®Ol a« 300. Po pooblastilu občinske skupščine občine Novo mesto obvešča Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto vse občane in delovne organizacije,. da bodo v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS št. 16/67) javno razgrnjeni predlogi zazidalnih načrtov za: — Gor. Straža — dopolnilna zazidava — Novo mesto — predel med Adamičevo in Kristanovo ulico. Osnutki bodo razgrnjeni 30 dni od dneva te objave vsak dan od 6.30 do 14 ure, |Ob ponedeljkih pa od 6.30 do 15.30 v sejni sobi Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo In urejanje naselij Novo mesto, Prešernov trg 8. Predlog zazidalnega načrta za Gornjo Stražo bo razgrnjen tudi na krajevnem uradu v Gornji Straži. Rok za pripomlbe je 30 dni od dneva ob^ve o razgrnitvi. Podjetje za stanovanjsko gotqiodantvo in urejanje naselij Novo m«sto 301. Na podlagi 7., 12. in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64, 52/66 in 15/67), 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS St. 37/64, 6/67 in 7/67) 4. in 9. člena temeljnega zakona o dav ku na dobitke od iger na srečo (Urad ni list SFRJ št. 52/64) in 125. člena- sta tuta občine CmomelJs Je občinska skup ščina Črnomelj na seji občinskega zbo ra in zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1967 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Črnomelj I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki v občini Črnomelj se določajo in predpisujejo po ddočbaih temeiljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o priapefvkih in dalvkih občanov, po določbah tega odloka in predpisih. Izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini. In druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristoj*-na občinska skupščina, se določajo s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Prispevek Iz osebnega dohodka la delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se pobira v višini 5,2 odstotka od s predpisi določenih osnov. 4. člen Za kat^orijo dohodkov, od katerih se plača prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavSalnih osnov, se določijo mesečne pavšalne osnove: 1. za odvetniške pripravnike 600,00 din; 2. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih, 150,00 din; 3. za osebe, zaposlene v krajevnih skupnostih, 500,00 din; »- 93 4. za lovce in ribiče 200,00 din; 5. za zaposlene v domovih planinskih društev 300,00 din. m. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka o^i kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja: 1. od n^ozdnih zemljišč po katastrskem dohodku; 2. od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek Iz g02Kla. 6. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijiske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišča, zmanjšanega za katastrski dohodek od go-edov; 1. v I. skupini po stopnji 15, 2. v II. skupini po stopnji 13, 3. v III. skupini po stopnji 5. 7. člen Področje občine Črnomelj se zaradi odmere prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti razdeli na tri skupine katastrskih občin: 1. v I. skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Črnomelj, Dobliče, Dragatuš, Golek, Gradac, Griblje, Kra-sinec. Loka, Petrova vas, Talčji vrh in Tanča gora. 2. v II. skupino se uvrsti^ katastr-*ke občine: Belčji vrh, Brezje pri Viljem vrhu, Butoraj, Črešnjevec, Hrast pri Vinici, Kot pri Semiču, Maverlen, Nova Lipa, Semič, Sodji vrh. Stara Lipa, Strekljevec, Tribuče, Učakovci in Vinica; 3. v III. skupino se uvrstijo katastrske občine: Adlešiči, Bedenj, Bukova gora, Bojanci, Blatnik, Crmošnjice, Damelj, Dolenja Podgora, Golobinjek, Kleč, Marindol, Preloka, Pribišje, Planina, Radenci, Sinji vrh, Sodevci, Stari trg, Stale in 2uniči. 8. člen Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja, p>o stopnji 18 odst. Pod količino posekanega lesa je razumeti bruto odkaza-no lesno maso. Osnovo za odmero določi finančni organ glede na količino lesa in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom na območju občine Črnomelj v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredih. 9. člen Ce ima zavezanec prispevka od kmetijstva zemljišče v dveh ali več skupinah, razvidno po 3. členu, se mu odmerja prispevek na katastrski dohodek od zemljišča za vsako skupino posebej. 10. člen Začasno so oproščeni plačila od Icmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna — sa 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajeno naj>-maixj 0,10 ha — za 8 let; 3. na katerih se nasadijo novi sadovnjaki: a) nizkodebelni (jablane, hruške, breskve, marelice, ribez) — če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha, za 6 let; b) visokodebelni (jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje in orehi), če je zasajena površina velika najmanj 0,25 ha, za dobo 10 let. Za vinograde s plemenito trto in sadovnjake, ki se več kot 30 odstotkov obnovijo z novimi trtami oziroma sadnimi drevesi, se prizna začasna davčna oprostitev sorazmerno številu novih sadik nasproti skupnemu številu prejš njih in novih sadi^. Oprostitve iz prvega in drugega od stavka tega člena se priznajo na podlagi izjave pristojnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodilih so bile izvršene spremembe zemlj.išč. Izjava pristojnega organa se daje na podlagi prijave lastnika zemljišča. Oprostitve iz tega člena tečejo od januarja prihodnjega leta pt) izpolnitvi pogojev za oprostitev, a skrajšajo se za čas od izpolnjenih pogojev pa do vložitve vloge za oprostitev. 11. člen Ce je zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni, raznih škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov zmanjšan katastrski dohodek na posamezni parceli več kot za 25 odstotkov, se ustrezni katastrski dohodek zmanjša na dobljeni odstotek katastrskega dohodka, a razlika v obračunskem prispevku odpiše. Olajšava po tem členu se prizna le na zavezančevo prošnjo, če je vlo?ena v roku 30 dni po nastali škodi. Skoda po prejšnjem odstavku mora biti zapisniško ugotovljena od pristojne^ upra-vanega organa. 12. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. zavezancem, katerih osebni doho dek ne presega 750,00 dinarjev letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla, za delo nezmožna člana, po 10 odstotkov od vsakega tretjega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega, za delo nezmožnega člana, z utemeljitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 odstotkov odmerjenega prispevka. 25nižanje se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek, kakor tudi za tiste zavarovance, katerim je kmetijska dejavnost postranski poklic 2. zavezancem, katerih osebni dohodek ne presega 1.500,00 dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov, po 25 odstotkov na vsakega dela nezmožnega takega člana, pod pogojem, da celotno znižanje ne presega 75 odstotkov odmerjenega prispevka, 3. zavezancem prispevka, ki so ime- li v letu, za katero se odmerja prispevek, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov, dvakratni znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačeval od izdatkov take vrste, vendar največ do višine predpisanega prispevka od osebnega dohodka oc! Izme-tijiStva za tisto leto, v katerem nastopa pravica do olajšave. Za večje izdsitke se smatrajo izdatki nad 100,00 dinarjev. Ce je v družini več zavezancev prispevkov, se pravica do olajšave po prvem odstavku tega člena presoja p>o seštevku osnov, znesek olajšave pa po seštevku prispevkov vseh zavezancev te družine. V smislu določb prejšnjih odstavkov tega člena odloka se štejejo za mladoletne otroke otroci do 15. leta starosti in učenci v gospodarstvu ter dijaki in študentje na rednem šolanjiu na stroške prispevnega zavezanca, za ostale dela nezmožne osebe pa se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50-odstotno invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delazmožnost je zmanjšana za več kot 50 odstotkov, slepi, moški nad 60 in ženske nad 55 let starosti ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. 13. člen' Zavezancem — borcem in aktivistom NOB s priznano posebno dvojno delovno dobo, katerim je kmetijstvo grlavni vir dohodov in ne prejemajo dohodkov od delovnega razmerja in pokojnin, se priznajo posebne olajšave. Odmerjeni prispevek se zmanjša: 1. borcem in aktivistom iz leta 1941 in 1942 za 60 odstotkov, 2. borcem in aktivistom iz leta 1943 za 40 odstotkov, 3. borcem in aktivistom iz leta 1944 in 1945 za 20 odstotkov. Vso potrebno dokumentacijo, iz katere bo mogoče ugotoviti v tem členu določene pogoje za priznanje olajšave, dostavi občinskemu organu, pristojnemu za odmero prispevkov in davkov, občinska organizacija Zveze borcev. Vse nastale spremembe pravice do olajšave po tem členu je dolžan upravičenec javiti v roku 30 dni p>o nastali spremembi. Zavezanci, ki imajo pogoje za priznane olajšave po 12. in 13. členu tega odloka, se poslužijo olajšave le po tistem členu, ki je za zavezanca ugodnejši. N 14. člen Trajne oprostitve plačevanja prispevka od kmetijstva, določene z zveznim in republiškim zakonom, se uporabljajo v enakem obsegu tudi pri plačevanju prispevka, ki pripada občini. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD OPRAVLJENIH OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 15. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo prispevek po pav- ti Q0 Z •avšalne oziroma dejanske osnove, znašajo: Naj večji Povprečni letni letni Stroka: dohodek dohodek din: din: 1. predelovanje nekovin; a) izdelovanje opeke 10.500,00 8.500,00 b) ostale dejavnosti 10.000,00 8.500,00 2. predelovanje kovin: a) kovaštvo b) kleparstvo c) mehanika č) drobna kovinska galanterija d) finomehanika e) ključavničarstvo f) urarstvo g) ostale dejavnosti 3. izdelovanje električnih ‘aparatov in pribora: a) elektromehanika b) ostale dejavnosti 4. predelovanj« lesa: a) kolarstvo b) sodarstvo c) mizarstvo č) tapetništvo d) ostale dejavnosti 5. izdelovanje tekstilnih izdelkov: a) pletilstvo b) krojaštvo c) šiviljstvo č) ostale dejavnosti 6. predelovanje usnja: a) čevljarstvo b) ostale dejavnosti 7. izdelovanje živil: a) mesarstvo b^ slaščičarstvo c) pekarstvo č) ostale dejav nosti 8. stavbna obrt: a) teracerstvo b) zidarstvo c) tesarstvo č) kamnoseštvo d) soboslikarstvo e) pleskarstvo f) pečarstvo g) steklarstvo h) vodovodno instalaterstvo i) ostale dejavnosti ‘ 9. obrtne osebne in druge storitve: a) frizerstvo b) dimnikarstvo c) fotografstvo č) žaganje drv d) mlinarstvo e) ostale dejavnosti 10. gostinstvo 12.330.00 10.000,00 12.830.00 10.000,00 18.000,00 12.000,00 18.000,00 12.000,00 12.000.00 10.000.00 12.830,00 10.000,00 12.000,00 10.000,00 10.000,00 8.000,00 10.000,00 10.000,00 14.000.00 14.000.00 10,500,00 10.500.00 10.330.00 10.500.00 8.000,00 14.000.00 10.000.00 8.000,00 Za stroke, ki niso naštete v prvem odstavku tega člena, se vzame osnova, najsorodnejše ali podobne stroke. 21. člen prispevki v pavšalnem znesku za posamezne obrtne dejavnosti se določijo od naslednjih zneskov navzgor, vendar ne preko prispevne obremenitve od pavšalnih osnov, od katerih so odmerjeni prispevki za obrtnike pavša-liste. Pri odmeri prispevka v stalnem znesku se morajo upoštevati fizična in poslovna sposobnost zavezanca, opremljenost delavnice, delovni čas in kraj poslovnega sede^. 12.000,00 Črnomelj Semič Ostali 8.000,00 Vinica din: kraji din: 1. kovaštvo 250,00 150,00 9.000,00 2. šiviljstvo 150,00 100,00 9.000,00 3. krojaštvo 200,00 160,00 10.000,00 4. tesarstvo 200,00 200,00 12.000,00 5. čevljarstvo 6. sodarstvo ,in kolar- 60,00 60,00 8.500,00 stvo 160,00 160,00 7. sedlarstvo in tapet- ništvo 200,00 200,00 8.500,00 8.000.0D 8.000.00 8. mlinarstvo,, potočno 100,00 100,00 9. zidarstvo 250,00 250,00 10. mizarstvo ^ 250,00 250,00 11. pleskarstvo 250,00 250,00 8.000,00 12. parketarstvo 250,00 250,00 13. fotografstvo 250,00 250,00 14. žaganje drv 250,00 250,00 15. pletilstvo 250,00 250,00 8.000,00 16. ostalo 250,00 150,00 17. pranje in likanje 8.000,00 perila 60,00 30,00 18. frizerstvo 250,00 1.50,00 12.000,00 8.000,00 8.000,00 8.500.00 8.500,00 14.500,00 12.000,00 14.000.00 12.000,00 8.500.00 8.500,00 10.500.00 8.500,00 14.000.00 12,000,00 14.000.00 12.000,00 10.000.00 8.000,00 10.000,00 8.000,00 14.500.00 12.000,00 9.500,00 9.500,00 12.000,00 10.000,00 8.000,00 12.000,00 8.640,00 10.000,00 10.000,00 8.000,00 10.000,00 8.000,00 10.000,00 8.000,00 18.000,00 14.000, 11. cestno prevozništvo: a) osebni avtomobilski promet 18.00,00 14.000,00 b) tovorni avtomobilski promet 20.000.00 14.000.00 \ 22. člen Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopn.>ah; 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi, lotu in drugih, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, 10% 2. od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, 17 % 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju, 17 % 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od pisanja not za zveze skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju, 15 ®/o 5. od provizij, poslovnih agentov, poverjenikov založniških podjetij ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim oziroma časopisnim podjetjem, zavodom ali agencijo, 17 % 6. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo davka v pavšalnem znesku, 17 % 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, razen od prevoza mleka do kamionskih zbi- ralmc, prejetih od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov, 25 % 8. od dohodkov, ki jih prejemajo kmečke družine od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov In zaivodov za pluženje snega, tovorjenje lesa in drugega materiala z delovno živino, 15 % 9. od dohodkov od potujočih zabavišč in drugih prireditev 20 % 10. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe in druge organizacije, 6e niso z njiinl v delovnem razmerju, 20 % 11. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske, zadružne in druge organizacije, če s takimi storitvami po predpisih o delovnem razmerju ne sklenejo delovnega razmerja in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po nap>ovedi, na podlagi pavšalne letne osnove ali v prav-šalnem znesku, 20 %. 23. člen Pri odmeri prispevkov od obrtnih in drugih dejavnosti se priznajo iste olajšave kot v 13. členu tega odloka. 24. člen Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, znašajo do 15 odstotkov. 1. za poslovne prostore (zidane do 2 odstotka, 2. za poslovne prostore (lesene) do 6 odstotkov, 3. za stroje, orodja in inventar 15 odstotkov. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 25. člen Prispevek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja Intelektualnih storitev, ki pripada občini, se odmerja v višini 12,9 odstotka od določenih oziroma ugotovljenih osnov. 26. &en Letni kosmati osebni dohodek, na podlagi katerega se določa osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, znaša za: 1. odvetnike 13.000,00 din 2. za vse ostale 5.000,00 din VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD -^AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOUSAV 27. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih Izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3,9 odstotka od določenih osnov. 28. člen Ce nastane dvom^ ali gre za delo s področja uporabne lunetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo Imenuje svet za’prosveto in Iculturo občinske skupščine. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 29. člen Davek na dohodek od stavb plačujejo zavezanci na območju naselij: Črnomelj., Kanižarica, Kočevje, Loka, Sela pri Semiču, Semič, Svlbnik, Vavpča vas, Vinica in Vojna vas. V ostalih krajih občine se ne plačuje davek na dohodek od stawb, razen od tistih stavb, ki se oddajajo v najem. 30. člen Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, zmanjšana za stroške uporabljanja in vzdrževanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe. Za višino enoletne stanarine se uporabljajo odločbe stanovanjskega organa občinske skupščine. Višina stroškov za upravljanje, vzdrževanje in amortizacijo stavbe se določi na 50 odstotkov od stanarine oziroma najemnine. 31. člen Davek na dohodke od stavb znaša 40 odstotkov od ugotovljenih osnov. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 32. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, ki pripada občini, se plačuje po naslednjih stopnjah: do 10.000,00 din 15 odstotkov, nad 10.000,00 din do 20.000,00 din 20 odstotkov, nad 20., din 35 odstotkov. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 33. člen Občani, ki posedujejo velike mehanične priprave za ^etijstvo in gozdno proizvodnjo oziroma imajo posajeno samorodno trto, plačujejo davek: 1. za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto nad 150 kg na uro — 50,00 din, 2. za strojne žage za lesno predelavo — 30,00 din, 3. za samorodno trto — od 1 trte — 0,05 din, 4. za traiktorje nad 35 KS — 50, din. 34. člen Ce opravljajo občani s temi pripravami storitve drugim, pltičajo poleg davka F>o tem členu še prispevek od obrtne dejavnosti. X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 35. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se obračuna od osnove v višini 50 odstotkov izplačanih osebnih dohodkov po stopnji 20 odstotkov. Obrtne in druge de javnosti, ki plačujejo prispevke na pod lagi letnih pavšalnih osnov ali v let nem pavšalnem znesku, plačujejo da vek od tuje delovne sile v letnem pav šalnem znesku za vsakega delavca, ki znaša 400 din. XI. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 36. člen Občani in zasebne pravne osebe, v Jiigoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobita, ki znaša več kot 100 d — S7. Julij« 1967 s T R A N 10 DOUSNJSKl UST — dt. 30 (905> — S7. Julij« 1967 skupščin računajo od dneva ra^isa vo-ntev, se Štejejo od dneva objave odloka v Skupd^^nstkem Dolenjskem listu. 4. «len Za izviSiterv tega odloka skrtii občinska volilna komisija občine Novo mesto. 5. člen Ta odlok eačoe veljati osmi dan po objavi T Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: OlS-01/65 Datum: 13.7.1967. Predsednik zbora delov:^ Skupnosti: inž. Lado Kotalk, l.r. 303. Na podlagi 60. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS 5t. 16/67) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 14/67) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in 2^>ora delovnih skupnosti dne 13. julija 1967 spre,jela ODLOK o prenehanju družbenega sklada za šolstvo občine Novo mesto 1. člen Družbeni sklad za šolstvo občine Novo mesto, ustanovljen z odlokom o 'Ustanovitvi družbenega sklada za šolstvo občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 13/61) preneha s 30, junijem 1967. Po stanju na dan 30. 6. 1967 mora družbeni sklad za šolstvo občine Novo mesto sestaviti zaključni račun. 2. člen Pravice in obveznosti ukinjenega sklada se prenesejo v proračun občine Novo mesto. Aktiva sklada se prenese na temeljno izobraževalno skupnost Novo mesto. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. julija 1967. številka: 402—07/67 Datum: 13.7.1967. Predsednik občinsl^e skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, l.r. ODLOK o sprraiembah in dopolnitvah odloka o določitvi najvišjih prodajnih cen na drobno za razna živila in kurjavo in o določitvi najvišjih marž za nekatere proizvode 1. člen V 1. členu odloka o določitvi najviš-jih prodajnih cen na drobno za razna živila in kurjavo in o določitvi najvišjih marž za nekatere proizvode (Uradni vestnik Dolenjske št. 16/65, 19/65, 10/66 in 19/66 ter Skupščinski Dol^ski list št. 9/67) se točka 6.a spremeni tako, da se glasi: »6. a) za liter pasteriziranj mleka v steklenicah s 3,2 tolšče 1,45 din«, za točko 6. b pa se dodajo nove točke: c), č) in d), ki se glase: »c) za liter i>asteriziran^;a homogeniziranega mleka s 3,7 tolšče 1,60 din, č) za Vi litra pasteriziranega mleka s 3;2 tolšče 0,75 din, d) za V« litra pasteriziranega mleka v tetra paku s 3,2 tolšče 0,50 din«. i 2. člen Ta odlok 2iačne veljati nasledi^ji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38—019/65 Datum: 13.7.1967 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, l.r. 305. Na podlagi 26., 27,, 28., 29. in 62, člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranog vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 16/67) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65, 21/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 14/67) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. julija 1967 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi sredstev za izobraževanje v letu 1967 1, člen V 6. členu odloka o določitvi sredstev za izobraževanje v letu 1967 (Skupščinski Dolenjski list št. 17/67) se namesto datuma »1. julija 1967« postavi datum »1. januarja 1967«. 1. člen Ta odlok začne veiljati osmi dan po objavi vSkupščin^em Dolex)jskem liat Številka: 402—06/67 Datum: 13.7.1967. Predsednik občinske sikupščine Novo mesto: Franci Kuhar, l.r. 306. Na podlagi 13. in 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-poli* tičnih skupnoBti (Uradni list SFRJ številka 31/64) in 126. člena tetr 8. točke 143. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64. 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. j.ulija 1967 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračtmu občine Novo mesto za leto 1967 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1967 (Skupščinski Dolenjski list št. 10/67) se spremeni tako, da se glasi: »Občinski proračun za leto 1967 obsega: — dohodke v aiesku N dinarjev 11,228.800 — razporejene dohodke v znesku N dinarjev 11,141,200 — nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku N dinarja 87.600.fl 2. člen 2, člen se spremeni tako, da se glasi: »Od dohodkov proračuna občine Novo mesto in izločenih sredstev za izobraževanje prii>ada občinskemu rezervnemu skladu 1 odstotek,« 3. člen Ta odlok začne veljati osi^ dan po objaAd v Skupščinskem Dolenjflkiem listu. Številka: 40002/66 Datum: 13.7,1967. Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, l.r. 304. Na podlagi 10. člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ št. 3365, 36/65, 40/65, 50/65, 11/66 in 22/66) tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni Ust SFRJ št. 12/67, 15/67 in 23/67) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št, 8/64,12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. julija 1967 sprejela PREGLED dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1967 Vrsta dohodkov: Dohodki: Skupaj: SKUPAJ Prispevki 5,806,8(X) Davki 3,400.000 Takse 730.0(X) Dohodki organov in razni drugi dohodki 1,070.000 Dopolnilna sredstva 150.000 Prenesena sredstva 70.000 11,228.800 1. člen Glavni namen: Razpored dohodkov: Skupaj: 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 229.000 02 Znanstvena in kultumoprosvetna dejavnost 651.400 03 Socialno skrbstvo 1,297.000 04 Zdravstveno varstvo 420.700 05 Komunalna dejavnost - 708.000 06 Delo državnih organov 3,988.800 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 205.000 12 Dejavnost družbeno-iK)litičnih organizacij in društev 499.000 13 Negospodarske investicije 1,425.000 14 Gospodaarski pos^ 118.000 15 Vlaganje v rezervni sklad 199.300 Ifi Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 800.000 17 Gospodarske investicije 600.000 18 Nerazporejeni dohodki 87.600 SKUPAJ 11^.800 307. Na podlagi drugega odstavka 19. člena zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Uradni list SRS št. 41/66) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65, 21/65 in Skupščinski Dolenjski list številka 14/67) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. julija 1967 sprejela ODLOK O določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalci 1. člen S tem odlokom se za območje občine Novo mesto določajo najnižji osebni dohodki za dejavnosti in kvalifikacije, za katere jih ni mogel občinski upravni organ ugotoviti na podl^ poprečnih osebnih dohodkov delavcev v delovnih skupnostih, ki delajo z družbenimi proizvajalnimi sredstvi. 2. člen Najnižji osebni dohodki delavcev iz 1. člena tega odloka po dejavnosti so; din: 1. čiščenje in mazanje vozil 400 2. gospodinjstvo 400 ‘3. graverstvo 400 4. izdelovanje strešne cementne opeke 450 5. izdelovanje drobnih kovinskih predmetov 480 6. izdelovanje kovinske galanterije 480 7. izdelovanje kravat 400 8. kolarstvo 400 9. kovaštvo 450 10. krp>anje tekstilnih predmetov 400 11. lončaretvo 400 12. mletje žita 350 13. moško frizerstvo 400 14. odvetaiištvo 550 15. pletiljstvo 480 16. precizna mehanika 500 17. puškarstvo 480 18. steklarstvo 550 19. urarstvo 500 20. vrvarstvo 420 21. zlatarstvo 500 22. žensko frizerstvo 450 Pri dejavnostih, naštetih v prvem odstavku tega člena, se najnižji oseb ni dohodek ijoveča za polkvalificirane-ga delavca za 20 odstotkov, za kvalificiranega delavca za 30 odstotkov, za visokokvalificiranega delavca za 50 odstotkov in za delavca z visoko šolo za 150 odstotkov. 3. člen Najnižji osebni dohodek, določen v prvem in dri^em odstavku 2. člena tega odloka, se lahko zniža za 20 odstotkov za delavce, ki so v delovnem raz merju prvo leto po končani učni dobi, in za 10 odstotkov za delavce, ki so v delovnem razmerju drugo leto po končani učni dobi. 4.' člen Določbe pr\’ega in drugega odstavka 2. člena tega odloka se uporabljajo za naselja: Dolenjske Toplice, Novo mesto, Straža, Šentjernej in žužemberk. Za vsa ostala naselja na območju občine Novo mesto se osnova iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega odloka zmanjša za 20 odstotkov, razen za obrtne dejavnosti, ki jih zasebni delodajalci opravljajo tudi izven poslovnega sedeža. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 113—4/67 Datum: 13.7.1967. Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r. OBČINA TREBNJE 308. Na podlagi 7. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11—149/66) in 3. ter 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni-list SFRJ, št. 26—569/65) ter 153. člena Statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. julija 1967 sprejela ODLOK / o hišnem redu Ta odlok se uporablja na območju občine Trebnje za vsa stanovanja v občini, ne glede na ato, v čigavi lasti ali upravljaiiju so. 2. člen Nosilec stanovanjske pravice, ki mu je bilo stanovan(je pravnomočno dodeljeno, mora najkasneje v 30 dn^ po vročitvi odločbe sklati s podjetjem za upravljanje in gospodarjenje s stanovanji oziroma lastnikom stanovanja pismeno pogodbo. Pismena stanovanjska pogodba mora vsebovati najmanj elemente, ki jih predpisuje 44. člen Temeljnega zakona o stanovanč«kih razmerjih. 3. člen Ob prevzemu stanovanja v uporabo se mora zapisniško ugotoviti stanje prostorov, ki jih nosilec stanovanjske pravice prevzema. Zapisnik podpišeta nosilec stanovanjske pravice in podjetje za gospodarjenje in upravljanje s, stanovanjskimi jjrostori oziroma lastnik stanovanja. 4. člen Nameravano izselitev je nosilec stanovanjske pravice dolžan j^aviti stanovanjskemu podjetju oziroma lastniku stanovanja najmanj 15 dni pred izselitvijo. Ob izselitvi mora nosilec stanovanjske pravice izročiti stanovanjske prostore v takem stanju, v kakršnem jih je prevzel ob vselitvi, računajoč normalno redno obrabo. Nosilec stanovanjske pravice mora ob izselitvi izročiti stanovanjskemu pod.'-etju oziroma lastniku stanovanja vse ključe, ki jih je prejel ob vseUtvi, eventuahio manjkajoče pa mora nadoknaditi. Ob izselitvi se sestavi zapisnik o stanju izseljenih prostorov; zapisnik podpišeta nosilec stanovanjske pravice, ki se izseljuje, in stanovanjsko podjetje oziroma lastnik stanovanja. Vsako ugotovitveno okvaro, ki presna normalno obrabo, mora F>opraviti dotedanji nosilec stanovanjske pravice na svoje stroške, v nasprotnem primeru pa sme tona njegove stroške storiti stanovanjsko podjetje oziroma lastnik stanovanja. 5. člen Skupni prostori, kot so dvorišče, kleti, drvarnica, stopnišča, hodniki, podstrešni prostori, pralnica, sušilnica itd., morajo biti na razpolago vsem stanovalcem stanovanjskega poslopja, ti pa so jih dolžni uporabljati pazljivo in jih varovati pred poškodovancem. Cas, način uporabe in čiščenja teh prostorov določi hišni svet oziroma lastnik hiše v sporazumu s stanovalci. 6. člen Nosilec stanovanjske pravice sme sprejeti podstanovalca in mu dati v uporabo del stanovanjskih prostorov samo v soglasju z lastnikom stanovanja. Podstanovalsko razmerje med nosilcem stanovanjske pravice in podsta-novalcem se ureja s pogodbo na osnovi določil Temeljnega zakcwia o stanovanjskih razmerjih in tega odloka. ®^>I^JSKILIST —Št. 30 (905) —27. julija 1967 / STRAN s T R A N 8 DOLENJSKI LIST — St. 30 (905) — 27. Julija 1967 i- Nosilec stanovanjske pravice sme podstanovalcu za uiporabo prostorov zaračunati največ 130 odstotkov od zneska, kolikor znaša stanarina za isti prostor. Ce podstanovalec koristi pohištvo in drugo stanovanjsko opremo nosilca stanovanjske pravice, mu sme ta zaračunati skupno s stanarino do največ 150 odstotkov od zneska, kolikor znaša sorassmemi del stanarine za prostor, ki ga uporablja ixxistanovalec. Za souporabo drugih stanovanjskih prostorov sme nosilec stanovanajske pravice podstanovalcu zaračunati sorazmerni del od stanarine za take prostore glede na obseg souporabnih pravic, ki se precizirajo v pogodbi. Porabo elektrike, vode in sličnega sme nosilec stanovanjske pravice zaračunati podstanovalcu v višini dejanske porabe podstanovalca. Nosilec stanovanjske pravice, ki se poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstanovalcem, plačuje zvišano stanarino, ki znaša 130 ods:oticov od normalno obračunane stane rine. Za poklicno oddajanje stanovanjskih pr štorov se šteje, če nosilec stanovanjska pravice odda prostore v uporabo već kot dvema podstanovalcema. Dovoljeno je imeti največ pet podstano-valcev. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice sme prenoviti, prezidati ali kako drugače preurejati stanovanjske prostore samo z odobritvijo lastnika stanovanja. Dogovor o tem mora biti pismen in mora vsebovati zlasti način preureditve, dolžnosti nosilca stanovanjske pravice ob izselitvi, katere se nanašajo na preureditev in način povračila stroškov, če je preureditev pripomogla k izboljšavi stanovanja. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice in podstanovalec sta dolžna: 1. vzdrževati stanovanjske in ostale prostore v uporabnem stanju; 2. paziti na red in snago v stanovanja in skupnih prostorili; 3. uporabljati stanovanje tako, da ne moti miru in počitka stanovalcev, posebno od 21. ure do 6. ure naslednj^a dne; 4. takoj sporočiti stanovanjskemu podjetju oziroma lEistniku stanovanja pomanjkljivosti in okvare v stanovanju in skupnih prostorih, v kolikor jih nista sama dolžna popraviti; ^ 5. skrbeti, da se ne kvarijo instala- cije in naprave v stanovanju in skupnih prostorih; 6. pri dovozu kuriva, ozimnice in drugega počistiti prostor, kjer .j*e bil zaradi razkladanja onesnažen; 7. aktivno sodelovati pri upravljanju stanovanjskih prostorov v okviru ustreznih organov upravljanja; 8. izvrševati druge dolžnosti, ki se jim kot stanovalcem postavljajo s tem odlokom ali kakšnim drugim predpisom. 9. člen Nosilec stanovanjske pravice mora Zla lastne stroške; 1. popraviti vse okvare, ki so nastale po njegovi krivdi ali krivdi člana njegove dnižine oziroma podstanovalca; 2. popraviti okvare in opraviti vzdrževalna dela, za katera ga zavezujejo določila Odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje; 3. uničevati mrčes, kadar se ta pojavi v stanovanjskih prostorih; 4. stranišča brez vodnega izpiranja razkuževati s primernimi razkuževalni-rai sredstvi; 5. predmete, ki jih je dolžan popra viti, pa se popraviti ne dajo več, nadoknaditi z novimi. 10. člen Nosilec stanovanjske pravice je odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi zanemarjanja nj^ovih dolžnosti in za škodo, ki jo povzročajo člani njegove družine in njegovi podstanovalci, obiskovalci ali voznik, ki je z nepravilno vožnjo, opravljeno po naročilu nosilca stanovanjske pravice, prizadejal stanovanju, stanovanjski hiši ali njeni pritiklini kakšno škodo. 11. člen Nosilec stanovanjske pravice, njego- vi družinski člani in i>odstanovalci ne smejo v stanovanjskih in skupnih prostorih storiti kakršnejrpkoli dejanja, ki bi utegnilo povzročiti .‘^kodo ali pa motiti mimo sožitje med stanovalci. Posebno je prepovedano: 1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni; 2. uporabljati v stanovanjskih prostorih strojne naprave, ki povzročajo prekomeren ropot, hrup in švim; gospodinjske stroje je treba pri uporabi primemo podložiti ali kako dnigače ublažiti ropot; 3. v času nočnega počitka med 21. uro in 6. uro zjutraj igrati na inštrumente, peti ali kako drugače kaliti nočni mir; 4. uporabljati zvočnike, radioaparate, gramofone, magnetofone, televizorje in druge slične aparate in naprave na tak način, da motijo stanovalce; 5. igrati v stanovanjskih prostorih, skupnih prostorih, na dvorišču ali v neposredni bližini stanovanj-ske hiše igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali ki bi povzročile škodo v stanovanjih, na poslopju ali nasadih; 6. vpiti v stavbah ali njihovi neposredni bližini; 7. pljuvati na tla ali drugače pone-•snažiti poslopje, dvorišče ali k poslopju pripadajoči prostor; 8. metati odpadke ali druge predmete na tla po hodnikih, vežah in dvoriščih; metati ali izlivati v stranišča in vodovodne školjke ali odtočno cev predmete, ki lalitoo povzročijo zamašitev odtoka; 9. iztepati preproge in druge predmete, odlagati pepel in odpadke ter smeti na mestih, ki niso za to določena; 10. zamazati ali poškodovati p>oslop-je s pisanjem ali i>ritrj©vanjem plakatov v vežah, stopniščih in hodnikih, nalepljati uradne in druge objave na mestih, ki niso za to določena; 11. zastavljati skupne prostore a predmeti in shranjevati predmete v prostorih, ki niso za to določeni; 12. prekomerno močiti tla, pomivati ali barvati parkete, močiti in umivati pode iz mehkega lesa, ki so impregnirani z oljem, ne da bi se obnovila impregnacija; 13. po nepotrebnem trošiti vodo, pomivati posodo v stenskih izlivkih in puščati v sktipnih prostorih prižgano luč po uporabi; 14. puščati skupne naprave in skupne prostore po uporabi neočiščene; 15. postavljati na okna in balkonske ograje nezavarovane posode s cveticami ali zalivati cvetice tako, da izteka voda po zidu ali da se izliva z balkona; 16. prati in sušiti perilo izven prostorov, ki so za to določeni; 17. uporabljati pri kurjenju močno vnetljive snovi; 18. hraniti v stanovanju ali skupnih prostorih nezavarovane vnetljive snovi; 19. rediti domače živali brez privolitve hišnega sveta oziroma lastnika stanovanja, 20. zlivati odpadne vode v žlebove, cesto ali dvorišče; 21. shranjevati odpadke od jedi t prostorih in v posodah, ki niso za to določene; 2. uporabljati stanovanjske prostore v druge namene brez odobritve lastnika stanovanja oziroma pristojnega organa; 23. naslanjati na zid pročelij prevozna sredstva, drva in drugo; 24. puščati ob pročeljih kurivo, če je za to določen drug prostor; če ni na razpolago drugega ustreznega prostora, se morajo drva, zložena ob pročeljih, umakniti najkasneje v 48 ur^, premog pa v 24 urah; 25. puščati vežna vrata nezaklenjena poleti od 21. ure do 5. ure zjutraj, pozimi pa od 20. ure do 6. ure zjutraj; 26. storiti oziroma opustiti kakšno drugo dejanje, ki bi lahko povzročilo nastanek škode v stanovanju ali stanovanjskem p>oslopju, ali ki bi motilo stanovalce oziroma jim kratilo stanovanjske pravice. 12. člen Stanovanjsko podjetje oziroma hlS-ni lastnik mora vzdrževati stanovanjsko zgradbo z vsemi napravami v rab-nem stanju. Stanovanjsko podjetje oziroma hišni lastnik sme po potretei pregledati stanovanjske in skupoie prosto* re v navzočnosti stanovalca. 13. člen Spore, ki bi nastali zaradi dolžnosti vzdrževanja ali popravljanja stanovanj ali stanovanjskega poslopja med stanovalcem in lastnikom stanovanja oziroma stanovanjskim podjetjem, rešuje stanovanjska arbitraža, ustanovljena po statutu Stanovanjskega podjetja Treil> nje. 14. člen V stanovanjskih hišah, kjer je vefl kot 10 stanovanj ali pa za več hiS skupaj, če to dopuščajo dohodki iz rtwm» rin, se lahko nastavi hišnika ali anažfl-ko. Kjer hišnika ali snažUke ni, oparav-Ijajo hišniške posle nosilci stanovaqJ> ske pravice po redu, Jd ga določi liiSni svet oziroma lastnik hlSe. 15. člen Dolžnosti ali snažilke so zla- sti naslednje: 1. vsak rtftri pomesti stopnišča, hodnike in skupne prostore in jih po potrebi tudi porlbatl; 2. vsak dan do 7, ure (pozimi do 8. ure) pomesti dvorižče; 3. vsak pomesti pločnik pred »tavbo, v zimskem času pa z njega redno Čistiti sneg, ob poledicah pa ga posipati z drobnim peskom ali žagovino ter odmetati sneg od zidu stavbe in očistiti prehode; 4. vsaj enkrat mesečno očistiti okna T iKKinikih in akupnih prostorih; 5. ob določeni lui zaklepati in odklepati vežna vrata in prižigati luči v skupnih prostorih; 6. vse hiSne naprave zavarovati pred okvarami, zlasti pa požarom, mrazom, vlago in podobnim ter Jih vsaj enkrat na mesec pregledovati in skrbeti, da so stalno v uporabnem stanju; 7. nadzorovati odlaganje smeti in odpadkov ter skrbeti za njihov redni odvoz In skrbeti za red v skupnih prostorih; 8. opozarjati stanovanjsko podjetje oziroma lastnike stanovanj na nastale okvare in pomanjkljivosti ter predlagati potrebna popravila. 16. člen Ta odlok mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stavbi v družbeni lastnini, v kateri sta oddani v najem vsaji dve stanovanji. Za izobešenje odloka Je dolžan poskrbeti, kdor upravlja stavbo, v kateri se stanovanje nahaja. 17. člen Kdor ne Izpolnjuje določb t^a od-lolka ali če ravna njim nasprotno, stori s teur prekršek in se ga lahko kaznuje do 300 din, če za krSitev ni zagrožena vlSja kazen po drugih veljavnih predpisih. Ce stori prekršek po tem odloku naladoletnik, se kaznuje njegove starte ofiiiroma skrbnike. 18. člen Za povzročeno materialno škodo je povzročitelj odgovoren po načelih civilnega prava ne glede na upravno kazensko odgovornost. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha vedjati Odlok o hišnem redu, ki ga Je sprejel občinski ljudski odbor Trebnje na seji 29.4.1961. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 010-01/67-1 Datum; 14.7.1967 ^ Predsednik občinske akupSčine Trebnje: Ciiil Pevec, 1. r. 309. Na podlagi 45. in 62. člena Temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) In na podlagi 153. člena Statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinsk^a zbora In zbora delovnih skupnosti dne 14. julija 1967 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine TREBNJE za leto 1967 Odlok o proračimu občine Trebnje za leto 1967, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 9, se premeni v 1. in 2. členu in se pr^iSčeno besedilo glasi: 1. člen Proračimskl dohodki za leto 1967 znašajo 54.998,55 N din 2. člen Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v višini 54.998,55 N din Nerazporejena tekoča rezerva — 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.7.1967. številka: 400-4/67-1 Datum: 14. 7.1967 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ciril Pevec, 1. r. OBČINA SEVNtr 310. Na podlagi 138, člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni Ust SRS št. 7/1967) In 13. točke 13. člena statuta Krajevne skupnosti Šentjanž in odločitve občanov na referendum, ki je bil dne 11. jvmija 1967, je svet Krajevne skupnosti Šentjanž na seji dne 18. junija 1967 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje obnove prosvetnega doma v Šentjanžu. I. Za območje Krajevne skupnosti Šentjanž se za sofinanciranje obnove prosvetnega doma v Šentjanžu uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu:. samoprispevek). II. Samoprispevek plačajo n^lednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Šentjanž: 1. delavci v višini 1. odstotka čistih osebnih dohodkov, 2. upokojenci v višini 1 odstotka po-icojnin oziroma katastrskega dohodka, 3. obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki v vlSlnl 1 odstotka od dav&iih osnov. 4. lastniki zemljišč v višini 1 odstotka katastrskega dohodka. ra. Samoprispevek se uvaja za dobo dveh let in se steka v sklad na poseben tekoči račim pri krajevni skupnosti Šentjanž za obnovo prosvetnega doma v Šentjanžu. Potrebna sredstva za obnovo prosvetnega doma v Šentjanžu so predvidena z zneskom 15.000 Ndin, krajevni samoprispevek pa bo predvidoma zbran v višini 30.000 Ndin. Za zbiranje samoprispevka in izvajanje del skrbi gradbeni odbor za obnovo prosvetnega doma Šentjanž. IV. Zavezanci iz l. točke II. člena tega sklepa plačajo samoprispevek ob vsakem Izplačilu, od katerega se izplačuje prispevek od osebnega dohodka. Obra-čimajo ga Izplačevalci osebnih dohodkov. Za zavezance iz 2. točke II. Člena tega sklepa obračimava samoprispevek komimalni zavod za socialno zavarovanje Celje ob Izplačilu pokojnin, oziroma krajevna skupnost Šentjanž od katastrskega dohodka. Zavezanci iz 3. in 4. točke II. člena tega sklepa plačujejo samoprispevek vsako leto do konca tekočega leta, za katero se obračimava. Obračunava ga svet krajevne skupnosti Šentjanž po podatkfh o davčnih osnovah uprave za dohodke občine Sevnica. V. Samoprispevek ne plačajo: 1. vajenci, dijaki in študentje od va-. jeniških nagrad oz. štipendij; 2. invalidi, katerih invalidnost presega 70 odstotkov. Samoprispevek se tudi ne plača od socialnih podpor, invalidnin, otroškega dodatka in minimalnih pokojnin. VI. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se ta prisilno izterja p>o predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. VII. Za izvršitev tega sklepa skrbi gradbeni odbor iz četrtega odstavka III. čl. tega sklepa. VIII. S sredstvi, ki bodo zbrana na podlagi tega sklepa, razpolaga gradbeni odbor iz četrtega odstavka III. člena tega sklepa in jih sme uporabiti samo v namen, določen v I. členu tega sklepa. IX. Po končanem sofinanciranju obnove prosvetnega doma v Šentjanžu mora gradbeni odbor iz III. , člena tega sklepa^ sestaviti zaključni račun o uporabi sredstev samoprispevka in ga predložiti svetu krajevne skupnosti, le-ta pa v 30 dneh zboru volivcev. Navodila za izvajanje tega sklepa izda po potrebi svet krajevne skupnosti Šentjanž. XI. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 18/1967 Datum: 19. 6. 1967. Predsednik sveta krajevne skupnosti: Alojz Fla^ 1. r. 00|£NrjiSKIUST —st. 30 ( 90S)_21. julija 1967 STRAH