentracijo v begun = s'tvu; pridobiti si mora zaupanje širokih krogov slovenskega begunstva.
^rez vsega tega tudi sredstev ne bo. Kajti, zbrati potrebna sredstva bo prav gotovo v Prvi vrsti naloga nas beguncev samih. 6e bomo vsi združeni, če bodo zastopane vse smeri in Srupe^ de bomo videli pri vodilni plasti voljo do dela in skrb za trpečo domovino,bomo vsi raäi prispevali svoj mesečni delež. Pri 20.ooo beguncih to nekaj pomeni, pomeni, Če je or Sanizacija dobro in solidno izvedena. Seveda pa je potrebno zaupanje, zaupanje in še en = krat zaupanje. Kjer tega ni, kjer ni pričakovati, da bodo vodilni krogi javno polagali ra auiie, kjer ni upati, da bo vodstvo odgovorno za svoje delo in nedelo, tam ni zaupanja in 'am ne bo sredstev. To dvakrat povdarjamo. Obenem pa zelo obžalujemo nenodro politiko no-rodnih očetov, ki so tako preradi govorili, da če ni Čas in da se nič ne da mrediti - da jim prenekateri begunci zares verjeli. Iz tega je seveda sledil logičen zaključek: če ni čas, če se nič ne da naredit, potem vam tudi denarja ni treba... Težko je sedaj, po neumni napaki, ljudi nazaj prepričevati, da je Čas in da je treba politično delati . saka neumnost se enkrat.maščuje....
Precej sredstev se porabi za tisk Številnih begunskih časopisov. In vendar bi nam mo= zadoščati en centralni in skupni časopis, ki bi ga vsi begunci smatrali kot svoje gla silo, Vsa tako prihranjena sredstva pa bi mogli koristnejše porabiti za tisk v tujih jezi C1n, za informiranje tujega sveta o nas in naših problemih, (prav za lokalne potrebe bi -/'ogli izdajati čisto lokalne, čapirografirane vestnike, ki niso dragi in ne zahtevajo ve= dela.) Predpogoj pa je seveda: da bo vsa emigracija združena, da bodo v vodstvu za =
stopane vse struje in grupacije.
Prenekateri slovenski begunci so Me prišli na zeleno vejo. Tudi se nahaja v enigraci* ji nekaj naših gospodarstvenikov, ki v tujini nadaljujejo s svojin gospodarskim udejstvo* vanjera. Poznano njihov patriotizem in veno, da bi tudi oni Mrtvovali odgovarjajoči del,Be bi videli, da gre zares, da je volja do edinosti in dela, če bi imeli zaupanje v tis te, ki) naj vodijo.
Za večje stvari, ki bi zahtevale ve&je investicije in kjer bi bilo pričakovati kasneJ Sega kritja stroškov, bi urejeno, delavno in zaupanja polno vodstvo moglo razpisati poso* jilo. Öe bi stvar bila resna in velevažna, ni dvoma, da bi tudi slovenski begunci stvar podprli in vpisali svoje deleMe.
Kaj je z našimi izseljenci? Tudi tam bi se kaj dobilo, če bi videli, da se dela in time d begunci vlada red, sloga in polno sodelovanje.
Solidno urejena in delavna emigracija bi uživala ugled tudi pri tujcih. In tudi tam se da dobiti. Šveda je zaupanje glavni pogoj.
In še tole: pred časom smo čuli, kako je nekdo, ki je spadal na "dvor kralja Petra"?1 skrbel, da je bil izčrpan fond 25.000 angleških funtov, katerega je upravljal po naročil kralja Petra. Posledica odkritja je bila, da je kralj tistega gospoda pognal z_"dvora!'. Nekaterim je poznana tudi nerodna zadeva okoli akcije vojvodinje Atholske, ki je hotela zbrati precej tisoč funtov za potrebe emigracije, pa je Čuden postopek kralja ^etra uspe11 akcije znatno znižal. Zakaj to omenjamo? Le zato, da pokaMemo trhlo točko jugoslovanske emigracije, katera nima vodstva, kar omogoča slabo upravljanje Še tistih sredstev, ki s° ali bi nam bila sorazmerno na razpolago. In niso redki begunci, ki se sprašujejo, zakaj kralj Peter s svojimi potovanji in. zabavami brezumno zapravlja težke tisočake, ki bi mo " gli biti uporabljeni vse bolj koristno. Pri urejeni emigraciji, pri spoštovanem in prižig nem političnem vodstvu, bi tudi kralj Peter moral misliti na. celoto in njen ugled ter p°' trebe ter ne. bi mogel samovoljno ukrepati stvari, za katere sedaj ne odgovarja nikomur.
Navedli smo samo nekaj možnosti, kako dobiti sredstva. Šveda se denar nikomur ne po^ nuja. Treba si ga je znati prislužiti, treba se je izkazati vrednega in modrega. Kjer tega ni, tam pa tudi sredstev ni.;
POZIV SLOVENCEM V VELIKI BRITANIJI.’
"Socialni sklad 29.oktobra" je ves cas od svojega obstoja, ob mnogih naporih in Mrtv"1 uspešno pomagal številnim rojakom na kontinentu. Uprava sklada z zadoščenjem sprejema znanja za velikodušno delo Slovencev v Angliji. - Ker je ob razpustu I.R.O. veliko Štcvi^ lo Slovencev ostalo brez sredstev ter so odvisni le od pomoči svojih, rojakov in đobrođe^' nih ustanov ter vsled bolezni ali Študijev ne morejo emigrirati, apeliram na vse Slovenk na ten otoku, da jim priskočimo na pomoč. Z dobro voljo in razumevanjem bi mogel vsakdo prispevati vsaj tri penije ali več mesečno za Sklad, ker je ob toliki potrebi prav vsak ^ dar dobrodošel. - Uprava bo,mesečno podajala v "Klic Triglava" račune o nabranem in Izd0-' nem denarju. Prav tako ima vsakdo pravico, da se zanima za delovanje sklada ter predlag3, imena pomoči potrebnih.
'	'	...	.	J
Izpričajmo, da smo resnično polni prave krščanske ljubezni in ne prezrino prošnja Ših bratov in sester, ki še vedno Životarijo po D.P. bolnicah in taboriščih. Zato LARUJ^ ZA SOCIALNI SIJAL 29.OKTOBRA. Prispevke pošiljajte m upravnico sklada: Miss Vida Zaba^ nik, 11, Haslemere Gardens, London, N.3.
Vida Zabavnik
PAKETI IZ ANGLIJE : Dragi gospod urednik.’ Bi hoteli objaviti še tole pisemce kot dopolJ^ lo k Vašim drobnim vestem (KT št.53.), kjer omenjate novo uredbo glede pošiljanja paketof' iz Anglije? Gotovo pošiljajo'slovenski begunci, Vaši čitatelji v Angliji, največ paket0^ v Jugoslavijo. Zato jih bo morda zanimala tarifa za pakete različne teše. Poštnina,za ket do 7 Ib je 5/6: tarifa za težo do .11 Ib se dvigne m 6/9, Visoka pa je tarifa za V°~ do 22 Ib: kar 12/3. Zato se splača pošiljati pakete do teže 11 Ib; če pa misli kdo pos^J ti malo težjega, pa naj potem napolni karton do teze 22 Ib. Tako vsaj postni strošek n6 sorazmerno previsok.	V, S.
. St.54.
4
BEGUNCI V FRANCIJI
Pariz, sredi septembra. NaS dopisnik poroča: eden ožjih sodelavcev pokojnega Petkova,bol Tu je bilo ustanovljeno Slovensko gibanje ev garskega kmečkega voditelja, ki so ga pred fopskih federalistov, ki pripada skupni Ev = leti ubili komunisti. Znano je, da je bol = fopski Uniji Federalistov (Union Europeenne garska kmečka stranka orientirana demokra = des Federalistes). Ko bo ustanovljena Jugo= ticno in da zastopa politiko dobrega in oz= slovanska unija evropskih federalistov, se kega prijateljstva z jugoslovanskimi narodi, bo Slovensko gibanje, z ozirom na pravila • politiko, ki jo je začrtal pred dobrimi pet Mednarodne Unije, vključilo v skupno jugoslo indvajsetimi leti pok.Stamboljiski. Tudi za bansko zvezo. Slovensko gibanje si je izbra= radi tega je bila bolg.kmečka stranka stal= To tudi ožji odbor, katerega ttlani so v Pari no predmet ostrega preganjanja bolg.pronem= 2U, ki je obenem tudi sedež mednarodne unije. Žkih vladnih in dvornih krogov.
Gibanje nima nikakršne politično-strankarske Dr.Dimitrov je študiral medicino na za= barve.	grebŽki univerzi in govori zelo dobro srbo-
V Parizu se mudi glavni tajnik bolgarsk® hrvatski jezik. Po opravljenem poslu v Pari kmečke stranke Dr.GEORGU DIMITROV,ki je sem zu, namerava dr.Dimitrov obiskati tudi Lon= kaj prispel iz Washingtona. Dr.Dimitrov je don.
11 ŽIVELA ITALIJA
TRST, sredi septembra. Naš dopisnik poroča: Ljudje, ki prihajajo sem iz Jugoslavije,pri Rovedujejo, da je teror na splošno popustil. Nadnje Čase so spustili nekaj vidnejših po= kitičnih pripornikov (tudi dr.Branka, Vrčona), ^bdi je opaziti, da se ljudje upajo več kri Ozirati in odkrito, govoriti..
Nedavno je svobodno Časopisje izven Ju= Soslavije poročalo,.da komunisti zelo slabo postopajo z nadškofom dr.Stepinčem ter da ta zelo bolan. Takoj za tem pa je jugo= slovanska vlada izdala uradni komunike,kjer ^bnika tovrstne vesti in izjavlja, da dr. ^bepinac ni bolan in da se z njim dobro po= j^opa. Tuje Časopisje, ki prihaja v Trst, je bilo iznenadeno nad tako hitro reakcijo ju= 2oslovanske vlade in komentira to kot neka= skrb, da ne bi prvotne vesti o dr.Stepin evQm zdravju naredile na Zapadu slabega vti j3-» ki bi škodoval sedanjemu zanimanju za ^bgoslovanski komunistični režim.-Pred leti °b podobnih slučajih Titova vlada nikdar ni eUgodnih vesti demantirala in nanje ni po= ■^S&la prav nobene važnosti.
Vsled katastrofalno slabega gospodarstva
in neznosne birokracije, ki vlada v Jugosla viji, je ljudstvo silno nezadovoljno.Ne sa= mo, da je mogoče po ulicah slišati javno za bavljanje, ampak tudi komunistično casopis= je, kot da med. seboj tekmuje, prinaša redno Številne dopise in poročila, ki v konkret = nih slučajih razkrivajo gospodarsko anarhi= jo in korupcijo.
Ko se je sredi avgusta italijansko-jugo slovanska državna meja pri Rdeči hiši v. Go= rici odprla za nekaj ur in ko so za to zve= deli prebivalci na jugoslovanski strani, je množica okoli 5.000 ljudi navalila na blok ter krenila v Gorico praznit trgovine in ku povat kar se je lOjdalo. Ljudje, večina Slo venci, so bili nad "bogastvom" goričkih tr= govin tako iznenadeni, da so dajali duška svojemu nezadovoljstvu nad Titovim režimom z vzkliki "Živela Italija". Človek si tega ne more predstavljati, ker pozna sovraštvo primorskih Slovencev proti Lahom, ki so jih gnjavili ce.z 25 let. Vaš dopisnik je razgo= varjal z resnimi ljudmi, ki so to slišali.
----0000----
JAVNO MNENJE
b£i^ansko-demokratska zveza.- Gospod ured= •Le.' Razveselil sem se novice v zadnji šte= , j^-Ri Klica Triglava, da so begunski krščan jRi demokrati, kamor se prišteva tudi Slo= °Gska ljudska stranka, ustanovili krščan= demokratsko zvezo za Srednjo Evropo. Uverjen sem, da bo sedaj vodstvo te zve ^G> v kateri je kot podpredsednik tudi Slo= JVtec dr.Miha Krek, poskušala vplivati na ^fojega italijanskega somišljenika De Gaspe r^0a, predsednika rimske vlade, da bo spre= ®nii nepravično politiko napram Slovencem ^ Goričkem in Tržaškem.	D.S.
Živko" . - Gospod urednik.' Dovolite, da ^uzim svoje k tisti notici o dr.Živim To=
paloviču, objavljeni v Daily Expressu in.po natisnjeni v Vašem listu. Zdi se mi, da je Expressov dopisnik iz Strasburga mislil, da je dr.Topalović nekak Titov opazovalec na evropski skupščini in.da ni vedel, da je emi grant. Zanimivo'je, da je ob podobnem poro= Čilu Manchester Guardian posebej pripomnil, da je dr.Topalovič begunec.	G.N,
Bao-Ui "katolik".- Predragi gospod urednik1. Med vestmi 53«številke KT Vam je tiskarski Škrat naredil precej veliko napako. Namreč, ko poročate o cesarju Bao Daiu, iz navedbe sledi, da je Viet Nam drugo ime za Siam. Na vedba seveda ni točna, kajti Viet Nam je sa mo del francoske Indokine, ki je postala ne
davno neke vrste federacija v okviru Franco ske Unije. Siam pa je sosed Indokine in pov sem samostojna država.
Vest, da je cesar Bao Dai katolik,ne dr ži. Katoličanka je samo njegova žena; tudi dva otroka sta krSčena in katoliško vzgoje= na. Sam Bao Dai pa je ^e vedno pogan.
Lepo pozdravljam,
N. K.
STROKOVNO ŠOLSTVO V SLOVENIJI
(Zaradi zanimivosti in preglednosti ponatis kujemo naslednji članek iz koroškega tedni= ka "NaČ Tednik-Kronika" našim beguncem v ved nost in razmišljanje.- Uredništvo KT.)
"Izredno zanimivo je prebirati naznanila o vpisih na razne strokovne šole v Sloveniji. Pri tem so zlasti zanimiva poročila o vpisih v razne strokovne Šole, ki jih je toliko in toliko vrst, da si je to skoraj težko pred= stavijati. Nočemo in tudi ne moremo ocenje= vati kakovosti teh šol, ker nam manjkajo za to potrebni podatki. Ker pa tudi pri nas na splošno uvidevamo potrebo večje strokovne izobrazbe in ker večkrat ravno dobro izšola ni in izvežbani strokovnjaki dajejo pravi temelj in uspeh podjetij, hočemo na kratko omeniti nekaj teh strokovnih šol.
Kakor znano so v Sloveniji ne samo vsa večja, ampak tudi manjša obrtna in industrij ska podjetja podržavljena. Za strokovno vod stvo teh podjetij in za strokovne delavce v teh podjetjih je treba veliko število izveš banih delavcev, katerih pa danes ni, ker so nova podjetja prehitro nastajala. Da dobijo potrebno število izvežbanih strokovnih de= lavcev in preddelavcev, so ustanovili pri vseh večjih industrijskih in trgovskih pod= jetjih tečaje ali "Šole". Učenci stanujejo v internatu, imajo praktični pa tudi teore= tični pouk in dobivajo brezplačno vso oskr= bo ter še deloma podporo, kar naj nadomešča odškodnino za delo. Verjetno je namen teh šol tudi vzgojiti ne samo kader dobrih stro kovnih delavcev, ampak tudi kader dobrih in izvežbanih političnih, to se pravi partij= skih delavcev.
Za vstop v te šole je potrebna večinoma le ljudskošolska izobrazba, v nekaterih slu Čajih zahtevajo tudi dva razreda srednje so-le. Pouk traja večinoma tri leta, nato pa morejo najboljši učenci vstopiti na odgovar jajočo srednjo strokovno Šolo in nato še na prej na visoko šolo.	t
INDUSTRIJSKE "kOLE"
Najpomembnejše take šole so:
Industrijska kovinarska Šola tovarne ve rig v Lescah pri Bledu (učenci se izučijo za strojne ključavničarje, strugarje ali o= rodarje); železniška industrijska Šola v Ljubijani-Šiska (ima oddelke za strojno kiju čavničarstvo, strugarstvo, kovaštvo in elek trotehniko)(; industrijska čevljarska šola v Žireh nad đkofjo Loko; industrijska Šola
"Litostroj" v Ljubljani (ima ključavničars*? strugarski, livarski in modelno mizarski od delek); industrijsko gumarska Šola "Sava" V Kranju; industrijsko kovinarska Šola "Titafl v Kamniku (ima oddelke za strojno ključavni Čarstvo, orodno ključavničarstvo, modelno ključavničarstvo in strugarstvo); industrij ske rudarske Šole v Zagorju, \§.enju in -^ocß vju; industrijska kovinarska šola v Maribo* ru; elektrogospodarska šola v Mariboru in Cerknem (vzgajata učence za kvalificirane delavce elektrotehniške stroke); industrija ska kovinarska Šola v Celju, nižja industri ska metalurška šola v Slovenski Bistrici(u^ sposablja za kvalificirane delavce talilni* ške stroke barvne metalurgije in traja dve leti); grafična industrijska Šola v Ljubija ni; tekstilna industrijska šola v Mariboru; metalurško industrijska šola v Štorah;stro* kovna šola avtomobilske stroke v Ljubljani! industrijsko-kovinarska šola v Mariboru(ir^ tele stroke: strugarsko, strojno ključavni* čarsko, orodno ključavničarsko, rezkarsko, brusilsko in avtomehanično); metalurška in* dustrijska šola na Jesenicah; industrijska šola tovarne "Iskra" v Kranju; rudarsko in* dustrijska Šola v Mečici; industrijsko pa= pirničarska šola v Vevčah pri Ljubijani;me* talurŠko industrijska šola v Guštanju; inđ11 strijsko steklarska šola v Rogaški Slatini) industrijska Šola kemične in kovinarske stff ke v Rušah pri Mariboru.
Delovodska šola v Ljubljani ima oddeli' strojnomojstrski, elektrotehniški mojstrsbj in mizarski mojstrski. Pogoji za vpis so nc na doba in pomočniški izpit ter daljša pr^ sa v stroki.
Poleg teh nižjih industrijskih Šol, ki odgovarjajo pravzaprav učni dobi naših obft nih ter industrijskih pomočnikov in vajen1* cev, so Še srednje tehnične šole za razne stroke, takozvani tehnikami. Za vstop v te, šole se zahteva uspešno dokončana nižja sCe£1 nja Šola, to je gimnazija s tečajnim izpi* tom, Te Šole so:
Srednje tehniška šola v Ljubljani (iö0,. tele odseke: elektrotehniški, radijski,stf^1 ni, avtomobilski, kemijski, rudarski, metn^ lurški, lesno industrijski); srednja tehn^ ška šola v Mariboru (ima strojni in elelct^ tehniški oddelek); tekstilni tehnikum v nju; usnjarski tehnikum v Dom Žalah; pomcV" ski tehnikum v Piranu (priključena mu je nižja pomorska Šola z brodarskim in stroj* nim odsekom).
GOSPODARSKE IN RAZNE ŠOLE
Gradbeni tehnikum v Ljubljani ima odse ke: arhitektonski, za gradnjo cest in Žel^ nie, za vodne gradnje, konstrukcijski, dustrijski, za izdelavo gradbenega materi3, la in geometerski.	.
Delavski tehnikum v Ljubljani ima str™ ni in elektrotehniški odsek.
Ekonomski tehnikum (srednja ekonomski šola) v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu / Murski Soboti, °elju in v Kranju.
'Šola za medicinske tehnike v Ljubija*1^
Sola za medicinske sestre v Ljubljani in v %riboru; srednja farmacevtska Sola v Lju= bljani; zobotehnibna srednja sola v Ljubija ni; srednja Sola za turizem in gostinstvo (gostinsko-turistični tehnikum) v Ljubljani; nižja gostinska Sola v Ljubljani; srednja Vzgojiteljska Sola v Ljubljani.
Dvoletna administrativna Sola v Ljubija ni.
KMETIJSTVO
Za kmetijstvo z gozdarstvom in vrtnar= stvom so tele Sole:
Vrtnarska Sola v Celju (Medlog) in v ‘Šem Petru v Rožni dolini; podkovska šola v Lju= bljani.
Nižje dvoletne kmetijske Šole so: mlekarska šola v Kranju, vinarsko sadjar ska šola v Sve&ini pri Mariboru, poljedelj= ska Šola v Rakibanu pri Murski Soboti, polje deljska Šola v Marenbergu, poljedeljska šo= la m Grmu pri Novem mestu, Živinorejska So la v Poljčah pri Bledu, Živinorejska šola v Kočevju in živinorejska Šola v St.Juriju pri Gelju.
Kmetijski tehnikum (srednja kmetij.šola) v Mariboru (ima dva odseka: splošno kmetijski in vinarsko-sadjarski)j Živinorejski tehni kum v Kobevju.
gozdarski tehnikum (gozdarska srednja šola) v Ljubljani.
POZIV IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE
(To izjavo so mi poslali s prošnjo, da jo priobčim vsem slovenskim emigrantom.-Ko to 5 to objavo storim, povdarim, da bomo vsi elani slovenskega zastopstva v tujini tudi v bodoSe skrbeli in se trudili, da bo delo SNO in SLS v emigraciji odgovarjalo željam in Potrebam zasužnjenega naroda,- Vsak bo razumel, da zaenkrat še ne morem objaviti imen u= 'ieležencev in kraja tajnega sestanka,- Dr.Miha Krek.) (Uredništvo KT obžaluje, da objavlja slede6i dopis šele na 5.st^ani. Dopis je dosegel uredništvo KT nekoliko kasno.)
Novice o škodljivih poskusih, da se v emigraciji ruši enotnost slovenske protikomuni stične fronte in o tem, da nekateri zbirajo izjave, ki naj bi dale nekake politične legi timacije, so prodrle tudi do naših bratov, ki se na domačih tleh, v zasužnjeni domovini, borijo za resnične ideale slovenskega naroda.
Ti naši bratje, ki vsak dan prisluškujejo utripom narodovega srca, ki dan za dnem,noc 2a nočjo, delijo z njim preganjanje, gašenje osebnih pravic poedinca in naravnih pravic selega naroda, ki vidijo kri, ki v potokih teče, in solze, ki se posušiti nočejo, so v Prvi vrsti legitimirani, da izrazijo željo, da se naš program spremeni ali novim pogojem
Prilagodi.
Predstavniki slovenske katoliške politične organizacije iz treh slovenskih dežel, so Se dne 5.septembra ti. tajno sestali. Na sestanku so sprejeli sledečo izjavo:
"1. Slovenci zahtevamo združitev vsega slovenskega ozemlja v Zedinjeni Sloveniji, ki ^j bo enakopravna državna enota v bodoči Jugoslaviji kot zvezni državi jugoslovanskih Prodov.
2.	Kakor odklanjamo komunistično nasilje, tako obsojamo tudi vsako raznarodovanje in 2a-htevamo, da se v smislu naravnega in božjega prava popravijo slovenskemu narodu v pre= bsklosti storjene krivice.
3.	Pozdravljamo stremljenje po združeni Evropi, od katere pričakujemo, da pravično ^sdi sožitje svojih narodov.
V sedanjem težkem trenutku pozivamo vse slovenske skupine, da se združijo na tem na=
■ 0|3nopolitiČnem programu."
SLOVENSKA IZJAVA
k 2 namenom dati izraz naravnim aspiracijam ljudstva Slovenije glede svobodne nacionalne °doönosti, se izjavljam za sledeče osnovne točke, ki naj vodijo k gornjemu cilju:
, "Združena republika Slovenija, svobodna od vsake zunanje nadvlade ali notranje auto ^cije.
Kantonalna unija med republiko Slovenijo in Svobodnim Tržaškim Ozemljem, kar naj na= ^avi konec delitvam in prepirom za to nedeljivo severo-vzhodno jadransko ozemlje in ta=
omogoči tržaški luki ter njenemu naravnemu zaledju - Sloveniji ponovno prevzeti skup=
gospodarsko vlogo v srednjo-vzhodni Evropi.
^ Autonomno Članstvo te republike v Federativni Evropi, kakorkoli bo že skupno osnova= j v cilju svobode in blagostanja svojih narodov in v skupno varnost pred komunizmom ali ko drugo totalitarno in imperialistično pojavo."
^ _ Obvezujem se podpirati ta program in sodelovati za njegovo uresničitev z vsemi,ki od ■‘-to in častno delujejo v istem smislu, in zlasti ‘še z Narodnim Odborom za Svobodno Ev= r°po v USA.
Podpis.
IZJAVA IN PROŠNJA SLOVENCEM
Neki ljudje, ki Se dalj Sasa skuhajo rušiti enotnost slovenske demokratišne protik'Gt raunistiSne fronte, razširjajo med našimi emigranti neko "slovensko izjavo" (slovenian Ne claration).	tne
Da bi bila zmeda veäja in lov za podpisi uspešnejši, ta izjava vsebuje tudi obljub i5 k sodelovanju z Narodnim Odborom za Svobodno Evropo (National Committee for a Free Euf' tj pe).	V;
Ker me mnogi vprašujejo, moram pojasniti sledeče:	>(	i( N
Informiran sem, da ljudje, ki zastopajo slovenske demokratične in protikomunistibt- g; stranke in skupine in elani Narodnega Odbora za Slovenijo istotako s "Slovenian Declaf-' ti on" in njenimi	zabetniki	nimajo	nobene	zveze.	ta
Jaz nimam nobene zveze s to "Slovenian Declaration".	_ s
Kolikor vem, so to akcijo podvzeli tisti ljudje, ki so ze med vojno skušali rušiti b slovensko demokratično protikomunistično skupnost in nadaljuje jo ta svoj posel v emigra' J ciji.	_ j 11
Kot predsednik Narodnega Odbora za Slovenijo in Slovenske Ljudske Stranke prosim z Slovence, naj teh	izjav	ne	sprejemajo	in	ne	podpisujejo.	^
Sedaj je važno samo Melo za osvobojenje. Narod doma od svoje emigracije prifiakuje " £ mo požrtvovalnega dela za rešitev iz komunistiäne diktature. V svobodi pa bo narod san> l odločal o svoji bodočnosti,	. 1
Izjava (Slovenian Declaration) ne more imeti nobene koristi za Slovence, more nam ' : škodovati.	i
Slovenci smo vedno srečni kjerkoli se nam nudi možnost in priložnost, da sodelujemo z National Committee for a Pree Europe za osvobojenje vseh narodov, ki kakor nas trpe ?' totalitarno komunistično diktaturo.
Kakor sem informiran, pa tudi National Committee for a Pree Europe nima nobene zve^' s to "Slovenian Declaration" in njenimi razširjevalci.
Miha Krek
NATEČAJ
Slovenci nimamo uradne narodne himne. Največ se je uporabljala kot taka "Hej SloveJ> ci", včasih pa tudi "Lepa naša domovina", ki so jo Hrvati proglasili za svojo himno, pa kaka druga.
Da bi novi naseljenci in protikomunistični Slovenci imeli skupno narodno himno razf suje "Društvo Slovencev" v Buenos Airesu natečaj za besedilo "Slovenske narodne himne"' Tega natečaja se morejo udeležiti vsi v svobodnem svetu živeči slovenski pesniki.
Himna naj ima najmanj dve kitici. Besedilo mora biti tako, da bo primerno za petje pri narodnih in drugih prireditvah, kakor tudi pri cerkvenih slovesnostih.	f .
Za besedilo, ki ga bo razsodišče sprejelo kot najboljšega, bojtakoj razpisan nateče za melodijo.
Razsodišče bo sestavljeno iz predstavnikov slovenskega kulturnega in javnega živi j6 nja v svobodnem svetu.
Za najboljše delo, ki ga bo razsodišče sprejelo, razpisuje "Društvo Slovencev" v S11 nos Airesu 500,- pesov nagrade.
Besedilo "Slovenske narodne himne" je treba poslati do 28.februarja 1951 v zaprti ^ verti na naslov: "Društvo Slovencev (razsodišče za "Slovensko narodno himno"), Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina. V tej kuverti z besedilom himne mora biti vložen0, še druga kuverta z geslom ali Številko, v kateri pa mora biti ime in priimek in natann0 naslov pesnika, ki delo pošilja.
Buenos Aires, 7.septembra 1950.	DRUŠTVO SLOVENCEV
v
Buenos Airesu
KLIC TRIGLAVA izhaja 1. in 15. v mesecu.-Vse dopise in reklamacije ter naročnino sprejema Uprava Klica Triglava, Miners Ho= stel, Green Lane, Nr. Nuneaton, Warwicks,, England.
Naročnina znaša za Vel.Britanijo 24/-letno ali 6/- Četrtletno. Za inozemstvo ve=
Ija odgovarjajoča vsota s posebnim dodat k0, za letalsko dostavo. Vse informacije nudi Uprava Klica Triglava.
Klic Triglava priporoča Slovencem v An gliji, da si krajšajo jesenske večere s jetnim slovenskim branjem. Pišite na "SL^ VENSKO KNJIGO"-"Klic Triglava".
ZniA IN LAKOTA STA PRED DURICE
Gradec, 2L.septembra. Nas dopisnik por6'ca: n Na celovškem letališču je pred dvema dnevo= tna pristalo letalo tipa JAK, iz katerega je ut izstopil po imenu nepoznani jugoslovanski le utt talec. Izjavil je, da je pobegnil iz Jugos3a vije v svobodni svet iz političnih razlogov. , Novega begunca so prevzele v varstvo britan 3ri' ske zasedbene vojaške oblasti.
Na Dunaj je prišel iz Beograda neki a= •oeriški demokratski senator, ki je dal kata , 5trofalne podatke o gospodarskem in prehram :1 ^enem položaju Jugoslavije, Izjavil je,da je &/ JUgolsavija pridelala to leto 5CP/c koruze pre i «aio, pšenice pa celo za 80fi>. Ker ni hrane 2a živino, kmetje na debelo koljejo. Zaprto , Je veliko 'število kmetov pod obtožbo, da so sabotirali obdelovanje zemlje. "Tito potre=
31 kuje do konca februarja 1951 en milijon ton - hrane, sicer bo prišlo do popolnega ekonom= skega uničenja države," je zaključil ameri=
. «ki senator.
Včeraj pa je bila sklenjena v Frankfur=
- tu trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Za ^ Padno Nemčijo, po kateri bo Nemčija dala Ju Goslaviji kredit za pet milijonov dolarjev.
0 tem kreditom bo Jugoslavija lahko kupila industrijske izdelke. Kot protivrednost pa ho Jugoslavija dobavljala Zapadni Nemčiji -žitarice in rude.
Ali je kdo na svetu, ki razume jugoslo--vansko trgovinsko in gospodarsko politiko? Medtem pa je jugoslovanska vlada prepo=
] pedala izvoz žita in uvedla mere, da prepre °i katastrofo. Prisilni odkup žita je zniža in za	ponekod pa He za ve'd. Tako se da
zahteva od kmetov v Orni gori, Bosni in Jfercegovini le 10-12^> predpisane količine.V ^ioveniji je odkup zmanjšan le za 30fo ,ker J® bila žetev razmeroma boljša. Obroki kru= J13’» ki je na karte, so zmanjšani za 10^ö.Za= živine je marsikje prisilen, da bi se Prihranilo na krmi. Jugoslavija je zaprosi= kn Združene ameriške države za posojilo, da ki.lahko odkupila presežek ameriškega žita. Primanjkljaj v koruzi znaša po objektivnih ženitvah 1,500.000 ton, v pšenici pa pol mi iijona ton.
" LJUDSKA PRAVICA" TOŽI Organ KPS pravi 9.septembra pod naslo= ^om "Ljudsko posojilo merilo Časti inpatri* izma»; "Poleg tisoč zavednih državljanov, z vpisovanjem svojih prihrankov (za ljud »,° posojilo) dokazujejo svoje zaupanje na= ^ Partiji, je še mnogo takih, ki stoje ob ^rani in nočejo razumeti, zakaj naj bi vpi f^Pi Posojilo. Mnogo med njimi je celo ta= -ih, ki jim je ljudska oblast pomagala obno Phi domove, sedaj pa so se pokazali, da ni o0 bili vredni pomoči. Teh je Še zlasti mno 2° med kmeti."
Po prvih vesteh iz Slovenije se državno Posojilo zelo slabo razvija. Aktivisti nene
homa hodijo po hišah, da bi ljudi prisilili, da podpišejo čim več posojila, a ljudje so izredno brezbrižni in nasprotni in - zopet citiramo Ljudsko Pravico - "mnogo je takih, ki govore, da ne bodo nič darovali".
Isti Časopis pravi podnaslovom "Ljudsko posojilo" A.septembra med drugim: "V Beli Krajini je odziv posojila precej slab.To pa radi komisij, ki niso pojasnile kmetom pome na in koristi posojila... V Dragatušu pote= ka vpisovanje tudi zelo počasi... Badovinac Ilija, uradnik gostinskih podjetij v Örnom= lju (menze.1) je podpisal ^0.000 Din. ,.V Za= bukovici je bila vpisna komisija samo na pa pirju in so zato bile vpisane male vsote...
V okraju Murska Sobota so največ vpisali v prosenjakovskem sektorju, kjer živi madžar= ska manjšina, ki je s tem pokazala zaupanje v naše državno vodstvo... V beltinskem sek= torju, ki je gospodarsko najmočnejši, pa po teka vpis najslabše."
BRITANCI PO JUGOSLAVIJI
Kot smo že poročali, so bili na obisku v Jugoslaviji predstavniki britanske laburi stične stranke. Dopisnik "Daily Telegrapha" pravi v svojem poročilu, da so bili Britan= ci Čestokrat v neprijetnem razpoloženju. Ko so n.pr. vprašali, če bi bili lahko postre= ženi za zajtrk s šunko in jajoi, so jim pri pravili goro šunke in po Šest jajc za vsake ga, čeprav stane eno samo jajce v Jugoslavi ji tri šilinge.
Mr.Phillips, tajnik laburistične stran= ke, je bil še najbolj presenečen. Pred ne= kaj meseci so ga Titovci in Sovjeti zmerja= li z "lakajem imeprialistov z ¥all-street"-a, sedaj pa so ga skupno z drugimi Britanci ob obisku tovarn pozdravljali z godbo in vpit= jem: "Živel Phillips, živel Watson", kot nek daj "Živel Stalin.1".
Dopisnik "Daily Telegrapha" se temu po= javu čudi, mi pa niti najmanj ne.
Pravijo, da bodo predstavniki jugoslo= vanske ljudske fronte mogoče obiskali Britanijo.
VERSKA SVOBODA PA TAKA.1
Jugoslovanski’ pr e ds tavnilcTTad imir Si= mič, ki jejprispel na zasedanje med-parlamen tarne zveze v Dublin, je izjavil: "Irski na rod izgleda zaskrbljen nad usodo nadškofa Stepinča. Dejansko pa je nadškof odličnega zdravja in se svobodno kreta po jetniŠnici ter ima na razpolago najrazličnejše knjige." Simič je izjavil na tiskovni konferenci, da bo jugoslovanska vlada gotovo rada dovolila obisk in nemoten razgovor z nadškofom Ste= pincem kateremukoli Članu zveze. Ta predlog bo Simič predebatiral z zunanjim ministrom Kardeljem.
Približno istočasno, kot se nahaja Si= mič v Dublinu na Irskem, pa je vatikanski radio izdal poročilo, v katerem pravi,da se v jugosl.zaporih nahaja kakih 300 duhovni= kov brez vsakega sodnega postopka.
PERO POPIVODA - TITO II,
"Polkovnik" Pero Popivoda je objavil cla nek v organu Kominforme "Za trajni mir, za ljudsko demokracijo", v katerem pravi,da se "lojalni" komunisti v Jugoslaviji priprav= Ijajo na vzpostavo novo KP, ki bo revolucio narna in"prava" komunistiäna partija. Sledi la bo naukom Manca in Lenina ter mednarodne ga proletariata ter se borila za Jugoslavi= jo, ki bo "prosta vsakega imperializma".Ti= tova klika, pravi Popivoda, predstavlja im= perialisti6ni špionažni center, ki zavaja Ju goslovansko KP v proti-revolucionarne vode. "Buržujski agenti" so vodili Jugoslovansko KP celih 30 let, ugotavlja Popivoda in za= kljubuje z mislijo, da bo KPJ spet našla pot boljševiske partije, ki jo je vodil Lenin, sedaj pa "veliki Stalin".
SEVERNOKOREJSKA SILA V RAZSULU
demonstrantov, ki so vpili "Tomy, hajd do» movj"- Sedež stranke ima 150 velikih proste rov.
TUDI JAPONSKA. PRIDE m, VRSTO Predsednik Truman je izjavil, da je riäka vlada mnenja, da je Japonska zasluzi-1 mirovno pogodbo in povratek v družino nar0* dov.
General MacArthur vidi v Japoncih mobrlC oporo, ako bi prišlo do spopada s Sovjeti«
"JUDA. ISKARIJOT" SE IZPOVEDUJE Mr.Henry ¥allace, kiJ%dstopil kot pred* sednik "progresivne ameriške stranke" in stranko tudi zapustil, je sedaj pričel s ^ panjo, v kateri opozarja Amerikance, da je Stalin "sel predaleč" in da nameravajo SoV' jeti nadaljevati "mrzlo vojno". Pripravlja ni moramo biti na najslabse in nuditi naj1* boljše, je sedaj Vallacevo mnenje.
Zavezniške dete so se izkrcale visoko v zaledju severno-korejske vojske ter po na= glem napredovanju odrezale sever od juga in s tem vso severno-korejsko vojska od svojih dobav. Glavno mesto Južne Koreje - Seoul,ki leži nedaleč od 38° vzporednika, je padlo v roke Amerikancem. Zavezniške armade zapirajo vse možne prehode, da bi preprečile pobeg severnih Eorejcev, Konec vojne na Koreji je precej blizu.
Baje se britanski delegati pri OZN nav» dušujejo nad mislijo, da bi zavezniške Žete zasedle Še severno Korejo in nato oba dela združile v eno samo državo, kjer bi bile iz vedene svobodne volitve.
Nobenega znaka ni, da bi Sovjeti hoteli pomagati svojim severno-korejskim zavezni» kom iz zagate, Čeprav so jih k napadu pri» pravili. To priča poročilo gen. Mac Arthur» ja, ki pravi, da šo zavezniške čete zapleni le ogromno sovjetskega vojaškega materiala in orožja izdelanega v letih 1949~195C.
PRIPRAVE ZA OBRAMBO
Zunanji ministri zapadnih velesil so na svojem zasedanju v USA sklenili, da se osnuje skupna evropska armada in pa da se obramba Zapadne Evrope vključi v obrambo A» tlantskega fakta, da ne bo toliko razbito» sti v komandi. Ta vojska bo imela svojega vrhovnega poveljnika in bo obstojala tako v miru kot v vojni. Vprašanje vključitve nem» ških oboroženih sil v to vojsko je ostalo odprto zaradi francoske opozicije.
Prevladuje mnenje, da bo treba Evropo braniti ob Elbi, ne pa na Renu. Nemški so» cialistični vodja dr.Schumacher je izjavil, da bi Nemci bili pripravljeni organizirati svoje vojaške oddelke le v slučaju, če so zavezniki pripravljeni braniti Zapadno Nem» čijo.
11.britanska oklopna divizija je na po» ti v Nemčijo. V Düsseldorfu je nemška poli» cija izpraznila sedež nemške komunistične stranke, ki ga bodo prevzele britanske Čete. Pri tem jo naletela na maso komunističnih
50 MILIJARD DO PRIHODNJEGA POLETJA Predsednik Truman je podpisal "Progra111 za vojno proizvodnjo" v bodočem letu,ki '°c zahteval 30 milijard dolarjev. Poleg tega ^ računa, pa je predsednik odobril tudi tuelno pomoč Španiji v znesku 62 in pol lijona dolarjev. 4 milijarde in pol dola^ jev pa misli Amerika dati zavezniškim đrz^ vam Grčiji, Turčiji, Iranu, Koreji, ELlfP^ nom, članom Atlantskega Pakta in drugim ^ komunističnim narodom.
VELIKA RUDARSKA NESREČA	_ J
V bližini Worksopa v Nottahiru je iz13,' nil nenaden požar v rudniku Cresv/ell Coli'1, ry. Vnel se je transportni trak v oknu^0^ face). Požar se je razširil s tako naglic°’ da je 80 rudarjem preprečil izhod in so reli. Požar je namreč zajel lesene podp0^ ke, tako da se je začel rušiti strop. darjem se je uspelo rešiti.
SPET EDEN. KI SO GA SODILI FAŠISTI
ifÖ*
Komisija, ki jo vodi italijanski Pr°v0
sor Rubini Vittorio je obvestila slovenj
učiteljico Stariha Zoro, da ne more bi^1, \ novno sprejeta v službo, ker jo je 1.


fašistično sodišče v Ljubljani obsodil0 13 let težke ječe radi antifašistične nosti, poroča "Ljudska Pravica".
DOBRO SE ZMERJAJO
Ljubljanski "Pavliha", komunistični
moristični Časopis, objavlja sledečo v’eS]_v,;
"Te dni so v Moskvi s topovskimi sa^j mi in z ognjemeti proslavili zaključek ^jC večjega podviga v Človeški zgodovini ski inženirji so s pomočjo najmodernej0^ tehničnih pridobitev in najnovejših A tiv modrega državnega vodstva prestavil meljsko os s severnega tečaja v Moskvo* ^ dvig j# popolnoma uspel, kot je bile zc^ ^ prej predvideno. Spremenilo je treba saZ‘ ^ vnesti na Šolske globuse in v zemljevi0 sovjetske šole."