oda sk » ti! • V naro d sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici celo leto 3 fl. 60 kr., za pol 1 fl. 60 kr cetert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn ¥ IjJubijani v sredo oktobra 1863. Kakor strela z jasnega neba nenadoma zalostna vest Maribora udarila domovino da presvetli knezoškof gg. Anton Martin Slomšek so po celó kratki bolezni, ki je komaj 24 ur trpěla, v Gospodu zaspali v 62. letu svoje starosti, bivši visi duhovni pastir labodske skofije skozi blizo 16 let. Svojim bravcom podamo prijatelski list, ki z milo besedo popisuje prigodbo tužno tako-le: Iz Sentjurja pod Rifnikom 26. septembra. Predragi moj! Koka mi trepeče, ko Ti ta list pišem. Poslušaj! našega premilega Antona Martina Slonišeka ni vec na svetu. Umrli so 24. sept. ob poli devetih zvečer. kega, lažil, škofa Žalostno meje smrt škofovo, in vsa-kteremu prežalostno to novico poveš, polijejo obilne solze grenke žalosti. „Kdo bode nas to- in tožno razglašajo zvonovi od Mure do Save, od koroške do ogerske kdo tako lepo učil, kdo take lepe bukve spisoval, kakor so jih rajni cr škof Slomšek?"1 in se bridko joče. Ko so zvonovi zapeli žalostno pesem pri tako vpraša narod slovenski farnih cerkvah in poddružnicah, je ljudstvo bežalo v cerkve in med solzami molilo za svojega višega pastirja, in se priporočevalo Njihovim priprošnjam sveto in pobožno, in bili nam pravi Apostclj". — Kd »saj pravi ljudstvo so rajni škof živeli \ i se bil nadjal tako klizne smrti! 31. avg sem sam v nevarni bolezni ležal, so še bili pri meni in me po očetovsko tolažili, povabivši me : naj ko se ozdravim, pridem k Njim v Maribor v trgatvo, da se okrevam in razvedrim, obljubivši mi staza živež potrebno v Svojem poslopji. Pripravljal sem se ravno malo po malo novalisce in vse na pot, pa drugo telegraf mi prinese crno pismo žalostno vest Njihove smrti. Prijate! ! zguba je velika za katoliško cerkev in narod slovenski. Umrjejo nam slavni naš cerkve ni Vladika ravno v kritični dôbi, v kteri se cerkev in narod vojsk ujeta za svoje svete Mariborčani popisali. Vcruj mi! kako me srce gotovo pravice. Slovesnost pogrebscine bodejo Ti peče, ker se ne morem zavoljo svoje telesne slabosti udeležiti te žalostné svečanosti. Priobčujein Ti se iz Dunaja, nas duhovnike vrnivši pa ta znameniti slučaj. V zimi leta 1859 so rajni gospod škof, v Mariboru obiskali. Jaz Jim rečem: „No! sedaj bodete, světli gospod škof, skoro naši." Na to od- in nekako težkim srcom : .,Kje kakšne tri leta oči govorijo bode mi ljubi proti nebesom obrnivši z muklim glasom Bog dal v Mariboru živeti." In ko da bi te besede bili V " v preroškem duhu izgovorili ravno tri leta in nekaj čez 20 dni so živeli v Mariboru. Že ko so 31. avgusta pri meni bili i so tožili, da so se v Slatini prehladili, in da se od tistihmal • V nic prav dobro ne počutijo. Ko so v Sent jurju gosp diakona Žličarja za mešnika blagoslovili , so se podali v težavno laško dekanijo na bir-manje, v kteri so večidél zavolj goratega sveta mogli peš hoditi. Od 15. do 19. so bili spet na novo kapelo v kostrebniški fari, kjer jim že ni blagoslovili Kiseli vodi pri duhovnih vajah; 21. so već dobro bilo, in od kodar so se ročno domu podali. Domá se jih loti neka huda bljuvna griža kakor mi pisatelji iz Maribora pišejo in pokosila je neusmiljena smrt goreceira višega pastirja in neutrudljivo delavnega slovenskega domoljuba. Labodska cerkev je spet udova in slovenski narod brez svojega duhovnega oceta. Ob svojem času bodem marsiktero drobtinico iz Njihovega življenja priobčil, posebno glede Njihovega delovanja za narodno reč; bil sem ž Njimi znan že od leta 1837 in marsiktero prijazno písemce hranujem v svoji omari. gi B Slovenski narod, ti pa ne zabi Njihovih lepih naukov; blaženi duh Njihov pa naj nad narodom slovenskim čuje in bedi, da bode si svest zmirom živo svoje narodne vrednosti, poln blagega narodnega ponosa, kakor so bili rajni slavni cerkveni vladika in neumrljivi domoljub slovenski Anton Martin Slomšek! Zdravstvuj dragi brate I Ves Tvoj Davorin Tcrstenjak. Pokopali Pogreb septembra dopoldne — slovesen kakor se spodobi obče spoštovanemu vladiku. knezoškof graški; • * poslednjo rajnemu skazat tudi knezoškof ljubljanski celovški. Duhovnov iz Štajarskega tudi iz Koroškega in Krajnskega 240. Bila svečanost velika, žalost občna, zakaj položili moza prišteva najljubšim sinovom svojim vladikom v najžlahnejšem pomenu y • mirno pocivajo li i r tfl « i I <« h 334 Nektere misli zastran vrtnarstva nasprotne drugim sveta je tudi m po pr > drug zakaj višja cena pavole podražila blago: volnato in platneno. Kramarj m V 4 Ze skoraj 40 let se s sadnim drevjem ukvarjam, drugi ljudje, ki kupujejo bombaževino, se cudijo in tožijo odkod naenkrat tolika dragina tega blaft posebno , pa poslednje leta. Marsikaj sem pri tem zvedil, pravega razjasnila kar se ne sklada z navadami druzih sadjorejcov, ki se po Jez kot trg< stari šegi obnašajo, in skoraj bi rekel, da tudi z mojimi ne, svoj spis s tem, da bi povedal ki sem jih imel od svojih mladih dní. Naj tedaj povem to ker pregovor naš domaći pravi, da • »vi il m i 4 ai /I ■ i A rw U n kv^ , pa si ne vejo bi tedaj mogel prav za prav začeti uganjko oni zastavici : al v lup pregrizi, ako te in uno. ni i ka jedro y se tudi jez hocem držati tega vodila Za dre ves ni je dobra tudi le ali tne sole — pravijo navadno preden dokazem: odkod drag in današnja, hočem bravcom dnja ali celó slab zemlja; dre svojim najpred povedati: odkod bomb ali p ker vesce potem * 5 ki ni nic dobn ako pride v dobi vajeno, se toliko bolje ponaša ta pot nas bo naravnost peljala k ložjemu spoznanju prvega mljo iz vrtne šole. Moje vprašanja ucijo. Ce že iz mlađega mora dre skušnje me drugac vesce hi rati v slabi zemlji, ue pride nikdar več k pravi moči. Zato svetujem tudi za drevesnice dobro zemljo. To Bomb 1 je stvar, ktero nam dajejo nektere t ki spadajo ali v vrsto drevja (zato so po nemškem » Baumwolle" pri nas skov moje pripor V • se je prav dobro obneslo in sicer tudi pri movj ali zeliša. rt pavola " vi- i ali v sto g Naj eji gojzdnega drevj Trdil sem vselej pa trdim še zdaj bravcom kratek popis te po Mae-Culloh-u podam svojim nj a ? da pi in naj Cas i kdaj so ljudje dobiček bomba krat spoznali boljša umetnost vsacega vrtnarja v tem obstojí, da je. v in kdaj ga pridelovati zaceli, se ne dá natanko dokazati. jdniki Amerike so ob prihodu v ta novi svet že ) (bombaževino). mci bombaževino stanu moenega, zdravega, z gostimi kor in spesno astečega d i v j a k a zrediti tako da nima ničesa divi Prvi našli sadišča bombažove iti dobili tkan nad sabo. S tem nasprotujem tištim, kteri divjaku še le Znano je tudi, da so ze stari Grki in R 4 - . 1 11 11 V § « A • takrat nekoliko pazi ivosti in skrbi namenijo, kadar se v drevesnico za požlahnjenje presaditi ma posebno za duhovne oblačila po h ovinkih in za vi soko ceno v svoje dežele dobivali; al poznali te rastline Večkrat sem se jezil, da se mlade drevesca dostikrat niso. Indija # « pravijo je zibel bombaža, pa tudi obrt po 8 do 10 let in dostikrat še dalje po drevesnicah nijstva njegov prezajo. Bolehajo že v drevesnici in ne bodo za příhodnost piškavega oreha vredne. Pri drevesih se mora na to paziti, ?? Ime Cott All the Year rond kakor Dikens piše v svoji knjigi je bilo na Anglezkeni ze davnei da t do 6 let. rastejo, in da se ne redé v drevesnicah čez 5 pred navadno, preden so se poznali bombaž in délai bom baževino. Pred 500 leti so vsakemu temu blagu D i v j i c e ali tako imenovani k o r c ti i n i n i o d r a s t k i ekli tt V 14. stoletji, pod kraljem Eduardom If I. celó majhnem V se (Auslaufer) so prava reva v drevesnicah, in vselej sem ee je naselila pešica Nemcov v takrat za h te va l jih od starih češpljevih dreves trebiti, pa ne za Manchester-u, pa je předla volno in tkala, in 200 let se rejo jih jemati in saditi in na-nje breskev, marelic ali pa je to blago imenovalo tt t tt tt žlahnih sliv cepiti. In kar sem večkrat od divjie prero- in pa franeozki côte so brz ko ne enega izvira. Se le tudi kmali kmali, pa le v škodo naših vrtov 250 let pozneje je bombaž (Gossypium) přišel iz Turčije - v A 1 V 1 A 1 V • V V t II V 1% mm - - koval, se je res zgodilo. Kmali bi nobene cesplje vec ne bilo in posusene na Anglezko i Angleži so začeli različno blago zdaj delati češplje bi bile neizreceno drage, naglosti češpljevc drevesnice napravile. Ravno tako nam tudi hruševih divjakov zlo zlo pri manjkuje. Akoravno se pečke posejejo, vendar po malo kalijo če bi se ne bile v veliki iz njega in ime cotton je odsihmal ostalo samo za bombaž in bombažev B kut ko ne izvira to ime iz arabskega Bombaž y ktei se dá za prejo porabiti, se le od rast ? in pri vsem tem se slabo ponašajo Zato sem na- line prideluje, ki se prav za prav bomb s druge plem ( G o s sy- visocih svetoval že z velikim pridom uiarsikteremu sadjorejeu hru- pium herbaceumj imenuje. Mno ševe pečke v pari n ke (Mistbeete) sejati in jih v njih do dreves vročega podnebja dajejo tudi laske bombažu ali svili jeseni pustiti, in hvalo mi je vedil; na tem potu se ne podobne; toda njih nitke so prekratke in prepuste za prejo samo lepi in zdravi hruševi divjaki prirede, ampak takošni in tedaj niso obrajtane za obrtnijo. Slavni botanikar Linné divjaki drugod vsejane drevesca za 2 do 3 let v rasti »teje med plemena bombaževske (Gossypium) 5, drugi pa prehité. da sadje na severní h brežinah ne rodi, zato naj se drevesa na take kraje ne Pogostoma se trobi gospodarjem celó 10 različnih da se rada z vrže. t te rastline, ktera ima to lastnost Najimenitnejše so: sadijo. Jez pa trdim temu ravno nasprotno, opiraje se na mnoge skušnje, in pravim, da so ravno scveine brežine za • V • sadjorejo najgorsi m najpripravnisi svet. sadjorejcov na Nemškem. Iz 1. Zelišna sorta (Gossypium herbaceum) najbolj ko-ristna in najbolj obrajtana, enoletna rastlina, ki zřaste do 3 Te misli je veliko čevlje visoka, in ima temno-zelene peresa na kosmatem stéblu. Cvetje njeno je bledo-rumeno ; kadar pa odpade cvetje, „Tedn. cesk. gosp a se pokaže trivoglat mešiček ali zapórek. v kterem Kupčijsko. liombaž 4pavola), njegova obrtnija in cena bom bažastega blaga. Spisal V. C. Župan. je seme skrito. Zaporek ta, lešnikove debelosti. je naj po prej zelen, pri zorenju rujav; ko se začne bombaž v njem Il i I • i • it V « V • ¥ « • t« napihovati in razprostirati, se razpoci mesicek in pokaže Vse ob pravém času ! se klobcic snezeno-bele ali pa rumenkaste pavole, kteri se drží semenskih zrn. V vročih deželah, kjer se cvetje s sadom vred ob enem prikaže iq se beli klobčiči menjajo z lahko ni vediti vselej, kdaj je pravi cas za to ali uno. Da ! lahko je to rečeno ; ai rumenim cvetjem ter se na temno-zeienih peresih zibljejo, Vendar mislim, da sem ga precej zadel, ko sem danes po je bombazevo polje čudovito lepega pogleda. peresu segel, da dragim svojim rojakom, bratom Slovencom, po svoji moci nekoliko razjasnim jemu spisu na čelo postavil. te reci ? ki sem jih svo- prizadeva veliko Seme bombaževo se seje vsako leto mesca marca. aprila ali maja v Indii, kjer sploh ta rastlina ljudém ne skrbi, ali se pa z roko sadí Bombaževina je čedalje dražja, kar se je vojska amerikanska unela; to delà velik hrup po vsem kupčijskem Bombaž imenujejo Srbi pamuk, Poljaki bavďna. Anglezi „Cotton", Francozi „cotootó, Italijani Bambagia. 335 V Ameriki napravljajo po 5 čevlj saksebi razore ; sanje dnarstva, odpravo potem naredijo po poldrugem čevlji narazen laknj po več zrn semena položijo, Mesca > ktere darstva, izpeljavo verske državnih dolgov, napredek gospo- ravnopravnosti prostosti, narodske avg usta ptembi in in sploh toliko poprej nezaslišanih reci. Toliko se je be oktobra dozorijo mešički, in zdaj se vsako jutro z roko na- sedovalo pri vinu birajo. ««umiju iiivuiviii) iu um«J uu '"»»'»v J "w " " " " --------I--- -----1 I---- --- ~Cf---J " ------------------------7 Predolgo ćakati se s tem delom ne srne, sicer veter poprej ne v dolgi dobi in na čudne vize. Eni so govorili prezrele kosmiče ali pa jih prah in mrčes pomaže, parlamentarično pod redno oblastjo voljenega predsednika Tudi vreme mora biti lepo, ker najmanja mokrota zaredi ali kučegazde, pri drugih je veljala vmes vržena beseda pivu in zganju v kratkem času. kakor ? odp • < plesnino Ko se je bombaž iz mešičkov pobral, se mu z roko ali pa z mašinami seme otrebi y zveze se v brez reda, pri tretjih pa je govoril in obveljal, kdor je z mocním glasom vse druge preupil. Kakoršna je bila družba, aklj tako je bilo besedovanje, taki tudi sklcpi, ki so se izcimili Druga sorta je grm as ti bombaž, to je, taki, ki raste iz nevredjenih misel. Opazovavca je pa pri takih govorih _ ^ _ . • ili« II 11«« . v V« 1 1 i* « kakor grniovje. Podoben našemu bezgu, raste skoraj povsod malokdaj veselje obhajalo, temuč večidel groza ali smeh, se zelišna sorta bombaževa nahaja. Kakor je podnebje, pri tretjih se je pa vrnil domů z bolnimi ušesi. tako hitreje ali bolj počasi raste. V zahodni Indii raste od Kakor velik pa je bil razlocek med dokazi in sklepi 2 do 3 let, v Egiptu 6 do 10 let raznih govornikov, vsi pa so vendar bili v tem edini da Zatem pride d sorta; bombaž ta raste kakor ljubijo prostost (svobodo) in napredek; vsi so izgovarjali drevo, in od tod. kakor smo že gori rekli, nemško ime željo vse poboljšati, vse prenarediti, in rekli so temu li Bau m w ~ 1 * - ! - — —^ ' f^^u«^ - — n po kteri so skovali naso 55 pavolo 55 li Še vec druzih sort je; al niso toliko prida kakor ime r al. prih.) flovane tri beralnost (svobodoljubje) in sami se le imenujejo bera Ici". Vendar nekoliko se jih je našlo, ki so pri takih poli-tikarjih kimaje z glavo vprašali: kaj da pomeni ta nova Nekaj liberalni in narodni stranki beseda v Avstrii b 1 n o s t Dobrovoljno premišljevanje za gospoda in kmeta. Mi Slovenci, kterim je pomen te ptuje besede popol- davno imeli želje po V ze M. Ko sem pred nekaj tedni iz poglavitnega mesta v stransko mestice popotoval, sem potrpežljivo poslušal, kako sta dva priletna moža, pretehtovaje sedanje naše javno življenje , mnogo kramljala o narodnem g noma neznan bil, akoravno smo napredku , ki tudi po stari navadi ne moremo trpeti ptuj po besede v svojem jeziku 5 nismo je vedili dru v • sloveniti, kakor z besedo dnost, ktera beseda je ibanju 5 posebno Slo tudi ploh obveljala Kei pa beseda dnost nazaj vanov v Avstrii, in kako je možakov eden, rojen Nemec z očitno nevoljo izustil: „Kaj nam hasne to ustavno živ- y prestavlj v ptuj jezike ne zaznamova ravno „liberal ljenje? precej , Komaj so državljani zadobili nekoliko svobodě nosti", ampak nekako „nacijonalnost" naša domovina . 5 se je besede volj 5 kakor bi bil dregnil v osje e> njezdo 5 se je unela ina , kakor čitam v mnogih ćasnikih , razšla v stranki, kterih ena, ki za prostost ne dovoli slo- razprtija med narodi in očitna nepokorščina! Ogri in Hrvatje nečejo v državni zbor, Cehi in Poljaki tam sedijo, kot da bi samo razkazovali narodno obleko in nečejo se udeleževati najvažniših pomenkov o dnarstvenih rečeh in druzih. Slovani, Madjari in Romani se kavsajo in ravsajo med sabo, in zabavljajo nemški kulturi in visokim klobukom. Povsod se kaže in kali upor in želja nerednosti; podirajo dve venskega imena, kterih dopisih tudi se imenuje n ponižna stranka Je naravnost ^liberalna", v ne-liberalna nemška stranka", druga bolj pa imenovana po domače ..narodna stranka", ako je mogoče y da y kdor je dom y more le tr a n k biti V živem gibanji sedanj dobe pa skoraj ni se stebri svobodě, spodkopuje y se moč velike, edine Avstrije v veliko veselje sovražnikov države sploh , posebno pa v škodohlepni zasmeh skrivnih spodlezovavcov ustavne držav-Ijanske svobodě." Take in še hujše besede sem čul iz gospodovih ust in komaj sem se iz Ijubezni do pokoja zdržal, da se nisem vtaknil v pogovor in zavrnil gospodoma brezumno njuno mogoče, da bi dve stranki posebno v mali deželi med sabo mirovale, in se spodobno kakor sestrici spoznavale; ampak rad se uname skrnoben prepir, sovraštvo in razujzdano bo-jevanje namesti koristnega, vzajemnega, slavnega cesarstva svobodnih državljanov ktera stranka v Ijubezni do svojih namenov spozabi vrednega vedenja, posebno ce se 5 111 y proti nasprotnici rabi podobno orozje Ali ste pa ideji, na ktere se opirate te dve stranki besedovanje. Podučiti bi bil moral gospoda, pa po presoji med sabo izpeljavi p r o t y po njunih naravah ali po napacni in neprávem razlaganju, moramo najprvič pre y njunih oblicij se mi je zdela vsaka beseda prazna slama in molčal sem raje ter sklenil, o takih pogovorih tudi v prihodnje molčati. Ker sem pa enake pogovore pozneje večkrat in v več krajih čul, in menim, da so tudi marsi-kteremu bravcu „Novic" uho žalile, naj izpovem tukaj, kolikor je mogoče, ob kratkem svoje y iskati vse in se pri tem nekoliko ozreti na njuno bitje prikazek in upljiv v zgodovini evropejskih držav v nedavno pretečenih dôbah. Prirojeno je Ijudem nekako hrepenenje po zboljšanji dosedanjost m p r e m javnega življenja po tek misli o tej reci, nekterim in terjatvah časa in ok v v kraj pa * v poprej s bravcom v pojasnitev vprašanj sedanje dobe, nekterim pa, je bolje, v spodbujo oglasila lastnih enakih ali na kai aprotnih misii. nih po vsem bolj tihih časih se to ni tako ocitno skazovalo, ampak potrebne prenaredbe so se ravnale v časném teku vendar gotovo, in premembc ena za drugo polagama so bile majhne in zmei y ker so šle po stopinjah nevstáv Vsem v spominu je še tista dôba, ko je bila večini in nemotene. Odkar je pa to naravno zboljševanje tù ljudi, ki se stejejo med omikane in ktere mi ploh in tam jelo zaostajati, se je večkrat tudi pred sedanjim „gospode" imenujemo, v javnem pogovoru beseda o ustavni stoletjem prenaredba tirjala siloma , s krvavím orozjem v državi in napredku zeló neprijetna reč, ktera jim je napi vila neko molcecnost in šepetanje na ušesa, govorniku takih reči pa postranske poglede in večkrat tudi žusraioče besed ako ne kaj hujega. Sploh nevarna je bilo politikovanj 5 y okah. Posebno končna dôba 17. in začetna 18. veka se je od poprejšnih precej ločila z zadrževanjem državskega napredka; bila je ona tista dôba, v kteri so se skoraj povsod ustavnim stanovom kratile pravice, udeleževati se rav- ako se v tem razume prosto razodevanje svojih misel o nanja javnih zadev, v kteri se je z geslom ravnovaznosti javnih zadevah. Kar pa je Avstrija po blagodai presvit pejskih držav ustanovilo kot vodilo drzavske politike lega cesarja oklicana ustavna država, vzdignili so se po- spodlezovanje in podpihovanj med državami y in je zginila med vladami kršanska Ijubezen, ko je vsaka država menila sebe toliko bolj trdno, kolikor bolj so oslabele sosedne. je postal politikař, in imel je v žepu kak náčrt za pobolj- Takrat je tudi obveljala misel, da ohranitev Turčije, te ne- » r • ▼ litikarji po vseh kotih, kakor gobe izrastejo za deževnim dnevom. Kdor je le kaj več znal, kakor hruške peči, vsak 336 omikane , nekršanske, nepoboljšljive države, je za mir in ravnovago evropejskih držav potrebna, in se mora celó % orožjem v rokah braniti. Pa že konec zadnjega stoletja je prinesel grozovito narodno prekucijo , ktera se je celó s kraljemorom oskrunila, in v nasledkih svojih pretresla stebre skoraj vseh evropejskih držav. Od tište dôbe je pac nehal mir med narodi v stari Evropi in mladi Ameriki; vrstile , da se ogenj ustaj in upora nikoli «o se mnoge prekucije ni popolnoma ugasil, in vladanje po tišti dôbi je sploh postalo bolj težavno. Vodilna misel tistih prekucij bila je prostost besede in , euakost vseh ljudi pred postavo, vseh enaka pokor- enisli šina in pravica , proti vladi pa podvračanje njeno pod dr-žavljansko priglednost in naložbo dolžnost, kterih izpoluo-vanje naj varujejo izvoljenci naroda. Kakor pa so te misli tnodroslovci modro izmislili, tako napčno , tako silovito so )ih izpeljavali Ijudje, ki teh misel in časnih okoliscin niso umeli. Tako so izpeljave teh idej bile povsod silovite in nagle. Velika prememba v enem hipu pa ni naravna iu je tedaj škodljiva , kar je pokazala tudi zgodovina sedanjega veka. Zanemare preteklih dôb so se krvavo maščevale s silnimi prekucijami; pa tudi te nagle premembe in nove stavbě na njihovi podlagi niso mogle stanovitnosti zadobiti, ampak mnogo bojev, mnogo zakrito in zavratno zatiranje je prestala mlada ta prostost v večini omikanih držav, ktere ie zadel naval na Francozkem začete prekucije; in tudi zdaj se še ni popolnoma utemeljila in udomaćila. Ni moglo biti drugače; kar je izhajalo iz modrijanskih sklepov, ne iz splošne želje državljanov, ki bi se zavedli pravičnih trjatcv, ni moglo imeti narodne podpore, in dolgo se je moralo pripravljati in popravljati, da se je v umni izpeljavi skazalo sploh dobro in koristilo. V • Ta bolj in bolj razsirjena liberalnost iVancozke rodovine pa nima samo tega madeža silnosti in nestanovitnosti, ampak še druzega, kteri se pa v zgodovini do sedaj ni tako očitno škodljiv pokazal. Velik nagib željá po obšírném zboljšanju javnega živ ljenja je bila različnost raznih stanovskih , osebnih in de-želskih pravic, ktere se po modroslovskem prepričanji o enakosti vseh ljudi in stanov ne dajo zagovarjati; pa nastale so po zgodovinski poti ne brez vzroka. Ko so se te različnosti pravic mahoma odpravile v resnični ali zdatni prid občinstva, so se zavrgle tudi mar- siktere razlike, ki se dajo po državnih okoliščinah zagovarjati , kterih obstanek za občinstvo ni samo neškodljiv ? temuč po okoliščinah oseb , kraja ali drugih važnih razmér potreben. S ? tem oglajaujem vseh posebnosti nekterih zgo y s tem merjenjem vsega z enim merilom doviuskih naredb se je ustanovila tista tako imenovana centralizacija, ki opravlja vse, povsod in vsaki čas po enem kopitu. Vodilna misel te centralizacije, izhajajoče iz liberalnosti, kaže po kratkem modroslovnem sklepu, da, če se poenačijo vsi udje države, če se odpravijo med njimi naredbe, ki so jih popřej ločile in mejile, se more porabiti veliko močí, ki so popřej nameravale ločitev, zdaj za splošne državne na-mene, in bolj krepko mora vlada postati v znotranjih in zunanjih razmerah. Pa pozabilo se je pri tem vprašati : ali je to uničenje vseh posebnosti, ta enakomerna strimba tudi naravna in sploh zaželjena? Ker pa ni naravna in zaže-Ijena vsem državljanom, se je pozabilo pomisliti, da nenaravna, tedaj prisiljena strimba porabi vec moči za svoj obstanek, kakor naravne navajene različnosti med mejami ene velike države. Vendar kjer se je ta na modroslovni podlagi zidani liberalizem vpeljal, vpeljavala se je tudi centralizacija i ki tudi nima nobene zgodovinske podlage. Oalje prihodnjić.) Prostost srca Alj srce Tvoje je brez vse težave? Kaj ne pozná se britkih ran? Alj treba ni mu nič tolažbe? Alj vsem bridkostim stoji v bran? Alj Ti še bistro Tvoje oko sije? Alj še veselo se smehljá? Alj srce v prsih mirno bije? Alj ne pozná še tug sveta? Te le narava more veseliti? Še druzih nimaš Ti željá? Kaj neki more le-tó biti? Jaz menim le: prostost srcá! Halíc* G. *) Iz Trsta 23. sept. « Tržaška okolica mora prej ali pozneje svoj slovenski jezik zgubiti in italijanska po- 4, mi je nedavno rekel neki „italianissimo" , ko sem statn, vprašan, v kterem jeziku se pridigova pri sv. Ivanu y tr- žaškem predmestju, odgovoril mu, da se beseda Božja ondi oznanuje v jeziku, ki ga razumejo in govorijo poslušavei to je, v slovenskem. Takih prerokov, ki nam Slovanom na-povedovajo pos:in y ® y ker ga želijo, med nami je dovolj preobilno, sem si mislil; vendar kdor tanje pozná prebi-vavce tržaške okolice tudi najbližnje. nima straha, da bi se izpolnile želje krivičnih lahonov, ker silen je duh časa se- danjega y vsemogocna, skoraj bi reke!. je narodnosti ideja, ona, ki „ducit vol en tem, trahit n o lente m.a Kakor povsod , opira se tudi pri uas nada vesele příhodnosti na mladino, in koliko dobra šola pospeševa zbudo narodne zavesti v mladeži nježni, znano je vsemu svetu. V tem oziru zaslužuje očitno pohvalo šola pri s v. Ivanu y césar smo radostnega in ginjenega srca prepričali se pri javnem izpraševanji 20. sept. in sledečo nedeljo pri slovesní delitvi šolskih daril. „Ze prav, že prav i« me bo zavrnil ta ali nimaš o drugem pisati, pa krhaš svoje gosje crtalo o šolskih rečeh in prenapetih pohvalah po navadi marsikte- uni v rega dopisnika. u Ne, dragi moj y ni tako! Veruj mi y ako bi zivil kjerkoli si bodi na Krajnskem, besedice ne bi zinil o tem ; ali tukaj na pragu Trsta, kjer nas poplaviti želi in preti silno morje nalezljive italijanske kulture, neu-trudljivo prizadetje za splošuo omiko in izobražo na slovenski podlagi in goreča unetost za obudo narodne svesti tako vrlih učnikov, kakoršna sta naš gospod učitelj Ivan Piano fčeske krvi) in naša gospa učiteljica Katarina Marini-Mihalje viceva (Ljubljančanka), zaslužuje več ko pohvalo po goli dopisniški navadi, zaslužuje spoznatvo in pohvalo v pravém pomenu besede. Ne bom na drobno popisoval omenjenega izpraševanja in slovesnosti pri delitvi daril (slovenskih), ne morem pa vendar opustiti, da ne bi omenil nekoliko besed iz zanimivega govora y ki »a je go voril učenec bistre glavice. Ivan Ćrnogoj. Naštevaje namreč y koliko koristnega in potrebnega so se učili in naučili v leta preteklem y rekel je končilo z milim, sebi vlastním glasom: Ali kako in kdaj bi mogel našteti vse, česar smo se na se " V učili? Dostavljam tedaj le še, da vsega tega smo učili v maternem jeziku, v mili nam slovenščini, ktera nam je ljuba in draga, kakor detetu majka njegova." L. Primčekov. Na Reki 20 .sept. Podajte, ljube „Novice", tudi meni mal prostorček, da oznanim žalostno prigodbo, ktera se je vceraj večer pri nas zgodila. Neki fant S .. y mizarski *) Kar nam togotna smrt je vzela nepozabljivo Jo sipino Tur nogradsko, vtihnila je Vila slovenska nobena doraorod kinja ni přijela za liro domačo. Vi pa, ljubeznjiva Malica, ste spet glas dala liri slovenski in kako morete še vprašati: yy ako Vam ustrežem s pohlevno pesmico svojo?" T) došla mila pesmica f« je odgovor cele domovine. Dobro Vř. 33Ï podmojster, obljubi 18lctno dekle M.... in s privoljenjem njenih starisev si dasta besedo, sčasoma v hišni zakon sto- sredstva. Samo v zupami sv. Beuedikta je čez 60 poko panih y tudi na drugih krajih, posebno bolj na Goričko so piti. Ker pa je fautovo napěno življenje se vsaki dan bolj celó prazne koče ostale. Zlo pogrešamo lani umrlega skrb iu bolj razodevalo, je nedolžna deklica sklenila pustiti ga, nega in umetnega zdravnika Postiča, pa sploh krepkejšega pa zaprosila je svojega očeta , da bi mu svatbeni dar po- zdravstvenega oskrbstva. — Tudi v Slovenskih goricah mo- za se in se za vrnil iu ga z lepo odpravil. Kakor prošeno, tako storjeno. ramo dezelaui skrbno zemljo obdelavati, da \l fant začne na to ocitno deklini s smrtjo zugati in svoje neprijatle kruha pripravimo, zato se nas malo međ zmiraj morivoo orožje seboj nositi. Tudi mestni redarstveni čitajoči svet šteje, še manj pa med tište, kteri belo polje oblasti je hudobni fantov namen bil oznanjen, pa ne vem, na papirju obdelujejo; vendar ste nam ljube „Novice" od zakaj da ga niso po postavi v luknjo porinili. — V saboto naših ljudomilih dopisovavcov že večkrat prinesle, kako se popoldne gré in si pri nekem trgovcu kupi dvocevno ku- nam godi, in če potožite včasih, vendar le zmiraj resnico buro (pištolo), dobro jo nabije, vzame si še za pomoč oster trdite, ako je tudi grenjka temu ali unemu. Od naše bodec (štilet) seboj, in gré nedolžne deklice čakat, ktera slavne c. k. kmetijske družbe v Gradcu je prejel 31. avg. se je po navadi ob poli osmih zvečer od svojega děla v za sadjo- in svilorejo marljivi gosp. učitelj R. Dominkuš očetovo hišo povraćala. Kar naenkrat zasliši se vpitje po pri sv. Antonu lepo dařilo v tolarjih, in ker je k temu ulicah, — deklica kliče starše na pomoč, al zastonj! Hu- veselju nekaj prijatlov povabil, sem jaz ž njim vred imel dobnež jo je pri vratah njene hiše zasačil, in ji s svojim priložnost, po malém kosilcu in kratki zabavi v tihi in zdaj štiletoin y ki ga je vec dni vedno seboj , nosil tri smrtne v v zapuscem izbi pogledati lepe sadně vrte in vinograde. Naj rane, namreč: dve v prsi, eno pa v bok, zavdal. Po krátkém lepši vrt je pri gosp. Krumpergarji ; veselje je pogledati vpitji je deklica bila plen smrti. Ceravno je policija in žlahne drevesa po širokém bregu zasajene, kjer je pred ljudstvo precej na pomoc priletelo, hudobueza vendar niso mogli živega v roke dobiti. Hitro umakne svoje hudobne pride, se brinje y praprot in druga divja šara oko zalila. Ne bilo bi toliko pustih prostorov še viditi, če bi več tako pridnih rok y in pred ko policija do njegovega stana pete sam z dvocevno pistolo vstřelí, bodite lahkomišljeui v zbiranji zetov in ženiuov, da vas ne bilo y zato slava takemu učitelju , kteri se tako marljivo s Stariši iu dekleta! ne sadjorejo pečá. Ko bi pri nas veliko takih pridnih vrtnarjev, pa manj nemškutarjev bilo, kako lepa bi bila naša dežela! zadene nesreća, enaka tej! Saj če kak robcic ali kako ruho V okrajů St. Lenartskem je cez 17.000 prebivavcov, samih kupite, jo na vse kraje dobro pregledate, če ne morda Slovencov, razun nekterih naseljencov in ceravno jih je med kje lozna ali pretrgana , za ktero le nekoliko krajcarjev temi komaj čez 200, kteri nemško prav znajo in tudi malo daste; koliko več pa bi morali pretehtati zmoznosti clo- , kteremu mislite svojega otroka izročiti ali s kterim takih, kteri svoj rod taje y veka mislite do smrti v zakouski zavezi živeti. Grajenski. nije „Tagespostne tukaj u vendar naši protivniki iz kompa trdijo, da je malo malo Slovencov y Od Žile 20. sept. ^jp Iz vseh straui široke Slovenije ali 5. in neki tržan celó blodi, da jih je naštel komaj 4 ne vem: ali ga luna trka ali pa bi vse druge smo, da pri našem c. k. donašate preljube „Novice" vesele naznanila o napredku rad v žlici vode utopil. Veseli pa našega naroda; povejte tudi iz starega Goratana svojim bilježniku fnotarju) se slovenske in nemške pisma narejajo, brovcom to-le novico, ktera spričuje, da se tudi naši Slo- in da vsi pozivni listi so lepi slovenski; tudi c. k. okrajna uradnija rada prejemlje slovenske vloge in jih po slovensko naši viši gosp. uradniki se držijo venci bolj in bolj zavedajo iu se zaupuo k tištim obracajo, ki zagovarjajo njih pravice in se trudijo za njih omiko. Na 15. dan t. m. je bila napovedana volitev slanca v deželni zbor za kanaljsko, dolnjo in resuje; reci moramo, da novega p o gornjo enakopravnosti; hvala jim! Le nekteri nizji bi radi proste ziljsko ljudi v kozji rog ugnali, ako plaho po slovensko spregovoré; in za leško dolino, ker se je bil obče spoštovani in iskreni tako na priliko sem sam vidil pri likvidacii po rajnem domorodec g. B. Iz ep, posestnik v St. Jurski fari, zavoljo Postiču, kako je gosp hotel nekega zapisnikarja krč prijeti, bolehnosti poslanstvu odpovedal. Za kandidata smo si iz- ko mu je prost delavec listek s slovenskimi zaznamkami brali ne samo mi Slovenci, ampak tudi većina Nemcov v podal; brz ga je zgrabil z besedami: rDos hot schon bider o-ornji zilski in v leški dolini, slovečega domorodca in krep kega zagovarjavca koroških Slovencov g. A. E i n š p i e 1 e r j a. vrednika izvrstnih „Stimmen aus InnerOsterreich" in „Slov. Prijatla", ker ga tudi oni poznajo kot moža, ki mu je pravica in prava svoboda vseh avstrijanskih narodov sveta in da se bo z enako srčnostjo potegoval za naše in za njih pravice. Se vé, da je bila ta novica za inarsikoga strela a teolog gschriben"! drugač bi bila letina dobra; Susa nam je mnogo škodovala; za živino bo že spet slabo ; sena malo, otave še manj, rž je slabo zdala, oves obilno, krompir je zdrav, čez vse bo nas pa vince veselilo y kterega bo obilo in še boljega od lani. Z Bogom! Jakopič. Iz Kosaue na Notraiijjsketn 27. septembra. R. z jasnega neba! — Na enkrat pride ukaz, da je volitev Vceraj so tù pri nas 6 let starega jelena usmrtili. In kako? ustavljena in do poznejšega časa odložena, kakor se pravi, Skorej nevrjetno je, pa je vendar-Ie resnično. Ko ljudje zavoljo povodinj, ki so prve dni t. m. po zgornjih krajih sejaje pšenico pod milim nebom poldnevajo, priskače okoli razgrajale, nekaj potov poškodovale in res za kake tri 1 ure čez poldan brzih nog lep jeleu ; podili so ga ovčarski štiri dni voznikom nadlego delale. Pa okoli 8. ure se je psi od Neverk proti Đolenji Košani ali Britofu. 52 let stari moglo že na vse strani z vozom; kar nam spričuje tudi Anton Novak po domače Jeroman iz Gorenje Košane domá °"lavo. da mahom zavêrci ter jezik pomoli; na to sra ta okoliscina, da so se ravno tisti dan nas milostljivi kne zoškof s kočijo iz Lukava skoz celo leško in zgorujo ziljsko obema rokama kamen in dolino doli v St. Mohor pripeljal!, kamor je bila volitev na povedana. Marsikaj se bi nas prekrsti], med njimi žalibog tudi neki gospod iz naše viditi jelena proti njemu škakljati skoči na noge, zgrabi z ga zazene tako jako jelenu v te y ugiblje; marsikdo se zdaj trudi, da te vl zgrabi čvrsto za rogovile, misleč mu kos biti, pa jelen še močán zadosti ga z rogovilami pod se na grobljo pritisne in bi domorodec, mu bil gotovo vse čeva premešal, ako bi ne bila njegova Pa vse to nas ne straši; naj se repencijo in togoté nasi 19 let stara hcerka in nek Bujan na pomoc priskočila, ki ga s kamni po glavi popolnoma omotiti. doline, o kterem smo doslej mislili y da je sovrazuiki, da popokajo: nasa pravična rec napreduje. To sta mu pomagala liko za danes; vec o svojem času. Ko tako cele pol ure jelena pčstijo, pride od Novašice en %é Iz Slovenskih goric 15. sept. Tudi v okolici naši žandar in kriči, naj jelena živega pustijo. Ljudje oplašeni za grdo giižo mnogo mnogo ljudi trpi; ne samo otrok, po tem kriku odskočijo, in žandar požene jelenu kroglo ampak tudi očetov in mater je že pobrala, da so svoje skozi život; mrtvega potem v košu na farovško dvorišče, ljube v žalosti zapustili; v marsikteri hiši vsi leže brez cajemniku tukajšnega lova, pripeljajo. Na tehtnico djan je postrežbe, kjer tudi sosedje se jih boje, in rabijo napačne potegnil samo 5 liber manj kot 4 cente. Lepo sem prosil, 338 naj mi kožo lepe živali z glavo vred prodali y da J° ga gospoda Laka Svet y ki je bii, ko je iz Ur bil za kak mazej napravil (prepariral), pa zastonj so bile vaskega domu přisel, pri c. k. kantonski gosposki v Mokro- , zdaj pa je v Kočevji. Mokronovcom, ki moje prošnje; mož kterega bolj mikajo dnarci kakor zbirka naravoslovna, ga brž ukaže preparati in drob iz njega po- » nogu za adjunkta tudi volivci v Trebnem, ga nam ni treba priporočati brati y ter ga se tisto noe v Trst na prodaj posije, kjer se znajo ga sami dobro ; po- in kmet in gospod ga eenita visoko bodo Tržačani z okusnim mesom samo le z jelenovim gnojem njive gostili, S nojili. ko bodo Košanci Drugim pa, ki ga ne poznajo, rečemo mi, da gosp. Luka Sve tec je mož modre glave, pošten kakor zlato skozi in Pivke 25. sept. H. Namesti besed, ki se ne skozi y kodar prenapet je pa nepremakljiv v tem kar ozirajo v djansko stran svojega predmeta, Vam bodi raje je za pravo spoznal; od prve svoje zavede do današnjega pisano, kar se je to leto že v resnici zgodilo ali se nape- dne je zvesto stal za narod svoj, kterega težave dobro Ijuje zastran unanjih šolskih zadev na Pivk». V Seno- pozná in njegove pravice žečah ima sola dobro denarno podlago, avice vselej odkritosrčno zagovarja s ki se je napravila tisto mirno in lepo besedo, ktera je njemu dana kakor iz dohodkov ondašnjega sejma za les, trame in dilje ; šolsko malokteremu y z eno besedo : vse t t n os t poslopje je pripravno in zadostno za stanovanje dveh uči ima za poslanca. Da je Avstrijan z dušo in telesom, vsigda teljev in za dva učna razreda. Samo plača učiteljska je z besedo in djanjem kaze. „N ga tedaj bila doslej prepičla ; zdaj pa je primerno zvišana živo pripo in sicer rocajo vsem volivcom ter so si sveste brez obteževanja šolske srenje, ker je domaća šolska ma naši y y ki o- Svetca poznajo da mnogi > boj prijati mu vso to hvalo potrdili tica zadosti močna. Na Ra zderte m je bila doslej šolska in volitev njegovo v svojem okrožji pospešili, ker dobro soba v najeti hiši; letos je srenja kupila en del pripravne stavbě, ki je dosti velik za stanovanje učiteljevo in za učil vejo gosp y da treba nam je v deželnem zboru takih mož Svetca ni strah Ker sedaj ko vživamo ustavno življenje, nico. Na Ubelskem še sicer ni po dotičnih vodilih usta- očitno pred svetom se spovedati svojih misli, da vsak iz novljene šole, le iskreni in pridni duhoven g. Janez Pod- njegovih ust zvé, kaj srce njegovo čuti, nam je poslal svoj goršek se trudi brez plače za poduk tedašnje mladine, program, ki se tako Vendar to leto je srenja kupila hišo z nekolikim zemlji ščem vred. > da bo ondi mogoče vseliti lastnega učitelja z učenci V Slavini in v St. Petru se je vošilo prostora i glasi: Moj program. „Kranjc, tvoja zemlja je zdrava — za pridne nje lega za drevesno šolo, kjer bi se dečki podučevali v reji korist- najprava nega sadnega drevja; po prizadevanji okrajnega glavarja v trdne postave Postojni, g. Murnika, in po dobrotnosti g. Kaiistra v Trstu za uk si prebrisane glave u pa čedne in Vodnik. tako je pel pred stoletjem naš neumrli V Postojni imate zdaj obe šoli prostorna sadna vrta. se je přetečeni teden iz golih teoretičnih nasvetov že tudi stopilo na bolj praktično pot; 15. t. m. namreč je bila pri okrajnem glavarstvu obravnava zastran prenaredbe seda- Kdor se je ozrl le koliko po naši kranjski deželi lahko se je prepriča! resnice teh pevcovih besed T lega nost podnebj vse je pri nas ugodno za vsako cloveško delav y bod si kmetovanje, bodi si obrtnost ali kupčij in njega šolskega poslopja y in nov nacrt o tej reci se je vzel zraven je narod zdrav na duši in telesu, bistrega uma y krep v pretres, in je bil spoznan kot najbolj pristojen za izpe- kih in delavnih ok z eno besedo korenjašk narod y da povzdigne ljavo. Poprejšnih načrtov eden je namreč namerjal razširiti mu na svetu malo para najdeš. Ima tedaj kranjska naša stavbo na eno stran, da bi se dobile bolj prostorne učne dežela po naravi vse pogoje in sredstva, da se sobe da bi se dosegle bolj mnoge učne sobe. Nobeden teh na črtov bi sam za-se potřebám tukajšne šole ne zadostoval, sprotno. Gospodarstvo nam, vsem prizadevam y eden pa je kazal zvisati stavbo za eno nadstropje, na najviso stopnjo človeškega blagostanja. Toda kje je to 3 dežele naše? Mi vidimo okoli sebe ravno na- b la gosta nj kljub y za oba skupaj združena bi pa utegnila vso reč zvršiti; vendar ostaja; obrtnost, ki je cvetela njega dni celó med prostim ljudstvom, kakor v suknarstvu, platnarstvu in druzem, vsakem obzi pada Trditi se sme, da mi Kranjci v stroški prezidovanja bi bili preobilni, in svet pri šoli ni primerjen razširjanju sedanje stavbě. Tretji nacrt, sicer že prejšne leta omenjen, pa ne v pretres vzet, se je zdaj po- životai vzel s tem , da bi se učiteljem vsem dajala plača za sta- zvemo za gotovo, da sta temu k le Ce prasamo po okih te žalostné prikazni, nevednost in nasa t novanje, naj si po tem sami po svoji volji iscejo pr istoj- nase stromas nega kraja; iz sedanjih učiteljskih stanovališč v šolskem podučevati v tem Zanemarjalo se je dosedaj d ka tirjajo časa potrebe. Dokler so poslopji pa bi se naredile dve večje učne sobi za prvi in naši edj na pad in sever napredovali v vsakovrstnem cetrtega raz drugi razred; tako bi ostal razun tretjega in reda še prostor za pisarnico šolskega vodja, za risarsko in znanji in umenji, ostajali smo mi vedno na prvotni stopnji Vrh teg njka našemu rodu najpotrebneje podp za dekliško obrtniško šolo. Taka prenaredba bi tirjala naj- materialnih sredstev manj stroškov, in zraven bi odpravila še druzih nepristoj- najpridnejša i bi kterih tudi najbistrejš Or & lava, oka mnogo ne oprav njka nam pripomoći nost. Zdaj se le še čaka, kaj bo sklenila višja oblast, dnarne ali kapitalne V tem oziru ne samo, da se je za Iz Dolenskcga. (Nova volitev deželnega poslanca našo deželo toliko kakor nič storilo, temveč velik ki v Trebnem 20. dan t. m. in g. Luka Svetec y sedaj adjunkt pri c. k. kantonski gosposki v Kočevji). Čas se bliža, da bode nova volitev deželnega poslanca v Trebnem, kakor so „Novice" že povedale. Kadar se bližajo take volitve, se povsod začne nekako živo gibanje; zakaj tu se ponuja ta, tam uni y ta priporoca tega y uni unega. Tako in vsakovrstni nakladi so pobírali veliko in pridelk da je lajalo vedno le komaj za pi Ko tedaj vemo, kaj nas liščí in mora vsacemu do odcu, ki mu je mar za blagor dežele, biti sveta dolž nost gledati in z vso močjo poganjati se, da se naš narod za razne vrste svojega delà k ajbolje izobraži, da se živo gibanje je vse hvale vredno, da le je pošteno in se tedaj šole in učilne naprave zboljšajo in umnožijo, ter tako zvijača ne prodaja za resnico ; zakaj žalostna je tista za- ui edijo, da bodo potřebám naših časov in naravi našega spanost in nečimernost, ki pravi: cejo y meni je vse eno i« y naj volijo, kogar ho- slovenskega naroda primei y se ima le eden voliti ima voliti; eden ga vleče sem y drugi ne ; potem, da se raznim vrstam narodne delavnosti: kmetijstvu, obrtnijam in kupčii nakloni čim veča materialna podpora z deželnimi in državnirni pri-tjč, da revež sam ne zadevami in pomočki ; in zadnjič, kar je najvažneje, da se Al kjer se jih deset ponuja tù je res težava za volivca y pa ki ve y kaj bi storil, zlasti ako ponujanega celó ne pozná ali karkoli je mogoče zmanjšajo javni davki in nakladi Sp le malo. Ne y pravnih moz za poslance; al ker je „veliko poklicanih bo „le eden izvoljen v Trebnem", priporočamo za u da bi „Novice" rekle, da ni še druzih pri- pa tega menivši od davkov am v viso državno politiko y od ktere oni zavisijo. Kakoršna je politika, unanja in notranja e , takošne so tudi nje potrebščiue in tem pri- kake držav 339 merni davki in nakladi. Neprimerno veliki sa stroški naše vesnosti, ki so jo napravili mestjani gospoda župana Mih. države za vojaštvo, notranjo upravo in za državne obresti. Ambrožů za god njegov v nedeljo zvečer, bilo je ono ■■■ Ker so dozdaj izdaj ki naši še vedno veči od dohodkov, ter zato davki, namesto da bi se manjšali, še od dne do dne v % narascajo pismo, ki so ga mestjani v nemškem jeziku poslali v po šteni nam dunajski časnik „Wanderer" , in v kterem pod zatoraj je naša edina pomoč: umanjšanje držav- nadpisom: „Die Laibacher Biirger und ihr Biirgermeister nih stroškov. So pa pri nas armada in nji sorodni orožani ostré levite beró nesramnim dopisúnom, kterih neprenehano orgaui zato tako silno narastli, ker jih je vlada potřebovala in sistematično rokodelstvo je, kakor da bi bili za to na enako silno za unanje in notranje svoje sovražnike. Armada jeti 5 grditi vse, kar spada v národno reč, in napak obra nasa * kolikor je potrebujemo proti unanji nevarnosti, ne bo čati vse, da se svetu vselej le crno kaže, ce tudi je belo se dala tako brz zdatno pomanjšati, ker ni podoba, da bi PHJ ? kot sneg. Kdor se za ustavne narodne pravice poganja, neprijatlov; al ona se . da Jim je „ ultraslovau" > 8e kaj manjšalo število naših unanjih dá znamenito znižati gledé na notranjo potrebo s tem «e narodi naše države pridobé in pomirijo. To je pa edino menitnikom in grajšakom, „ultrafevdan" je ; vere, jim je „ultramontan", ? ce ne delaš za „Frankobrod", „Lutra" in njih kdor govori za pravico katoliške kdor je dober s kakim ple- delaj, kar ces, liberalizer«"* 55 mogoče, ako se njih pravičnim zeljam po svobodi in enakopravnosti resnično zadosti. Treba je tedaj, da se nam ultra si! Kako je to, da celó našega gosp. župana so si ustava z vsem i svoj i mi nasledki, kakor trdno po- zbrali za tarčo svojih napadov, res ne zapopade nobeden y roštvo varnosti našega imetka in naše osebne svobodě raz kdor ve kako skrbno si vseskozi prizadeva stati y in nost brez obotave vpelje v djansko življenje. Tadaj bo ker so začeli poslednji čas tudi njega napadati, so se zbrali Avstrija naša mogoena, ker narodi njeni bojo srečni. nekteri veljavni mestjani in poslali poslanico po „Wan vije kar brže do svoje prave podobe, in da se enakoprav- vsemi strankami. Al pri teh Ijudeh je vse mogoče To so v kratkem načela mojega političnega - ------- ---•> ..........->...... I------r" 55 " mišljenja, dererju" v nemški svet, v kterem krepák „Stoj te!" kli ktere bom bránil vselej in povsod z moško besedo, srcno in stanovitno". cejo dopisúnom „Triest.", 55 Tagespošte u 5 » Presse" itd. Ko L. Svetec. Iz Ljubljane« v nji na drobno razjasnujejo delavnost županovo in mu izre-Iz seje mestnega odbora 24. sept, kujejo svoje popolno zaupanje, pravijo nazadnje: „Vi črnite kar povzamemo sledeče: Zahvalni odpis presvitle cesarice na vo- in obrekujete vse šilno pismo mestnega odbora je bil zživimi slava-klici sprejet. Gospod Holski svetovavec in častni korar Schlacker je ubožnici tukajšni daroval 5odstotno obligacijo za 1000 Zbor je s posebno hvaležnostjo sprejel ta milodar. — Mestni odbor je napravil pred več mesci prošnjo, da bi na novo hočemo mir imeti pred vami! Če vam naša dežela in mi zidane hiše več let kakor dozdaj hišnega davka proste nismo prav, pojte z Bogom! Dosti velikih in malih cest in bile. in je to prošnjo po našem državnem poslanců gospod železnic pelje iz Ljubljane — srečno pot! Toliko za zdaj; dr. Karolu žl. Wurzbach-u državnemu zboru izročil. Državni če pa ne bote mirú dali s svojimi hudobijami, se bomo še 55 , nam je ljubo in drago: naš narod, nase rodoljube, naš jezik, našega župana, naše poštene mestjane, našo mladino, ki delà za domovino, našo čitavnico, in da ob kratkem rečemo, vse. kar je narodovo. smo te gnjusobe, ki draži naše mirno mesto; 8H H ^mmmmmmÊ^m HH nana Siti zato zbor je to prošnjo v seji 18. julija t. 1. tako-le rešil, da drugač vam postavili nasproti. u Ta poslanica je přetekli je vladi ž e I j o r a z o d e I : naj ona kmali za vse kraje, teden sla od rok do rok po mestu, in da bi jo dobili tudi . , . . 1 • * • . ■ * • . 1 f _ ______!! .. _____I?» _ I A A • i. • 1 1 kjer se davek od hisnega davka plačuje, postavo dá, kteri imajo čisto nove hiše skozi 15 let, take pa y po pri una nj i v roke , se je nek narocilo 400 iztisov, da se do stojno zvé nemški odgovor nemškim dopisúnom. — Kar so kteri se je veliko prezidalo ali dozidalo, skozi 12 let mestjani na tej casnikarski poti izrekli, to so hotli še bolj cesarskega hišnega davka proste biti; — to oprostenje pa djansko potrditi županu s slovesnostjo, ki so mu jo napra- naj ne sega tako deleč. da bi posestniki takih hiš bili tudi vili v nedeljo zvečer pred njegovim godom. Osnovali so prosti deželnih ali srenjskih davšin. Gospod dr. Wurzbach namreč zaupno pismo, ktero je podpisalo blizo 500 • « « V i • ■ A • • 1 # V • j » # # pa ni Ie za to potrebo se krepko potegnil, ampak še za 3 mestjanov vseh stanov, in to zaupnico v licno razsvitijeni druge važne zadeve mu je skrb bila in ob vel jalo mu je, mestni hiši in vpričo obilne množíce županovih častiteljev da jih je večina državnega zbora potrdila in sklenila, vladi (tudi dva starčka iz Krakovega , eden 82 , drugi 80 let željo izreci, da se gruntne bukve popravijo soglasno star y sta bila pričujoča) sta mu dva občespoštovana rodo da se pre- ljuba izročila: v slovenskem jeziku gosp. Jože Šventner y s katastrom in tako posestvo dobro zatrdi. kliče postava od 15. maja 1851 in prihodnjemu državnemu hišni posestnik in mestni odbornik, v nemškem pa gospod zboru se predloži osnova nove postave, ktera vkvartiranje V. C. Župan, hišni posestnik in trgovec. Oba gosp. govornika sta dobro povdarjala vse zasluge za mesto, ki jih na- voj ako v doloci za dolznost cel ega cesarstva in se tedaj tisti gospodarji, ki imajo soldate v kvartirji. odško- števa zaupnica, in ko je naposled gospod Župan zaklical dujejo iz državne (cesarske) kase za svoje stroške; ravno „živio" županu, je cela dvorana odmevala živio-klicov. tako naj se iz obcne državne kase tudi poplačajo po pravi Nato je odgovoril gospod župan v nemškem in slovenskem razmeri stroški za vojaško pri pr ego. Gospod župan jeziku 5 v kterem vse zasluge povraća mestnemu odboru in Ambrož dokazavši, da samo ljubljansko mesto je v preteklih si edino to prilastuje, da je zvesto spolnoval dolž 4 letih imelo vojakov za 2 milijona in 400.094 noci přeno- nos ti svoje, ki jih je přejel od čiti. v prvih 5 mescih tega leta mesto samo za 10.377, oko mestnega odbora, kterih so ga podpirali tudi mapstratni vradniki. in v V sloven- in da stroški za skem govoru je priporočal vseskozi edinost stanovnikov ■ ÉMÉM lica ljubljanska pa za 34.130 noci vojaško priprego so deželo našo za leto 1859 zadeli z slovenskega in nemškega naroda ter naposled rekel iskreno to prizadevanje gosp dr. K. Wtirzbach-a 5 je naposled nasvetoval: naj mestni odbor Ljubljana ima dosti prostora za vse pametne prebivavce . ______• ^ . « « V » «» » »1 j « t V t za blagor kakoršnega koli jezika, za nespametne pa se bo nornisnica dežele naše očitno přizná in mu pošlje zahvalnico. Zbor razširila. Končal je pa govor svoj s tem, da je slavo za ^ . _ » __W A « ttft 1 • i 1 « 1 i • J v • je enoglasno sklenil. naj se to stori. Dvema učiteljema klical presvitlemu cesarju, ki nam je ustavno živna nedeljski rokodelski soli je bilo po 100 gld., enemu pa ljenje dovolil; in navdušeni slava-klici so doneli po dvorani. 50 gold, remuneracije dano; ljudski evangeljski šoli se je V govoru svojem je župan svojim nasprotnikom modro skrhal fl^^^^l H I I ■■ IB^^H ^^m 200 gold, za 2 leti pripomoći dalo , učitelju St. Peterske vse ojstnne, ktere bi proti njemu obrniti utegnili šole pa je bila letna plača za 100 5 gold, povisana • y Ne povračal mestnemu odboru kar je njegovega. Po tem koliko mestnega zemljišča na mahu (močvirji) se je v je še naš mnogocenjeni rodoljub profesor A. Lesar y kot nájem dalo. podpredsednik kat. druztva rokodelskega stopil pred župana Nekako posebno živo gibanje naših mestjanov se in se mu v lepi besedi zahvalil za njegovo pripomoć in ga je vidilo in čulo poslednji teden. Kot predhodnik velike slo- prosil za daljno podporo temu druztvu y kar je gosp. župan. 340 tudi v svoji moči zatrdil. Ko je bila bolj diplomatična poldne. Preskušnje so v soli Poljanah, in ker so ocitne, : ali slovesnost končana v dvorani, se je narodna svečanost vsak lahko pride poslusat, komu je mar zato, da vidi začela na ulicah pred mestno hiso. Iz Št. Jakobške fare, se tudi v slovenskem jeziku naučijo vednosti zdravilske in kjer mnogo naših iskrenih rodoljubov in med njimi prvak gospodarstva gospod Janez Horák, mestni odbornik, stanuje, se přivalí dolga rajda mestjanov z bakljami; pred njimi množica « . . «V«« i • V » v • • ft • • • 1 da (Poberki iz raznih časnikov.J Ko smo unidan memo gredé pohvalili unanje jude na ljubijanskem sejmu. bi člověk oglušil, krici r> ». » CL živio" za njim pa igra domačo da jiní jezik slovenski gladkej • ¥ tece ko marsikteremu do popotnico mestna muzika, ker gosp. polkovnik mestjanom macemu penzijonistu , ki zobé brusi nad njim, se nam še ni izpolnil želje, pa bi bila igrala vojaška muzika domaćega sanjalo ni , da bo „Triest.44 dopisun nam namesto kakega c. k. polka. Ko so se bakljarji ustavili na svoje mesto, penzijonista poslal „Abrahama s celo kompanijo judovsko" na stopi v kolo 36 pevcov čitavnice naše, ki so jih mestjani naprosili, da bi 8 svojim petjem povekšali slovesnost da- p vrat, češ, da Slovenci to je, Y> Fanatiker h celó po judih, da le slovenski govorijo! Revček 9 in napravili so res vecernico pevsko s tako lepo H^H^^H I I H BBH izbranimi in tako izvrstno petimi pesmami, da Ijudje, ki so saj dobro vemo bliže stali in jim ni všel noben glas, ne morejo prehvaliti naših pesem in naših pevcov, kterim je danes vodník bil gosp. Viktor Bučar. Peli so Jenkotovo „Rojakom", Nikar se vendar se bolj abotnega ne delaj, kakor si da si razumel, kar smo rekli, in da prav dobro veš, da nam je za ^Gemeinschaft" judovsko in če so ga tudi krstili, toliko mar, kakor za tebe, če bi ti posadili vedovo „Domovino44, Ipavcovo „Domovini" , v kteri je srbsko „narodno davorijo Ned tursk turban na glavo. A, Benjamin ospod Vidicov mogočni glas se razlegal kot veliki zvon po mestu iu s kterim se S Novičar iz domačih in ptujih dežel je prijetno ujemal čarobni tenor or » Bučarjev , in naposled Ceravno smo mogli odložiti več dopi * ki smo jih Jenkov „Naprej44. Vsaka pesem je bila sprejeta s glasno poslednji cas přejeli , moramo veudar nehoté spet skrčiti ^ _ _ • V « a m -m. w — pohvalo, ki so jo gosp. pevci res zasluzili, ker pokazali so novicarja danes očitno kakim 3 do 4000 Ljubljančanom, kake velike p> vrednosti je slovanska pesem. Ko mestna muzika potem za Zboru u poslancov v državnem zb . » or » ) katast Kdor je pred r> cesarsko pesem u 1 zagrmijo slava-klici mislil, da ta rec se bo ob kratkem dognala kako razlicnih strani se razjasnuje ta stvar. ? zdaj vidi i od in ko ti klici potihnejo, se povzdignejo iz tisocernih spet iznova jarski Kaisersfeld se ustavlja predlogu Poslanec šta-ministerskemu in list ^ III nu II IlllVl Jiuiiiinvjv 9 »v vciui^iivjv jcjejvt«» j------ ------------ ' - živioklici gospodu županu , kteri je po končanem petju k odborovému ter pravi pevcu na ulice přišel in se vodniku gosp. Bučarju zahvalil podlaga zemljišnega davka in 8 popravljanjem katastra i da tanovitni katasterje kriva i ki za ekazano mu čast. ln na drugo stran v špitálské ulice bi pet vec milij oskov prizadj se ne boj na ki jih v sebi ima ta kataster, kteri ceni se obrnejo mestjani z bakljami (kterih bi drugikrat želeli pake odvrnile, ne tako smolnatih) in muzika ž njimi, dokler ne pridejo gruntne dohodke po meri, ki ni pravična, ker razločki go spet čez St. Jakobški most nazaj, kjer vgasnejo baklje in spodarstva oški njegovi , kakor je zemlj V V bliže ali potihne muzika. In končana je bila mestjanska slovesnost dalj od stanovanja gospodarjevega in druzih reči pi v pravem narodnem pomenu in lepem redu ob pol enajstih. mi"jaj° dohodke silno. Od druzih strani se je govorilo tudi Gospod župan pa je danes spet vidil, da ker se trudi za zato, naj se ta rec poprej da dezelnim zborom v presojo itd duševni in materialni blagor mesta, se delavnost njegova Kaj bo poslednji s k l e p, še ni znano. — Češki drž. poslanec grof Clam-Martinic se je odpovedal temu poslanstvu, rekši. tudi očitno priznava Iz zbora zdravniške družbe, ki je bil 22. dan tla državni zbor po njegovi misli ne hodi tište poti ki jo p. m. in je obravnaval mnogo zdravnikom zanirnivih reči, prepisuje cesarski diplom od 20. okt. 1860 in tadanji veli _ ____. - _ _ _ « . » « I V ( V • * . v . . povemo, kužnih boleznih da gosp. dr. Gauster je razkladal svoje skušnje o častni razglas, ki so letos razsajale v okolici kamniškega locivsi se pa od državnega zbora skega ostane deželni poslanec domá na Českem dunaj- Tisti kantona. Vročinsko bolezen (legar) v gornjem Tuhinu pri- postarski uradnik Kal lab na Dunaji, ki je od leta 1858 pisuje ondašnjemu že večkrat grajanemu pokopališču, ki vcs poln mrličev tako blizo hiš stoji, da kužnina iz grobov skrival pisma, dnar iz njih jemal in P* ktei ke z njih trgal 5 in ko so ga zaprli, so našli še 56.092 neodpeča lahko puhti v stanovanja, pa se je Ijudje tudi lahko naso- tenih pišem, je bil te dni za 10 let v težko ječo obsoj pejo v cerkev gredé, zlasti če pritisne še huda vročina in vlaga. pošti ima povrniti 654 gold. 17 k ka pa maj di or 1 Treba bi bilo, da bi se odpravila ta napaka Ijudj od njega terjati, kterim je d pišem vkradel, naj Gosp. Cepudar je naznanil nadalje svoje skušnje o spozno- iztirjajo to po pravdni poti. Kal lab ima 2 hiši. — Tei vanju človeškega spola že v maternem telesu po številu gatva okoli Dunaja se bo začela še le okoli sv. Terezij srčnega bitja, iz kterih se vidi, da Frankenhàuserjevo mnenje vendar ni tako gotovo, da bi zastaviti za to. člověk mogel glavo Železnic se bo danes v od Zidaue redo mosta v Zagreb in v Sisek vici tožij Gosp. Miroslav Vilhar je prejel te dni dovoljenje za nostj » . oktobra) odprla. Hrvati po pra >, da to, kar se je povsod s primerno sloves odilo, se bo tù celó natihoma storilo. izdajanje slovenskega političnega časnika „Naprej.44 ga začeti ob novem letu in ga izdajati dvakrat v tednu. korarja Stulca Od Zida- Gospoda ednika českega časnika „Pozora", kteremu Misli nega mosta v Zagreb bo zdaj le 3 ure pota 5) Uzajemno slovnico slavljansko44 bo izdal naš vi- so pravdo naredili, da punta narod proti vladi in zbuj sokoučeni gospod Matija Majar, fajmošter v Gorjah na sovraštvo do državnega ministra, je sodnija za nedolžne Koroškem. Ze se tiska; „Novice" bojo, ker jim danes pro- spoznala. 24 sept je v Tragi umri v ^ F. Mik atora manjka, drugi pot prinesle povabilo na naročbo te pre važnje knjige. — Neutrudljivi naš domoljub g. dr. Ra z la g » slavni vrednik „Lumir zadeve še niso gotovo znane. C rn ogors k in b s k N Lašk se ni nič advokat v Brežcah, bo izdal zbcrko najlepših slovenskih, premenilo. Cesar Napoleon pride iz toplic Biariških še le hrvaških in srbskih pesem pod naslovom „Pesmarica^ ktere 15. okt., in do tistihmal ostane vse pri starem. Po mnenju «e bo natisnilo 5000 iztisov, da pride obilo med ljudstvo. angležkega profesorja Partridga bo Garibaldova noga v — Šolske konecletne preskušnje učencov živino- enih mescih dobra, pa trda bo ostala. zdravilske šole bojo 20. 21. in 22. dne tega mesca dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. učencov kmetijstva pa 23. dne t. m. zjutraj in po do 5., preskušnje Odgovorni vrednik: Dr. Jaaez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef BldZnik.