Iz domače in _tuje prakse A.li so cilji v slovenskih gozdovih ogroženi'? Gozdovi so obnov ljivo naravno bogastvo z večnamen· ~ko vlogo, z nj imi je potrebno gospodariti in jih uporab ljati po načelih trajnosti_ Ker morajo gozdovi opravljati eko- loško, social no in pro izvod no fun ke ijo, je gospodarjenje -;njimi omejeno. Podlaga za gospodarjenje in rabo gozdov so Program razvoja gozdov in načrti za gospodarjenje. V načrtih na osnovi rastišča, stanja in funkcij gozdov ter njihovega ovrednotenja postavljajo cilje gospodarjenja z f!~zdovi in gozdnim prostorom ter določijo usmeritve in ~kt"epe za dosego teh ciljev. Osnovna načela (cilji) gospodarjenja in rabe gozdov so: ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti go1.dov; ravnanje, ki ohranja vse funkcije gozdov; ustrezno i1koriščanje gozdnih rastišč v skladu z njihovim naravnim razvojem ; medsebojna usklajenost gojenja gozdov (vla- ganj), pridobivanja lesa in drugih gozdnih dobrin. Zgoraj postavljeni cilji so v mnogočem ogroženi. Dejansko stanje gozdov še precej odstopa od cilj nega: spremenjena drevesna sestava, neizkoriščen mstiščni po- tencial naših gozdov (okrog dve tretjini optimaloega- če gi edam o po kakovosti je doseganje še nižje), neprimerna st<~rostna in debelinska sestava sestoj ev (mnogo premajhen je delež debelega drevja, ki je nosilec kakovosti in tudi mehanske stabilnosti gozdov); kakovost še dodatno zmanj- šujejo preštevilne poškodbe sestoj ev pri pridobivanju lesa (sečnja, spravilo, gradnje prometnic}; otežena ali skoraj popolnoma onemogočena (preštevilna rastlinojeda divjad, neusklajena z okoljem) naravna obnova gozdov s ciUnimi, rastiščnim razmeram primernimi drevesni mi vrstami; velik delež (med petino in četrtino) močno prizadetega drevja (osutost krošnje nad 25 %). Temu pa se pridružujejo še številne druge molnje (uj- me, bolezni, škodljivci), ki ogrohjo stabilnost gozdov in dražijo gospodarjenje z njimi ter dajejo lastnikom (in dr- žavi) manjše ekonomske učinke. Vse premalo se stori, da bi se razmere pričele izboU- ševati : ob sicer nižjih sečnjah se seka preveč debelega drevja, ne opravlja pa se nujno potrebnih redčenj; vse večji je delež varstvenih (sanacijskih) in vse manjši negovalnih (načrtnih) sečenj; gozdnogojitvena dela v zasebnih goz- dovih se opravljajo le v obsegu okrog polovice načrtova­ nih; država ne izpolnjujeje sv~jih obveznosti pri so fi nan- ciranju in financiranju vlaganj v gozdove. Ne najboljše stanje gozdov (rezultat odnosa do gozda v preteklosti -zaradi dolgoročnosti razvoja gozda tudi precej oddaljeni), številne motnje (ki trenu\no, nekatere pa tudi že dlje prizadevajo slovenske gozdove: preštevilna divjad, ujrne, onesnaženo ozračje , škodljivci , bolezni) in ne najboljši odnos do gozdov (zaostajanje negovalnih sečenj -predvsem redčenj, slaba realizacija načrtovanih gojitvenih del, neizpolnjevanje finančnih obvez države do gozdov) ogrožajo izpolnjevanje večnamenske vloge gozda in cilje, ki jih pred gozdove postavljamo, od)agajo v me- gleno in oddaljeno prihodnost. Stališča in odmevi Stališča in ugotovitve s posvetovanja "Sonaravno gospodarjenje in raba gozdov - obnovljivega naravnega bogastva - v novih razmerah", ki ga je o ganizirala Zveza gozdarskih društev Slovenije 6. nove1nbra 1997 l . Gozdovi so obnov ljivo naravno bogastvo z večnamen­ sko vlogo, z njimi je potrebno gospodariti in jih uporabljati po načelih trajnosti, a sonaravne gospodatjenje z gozdovi mora nujno upoštevati tudi načelo ekonomičnosti. Podlaga za gospodarjenje in rabo gozdov so Program razvoja gozdov in načrti za gospodarjenje, ki jih za vse gozdove pripravlja Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba. Vsebina gozdnogospodarskih načrtov, ki nada ljuj ejo tradic ijo na tem področju, je bila na novo opredeljena ob koncu leta *Mag. F. P., dipl. inž. gozd., Slivice 34, 1318 Rakek, SLO GozdV 55 (1997) 4 1997 z novim Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdno- gojitvenih načrtih. Na osnovi novega pravilnika zbira Zavod za gozdove Slovenije podatke in pripravlja načrte že vse leto 1997. Zavod za gozdove Slovenije je opravil tudi pomembno delo, saj je pripravil strokovne podlage za zakonsko zavaro- vanje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. 2. Sonaravnemu ravnanju z gozdom se vedno bolj prila- gaja tudi obnova gozdov s sadnjo. Da bi zagotovili ustrezno vrstno sestavo, količino in provenienčno poreklo sadik in semena za potrebe obnove s sad njo in setvijo, je Zavod za 45