SOKOL
VESTNIK SOKOLSKE ŽUPE LJUBLJANA
ŠTEVILKA 4	•	LETNIKI	0	SEPTEMBER	193*
Dr. Franc Derganc:
Filozofski drobiž
2. Duševna in duhovna rasa.
Nikjer ne vidimo 'razlike med dušo in duhom tako razločno in jasno Kakor v svetozoru nemškega rasizma. Ta filozofija uči:
1. Da je sedež čuvstvenonagonske duše tekočina krvi, sestavljena iz celic in izločkov (hormoni, vitamini), kakor so učili že stari Judje. Duša je središče ( psiho c e nt r iz em ) in težišče- človeka.
2. Da je misleči in razumni duh le pirotivnik duše, ker zavira s svojim strahopetnim, neodločnim premišljevanjem in tehtanjem svobodni, brezobzirno drzoviti razmah fantazije, čuvstev in nagonov, puhtečih iz vroče krvi. Vsi tiis-ti narodi, ki smatrajo mislečega in -razumnega duha za središče (Ib-g-o-centrizem) in težišče človeka, so obsojeni na izmOr.
3. Da sta moč in sreča, uspeh i-n napredek človeških plemen (ras), ki tvorijo v svoji skupnosti celost naroda, odvisna od čiste, zdrave krvi, in nasprotno, da poteka vse .zlo kakega naroda iz nečiste-, izprijene (degenerirane) krvi njegovih plemen.
4. Da je izmed vseh človeških plemen obranilo samo svetlolaso germansko (n-ordsko) pleme čisto kri, da imajo- vsa -druga, osobito slovanska plemeni. o-neči-ščeno iin pokvarjeno (degenerirano) kri-. Odtod ime -rasizma, izvajajočega ves materialni in -duhovni napredek iz čistokrvnosti! plemen. Ime čistokrvnega plemena -zaslužijo samo severni (nolrdski) Germani in so zato poklicani, da si podjarmijo vsa druga, posebno slovanska plemena z nečisto krvjo.
Krvavo neusmiljena in materialistična filozofija, nevarna obstoju človeštva in kulture — ko bi bila resnična! A mi- že vemo iz prvega članka (Duhovadba), da se razvija človeška du š c-du hov n ost v obeh stopnjah dbše in duha. Na nižji razvojni stopnji duše- so obtičale živali. Zato je duša res središče in težišče živalskega bistva. Človek se je pa z dlrugo razvojno stopnjo razumnega duha visoko vzpel nad živalstvo- in našel v duhu svoje bistvo in jedro. Bistvo živali je slepa, čuvstvenonagonska duša, bistvo človeka je spoznavajoči, razumni duh.
Duša, življenjski princip telesa, oživlja kri, celice in organe ter vodi njih avtomatično, podzavestno delovanje, rast in' razplod. Stiroj živalske dušo gonijo notranja dražila, prihajajoča iz telesa samega v obliki čuvstev in nagonov, zlasti gladu im spolnosti. Skromen, začetek duha se javlja v živalski fantaziji, nekaki slikovni sposobnosti, s katero sc žival orientira, dojema in zaznava stvari okolja kakor žive slike. Na pritličju- živalske duše se dviga in gradi veličastno nadstropje razumnega duha. V otroku in neizobraženem, nevzgojenem človeku prevladuje še -pritlična duša zi nazorno fantazijo, s prekipevajočimi čuvstvi- in nagoni. Šele v odraslem, v-zgojencm izobražencu se razvije po dolgotrani vaji — razumni duh, krotilec in vodnik sanjave in čuvstvenonagonske duše. Duša je slepo in brezobzirno sebična, čuti- i-n -pozna le sebe, uživa le sebe, hoče le sebe, vse druge stvari- ji služijo1 samo za kre-
O ,X ca -53 £ g <L>00 o S
C ro rt ^
M	C«
3 « G irj ^ > O -G C Oo-O O M g* i=l g D-i - rt C ca £
^Šj^-ao ■« <N !g'3 « O ~ ,g
:-2 <n 3	°	o
E0®^ e 3 tS -2 p;Too oS« o « ■5;S'o0> mg
"s
Ženska tekmovalna vrsta, ki se je uvrstila na XI. olimpijah v Berlinu med 8 narodi na četrto mesto. Vrstni red je tale: 1. Nemčija 506.5 točke, 2. Češkoslovaška 503.6, 3. Madžarska 499, 4. Jugoslavija 485.6, 5. Poljska 470.3, 6. Združene države 465.65, 7. Italija 442.4 in 8. Anglija 408.3. Na naši sliki so od leve proti desni: Dragana Dordevičeva (župa Beograd), Marta Pustiškova, Lidija Rupnikova in Ančka Keržanova (vse tri Ljubljana), Dušica Radivojevičeva (Beograd), Katarina Hribarjeva (Ljubljana), Olga
Rajkovičeva in Angelina Gopurenkova (obe Beograd).
salo notranje, telesne slasti. Razumni duh opazuje, premišljuje, primerja in spoznava medsebojnost stvari, zlasti lastni odnošaji do sočloveka, do zemeljske in nebesne prirode; duh se zaveda svojega semenskega izvora, svoje omejenosti in odvisnosti od družbe in prirode. Prirojenim, slepim, avtomatičnim duševnim čuvstvom in nagonom se pridruži nova, pridobljena, privzgojena duhovna ali umsika čuvistvenost.
Z nenehno vajo samopremagovanja in učenja, z neumornim vzgojnim ponavljanjem se umska čuvstva, umski nagoni (navade) tako zgostijo, ojačijo in utrdijo, da v mnogočem nadomestijo prirojena čuvstva ali pa iih vsaj ukrote in pravilno usmerijo. Tudi človeško spoznavanje je dvojno, duševno in duhovno. Duša spoznava z naizoimo fantazijo subjektivnih utvar, nastajajočih iz telesnih čuvstev želja in nagonov, a duh z logiko nenazornih, pod-čutnih pojmov pod vodstvom zunanjih, objektivnih zaznav in predstav.
Čudovit odnošaj med tekočo materijo klrvi in duhom je odkrila moderna biokemija. S pofinjeno metodiko (načinom raziskovanja) ugotavlja neskončno male (infinitezimalne) količine in izpremembe v sestavi1 krvi. In tu se je pokazalo, da se izpreminja presnova celic im žlez pod vplivom živahnih zaznav in predstav, močnih čuvstev (afektov) im nagonov. Vsakemu duše duhovnemu položaju ustreza posebna sestava krvne materije, tako da bo v bodočnosti mogoče iz kemične analize krvi in drugih sokov določiti značaj in razpoloženje človeka.
Ako se mnogo tisočletij ponavljajo določene zaznave, predstave, misli in želje, dobi človeška kri prav posebno sestavo ali strukturo. Vse to izpričuje, kako mogočen, stvarilcn in vodilen je vpliv duha na živo materijo. Obenem pa tudi dokazuje, kako neznanstveno, naravnost nespametno je iskati bistvo človeškega plemena v krvi ali duši. Kakor v vsakem posameznem človeku, tako se osredotočuje tudi bistvo človeškega plemena v duha. O krvnem, duševnem plemenu smemo govoriti samo pri živalih, vsako človeško pleme je pa prvenstveno duhovno. Zato ho naloga bodoče vzgoje, da izpre-meni vsako duševno pleme v duhovno pleme, ki se ne 'bo več izživljalo v zablodah in utvarah sanjave fantazije, v slepih duševnih čuvstvih in nagonih krvoločnosti in nasilja, marveč v duhovnem spoznavanju ob spremstvu duhovnih ali umskih čuvstev in nagonov ljubezni in resnice.
Stanko Trček:	Olimpije
(Nadaljevanje)
Olimpija ni bilo mesto, ampak samo svetišče, kakršna so: n. pr. naša božja pota. Ime so bili prinesli Ahajci iz Tesalijc, svet je pa bil ta kraj že pred njimi. Od davne davnine so v gaju1 na steku obeh voda darovali bogovom, jih častili in sprejemali njih prerokbe. Morda so nastale tudi olimpije iz češčenja rajnkih, saj je ena najstarejših zgradb v altidi grob junaka Pelopsa (Schroder). Šele primeroma zelo pozno so začeli prirejati tu v zvezi z bogoslužjem tudi tekme v telesni spretnosti in zmogljivosti: v telovadbi. Kakor vse v življenju starih Grkov, sta tudi nastanek in zgodovina prvotne Olimpije zapredeni v zamotano mrežo bajk in pravljic, ki izvirajo iz mnogih rodov ljudstev, ki so tu živela. Resnice ne moremo več izluščiti iz tega; vemo le, da je sveti kraj silno star.
Starim Grkom je bil ustanovitelj olimpij pravljični junak Heraklcs. Pindaros pripoveduje o tem tole: »Takrat je vredni sin Zevsov zbral v Pizi
V »Sokolu« št. 2—3, stran 23, nadomesti v 19. in 20. vrsti prvega odstavka našega članka besede »... in pankration, ki je bil mešanica pestenja in rvanja« z besedama »... in pestenje«, tako da naj slove ves stavek takole: »Pisce meša dve popolnoma različni panogi: rvanjc, ki je bilo del peteroboja, in pestenje, ki ni bilo sestavina peteroboja«.
3 Textes Sportifs de 1’ Antiquite, str. 173; Pauzanij pripoveduje, da je v teh krajih toliko oljke, da si delajo iz suhega oljkovega listja postelje.
svojo vojsko in plen ter je zgradil božansko svetišče na čast svojemu očetu, velikanu velikanov. S plotom je zamejil altido na deviškem svetu, ravnico naokoli je namenil osvežujočemu praznovanju, počastil je reko Alfejos kakor dvanajst bogov’ in krstil grič Kronos z imenom, ki ga ima še dandanes. Pri tej prvi slavnosti so bile navzočne moire5 in tisti, ki edini izpričuje pravo resnico: Čas". Stopajoč naprej, je Čas zanesljivo učil, kako je Herakles daroval prvence iz vojnega plena in kako je ustanovil v prvi olim-piadi petletni praznik.7 Velika starost in svetost sta storili, da so postale Olimpije imenitnejše kakor vse druge svete »igre«. Gotovo je k temu pomoglo tudi to, da je bila pokrajina s svojim nizkim, poraslim gričevjem, ki je obkrožalo prijetno dolino, za grško deželo lepa. Mimo tega ni bilo daleč do morja, v zapadnem Peloponezu skoraj ni bilo bojev in za časa olimpij je bil po vsej deželi ves mesec popoln mir. »Zevsov praznik je spet tu. Preneha naj vsakršen prepir in utihne naj žvenket orožja. Po morju in po kopnem naj potujejo romarji mirno h gostoljubnemu pragu Zevsovega svetišča«, so oznanjevali po Grškem olimpijski sli.
Nič nam ne pokaže olimpij in njih veljave lepše, kakor tole Tukididovo poročilo o sporu med Špartanci in Elijci, na področju katerih je ležala Olimpija in ki so bili njeni upravitelji:
»Tisto poletje so se vršile olimpije, pri katerih je Arkadijec Androstenes prvič zmagal v pankrationu. Elijci so zabranili Lakcdemonccm, da bi prišli v svetišče, darovali in se udeležili slavnosti, ker niso bili plačali globe, ki so jim jo bili odmerili Elijci po olimpijskih določbah. Elijci so namreč trdili, da so prešli Lakedemonci že po začetku olimpijskega premirja z orožjem v trdnjavo Firkos in da so posadili posadko v Leprejo. Globa je znašala 2000 min,8 po 2 mini na moža, kakor je določal zakon.
Lakedemonci so odgovorili po poslancih, da so po krivem obsojeni, ker jim v času, ko so poslali svoje hoplite, olimpijsko premirje še ni bilo oznanjeno. Elijci so vztrajali pri tem, da se je premirje že začelo — v resnici jim je bilo, kot domačinom, prvim oznanjeno — in da so morali to nasilje trpeti, ker ga zaradi premirja niso pričakovali in niso bili nanj pripravljeni.
’ Dvanajst vrhovnih bogov, ki so bivali na Olimpu.
i Sojenice.
0 Bog.
7 Textes Sportifs de 1’ Antiquite, str. 71 (TSA).
8 Okoli 600.000 dinarjev.	(Se	nadaljuje)
Lojze Lubej:
Izvlnki na krogih
Izvinki so prvine, ki so uvrščene v vadbeno vrsto ves in njih izmen. Nauči se jih lahko vsakdo kaj kmalu, potrebno pa je, da ima v prstih dovolj moči. Četudi je izvinetk prav lahka vaja, ®e ga marsikateri sicer dober telovadec ogiba z različnimi izgovori, kakor: to ni zame, me preveč zabolc ramena itd. Vse to je dostikrat res, a je menda gliavni vzirok po večini ta, da se ti hratje boje neprijetnih občutkov, ki jih imajo, kadar delajo to vajo — nepravilno. To pa ne sme biti vzrok, da bi vadbo izvinkov zanemarjali, saj so lepi, pa tudi koristni. Zlasti ugodno delujejo na razvoj prsnega mišičevja in s tem tudi na rast prsnega koša. Pričeti je treba pač z najlažjo obliko, in sicer iz vese stojno, da privadiš na raztezanje sklepe in mišice, ki pri izvinikih največ trpe. Seveda se delajo izv-iniki v vesi stojno drugače kakor v visu, toda druge boš delal laže i:n pogumneje, če bodo prsne mišice in ramenski sklepi že navajeni na raztezanje, ki je pri izvinkih večje kakor po navadi. Da si ne pretegneš mišic, moraš paziti, da visita oba kroga v isti višini in da si v ramenih prožen in mehak.
Izvinek nazaj na mestu delamo največkrat iz visa vznosno (zadaj). V tem položaju napni telo tako, da ne pirožiš nog samo nazaj, ampak
predvsem navzgor. Novinec izvrši ta napon navadno s sunkom, ki mu omogoča, da razbremeni za hiip lahti teže telesa in poirabi to priliko, da potisne lahti narazen, jih zavrti v ramenih in obenem zasuče dlani (palce ven). Tak nanon telesa z izrazitim sunkom pa ni neogibno potreben, initi ni lep. Zato napni telo v visu vznosno rajši tako, da potisneš lahti nairazen z njih lastno močjo in se tako rekoč neopazno izvineš v vis spredaj. Na enak način naredi dober telovadec tudi izvinek i:z visa strmoglavo, no da bi prešel v vis vznosno. Seveda mora potem še močneje potisniti lahti in kroge narazen. Glava naj bo med vajo v podaljšku trupa, lahti pa morajo biti napete. Najpogostejša in včasih edina napaka je, da telovadec, ko napne telo, lahti pokrči in jih obdrži pokrčene vse dotlej, dokler mu jih telo s svojo težo ne napne, največkrat z brezobzirno šilo. Pomni torej: izvinek so dela zgodaj, to jo, visoko in na napetih lahteh. Izvinek mora biti že narejen, ko prehaja telo v predkoleb.
Izvinek nazaj v zagugu se dela na enak način. Napravimo ga .sicer laže in mehkeje kakor na mestu, toda dela naj ga samo telovadec, ki .zna dobro prvega. Paziti moraš pri tem le še na to, da ga narediš ob pravem casu. Prični ga delati v zagugu, tik preden pride telo v mrtvo' točko, in sicer tako, da si z naponom telesa povečaš gug, končati ga pa moraš (to sc pravi, biti v pravilnem visu spredaj) prav takrat, ko prehajaš v predgug. Ce ga narediš prej ali pozneje, dobi telo nepotreben in nenaraven koleb, če ga pa napraviš ob pravem času, mora telo kar zaplavati v predgug brez vsakega trzanja, torej ne smeš sklanjati telesa, ne predmožiti. Če pa hočeš napraviti izvinek v zagugu do visa vznosno, moraš pričeti z njlim bolj zgodaj.
V p r e d g u g u je treba začeti z izvinkom nazaj prej kakor v zagugu. Telo mora preiti po izvinku v vis prosto (togo telo v podaljšku, krogov) v trenutku, ko prehaja v prednjo mrtvo točko. Takšen izvinek lahko gladko vežeš z nauporom spredaj, če ga pa hočeš delati do visa vznosno, moraš pričeti z njim še bolj zgodaj.
Izvinek naprej na mestu sc dela z zakolebom ali pa s predko-lebom. Z zakolebom je navadnejši in lažji, delamo ga pa s sklonjenim ali pa s togim telesom. Kdaj delaj tega ali onega, je odvisno od prvine, s katero ga nameravaš vezati. Sklonjeno ga delaj iz visa vznosno. takole: mahni močno z nogami navzdol in glej, da pri tem ne ulekneš, pač pa moraš telo močno skloniti (dvigniti visoko med lahti le spodnji del trupa), kakor hitro je prešlo pod orodje oziroma za orodje. Trzaj, ki ga povzroči telo, ko omahne pod orodje, izkoristi za to, da potisneš napete lahti, ki so zaradi trzaja za trenutek razbremenjene, narazen in jih zasuče« v .ramenih i,n dlaneh (palci noter). Sklonjeno telo pa prenesi hkrati v vis vznosno.. Čim prej to storiš, tem laže spojiš naslednjo prvino. Glavo imej med vajo predklonjeno. Glede krčenja lahti velja isto, kar sem .povedal pri izvinku nazaj.
Izvinek naprej delamo lahko tudi s togim telesom. Iz visa strmoglavo omahne togo telo z vso težo pod orodje, po trzaju pa telesa ne skloni, temveč potisni z napetimi lahtmi kroge močno vsaksebi’, predkloni zelo glavo in prenesi hitro še vedno togo telo spet v vis strmoglavo. Za tak izvinek je potreben hiter in velik koleb.
S predkoleb om se dela ta izvinek samo sklonjeno. Kakor hitro omahne telb v predkoilebu pod orodje in začutiš trzaj, le malo prednoži in uporabi hkrati vsled trzaja nastalo razbremenitev lahti za to, da hitro potisneš kroge narazen in s krepkim predklonom glave zasučeš napete lahti v ramenih in dlaneh (palci noter). Najvažnejše pri tem izvinku je pa to, da takoj po trzaju, takrat ko potisneš kroge nairazen, telo močno skloniš in pritegneš spodnji del trupa čim hitreje med lahti v vis vznosno. Lahti ne smeš krčiti, to je, ne smeš se pritezati v zgibo, Iker bi skrčene lahti težko zasukal, če bi jih pa vendarle, bi ti jih teža telesa po izvinku spet napela na precej neprijeten način.
Izvinek naprej vgugu se dela z zakolebom navadno s .sklonjenim telesom, in sicer iz visa vznosno ali pa iz visa prosto. Pri zadnjem potrebuje skoraj vsak telovadec majhen predkoleb. Izvinek narediš prav tako kakor
na mestu, pazi samo, da ga ob pravem, času prične® in ob pravem času končaš. V zagugu kaikor tudi v predgugu prični z njlim malo prej, preden pirchaja telo v mrtvo točko, končaj ga pa v mrtvi točki.
I z v i n e k naprej s p r e d k o 1 e b o m v guga sc dela samo v predgugu, in sicer le sklonjeno. Tudi ta izvinek prični in končaj prav takrat, kakor izvinek z zakolebom.
Vselej, kadar vadiš prvine, pri katerih 'lahko telovadec, zlasti novinec, nepričakovano spusti orodje — med te prviine spadajo tudi izvinki — glej, da ne pozabiš na blazine in da obrneš vso svojo pozornost na telovadca in njega varovanje.
Napni noge!
V svesti si napak, ki se dogajajo pri telovadni vzgoji v naših telovadnicah, mora biti naš smoter, da jih izkušamo takoj iztrebiti, kakor hitro jih opazimo, in ne smemo čakati, da se ukoreninijo, ker jih je potem še veliko težje odpraviti.
Omejiti se hočem ob tej priliki samo na eno izmed najpogostejših napak, ki jo največkrat prezaposleni vodniki tako radi prezrejo, jo pa potem samo z največjim trudom odpravijo. Takšna napaka je: nepravilna drža nog pri vajah na orodju. Naj bo vaja še tako težka in lepa in drugače še tako dobro izvedena, vendar ni dobra, če nima telovadec ves čas lepo napetih nog, in sicer tako v kolenu kakor v stopalu.
Najbolje bi seveda bilo, ko bi se telovadci krčenja nog v kolenu in stopalu sploh ne naučili, saj vemo, da je človeka veliko laže obvarovati napake, kakor ga potem pozneje odvaditi že ukoreninjene napake. Zato je treba že novinca, kakor hitro stopi v telovadnico, na to napako opozoriti in ga tudi kesneje venomer nanjo opozarjati. Telovadec, ki krči noge v kolenu in stopalu, ne bo mOgel na nobenem orodju napredovati tako, kakor bi sicer lahko, posebno bo pa trpel pri vajah na opornih orodjih. Zatorej je treba že začetniku vzbuditi in vzgojiti čut za napete noge, da bo njegovo telo potlej samo od sebe natanko vedelo, kdaj sme pokrčiti noge in kdaj ne.
Napete noge so velikega pomena zlasti tedaj, kadar jemljemo koleb, kar najbolj občutimo na drogu. Če vzamemo na njem koleb s pokrčenimi nogami, bo tak koleb majhen in tudi prvine, ki jo bomo vezali, na primer naupor vzklopno, ne bomo mogli brezhibno napraviti. Mislim, da mi ni treba govoriti o tem, kako slab vtisk naredi na gledalca pri javni telovadbi ali pa na sodnika pri tekmi vaja, katere začetek je pokvarjen. Tega neugodnega vtiska ne more popolnoma popraviti niti to, če je potem vsa nadaljnja vaja vzorno izvedena, kar sc pa seveda le redkokdaj zgodi.
Ko že govorim o javni telovadbi, naj še omenim, da bi morali bratje in sestre^ ki nastopajo na orodju, posebno skrbno izbrati oziroma sestaviti svoje vaje. Zavedati bi sc tudi morali, da je za gledalca veliko lepše in prijetneje, če vidi na orodju za spoznanje lažjo in krajšo vajo, ki je dobro in brez posebnih težav narejena, kakor pa dolgo in težko vajo, pri kateri se telovadec — če sc mu sploh posreči, da jo do konca napravi — vidno popolnoma izčrpa.
Prav letošnje javne telovadbe so mi dale pobudo, da opozorim na to napako, ker menim, da smo dolžni sami kritično presojati naše delo in poizkušati, da takoj v kali zatremo vse napake, ki jih opazimo. Le tako se bomo izpopolnjevali in tudi polagoma dvignili naše javne telovadbe v vsakem pogledu na tisto stopnjo, ki jo želimo doseči.
Morda bi ne bilo napačno, ko bi uvedli po telovadnicah sempatja »teden napetih kolen«, »teden napetih stopal« itd. in bi z vsemi silami izkušali zatreti to napako. Tako bi se zgostila tisti teden vsa pozornost vodnikov in telovadcev na to napako, ki bi se potem prav gotovo v razmeroma kratkem času odpravila. Mimo tega bi pa bili taki »tedni« tudi za vodnike same velike koristi, ker bi se pri tem naučili gledati z bolj kritičnim očesom na takšne napake.
Nande Majnik:
Smuške pripravljalne vaje
Pogosto slišimo o smuških pripravljalnih vajah ali še irajši o »smuški gimnastiki«, kar je seveda eno .im' isto. Pod tem imenom razumemo po navadi pripravo telesa za smučanje z raznimi telovadnimi vajami. Če te vaje natančneje pogledamo, vidimo, da so večinoma proste vaje, in je izraz »smuška« nepotreben. Največkrat se ta »smuška gimnastika« tam neha, kjer bi se morala prav za pirav pričeti. Oglejmo si torej, kaj imenujemo mi sokoli smuške pripravljalne vajo.
Smuške pripravljalne vaje bi lahko ločili v dve skuipiini: v širšem pomenu so to vse vaje, s katerimi si kakorkoli pripravljamo telo za smučanje, v ožjem pa vaje, ki nas seznanjajo s smuško tehniko. Res je sicer, da prve za rednega telovadca na splošno niso potrebne, zakaj vse .to in še veliko več mu da redna telovadba v sokolski telovadnici. Saj priznavajo dandanes že športniki in znamenitejši smučarski tekmovalci, da je sokolska telovadba najboljša priprava za smučanje. Zakaj izurjeno in utrjeno telo, kakršno postane z redno telovadbo, bo z lahkoto zmoglo tudi vse napore smučanja. Vendar je tudi za rednega telovadca koristno, če na jesen s primernimi vajami svoje telo predela in usmeri tako, da bo na vse strani čim bolj ustrezalo naporom pri smučanju. Saj vemo, da delujejo pri različnih telovadnih panogah različne skupine mišic, iste mišice pa pri vsaki panogi drugače. Za smučanje moramo torej okrepiti zlasti telesne ustroje, ki pri smučanju največ delajo, to so izpred vsega sklepne kosti in mišice, ki jih moramo narediti čimbolj prožne in gibčne. S tem se obvarujemo nepotrebnih zlomov, izvinov in izpahov, ki so prav pri premalo utrjenih in prožnih smučarjih najbolj pogosti. Mimo tega si maramo utrditi tudi srce in pljuča do najvišje, zdravju neškodljive zmogljivosti.
Začetnik v smučanju, iki no telovadi redno in gre torej brez priprave na smučke, bo zamudil dneve in dnove, preden bo premagal samo težo telesa v smuškem gibanju. Marsikomu vzame to vesellje do smučanja sploh. Kdor hoče čimbolj zmanjšati in skrajšati začetniške neugodnosti smučanja, ki se pojavijo tudi še kesneje pri vsakem smučarju na začetku smučarske dobe v večji ali manjši meri, bo vse leto redno zahajal' v telovadnico in si tako prihranil pozimi veliko časa, ki' ga bo lahko s pridom uporabil za vadbo raznih smuških prvin. Razen tega mu pa ne bo treba morda v najlepših snežnih prilikah ostati doma ali v koči zaradi izpahnjenih sklepov, pretegnjenih miišic ali pa zaradi splošne preutrujenosti.
Zato se bo vsak pameten smučar pripravil za zimo s primernimi vajami, in sicer so to vaje za splošno utrditev in okrepitev telesa ter vaje za spretnost, gibčnost in prisebnost. Prve in druge delamo sicer vse leto v telovadnici pri redni telovadbi, vendar bi bilo treba jeseni skupne vaje prilagoditi potrebam smučanja in se ozirati pri izbiri teh vaj1 zlasti na mišice in sklepe, ki pri smučanju največ trpe, kar bi naredilo skupne vaje samo še ‘bolj raznolične, vodnikom bi pa dalo nove tvarine in novih misli za sestavo takšnih vaj. Vaje za spretnost, gibčnost in prisebnost so razni teki (preteki, podteki), skoki, borilne vaje, vaje v ravnovesju, igre in raznoterosti.
Vse te vaje morajo obsegati:
a) Vaje zgornjih okončin, to :so gibi za utrditev in usposobi j en j c rok in prsnega koša.
b) Vaje za bočne in trebušne mišice. Te so posebno potrebne, ker niso te mišice pri nobeni drugi telovadni panogi tako prizadete kakor prav pri smučanju in so navadno zelo zanemarjene.
c) Vaje za mišičevje nog im nožnih sklepov.
č) Vaje za srce in pljuča. To so zlasti vaje naštete pod a), b) in c), ki jih vadimo tako, da pazimo posebno na pravilno dihanje in trajanje vaj. Pri redni telovadbi vadimo posamezno vajo ‘le nekolikokrat, če je nova, dokler se je ne naučimo, nikdar pa ne delamo vaje talko dolgo, da bi postala vadba avtomatična. Pri smuških pripravljalnih vajah je pa to drugače. Vsa-
ko vajo moramo ponavljati tako doljgo, dokler ne postane nje izvajanje popolnoma avtomatično, da nas duševno čim manj zaposli in kolikor mogoče m»lb utrudi.
Šele ko tako ustroj telesa (konstitucija) primerno utrdimo in ga zadostno pripravimo (kondicija) za smučanje, lahko začnemo s smuškimi pripravljalnimi vajami v ožjem pomenu besede. Vse do sem ni potrebno, da bi bila ta priprava ravno »smuška«, ampak je lahko kakršnakoli. Največkrat je pa smučarjem začetnikom prav ta priprava najbolj potrebna, in najboljši »tečaj za smuško gimnastiko« jim bo redna sokolska telovadba. Šele po takšni pripravi smemo začeti s smuškimi pripravljalnimi vajami v ožjem pomenu, ki razčlenjujejo posamezne smuške prvine in nas s postopnim dodajanjem seznanjajo z dejansko uporabo (tehniko) smučanja.
Zaradi ugovora____________________
Glasilo Nemške telovadne zveze »Deutsche Turnzeitung« prinaša v letošnji 22. številki pod tem naslovom članek, ki ga priobčujemo v bistvenih delih, ker bi ga čisto lahko obrnili tudi na naše razmere.
»Aktivni«, list za proste panoge, priobčuje članek o športu. Med drugim pravi člankar, da je šport ugovor mladine zoper »telovadbo« (na orodju in proste vaje). Na to trditev odgovarja »Deutsche Turnzeitung«:
Danes ta dan nimamo ne »športa«, ne »telovadbe« v nekdanjem pomenu, ampak tretjo obliko, ki je združitev obeh.
Spiess je oblikoval vaje za množico, s čimer je dosegel strumno, skoraj vojaško telovadbo v šoli in v društvih. Iz odpora zoper to smer je nastala »telovadna vrsta«, ki je bila vsota posameznikov, razvrščenih po sposobnosti, in ki je zrahljala spiessovsko skupnost. To sc je nadaljevalo v »športu«, ki mu je bila celo vrsta odveč in ki je naposled videl samo še posameznika in njegovo storitev.
Vodniki Športa so spoznali nevarnost nadaljnjega zrahljanja in so se trudili, da bi dokazali, da je storitev moštva vrhovna vrednota. Vzlie temu je bilo veliko moštev le vrsta posameznikov, ne enota. Posameznika iz moštva včasih niti ni skrbelo, kakšna bo storitev moštva, temveč samo, kaj bo storil sam. Športni borec posameznik je končni plod velikega, skozi eno stoletje vršečega se rahljanja telovadbe in po sodbi ljudi vrhunska vrednota v razvoju telovadbe. Narod iz takih športnih borcev posameznikov bi moral biti potemtakem najboljši izmed vseh narodov. Čudno pa je, da so v Evropi narodi, ki ne črpajo svoje moči iz športnega življenja posameznikov, marveč iz telovadbe množic. Švicarji so nemško občestveno telovadbo spravili s svojo telovadbo v oddelkih na stopnjo, ki je športnik sploh ne vzdrži. Ali so mar Švicarji nepopolno razvit narod? In kaj pomeni danski šport ob strumni Nicls Bukhovi telesni vzgoji ljudstva? Kaj pomeni občestveno delo sokolov za Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo?
Povsod, kjer zveže ljudi sila ali kjer se lotijo ljudje skupnega dela, nastanejo zveze mož v čvrsti občestveni obliki.
Dandanes takole vrednotijo: »telovadba« ni bila primerna za mladino, zato si je le-ta poiskala novo obliko. Toda vidimo, da sc vzgojna občestvena oblika telovadbe ni le vzdržala v bistvenih delih Evrope, ampak da se iznova uvaja v Nemčiji. Ali naj morda iz tega sklepamo, da je »š p o r t« neprimeren za vzgojo nemškega ljudstva? Nikakor ne, priznavamo, kar je dobrega v njem.
Navzlic temu priznanju ugotavljamo, da »šport« ni primeren kot občestvena oblika za vzgojo množic in da bo vedno nasprotje vzgojnih oblik moških zvez in s tem »telovadbe«.
Če naj bo odlika »športa« ta, da je nastal iz nasprotovanja proti »telovadbi«, potem je prednost »telovadcev« ta, da so skozi desetletja ugovarjali temu »športu«, zakaj telovadci 1. niso smatrali športnih vaj zaradi njih navidezne igravosti za dovolj vzgojne, 2. so videli v opustitvi vsestranske izurjenosti in v specializaciji hiranje svojega vzora, 3. so videli v naglašenem gojenju posameznika propast skupnosti in občestva moštva in vrste in 4. so bili zoper dražeče hlastanje po prazni slavi, g rp
Objave
I. Župni plavalni tečaj za člane in članice.
Po delovnem razporedu za 'leto 1936. je bil od 23. do 28. marea t. 1. 11. župni plavalni tečaj za elane in članice v zimskem kopališču S. K. Ilirije.
Iz društva:
prijavljenih	tečaj dovršilo
članov	članic	članov članic
1111 1111
1	—	1 —
2	111
1 —
Cerkniea Domžale Kamnik Kočevje Ribnica
Ljubljanski Sokol	4	—
Sokol 1 - Tabor	2	2	2	4
Ljubljana II	11	—	—
Ljubljana-šiška	2	2	2	2
Unec-Rakek	1	—	1	—
Vrhnika	1111
Skupaj:
17
9	11
10
Iz društva:	sprejetih		tečaj dovršilo	
	članov	članic	članov	članic
Borovnica	—	1			1
Kamnik	—	1	—	1
Ljubljanski Sokol	—	9	—	3
Sokol I - Tabor	6	9	6	7
Ljubljana 11	3	3	2	2
Ljubljana 111	1	2	—	1
Zgornja šiška	3	2	1	2
Moste	—	1	—	—
Stepanja vas	1	1	—	1
Polje	1	2	1	1
Ribnica	2	1	2	1
Sodražica	—	1			1
Šmartno	—	1	__	1
Vrhnika	1	2	1	1
Tečaj je trajal vsak dan od 9. do 12. ure (razni načini plavanja), od 15. do 16. ure (skoki v vodo) in od 17. do 18. ure (teoretična predavanja). Vsega je bilo v tečaju 49 ur vadbe in 7 ur teorije. Tečaj je vodil poročevalec odseka za plavanje, predavali so pa razen njega še bratje Bo-gomir Longyka, Branko Ziherl, Marijan Skrbinšek, Miloš Skrbinšek in dr. Fran Minar. Predelalo se je plavanje začetnikov, igre v vodi, reševanje utopljenca, plavanje prsno, crawl prsno, plavanje vznak in crawl vznak, skoki v vodo, odskoki z nastopnega mesta, obrati, predaje. V tečaju so se izvršile tekme v plavanju in v skokih, pri čemer so tečajniki sodelovali kot sodniki. Kolikor sc tiče predelane snovi in zanimanja tečajnikov v tečaju samem, je tečaj popolnoma dosegel svoj namen. Ali pa bodo tečajniki izvršili glavno nalogo, prevzeto v tečaju, da bodo skrbeli za razvoj plavanja v svojih društvih, bo pokazala bodočnost.
Fr. L.
I. župni tečaj za igre.
Ta tečaj je bil na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola od 29. julija do 1. avgusta t. 1. in je imel namen vzbuditi v edi-nicah večje zanimanje za že vdomačeno odbojko in vdomačiti novi igri: hazeno in koškanje.
Udeležbo v tem tečaju kaže tale razpredelnica:
Skupaj:	18	36	13	23
Tečaj je bil vsak dan od 7. do 11. in od 16. do 18. ure. Od 11. ure dalje so imeli tečajniki neobvezno kopanje po znižani ceni v kopališču S. K. Ilirije. Tečajniki so bili razdeljeni v tri skupine. V posameznih skupinah so poučevali odbojko br. Lon-gyka in s. Vazzazova, koškanje br. Keber in Prohazka, hazeno br. Lubej in s. Koma-čeva. Razen teh iger je pa poučeval br. Zoran Polič tudi ostale igre z žogo in brez nje. Vodstvo je sprejelo v tečaj to pot tudi izredne tečajnike in tečajnice in jim zaradi službe dovolilo obiskovati tečaj le popoldne. Dalje so nekatera društva poslala v tečaj brate in sestre, ki doslej vobče niso gojili igre z žogo. Zaradi teh nedostatkov tečaj ni uspel tako, kakor bi bil uspel, ako bi bil urejen internatsko in ako bi bila društva priglašence bolje izbirala. Ena sestra je bila zaradi neredno-sti in neresnosti iz tečaja izključena. Kako je tečaj uspel, bo pokazala letošnja župna tekma v teh igrah.
II. župne
Te tekme so v kopališču S. K. trajale od 8. do kolskega reda in društvih, se vidi delnice:
Društvo:
Cerknica
Kočevje
Odnos:
plavalne tekme.
bile dne 9. avgusta t. 1. Ilirije v Ljubljani in so pol 11. ure. Koliko so-zavesti je v posameznih najlepše iz tele razpre-
prijavilo tekmovalcev članov članic m. nar. ž. nar. 1	1	—	—
2	—	3	—
i
3	—
župne
tekmovalo članov članic ni. nar. ž. nar.
Cerknica	—	1	—	—
Kočevje	1	—	—	—
Ljubljanski Sokol	3	1	8	3
Sokol 1 - Tabor	8	—	4	4
Ljubljana II	1	—	1	—
Moste	1			_	—
Ribnica	1					—
Vrhnika	—			—		
Skupaj:	15	2	13	7
Kaj nam kažejo te številke? Prvič, da je bilo v župnem plavalnem tečaju 11 bratov in 10 sester, izmed katerih so na tekmi sodelovali le 4 bratje in 1 sestra, vsem 16 ostalim bratom in sestram se pa ni zdelo potrebno, da bi se bili tekme udeležili vsaj kot — gledalci. Ali žrtvuje župa denar za strokovne tečaje in se župni strokovni odbor trudi s prirejanjem teh tečajev zato, da nekaj brezposelnih ali dopusta željnih bratov in sester pride na lahek način v Ljubljano?
Drugič, da je bilo za te tekme prijavljenih 93 tekmovalcev in tekmovalk, tekmovala je pa komaj dobra tretjina. Iz tega lahko sklepamo, da so se tekmovalci prijavili brez vsake resnosti, ali pa še huje, da so vodniki oddelkov ter načelniki in načelnice prijavili tekmovalce brez njihove vednosti. Primerilo se je pa tudi, da so hoteli tekmovati neprijavljeni tekmovalci, kar jim je vodstvo tekme seveda zabrani-
plavalne tekme	Slikal:	Miran	Ribnikar
Pri tekmi smo pogrešali tekmovalce nekaterih močnih društev, kakor Ljubljane-Siške, Kamnika in Litije, ki imajo gotovo prav dobre plavalce. Tekma se je izvršila ob prav lepem vremenu v splošno zadovoljstvo vseh tekmovalcev. Opazili smo dober napredek v doseženih časih, pa tudi v načinu plavanja. Ne smemo pa prezreti dejstva, da se izraziti plavalci in plavalke, ki so hkrati tudi člani raznih športnih plavalnih odsekov, tekem iz neznanih vzrokov niso udeležili. To vprašanje bo treba takoj in popolnoma razčistiti. Uspehi tekmovanja so tile:
L	Ljubljanski Sokol	139	točk
II.	Sokol 1 - Tabor	76	„
111.	Ribnica	21	„
4.	Cerknica	6	„
5.	Ljubljana II	5	„
6.	Kočevje	1	„
7.	Moste	0	„
Člani.
100 m poljubno
(prijavljenih 11, tekmovalo 8, odstopil 1):
I.	Sega Bojan, Ljubljanski Sokol, 1.24,7
II.	Šega Leopold, „	„	1.29,1
III.	Divjak	Danilo, Ribnica	1.31,1
4.	Počkar	.lože, Ljubljana II	1.31,6
5. Komac Branko, Sokol 1-Tabor 1.32,3
6.	Kosec	Miloš, Sokol I-Tabor	1.34
7.	Mohar	Ferdinand, Moste	1.45
8. Czurda Hugon, Sokol I-Tabor 1.51,5
lo.	Tako je prišlo iz nekega društva v ljubljanski okolici 6 naraščajnikov in iz nekega ljubljanskega društva celo načelnica, ki je trdila, da je prijavljena, kar pa ni bilo res. Prijavljenih ni bilo na tekmo, neprijavljeni so pa hoteli tekmovati, kar je prizadelo vodstvu veliko dela in stroškov, ker je verjelo prijavam. Dobra, toda draga izkušnja, ki se ne sme nikdar več ponoviti.
Prenos:
Ljubljanski Sokol Sokol I - Tabor Ljubljana II Moste Ribnica Vrhnika
Skupaj:
200 m prsno
(prijavljenih 8, tekmovalo	6,	odstopil 1):
I.	Divjak Danilo, Ribnica	3.40
II. Stermecki Evgen, Sokol I - Tabor 3.42 III. Klemenčič Lojze, Sokol I-Tabor 3.55,4
4. Križnar Niko, Ljubljanski Sokol 4.03
5. Jordan Vilko, Sokol I-Tabor 4.06,6
6. Smole Franjo, Kočevje	4.48
50 m vznak
(prijavljenih 7, tekmovalo 2):
I.	Divjak Danilo, Ribnica	45,8
II. Levart Arnold, Sokol I-Tabor 1.21,4
Članice.
50 m poljubno
(prijavljeni 2, tekmovala 1):
I.	Turšič Stana, Cerknica	58,4
50 m prsno
(prijavljenih 5, tekmovali 2):
L Babinek Marija, Ljubljanski	Sokol	48,4
II. Turšič Stana, Cerknica	58,6
Moški naraščaj.
50 m poljubno
(prijavljenih 20, tekmovalo 10):
I.	Pestotnik Pavel, Sokol I - Tabor 32,4 II. Janovsky Vladimir, Ljubi j. Sokol 33,2 III. Herzog Janez, Ljubljanski Sokol 34,1
4. Gaberščik Milan, Ljublj. Sokol 36,4
5. Počkar Gregor, Ljubljana II 38
6. Wallant Robert, Ljublj. Sokol 38,2
7. Ahčin Branko, Ljubljanski Sokol 40
8. Jager Boris, Sokol I-Tabor	40,4
9. Pučko Fran, Ljubljanski Sokol 43,2
10. Česnik Pavel, Ljubljanski Sokol 44,9
100 m prsno
(prijavljenih 19, tekmovali 4):
I.	Pirih Miro, Ljubljanski Sokol 1.42
11. Smodiš Janko, Sokol I-Tabor 1.54,2 III. Žargaj Miro, Sokol I-Tabor 1.54,3
4.	Česnik Pavel, Ljubljanski Sokol 1.54,6
50 m vznak
(prijavljenih 7, tekmovali 3):
L Pučko Fran, Ljubljanski Sokol 46,4
II.	Pestotnik Pavel, Sokol I-Tabor 51,9
III.	Pešl Rado, Ljubljanski Sokol 1.04,4
Ženski naraščaj.
50 m poljubno
(prijavljena 1, tekmovala 1):
I.	Rogelj Dragica, Ljubljanski Sokol 53,1
50 m prsno
(prijavljenih 15, tekmovalo 7):
I.	Rogelj Dragica, Ljublj. Sokol 49,2
II.	Kovačič Elica, Sokol I-Tabor 53,1
III.	Deržaj Zdenka, Sokol I-Tabor 53,6
4. Božič Jelka, Sokol I - Tabor	57,1
5. Dobrila Petra, Sokol I - Tabor 59,4
6. Keržan Boža, Ljubljanski Sokol 1.00,8
7. Adamič Milena, Ljublj. Sokol 1.03,8
50 m vznak
(prijavljeni 2, tekmovali 2):
I.	Rogelj Dragica, Ljubljanski Sokol 56,4
II.	Deržaj Zdenka, Sokol I - Tabor 59,8
Izmensko plavanje.
Člani
na 50 X 50 X 100 X 50 m poljubno
(prijavljene 3 vrste, tekmovali 2):
1.	Ljubljanski Sokol	3.16,5
II.	Sokol I-Tabor	3.26,2.
Moški naraščaj na 4 X 50 m poljubno
(prijavljene 3 vrste, tekmovali 2):
L Ljubljanski Sokol	2.26,8
II.	Sokol I-Tabor	2.53,5
Skoki.
Člani
(Prijavljenih 8, tekmovali 3):
I.	Šega Bojan, Ljublj. Sokol 42,5 točke
II.	Kržan Ivan, Ljublj. Sokol 40,11 „
III.	Klemenčič L., Sok. I-Tabor 34,98 „
Moški naraščaj
(prijavljenih 8, tekmoval 1):
I.	Janovsky Vlad., L j. Sokol	37,11 točke
Zenski naraščaj
(prijavljeni 2, tekmovali 2):
I.	Keržan Boža, Ljublj. Sokol 24,75 točke
II.	Adamič M., Ljublj. Sokol 23,72
Fr. L.
I.	medžupne plavalne tekme.
Po sklepu načelništev žup dravske banovine so bile dne 15. in 16. avgusta v Rogaški Slatini medžupne tekme v plavanju, skokih in v vodnem polu. Na te tekme je poslala župa Ljubljana 20 tekmovalcev in tekmovalk, župa Celje 24, župa Novo mesto 17 in župa Maribor 4, vse skupaj torej 65 tekmovalcev in tekmovalk. Župa Kranj se tekem žal ni udeležila, vkljub temu, da že nekaj let prireja prav dobro obiskane župne plavalne tekme.
Tekme so imele v prvi vrsti propaganden namen in je zato razpis podpiral župe z večjim številom tekmovalcev. Prvo mesto je štelo 6 točk, drugo 5 itd., skoki so šteli dvojno. Zato so tudi zavzele posamezna mesta župe po številu tekmovalcev. Župa Celje je dosegla prvo mesto s 158 točkami (4 prva, 8 drugih in 6 tretjih mest), župa Ljubljana drugo mesto s 122 točkami
{5 prvih, 7 drugih in 5 tretjih mest), župa Novo mesto tretje mesto s 120 točkami (11 prvih, 2 drugi in 4 tretja mesta) in župa Maribor s 13 točkami četrto mesto (0 prvih, 1 drugo in 2 tretji mesti).
Uspehi tekmovanja so tile (od četrtega mesta dalje navajamo samo tekmovalce in tekmovalke iz naše župe):
Člani.
99 m poljubno
(9 tekmovalcev):
I. Čuček Slavko, Novo mesto
II. Mikuletič Branko, Celje
III.	Žužič Savo, Celje
5.	Šega Bojan, Ljubljana
7. Divjak Danilo, Ljubljana
8. Šega Leopold, Ljubljana
9. Kosec Miloš, Ljubljana
198 m prsno
(8 tekmovalcev);
L Kisel Franc, Novo mesto
II.	Divjak Danilo, Ljubljana
III.	Mikuletič Branko, Celje
5. Stermecki Evgen, Ljubljana
6. Klemenčič Lojze, Ljubljana
66 m vznak
(7 tekmovalcev):
I.	Mikuletič Branko. Cclie
II.	Divjak Danilo, Ljubljana
III.	Čuček Slavko, Novo mesto
Članice.
66 m poljubno
(3 tekmovalke):
I.	Pavlin Sonja, Novo mesto
II.	Babinek Marija, Ljubljana
III.	Škerlj Anica, Novo mesto
66 m prsno
(5 tekmovalk):
L Babinek Marija, Ljubljana
II.	Pavlin Sonja, Novo mesto
III.	Not Tončka, Novo mesto
33 m vznak
(1 tekmovalka):
I.	Not Tončka, Novo mesto
Moški naraščaj. 66 m poljubno
(17 tekmovalcev):
I.	Ferlež Saša, Celje
II.	Kostanjevec Zvonko, Maribor
III.	Herzog Janez, Ljubljana
4. Pestotnik Pavel, Ljubljana
5. Janovsky Vladimir, Ljubljana
1.14
1.15 1.18 1.21,2 1.23,4
1.34.3
1.34.4
3.21
3.27,2
3.30
3.39
3.43
56.2
1.02.3
1.04.3
1.05
1.10,4
1.21
1.06
1.06,3
1,08
34,3
45.1 49 49
49.2
49.3
8. Gaberščik Tone, Ljubljana	53,3
9. Počkar Gregor, Ljubljana	53,4
99 m prsno
(10 tekmovalcev):
I. Pirih Miro, Ljubljana	1.37,3
II. Božič Stanko, Celje	1.38
III.	Kafol Karol, Maribor	1,39.3
8. Smodiš Janko, Ljubljana	1.45,2
9. Česnik Pavel, Ljubljana	1.46,1
33 m vznak
(9 tekmovalcev):
L Pučko Fran, Ljubljana	27,1
II.	Ferlež Saša, Celje	27,3
III.	Pestotnik Pavel, Ljubljana	27,4
Ženski naraščaj.
33 m poljubno
(5 tekmovalk):
I. Ccrgol Zdenka, Celje	28
II.	Mikuletič Sonja, Celje	28,1
III.	Koprivnik Jera, Celje	28,2
66 m prsno
(9 tekmovalk):
I. Martin Anda, Novo mesto	1.04,1
II.	Midofer Luda, Novo mesto	1.04,1
III.	Jerelc Tilka, Ljubljana	1.04,3
4. Rogelj Draga, Ljubljana	1.06
9.	Božič Jelka, Ljubljana	1.24,2
33 m vznak
(6 tekmovalk):
I. Midofer Luda, Novo mesto	31,1
II.	Rogelj Draga, Ljubljana	32,4
III.	Martin Anda, Novo mesto	33,3
Izmensko plavanje.
Člani
na 33 X 66 X 99 X 33 m poljubno
(4 vrste):
I. Novo mesto	2.45
II.	Celje	2.45,4
III.	Ljubljana	2.52,1
Članice na 33 X 33 X 33 m mešano (2 vrsti);
I.	Novo mesto	1.39,3
II.	Celje	1.46,3
Moški naraščaj na 33 X 66 X 66 X 33 m poljubno
(5 vrst:)
I.	Ljubljana —	prva	vrsta	2.23,2
II.	Celje	2.26,1
III.	Maribor	2.28,2
5. Ljubljana —	druga	vrsta	2.55,1
Ženski naraščaj na 33 X 33 X 33 m mešano
(3 vrste):
I. Novo mesto	1.30,4
II. Ljubljana	1.41,1
III.	Celje	1.41,1
Skoki.
Člani (7 tekmovalcev):
I.	Kržan Ivan,	Ljubljana	42,05	točke
II.	Šega Bojan,	Ljubljana	39,51	„
III.	Klemenčič Lojze, Ljubljana 33,65	„
Članice
(1 tekmovalka):
I.	Forte Marica, Celje
15,52 točke
sliko. Začetek je storjen, odslej mora ostati takšna tekma na vsakoletnem delovnem razporedu. Za zdaj prednjačita v plavanju župi Novo mesto in Celje, ker sta sc bolj resno pripravili, ker imata ugodnejše vode in ker jima plavalci ne uhajajo v šport. Naša župa se bo morala prav potruditi, če bo hotela drugo leto ohraniti letos dose-
ženo mesto.
Fr. L.
Moški naraščaj
(4 tekmovalci):
I. Stepišnik Roman, N. mesto 34,83 točke
II. Janovsky Vlado, Ljubljana 32,80	„
III.	Ferlež Saša, Celje	29,91	„
Ženski naraščaj
(3 tekmovalke):
I. Martin Anda, Novo mesto 26,77 točke
II. Zorko Majda, Celje	23,30	„
111.	Cergol Zdenka, Celje	21,20	„
Prireditev je oba dneva obiskalo številno zdraviliško občinstvo. Ravnateljstvo zdravilišča je za vse udeležence tekme oskrbelo udobna prenočišča in dalo v brezplačno uporabo kopališke naprave, vodstvo tekme je pa poskrbelo za ceneno prehrano. Tako so bili tudi tekmovalci prav zadovoljni, kar se je pokazalo zlasti pri vzorni strogorednosti v kopališču in v prcnočiščin.
Prvi pregled plavalne sposobnosti v slovenskih župah je pokazal razveseljivo
Po delovnem razporedu za leto 1936. razpisujemo
župno tekmo v igrah za članstvo in naraščaj.
Tekma bo dne 4. oktobra ob 9. uri na telovadišču Ljubljanskega Sokola.
Člani in naraščajniki tekmujejo v odbojki in hazeni, članice in naraščajnice pa v odbojki in koškanju. Vsak tekmovalec (tekmovalka) bo moral pred tekmo v igrah nastopiti v prosti vaji, ki bo izžrebana izmed vaj, določenih za letošnji pokrajinski zlet v Subotici, in doseči najmanj 75%, sicer ne bo smel tekmovati v igrah.
Ocenjevalo se bo po točkah. Vsako društvo bo tekmovalo z vsemi društvi v isti igri in v istem oddelku. Ker je to prva tekma v novih igrah (v hazeni in koškanju), ni pred župno tekmo nobenih izločilnih tekem.
Prijave, ki morajo obsegati podrobno navedbo igre in oddelka po tekmovalnem redu za igre (glej II. snopič vaditeljske knjižnice Jugoslovanske sokolske matice: »Odbojka, hazena, koškanje«) morajo biti pri župnem načelništvu najkesneje do dne 20. septembra. Vrste, ki bodo prijavljene po tem roku ali pa sploh ne, ne bodo smele tekmovati. Tekma bo ob vsakem
vremenu.	.	v	, ...
Župno načelnistvo.
Književnost
A. Pechlat: »Tyršuv tčlocvik«.
»Pogostoma se govori in piše o Tyr-ševem vadbenem sestavu. Nekateri ga povišujejo, drugi ga zametujejo. Motovilijo iz skrajnosti v skrajnost. Vzrok je v tem, da ni bilo doslej Tyrševo telovadno delo še nikjer v popolnosti popisano, marveč je bilo omejeno zgolj na sestav.«
Tako začenja dr. Avguštin Pechlat svoje pomembno delo, ki mu je namen bra-
niti sokolsko telovadbo pred krivičnimi napadi. »Tyršuv tčlocvik«* (Tyrševa telovadba) je preprosti naslov knjige, ki ni le ena najtehtnejših, ampak tudi najpotrebnejših v našem strokovnem slovstvu.
* »Tyršuv tčlocvik«, dr. A. Pechlat, XIII. in XVII. snopič zbirke »Tyršuv sbor-nik«. Praga, 1932 in 1936. Založba »Česko-slovenske obee sokolske. Strani 79 in 112. Cena obeh snopičev 22-50 kč.
Pisec kaže delo našega začetnika v popolnosti, ga osvetljuje z vseh strani in kritično primerja z drugimi sestavi in postopki, ki veljajo dandanes v telovadnem svetu.
V I. poglavju govori o smotru, temelju in sredstvih sokolske telovadbe. Tyršu je bila vzor starogrška telovadba; ne sama na sebi, ampak njeni cilji: zdravje, moč, okretnost, vztrajnost in lepota. Iz Tyrše-vih spisov in zapiskov neovrgljivo dokazuje, da je Tyrš nenehoma stremel za temi eilji in storil vse, da bi jih sokolska društva tudi zares dosegla. Iz teh eiljev pa izhaja, da je sokolska telovadba vsestranska (»Premišljena telovadba je skladna vzgoja in oblikovanje telesa, ki enako skrbi za v s e dele telesa in za vse njegove zmožnosti.« Tyrš.) To pomeni, da se morajo z njo skladno in enakomerno razviti okostje, mišice, živei ter notranji ustroji in vsa njih opravila. Sokolska telovadba naj deluje lepotno. Ona zahteva lepoto giba in lepoto telesa. Telovadba naj deluje na dušo. Telo in duša sta Tyršu le dve plati iste biti (»Obe plati človeka, vnanja in notranja, sta tesno zvezani, ne moremo ju ločiti«, pravi), zato naj telesna opravila delujejo tudi na dušo (bistrijo naj razum, boljšajo spomin in pravilnost preudarka, spretnost, pripravljenost, prisebnost, pogum, samozavest, voljo, dejavnost). Vadba naj boljša nrav posameznika in ljudstva. Posameznik naj se pouči o dolžnostih do samega sebe (da sc vzdrži in si pomnoži svoje zdravje) in o dolžnostih do družbe (»Kar si z vadbo pridobil, si z nravnostjo in vzdržnostjo ohrani!« Tyrš). Telovadba mora biti dostopna vsakomur ncgledc na spol, starost in družabni položaj, mora biti v pravem pomenu ljudska.
Sredstvo za dosego teh eiljev so telesne vaje. Izberi izmed njih tiste, ki so za tvoje namene primerne. Izbira je pa tem lažja in smotrnejša, kolikor več vaj poznaš, zato zahteva Tyrš, da naj pozna vaditelj vse vaje, jemlje naj pa samo tiste, ki so primerne, »linostranska atletika, ki goji le eno panogo z edinim smotrom, da bi pridobil tekmovalec kakršnokoli nagrado pri slavnostnih javnih tekmah, spada zgodovinsko že k u p a d k u grške telovadbe,« pravi Tyrš.
Od temeljev prehaja br. Pechlat k Tyrševemu vadbenemu sestavu, k njega osnovi in zgradbi, zatem k izrazoslovju in k sokolskemu izrazju, v obširnem IV. poglavju se pa izčrpno bavi z vadbenim in
vzgojnim postopkom. Tyrš je zahteval, da z učenjem (vaj) vzgajamo, ker se v praksi učenje ne more ločiti od vzgoje. Vsestranost zahteva tudi vsestranskih sredstev, raznega orodja. Tyrš ve, da orodje deluje bolj na lahti in na trup kakor na noge, zato zahteva, da je treba odmeriti vajam za noge dobršen del časa, če hočemo skladen razvoj. Ve, da vsaka vaja deluje bolj ali manj na vse telo, in opozarja, naj ne bo nobene ure brez teka, te izvrstne vaje za pljuča in krvni obtok. Zahteve lepe telovadbe so primernost, jasnost in očitnost, raz-nost, razčlenjenost in enotnost, somernost in lahkota izvedbe. Obzirnost in bratstvo pri skupni telovadbi sta pomočka za nravno in družabno vzgojo, redno prihajanje in krepko delo pa pomoček za razvoj dušnih lastnosti, za razvoj značaja. Zategadelj je Tyršev vadbeni postopek vsestranski, deluje s ponavljanjem vaj, popolnoma izkoristi vadbeno tvarino in izbira vaje, ki so primerne glede na spol, starost in zmožnost. Zato je napredek hiter, zlasti ker pazimo tudi na različnost in prijetnost.
Pechlat razlaga nato vadbeni načrt in njega uporabo, postopek pri učenju posameznih vaj ter naloge vaditelja pri učenju in njegovo osebnost.
V petem poglavju se bavi z vadbeno prakso po Tyršu: z njegovim stališčem do telovadbe otroka in žene, ki je v bistvu čisto sodobno, z razvrstitvijo telovadcev po izurjenosti, z vaditeljstvom in podobnim.
Kakor vidimo, je pisec v prvem snopiču razložil vse Tyrševo delo, vendar ne z golimi trditvami, ampak je te svoje trditve podprl tudi z njegovimi izreki. Pechlat je s tem izpodbil pogostni ugovor zoper sokolsko delo, češ, saj to ni Tyrševo, Tyrš ni tako mislil, to ste prevzeli sokoli kdove odkod in kdove od koga, potem se pa šče-peritc s tem.
V drugem snopiču, ki je izšel šele letos, obravnava Pechlat dandanašnje stališče telovadnih vzgojiteljev in ga primerja s Tyrševim.
Bavi se s smotri in sredstvi telovadbe, kakršne jih zahteva dandanes znanost; vsestranost, lepota, učinek na dušo, družabnost, nravnost in občestvenost, to je telovadba za slehernega človeka. Sredstva za dosego teh smotrov so telesne vaje; med njimi so vaje na orodju na prvi stopnji.
Zatem vzporeja pisec dandanašnje znanstvene zahteve do sestava in sestav-
nosti, do izrazoslovja in izrazja samega ter do vadbenega in vzgojnega postopka v teoriji in praksi.
Nato prehaja na del, zaradi katerega je ta knjiga nastala: na vzporejanje in primerjanje Tyrševega dela in na zahteve dandanašnje znanosti. Pechlat je dokazal, da so cilji Tyrševi in cilji sedanjih znanstvenikov do pičice isti, prav tako tudi sredstva. Tyršev sestav in izrazi so v skladu s strokovno znanostjo. Tyršev vzgojni in vadbeni postopek v ničemer ne nasprotuje znanstvenim zahtevam o pravi metodi.
Naposled se pomudi pisec še prav posebno pri nekaterih ugovorih, kakor: Tyr-ševi nazori o telovadbi so zastareli, niso znanstveni, ampak zgolj nagonski (intuitivni), njegov način telovadbe ni zdravniško utemeljen in stremi le za pridobivanjem moči, Tyrševo delo preveva Jahnov (Jahn, začetnik nemške društvene telovadbe) duh, Tyrševa sredstva niso njegova, ampak prevzeta od drugod, Tyrš se drži umetnih po-močkov in zametuje prirodne, sokolska telovadba je samo telovadba na orodju.
Na temelju Tyrševih spisov ovrže Pechlat ugovor za ugovorom. Posebej obravnava še naš vadbeni sestav, braneč ga proti očitku nepristnosti in dokazujoč, da ni prevzet od Nemcev.
V sklepu so še enkrat na kratko povzete ugotovitve v tem snopiču.
Pechlatovo delo je po mojem ena izmed najlepših in najznamenitejših sokolskih knjig sploh, čisto gotovo je pa najpotrebnejša. Bila je potrebna že prej, vprav neogibno potrebna je pa dandanes, ko se svet tako čudno motovili od »vzora« do »vzora« in od te »resnice« k oni. Neogibno morda ne toliko, da prepričuje izven naših vrst, kolikor zaradi nas, da nam utrdi vero v sokolstvo, ki jo marsikdaj, priznajmo, zamaje puhli vihar »modernega in naprednega«.
Knjigo toplo priporočamo vsem, ki so količkaj vešči češčine. Vsekakor naj si jo pa nabavijo društva za vaditeljske knjižnice, saj je to eno tistih redkih del, ki bodo ohranila svojo veljavo desetletja in desetletja. —- Naročilo oskrbi vsaka knjigarna.	S.	T.
Razno
Sokol II v Ljubljani živi v najpomembnejšem času svoje skoraj tridesetletne zgodovine. Društvo si je sicer kupilo 1. 1923. na Prulah zemljišče (blizu 3200 m2) in si ondi uredilo telovadišče, leta 1928. pa zgradilo še slačilnico in skladišče za društvene premičnine, toda kmalu se je pokazalo, da je prostor za sodobno telovadbo pretesen. Začeli smo misliti na večjega, kje v sredini svojega okraja, Trnovega. Na našo prošnjo nam je uvidevni mestni svet ljubljanski daroval dve tretjini sveta nekdanje »Konjušnice« v Trnovem, eno tretjino nam je pa dal pod ugodnimi pogoji v najem. Novo zemljišče obsega 9000 m2. Od tega je 6000 m2 društvena last. Svet je bilo treba seveda urediti. Že ko smo zanj prosili, smo dobro vedeli, da nas bo stal mnogo skrbi in potu, toda nikoli nismo obupali. Zanemarjeno zemljišče je bilo treba zravnati, odkopati del visoko nasutega jahališča in zasuti nižji, kotanjasti in zamočvirjeni svet, na katerem so stale nekdaj kolarnice. Poprej je pa bilo treba
podreti veliko, zidano, a skoraj razpadlo jahalnico in ograditi obširno posest s trdno ograjo. Betonsko ograjo smo postavili lani, letos smo pa podrli jahalnico, napeljali vodo in elektriko, zravnali obširno ploskev in jo uredili za poletno telovadbo. Vsa ta dela so nas stala čez 100.000 dinarjev. Nekaj smo imeli sami, nekaj smo si izposodili, veliko smo pa napravili z lastnimi rokami. Delo smo končali ta mesec. Namesto telovadbe smo zadnje tedne pridno delali vsi, od deee do članstva.
Tako smo se vrnili po 15 letih spet v sredo okraja, v katerem smo bili zrasli. Smo na velikem svojem svetu, ki nam bo zadostoval za bodočnost. V prihodnjih letih bomo telovadišče uredili tako, da ne bo le koristno, temveč tudi lepo in mično. Z darilom mestne občine smo se čisto približali tudi uresničenju svojih sanj: zgradbi lastnega doma. Zavedamo se, da gradimo temelje za tiste, ki pridejo za nami. Ponosni smo na to in upamo, da bodo zanamci razumeli nas in naše prizadevanje.