Izhaja vsako sredo. — Naročnina: za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto 50 Din. — Inserati po tarifu. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. žtgvamct reforma — rešena Zakon o agrarni reformi podpisan — Hvaležnost Nj. Vel. kralju — Tudi gozdovi bodo razdeljeni Takoj, ko je zvedela Zveza slovenskih agrarnih interesentov, da je končni zakon o agrarni reformi podpisan, je njeno predsedstvo poslalo zahvalno in udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, kakor tudi zahvalne brzojavke gg. ministroma Mirku Neudorferju in dr. Stanku šibeniku. Brzojavke se glase: Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru Prvemu. Podpisana organizacija se iskreno zahvaljuje Vašemu Veličanstvu za donošenje zakona o likvidaciji agrarne reforme v severnih pokrajinah, s katerim se je zadostilo naši nacijonalni in socijalni pravici. Izražamo svojo popolno udanost in vernost Vašemu Veličanstvu in Kraljevskemu Domu. Zveza agrarnih interesentov za Dravsko banovino v Ljubljani. Ministru poljoprivrede g. Mirku Neudorferju. Podpisana organizacija pozdravlja zakon o likvidaciji agrarne reforme v severnih pokrajinah, se zahvaljuje za Vašo pomoč in upa, da boste podprli njena prizadevanja tudi v bodoče pri izvedbi zakona, ki je nacijonalno in socijalno pravičen. Ministru šum in rudnikov dr. Stanku šibeniku. Podpisana organizacija se Vam zahvaljuje za zakon o agrarni reformi in prosi za Vašo pomoč tudi v bodoče pri izvedbi tega zakona, v kolikor se tiče šum, da bo zadoščeno naši nacijonalni in socijalni pravici. Zveza agrarnih interesentov Dravske banovine v Ljubljani. Iz Beograda poročajo, da je zakon o likvidaciji agrarne reforme dogotovljen in že uradno objavljen. Z objavo vred pa dobi tudi postavno veljavo. To poročilo je zlasti za naše kraje nad vse važno. Zavedati se moramo namreč, da je pri nas prizadetih od tega zakona nad 100.000 ljudi, bržkone pa še več, torej skoro četrtina vsega prebivalstva Dravske banovine! Prizadet pa je najbolj tisti sloj, ki tvori jedro vsega prebivalstva Dravske banovine, to je tisti mali kmet, ki sam obdeluje svoje skromno prgišče zemlje. Ta plast našega ljudstva si je dolgo želela svoj košček zemlje, a ni vedela, kako naj pride do njega, da si postavi nekje na domači zemlji svoj lastni dom. Tega važnega vprašanja pri nas tudi odprava tlake ni rešila. Ljudje so namreč tedaj živeli — in žive ponekod še dandanes — v takem silnem stra- hu pred »gospodo«, da se sploh niso zavedali, kaj pomeni odprava tlake, poučil jih pa o tem pomenu nihče ni! Zato so živeli ljudje naprej v svoji stari siromaščini, prepuščeni popolnoma na milost in nemilost onim, ki so gospodarili z zemljo. Drugi poskus rešitve tega za naše ljudstvo najvažnejšega vprašanja je prinesla ustanovitev naše države Jugoslavije. Takoj po ustanovitvi Jugoslavije je bilo proglašeno načelo, »naj bo zemlja last tistega, ki jo obdeluje«. Toda tudi to načelo ni bilo izvedeno tako kakor bi bilo moralo biti po svojem duhu, ampak zopet tako, da je ostala še cela vrsta privilegijev, ki se nikakor niso skladali s smislom agrarne reforme. Tudi to pa se je zgodilo večinoma zaradi nevednosti in nepouče-nosti ljudstva, ki ni poznalo določb zakona in je bilo zaradi tega znatno prikrajšano v svojih pravicah vsled različnih zamud in zakasnelih prijav. Nikogar pa takrat ni bilo tu, ki bi bil ljudi poučeval o njihovih pravicah. In nad vse zanimivo je, da se je tudi tukaj ponavljala tista stara zgodba kakor se je v Avstriji redno dogajala: Vselej, kadar je šlo za gospodarske pravice ljudstva, so tisti, ki so se branili te pravice priznati, razvneli med ljudmi kakšen »politično-idejni« boj (seveda brez »idej«, ker teh ni bilo), da so ljudi odvrnili od jedra stvari in jih zapeljali v stvari, od katerih ljudje nimajo nič, zapeljivci pa vse! Tako je bilo tudi pri nas takoj ob prvi agrarni reformi: Ljudje so se tolkli za »libe-ralstvo« in za »klerikalstvo«, za svoje pravice do zemlje pa ni nihče nič vedel! To pa je v prvi vrsti krivda tistih naših »šolanih ljudi«, ki še danes ne vedo, da je njihova prva dolžnost pomagati rodu, iz katerega so izšli sami, do vsakdanjega kruha. Nekaj na bolje se je stvar obrnila šele z ustanovitvijo »Zveze slovenskih agrarnih interesentov«. šele ta »Zveza« je prinesla med ljudi vsaj najbolj potreben pouk o tozadevni zakonodaji, potem pa kolikor toliko borbenosti. In danes mirno lahko ugotavljamo: Prvo borbenost za svojo najvažnejšo pravico, to je za pravico do zemlje, je zanesla med naše kmete »Zveza slovenskih agrarnih interesentov« in pa tisto malo število ljudi, ki so vodili delo »Zveze«. To je zgodovinski čin ogromnega pomena za naš politični razvoj: Tisti naš kmet, ki je doslej prejemal vse pravice po milosti od zgoraj, ne da bi vedel, kaj naj z raznimi pravicami napravi — tisti kmet se je začel zavedati svoje pravice in se je začel za njo tudi boriti. Vrednost kakšne stvari zna pa ceniti samo tisti, kdor se je zanjo boril. In »Zveza slovenskih agrarnih interesentov« se je borila pošteno: v njenih dnevnikih je zabeleženih na stotine intervencij pri raznih ob-lastvih, intervencije in spomenice v Beogradu, predlogi itd. — vse to delo pa se je vršilo mirno, zavestno in smotreno. Priznamo, da si naši ljudje žele od agrarnega zakona zadovoljitev vseh potreb in želja. To pa ni izvršljivo. Ravno tako pa moramo priznati, da nam prinaša zelo mnogo, česar doslej nismo imeli. To pa nič ne stori. Zavedati se moramo namreč, da boj za zemljo nikjer na svetu še ni končan, ampak je šele v začetkih. Zato pa bodo vsi, ki žele našim kmetom res vse dobro, boj za zemljo nadaljevali, dokler ne bo rešen popolnoma v tistem duhu, v katerem se je pričel. VAŽNO OPOZORILO! Opozarjamo pa kmete, naj silno pazijo, da ne bodo zaradi svoje nevednosti in nepo-učenosti o določbah novega zakona zopet trpeli škode kot so jo prvikrat, ko je bila proglašena prva agrarna reforma! Kmetje, zlasti pa agrarni interesenti, se morajo zavedati, da bodo združeni nasprotniki agrarne reforme napeli zopet vse sile, da ostanejo določbe novega zakona kmetom čim manj znane. Nasprotniki agrarnih interesentov silno dobro poznajo tisti nesrečni strah kmečkih ljudi pred »gospodo«, ki je našim kmetom že toliko škodoval, in bodo ljudi, zlasti pa župane in občinske može brez dvoma plašili in strašili z vsemi vragovi, samo da bi ljudje svojo pravico zamudili. Tem ljudem nobeno sredstvo ne bo odveč, samo da rešijo svoje premoženje, ki po novem zakonu pripada kmetom. Nasprotniki agrarne reforme bodo imeli na razpolago močno časopisje, ki bo na njihovo povelje molčalo, namesto da bi ljudi poučevalo. Posluževali se bodo tudi svojih vplivnih osebnih zvez in prijateljev, da preprečijo, kar jim je neugodno. Vse to se bo brez dvoma zgodilo. Zato pa pravimo mi kmetom, zlasti pa agrarnim interesentom: Ne verujte volkovom v ovčji koži in ne bojte se nikogar, kajti od samega vladarja podpisani zakon vam pravi, da je pravica na naši strani, vaša stvar in vaša dolžnost pa je, da se za te pravice zanimate in jih tudi uveljavite v interesu svojem in naših otrok! NAJVAŽNEJŠE DOLOČBE NOVEGA ZAKONA O AGRARNI REFORMI. Novi zakon pravi med drugim, da spada pod agrarno reformo vsa veleposestniška zemlja, ki presega 130 katastralnih oral obdelovalnega zemljišča ali pa 347 katastralnih oral sploh. To velja špecijelno za Dravsko banovino. Pri tej odmeri pa prihaja še v poštev »maksimum« in »supermalisimum«, za kar veljajo posebne določbe novega zakona. CERKVENA VELEPOSESTVA SO IZVZETA. Od te splošne določbe pa so izvzeta cerkvena veleposestva. Paragraf 10., točka 7. namreč pravi: »Gozdovi, neobdelana zemlja in vse površine cerkvenih veleposestev, ki niso padle pod agrarno reformo do dne, ko je stopil ta zakon v veljavo (so izvzeta od agrarne reforme).« Po čegavi krivdi niso pri nas padla taka posestva pod agrarno reformo, to bomo pojasnili kasneje. PRAVICA DO PAŠNIKOV IN GOZDOV. Za naše agrarne interesente je največje važnosti pravica do pašnikov in gozdov. V tem oziru določa novi zakon (§ 24.): »Občine, zemljiške zajednice, imovinske občine in skupine kmetov, so lahko »agrarni subjekti« (opravičenci) za take pašnike, ki niso sposobni za drugo kulturo. V krajih pa, kjer je malo obdelovalne zemlje, in kjer je prebivalstvo navezano na gozdno gospodarstvo in pa kjer so zemljišča zaradi podnebja nesposobna za obdelovanje, tam so navedeni »agrarni opravičenci« tudi opravičenci za gozdove, ki so potrebni za pašo, za preskrbo z lesom (za kurjavo in za stavbe, za domačo industrijo itd., kolikor niso ti gozdovi izvzeti po § 10., točka 6. in 7. tega zakona (t. j., kolikor niso cerkvena veleposestva). Ta določba velja za celo Dravsko banovino, za Sušak, Delnice in Vrbovsko. NAJVAŽNEJŠA DOLOČBA: DO KDAJ MORAJO INTERESENTI UVELJAVITI SVOJE PRAVICE? Najvažnejša in zaradi nepoučenosti ljudi tudi najbolj nevarna določba novega zakona pa je sledeča: »V roku od 30 dni, potem ko stopi ta zakon v veljavo, morajo agrarni interesenti preko banske uprave izročiti svoje prošnje za dodelitev gozdnega zemljišča. O prošnjah bo odločeval minister za poljedelstvo sporazumno z ministrom za gozde in rudnike in v soglasju s predsednikom vlade in sicer v roku od 6 mesecev. Po tem roku se to vprašanje neha.« Ta paragraf je silno važen, kajti kdor bo zamudil rok, tam je njegove pravice za dolgo vrsto let konec, kar se tiče gozdov. To določbo bodo skušali brez dvoma nasprotniki agrarne reforme izkoristiti do skrajnosti in bodo vsako reč zavlačevali, kar bodo mogli. Posebno se bodo trudili doseči, da ljudje za ta paragraf sploh ne bi zvedeli, kajti če bo ta določba ostala kmetom neznana, da kmetje v 30 dneh ne bi prijavili svojih pravic, potem so veleposestniki rešeni! KMETJE, PAZITE TOREJ! Te odredbe pa se nanašajo samo na tista veleposestva, ki (v Dravski banovini) presegajo 1000 hektarjev. ODŠKODNINA. Odškodnina se bo določila v krajih, kjer so imeli kataster, kakor pri nas, na sledeči podlagi: Kar je bilo prej cenjeno kot zemljišče prvega in drugega razreda, to je sedaj prvi razred; nekdanji tretji in četrti razred je sedaj drugi razred; prejšnji peti in šesti razred je sedaj tretji razred; prejšnji sedmi in osmi razred pa je sedaj četrti razred. Odškodnino za novi prvi razred izračunaš, če pomnožiš nekdanji (v kronah izraženi) čisti donos s količnikom 160. To je cena za prvi razred. Za drugi razred je cena za 20 odstotkov nižja kakor za prvi, za tretji razred se cena zopet zniža za 20 odstotkov cene drugega razreda, za četrti razred pa se zniža cena za 50 odstotkov tretjega razreda. Odškodnina se bo odplačevala 20 let v enakih obrokih. O načinu izplačevanja odškodnine pa bomo poročali prihodnjič. ^Vasel/evazz/e v žnih hvajih »Južne kraje« imenujemo v naši državi navadno deželo Macedonijo ali >južno Srbijo« z glavnim mestom Skoplje. Ti kraji so izredno rodovitni, so pa razmeroma še malo naseljeni in zato poskuša vlada tam izvesti naseljevanje ljudi iz drugih krajev v večjem obsegu. Glede naseljevanja je vlada izdala nedavno poseben zakon, ki natanko določa pravice in dolžnosti naseljencev. Po novem zakonu vrši naseljevanje južnih krajev ministrstvo za poljedelstvo preko Vrhovnega agrarnega poverjeništva v Skoplju in preko njemu podrejenih 12 agrarnih poverjeništev v večjih mestih južne Srbije. Naloga teh poverjeništev je, da izdajajo naseljencem zemljo za obdelovanje in da nadzorujejo, če se naseljenci drže vseh pogojev, ki jih zakon določa, če hočejo naseljenci dobiti zemljo v svojo last. Zakon določa, da dobi vsaka naseljeniška rodbina po 5 hektarjev obdelovalne zemlje; za vsakega otroka dobi vrhu tega še po 1 hektar, za vsakega odrastlega in za delo sposobnega moškega člana rodbine (najsi bo oženjen ali samec) pa še po 2 do 4 hektarje zemlje. Kjer je zemlja slabša, dobijo naseljenci še enkrat toliko zemlje. Poleg tega dobi pa vsaka naseljeniška rodbina še nekaj sveta za pogozdovanje, en hektar pa za vinograd, kjer je zemlja ugodna za vinorejo. Razun kmetov dobe zemljo lahko tudi kmečki obrtniki in pa obrtniki, katerih obrti propadajo. Naseljenec se mora naseliti na nakazano mu zemljo z vso svojo rodbino v teku enega leta; v dveh letih pa mora sezidati hišo in zemljo redno obdelati. Kdor teh pogojev ne izpolni, izgubi pravico do zemlje. Pravice naseljencev pa so: brezplačna vožnja na vseh državnih železnicah in ladjah od starega prebivališča do novega in to zanj in za vse člane rodbine, za ves živ in mrtev inventar in za ves gradbeni materijal. Potem ima pravico, da dobi iz državnih gozdov les za hišo; ima tudi pravico do paše na občinskih pašnikih za svojo živino. Naseljenci, ki pridejo iz inozemstva, imajo carine prost uvoz za vse svoje imetje. Za prvih 10 let so prosti davka za prejeto zemljo, banovinskih in občinskih doklad pa za 5 let. Vsak naseljenec postane lastnik dodeljene mu zemlje v 10 letih, če je izpolnil dane pogoje. Če pa izpolni vse pogoje že prej, postane lastnik lahko že v 3 letih. Ko pa je enkrat lastnik, ne sme zemlje prodati prej kakor po 15 letih, to pa samo članom agrarnih zadrug. Najbolje kupite nogavice, damske In moške rokavice, damsko'in moško perilo Bengerjevo, puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC pre-jice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri JOSIP PETELINC,Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Cdpis zemlfavine ob elementarni shodi Zaradi škode, prizadete posevkom in drugim pridelkom po elementarnih nezgodah, se sme delno odpisati osnovni davek od zemljišč. Osnovni davek na dohodek od zemljišča se sme odpisati: a) neglede ua površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več nego četrtino z ognjem, požarom, vodo, točo, poljskimi miši, rastlinsko ušjo ali kobilicami; b) če je prizadel škodo drug izreden in neodvraten dogodek brez lastnikove krivde, n. pr. mraz, vihar, orkan, velika suša itd., toda samo, če ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več nego četrtino letine je tudi v tem primeru pogoj za odpis vsake poškodovane parcele v dotični krajini. Osnovni davek na zemljišče se ne odpiše, če je nastopila elementarna nezgoda takrat, ko so bili kmetijski pridelki že požeti. Za davčni odpis je pogoj, da je nastopil elementarni dogodek pred žetvijo ali med njo, ne pa po njej. Zaradi tega se odpis davka dovoli le, če je nastopil elementarni dogodek takrat, ko so bili poljski pridelki že požeti (oddeljeni od tal), toda so bili še na polju. Ce se kako zemljišče v letu po gospodarskem običaju dvakrat obdela, se oceni prva obdelava z dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino letine. Pri mešanih obdelavah (n. pr. vinograd s sadjem, koruza s fižolom, rž z detelo itd.) se oceni poškodba glavnega ploda, odnosno pridelka, z dvema tretjinama, postranskega ploda pa z eno tretjino, če sta res oba uničena. Odpis davka se ravna po velikosti škode, prizadete letini zemljišča, in sicer: 1. Ce je poškodovana več kakor četrtina, a manj kakor polovica letine, se odpiše 25% letnega osnovnega davka. 2. Če je poškodovana polovica, a manj kakor tri četrtine letine, se odpiše 50% osnovnega letnega davka. 3. Če je poškodovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek do-tičnega zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka škoda, ki je bila prizadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa davka, brez takse, najdalje v osmih dneh od due, ko se je škoda opazila. Prijavo mora vložiti v primerih pod a) davčni zavezanec sam ali njegov pooblaščenec; v primerih pod b) jo lahko vlože oškodovani davčni zavezanci skupno, vloži pa je lahko tudi občinsko oblastvo samo. Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi (ne pri davčni upravi) lahko tudi po pošti. V prijavi, če jo vloži posamezni posestnik, je treba točno označiti poškodovane parcele in navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele; če je prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora (morajo) navesti vlo-žitelj (vložitelji) prijave, čas in vrsto elementarne nezgode in prijavo podpisati. Prijave, ki so prispele tako pozno, da se po mnenju obla-stva škoda ne da več ugotoviti, se morajo kot prepozno izročene takoj zavrniti. Zoper tak odlok je dopustna pritožba na finančno direkcijo v osmih dneh od dneva obvestitve. Škodo ugotovi na licu mesta konusija, ki je sestavljena iz enega uradnika katastrske uprave in dveh članov občine. Ocenjevanju škode mora prisostvovati zaradi potrebnih pojasnil starešina vasi (župan), če ga vas ima, in pa oškodovani davčni zavezanec. Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagati prijave na pravilni naslov, navajamo še, pod katero katastrsko upravo spadajo področja posameznih davčnih uprav v Dravski banovini. Področja davčnih uprav Ljubljana - mesto, Ljubljana- okolica, Kamnik, Litija, Logatec in Višnja gora spadajo pod katastrsko upravo v Ljubljani; področje davčne uprave v Novem me- stu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu; področja davčnih uprav Kranj, Radovljica in Škofja Loka spadajo pod katastrsko upravo v Kranju; področja davčnih uprav Kočevje in Ča-bar pod katastrsko upravo Kočevje; področja davčnih uprav Brežice in Krško pod katastrsko upravo Krško; področja davčnih uprav Celje, Laško, Konjice in Šmarje pri Jelšah pod katastrsko upravo v Celju; področja davčnih uprav Slovenjgradec, Prevalje, Gornji grad in Šoštanj pod katastrsko upravo Slovenjgradec; področja davčnih uprav Maribor in Slovenska Bistrica pod katastrsko upravo Maribor; področja davčnih uprav Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona pod katastrsko upravo Ptuj in področja davčnih uprav Murska Sobota in Dolnja Lendava pod katastrsko upravo Murska Sobota. Pomoč po toči prizadetim! Dne 15. junija t. 1. je napravila toča v celjskem okraju ogromno škodo. Posebno težko sta prizadeti občini Drami je in Šmartno v Rožni dolini v celoti ter na nje meječi deli občin Sv. Jurij ob južni železnici in Velika Plrešica. V tem predelu je preko četrt ure padala suha toča v velikosti oreha do kurjega jajca in popolnoma uničila vse poljske pridelke, škoda je bila uradno ugotovljena na osem milijonov dinarjev. Prebivalstvo je tem težje prizadeto, ker je prišla nezgoda tik pred žetvijo. Nad dva tisoč ljudem grozi ne samo skrajna beda, temveč celo lakota, ker nimajo sredstev, s katerimi bi se preživeli do prihodnje žetve, niti nimajo semenskih žit za jesenske posevke. Ker ni mogoče nesreče zadostno omiliti iz javnih sredstev, je treba pomoči od zasebne strani. Radi tega se je ustanovil v Celju odbor za pomoč, ki tem potom prosi vse, ki so blagega srca, naj po svojih močeh prispevajo k omiljenju velike nesreče. Naj ne bo kraja, kjer se ne bi zbiralo za bedne kmetovalce, naj se na nje ne pozabi pri nobeni veselici in prireditvi! Vsak dinar bo hvaležno sprejet. Zbrani prispevki naj se pošljejo na račun odbora Celjski posojilnici v Celju. Predsednik kraj. odbora Rdečega križa: polkovnik Kostič Vojislav, komandant 39. pešpolka v Celju. Zlato v Avstraliji. Na meji med severno in zapadno Avstralijo so odkrili v najnovejšem času bogata ležišča zlate rude. Zlata je tam baje toliko ali pa še več, kakor so ga našli pred leti v Klon-dyke na polotoku Aljaški, kamor so drli iskalci zlata in razni pustolovci iz celega sveta. Zlata polja v Avstraliji je odkril Anglež David Cornezie, ki pa je moral prestati nečloveške napore, predno je prepotoval obsežno puščavo, ki leži med severom in zapa-dom Avstralije. V puščavi se namreč nahajajo ogromni kupi peska, ki jih veter zanaša iz kraja v kraj, tako da človek ni nikdar varen, kdaj ga bo tak peščeni kup zasul. Vode seveda tudi silno primanjkuje. Zato ni čudno, da je Cornezie jeva ekspedicija bila že vsa izmuče na in izčrpana, ko je prišla v zlato deželo. Ljudje bi bili radi dali vse zlato za požirek studenčnice. Te razmere so bile tudi vzrok, da se za poročila, ki jih je napisal Cornezie v novi »zlati« deželi, svet ni dosti brigal. Nekaj pogumnih in podjetnih mož se je pa le našlo, ki so tista poročila brali z veliko pazljivostjo in ki so se naposled odločili za pot v novo obljubljeno deželo. Z železnico so se peljali do zadnje postaje, potem pa so nastopili še 800 kilometrov dolgo pot peš. Pot pa je bila še veliko bolj suha in trudapolna, kakor so Majdica svetuje ! Njena mala prijateljica je med igranjem padla in se joče. Majdica jo tolaži: „Reci samo Tvoji mamici, da naj opere oblekco s Schichlovim Radionom, pa bo takoj zopet Cista". Ona to prav dobro ve, kajti njena mamica jemlje Vedno samo Schichtov Radion. SCHICHTOV RADION PERE S A M IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA si možje predstavljali. Kup peska se je vrstil za kupom, danes tu in jutri zopet tam, tako da so večkrat izgrešili pravo smer. Vode seveda nikjer. V pesku pa je bilo vse polno zlatih zrn, tako da so bili prepričani, da njihova pot ne bo zastonj. Toda na drugi strani je bilo pomanjkanje vode vedno hujše in kmalu so se naveličali zlata in so si želeli le vode, vode ... Tako so tekli dnevi, leno in počasi, dokler niso nekega dne naleteli na živali, ki žive v tistih krajih: na kenguru-je in emu-je. To je pomenilo, da mora biti nekje v bližini voda. Korakali so dalje s podvojeno močjo, spremljale pa so jih živali, ki se niso ljudi nič bale. Dolgo so hodili, do vode pa le niso še prišli. Neke noči pa se je zgodilo, da so jih napadli domači črnci. Okolnost, da so ljudje v bližini, je navdalo potnike z novim upanjem, kajti kjer so ljudje, tam mora vendar biti tudi voda v bližini. Napad so srečno odbili, ker domačini niso imeli pušk; domačini so bežali, popotniki pa za njim in res se niso zmotili: domačini so tekli naravnost k vodi, da si operejo svoje rane! Ob tej vodi so se možje utaborili in se utrdili, da bi bili varni pred napadi od strani domačinov. Domačini so jih še štirikrat napadli; ko so pa uvideli, da proti puškam nič ne opravijo, so se s tujci sporazumeli in so skupno začeli delati ograjo okoli vode. Do mačini so jim prinesli tudi zlatih zrn, kolikor so jih tujci hoteli. Ta pokrajina, ki jo je opisal vodja zgoraj omenjene ekspedicije Macdonald, se imenuje dandanes Tanatni in je središče bogatih ležišč. Ozemlje je približno 150 kilometrov dolgo in 30 kilometrov široko. Kdor pa hoče priti tja, mora še dandanes prepotovati najmanj 600 kilometrov dolgo pot preko puščave. Vse te težave pa ne ovirajo silnega dotoka raznih pustolovcev v one kraje, kjer je zlata baje toliko, da nima skoro nobene vrednosti. SEJMI: 5. julija: Krka, Mengeš, Pekel p. Poljč., Hodoš. 6. julija: Polšnik, Slanč. vrh, Trava. 8. julija: Gradac, Pišece, Sv. Jur v Sveč. 9. julija: Žužemberk, Tirna. 10. julija: Dobova, Poljčane, Puconci. 11. julija: Brezovo p. Lit., Boštanj. VALUTE. Dati moramo za: 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslov. krono 1 italijansko liro 13*43 Din 10'95 » 7-95 » 275'20 » 56-40 » 2-22 » 1-68 » 7'97 » Mtaudi Pretekli teden je bil teden volitev. Volitve so imeli na Bolgarskem, v Španiji in na Ogrskem. NA BOLGARSKEM je doživela bivša vlada hud poraz, v Španiji so zmagali republikanci, na Ogrskem pa vladna stranka. Posledice volilnega izida v Bolgariji utegnejo postati važne, ker ni izključeno, da bo nova vlada zunanjo politiko bivše vlade nekoliko izpremenila, izid volitev v ŠPANIJI pa bo otvoril novi režim v tej deželi. Volitve na Ogrskem ne pomenijo nikake izpremembe, ker ostane večinoma vse pri starem. Najvažnejši politični dogodki pa se sučejo še vedno okoli NEMČIJE oziroma okoli ameriškega "predloga, naj se plačevanje vojne odškodnine Nemčiji za neko dobo odgodi in se ji na ta način omogoči okrepitev gospodarstva. Anglija in Amerika delata s polno paro za sprejetje tega predloga, Francozi pa niso za odgoditev prav nič posebno navdušeni. Podoba pa je, da bo pod ameriško-angleškim pritiskom tudi Francija popustila pod gotovimi pogoji. NOVA BOLGARSKA VLADA. Zmagoviti pozicijski blok je sestavil novo bolgarsko vlado, ki jo je kralj potrdil. Vlada je sestavljena takole: Predsedstvo in zunanje ministrstvo Malinov, notranje ministrstvo Mušanov, finance Girginov (vsi trije demokrati), prosveta Moravjev, kmetijstvo Gičev, javna dela Jurda-nov (vsi trije kmetje), pravosodje Verganov, trgovina Petrv (narodna liberalca), promet Ko-sturkov (radikal), vojno ministrstvo pa general Kisjov. Ponopol za uvoz in izvoz pšenice in pše-nične moke. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke. Zakon določa, da je izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke izključna pravica države. Izključne pravice vrši država po svojih organizacijah ali ustanovah, ki jih za to pooblasti minister za trgovino in industrijo z odobritvijo predsednika ministrskega sveta. Blagoslovitev novograjenega vodovoda se vrši v nedeljo, dne 5. julija ob 3. uri popoldne v Bizoviku pri Ljubljani. Blagoslovil bo župnik od Sv. Petra v Ljubljani g. Petrič. fPopbt Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo zjutraj ravno ko je bil pogreb mladeniča Tomzija, je začel biti plat zvona, oznanjajoč ogenj. Ljudstvo se je razletelo in vsak je v skrbeh bežal v ono stran, kjer je zajel ognjeni zubelj stanje posestnika Štuheca iz Perbegovec. Ko je prišla na kraj požara prva požarna bramba, je že ogenj dokončal svoje žalostno delo. Škode je okrog 40.000 Din. Kako je ogenj nastal še ni dognano, skoraj gotovo pa je zopet zlobna roka osiromašila ubogega kmeta. Povdariti moramo še enkrat, pasivnost jurjevških gasilcev, ki so bili oddaljeni od ognja le 40 minu, najbrže opazili požar ob pravem času, kljub temu se vrata gasilnega doma niso odprla. Na kraju požara je ljudstvo dalo duška nad tem dejstvom. Dramlje. Dne 21. junija ob 3. uri popoldne je ban Dravske banovine g. Drago Marušič v spremstvu g. sreskega načelnika in kmetijskega referenta iz Celja, sreskega načelnika iz Šmarja ter še nekaterih drugih uglednih gospodarjev osebno obiskal občino Dramlje in se na licu mesta prepričal o grozni elementarni nezgodi, ki je prizadela naše ubogo ljudstvo dne 15. junija t. 1. Strašno, a tudi zanimivo je naključje, da je tik pred dohodom gori imenovanih gospodov, to je med 14.—15. uro ponovno divjala grozna nevihta, mešana s strašnim nalivom, točo ia viharjem in uničila vse, kar je še ostalo od zadnje katastrofe, kar pa je bilo bore malo. Vihar je redoma podiral drevje, razkrival strehe in tudi več gospodarskih poslopij podrl. Gospod ban, zroč na nesrečo, bedno in obupano ljudstvo, se je razjokal in tudi drugim gospodom so stopile solze v oči. V svoji velikodušnosti je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da se bednemu ljudstvu pomore. Najrevnejšim je tudi kar na licu mesta delil denarne podpore. S svojim tolažilnim govorom jih je bodril k pogumu in vztrajnosti. Ljudstvo se mu je za njegove dobrote in to-lažilne besede prisrčno zahvaljevalo in po njegovem odhodu vzklikalo: »dobrega in vrlega bana imamo, Bog ga ohrani še mnoga leta!« Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 28. t m. je proslavilo tukajšnje sokolsko društvo Vidov dan s vprizoritvijo »Čudežnih gosli«. Gdč. Kočumtova in gdč. Brumnova sta dosegli pri deci nadvse pohvalen uspeh. Prireditev je pokazala nadarjenost tukajšnje dece. Vsak je svojo vlogo rešil prav dobro. Starosta g. Horvatič je v kratkih potezah orisal vse težkoče, ki jih je imel naš narod do leta 1918. Obisko je bil povoljen. TEDENSKI KOLEDAR. 5. julija, nedelja: Ciril in Metod. 6. julija, pondeljek: Izaija. 7. julija, torek: Vilibald. 8. julija, sreda: Elizabeta. 9. julija, četrtek: Nik. s tov. 10. julija, petek: Amalija, lil. julija, sobota: Pij I. Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih pro-tina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Joselove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani daniki in hipertrofiji prostate. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 3loplcč Predsednik vlade general Peter Živko-vič je odšel na oddih v kopališče Teslič. Vlada za kraje, ki so trpeli od toče. Uradno poročajo: Ker je te dni vladalo v nekaterih naših krajih težko neurje in so nevihte napravile veliko škodo, je zahteval minister za kmetijstvo od vseh referentov, naj mu predložijo poročila o povzročeni škodi. Minister se je pobrigal za odobritev izrednih kreditov za nujno podporo oškodovanim krajem. V krajih kjer je to potrebno, da se bo dajala prebivalstvu tudi prehrana, v drugih krajih pa podpora v semenu uničenih kultur. Zakon o državnem prometnem osobju. Nj. Vel. Kralj je podpisal zakon o državnem prometnem osobju, ki je sestavljen na temelju uradniškega zakonia. Ameriški Slovenci doma. Na praznik je prispelo v Ljubljano 81 ameriških Slovencev, članov KlSKJ, ki so bili povsod najtoplejše sprejeti. Našim dragim rojakom želimo v starem kraju čim prijetneje bivanje za čas njihovega obiska. Zveza slov. agrarnih interesentov je priredila na praznik Sv. Petra in Pavla predavanje v Osilnici. Predaval je geom. M. Mravlje. Kmetski praznik na Krškem polju bo tudi letos, kakor že vsa zadnja leta dne 15. avgusta t. 1. Priprave so v polnem teku. Posebno lepa bo letos konjska dirka ker bo dirkalno društvo poskušalo pritegniti najboljše dirkače iz Slovenije. Vojaške dobave naravnost od kmetov. Vojno ministrstvo je razglasilo, da se bo takoj po končani košnji in žetvi začela po vseh gar-nizijah komisijska dobava krme (sena, ovsa, ječmena in slame) direktno od pridelovalcev. Kmetijski posestniki se zato v lastnem interesu opozarjajo na to ugodno priložnost za prodajo kmetijskih proizvodov, pri kateri so izključeni razni posredovalci. Neurje nad Krškim poljem. V četrtek ponoči preteklega tedna je divjalo strahovito neurje nad Krškim. Nalivi dežja so valili cele potoke z bregov, nad Rako je pa tudi toča uničila vinograde, vrtove in polja. Zdravljenje invalidov v toplicah. Opozarja se vojne invalide, ki imajo pravico do zdravljenja v toplicah, da bo invalidski dom v Dolenjskih Toplicah otvorjen s i. julijem. Re-flektanti naj se takoj priglasijo, ker je treba uvrstiti posamezne skupine po razpoložljivem prostoru. Vse tozadevne informacije dobijo pri svojih krajevnih odborih Udruženja vojnih invalidov. Požar na Gorjancih. Pod Trdinovim vrhom na Gorjancih je nastal v nedeljo 21. junija strahovit požar. Ogenj je izbruhnil v grapi, kjer so odlagali lesne odpadke in žaganje s šiškove žage. Nad 600 vagonov je bilo na kupu nagrmadenega tega materijala. Ogenj je bil tako močan, da je švigal plamen nad 50 m visoko. Gasilci niso mogli mnogo pomagati in šele močan dež je deloma udušil ogenj, ki je začel padati drugi dan. Ogenj je uničil tudi del gozda. Domnevajo, da je pod kupom tlelo že 4 leta, ko je takrat na tem mestu pogorelo veliko skladišče lesa. Po takratnem požaru so zasuli jamo z žaganjem in lesenimi odpadki, pod kupom pa je ogenj ves čas tlel naprej, dokler ni izbruhnil z vso silo na dan. Iskreno prijateljstvo pomaga kjerkoli more. Dobra gospodinja zato svetuje prijateljici: »Uporabljaj vedno le Zlatorog milo, ker Ti varuje perilo!« Tak svet bo vedno hvaležno sprejet! 16 Otvoritev bakarske železnice. Na Vidov-dan 28. t. m. je bila svečano otvorjena proga Baker postaja — Baker luka, ki je velike važnosti za naš pomorski promet. Položnice smo priložili v današnjo številko nekaterim naročnikom, ki še dolgujejo naročnino za tekoče leto ter prosimo, da se jih zanesljivo poslužijo. Kralj je botroval devetemu otroku kmeta Ivana Gavrana v Foči. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Mladenovič. Osem milijonov dinarjev je cenjena škoda, ki sta jo povzročila toča in vihar v občinah-Dramlje, Sv. Jurij ob j. ž., Vel. Pirešica in okolišnih vaseh. Zastrupil se je z arzenikom konjski hlapec pri Moškonu v Marenbergu Alojz Rajšp. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen Rajšpova do neke dekle, ki ga je pa te dni zapustila. Nova ladja naše mornarice. Ladjedelnice v Hamburgu bodo spustile te dni v morje novo ladjo za našo mornarico, ki bo služila za izobrazbo našega pomorskega naraščaja. Nova šolska ladja se bo imenovala »Jadran«. Utonil je v Savi trgovec Vladimir Skrbeč, sin uglednega župana iz Loža g. Frana Škrbca. Vladimir Škrbec je služil v Zagrebu pri vojakih. V nedeljo 21. junija se je šel v Savo kopat. Razgretega je pričel krč in valovi so za vedno pokopali priljubljenega trgovca, komaj 25 let starega. Podpora za znanstveno potovanje agronomov. Po odredbi kmetijskega ministrstva se je iz državnega kmetijskega fonda določil znesek 40.000 Din za znanstvena potovanja dijakov-agronomov. Podpora se bo nakazala kmetijskima fakultetama v Beogradu in Zagrebu. Orožniška patrulja je ustrelila v Uršnih selih pri Novem mestu posestnikovega sina Janeza Klobučarja, ker je s kamenjem obmetaval ponoči orožnike. Žalostna usoda dveh zaročencev. Strahovito nedeljsko neurje je zateklo zaročenca Rudolfa Valjavca in Ivanko Balantičevo, oba uslužbena v tovarni Titan v Kamniku, ravno pod visokim kostanjem blizu kamniškega kolodvora. V istem trenutku se je zabliskalo in s strahovitim udarcem je treščilo v kostanje, kod katerimi sta se nahajala zaročenca. Strela ju je vrgla na tla in pri priči ubila. Mimoidoči so ju poskušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju, toda zaman so bili vsi napori. Obe žrtvi nesreče so pokopali skupaj na mekinjskem pokopališču. Utopljenca so potegnili pretekli teden iz Kamniške Bistrice pri Strajnah. V njem so spoznali prevžitkarja Franca Skerlepa iz Depale vasi. V obleki je imel 9.730 Din. Iz nesrečne ljubezni pod vlak. Sin kmeta Potočnika iz Zakota pri Brežicah se je v nedeljo, 21. junija vrgel pod vlak v bližini Do-bove, ki je nesrečnega fanta prerezal na dvoje in strašno razmesaril. Domnevajo, da je fant izvršil samomor iz nesrečne ljubezni. Lastno hišo zažgal, da bi dobil zavarovalnino. Te dni je pogorela domačija posestnika Gregorčiča iz vasi Okroge pri St. Rupertu. Očividno je bilo, da je nekdo ogenj podtaknil. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo in aretiralo pogorelca Gregorčiča in njegovo ženo, ker jih sumi, da sta sama zažgala. Nesreča pri Kresovanju. Na Brdu pri Ljubljani so fantje kurili kres in preskakovali gorečo grmado, kakor je to stara navada. Pri skakanju sta se zaletela skupaj brata Mavser in padla v ognej. Dobila sta hude opekline in so jih morali prepeljati v bolnico. Obsojena vlomilska tolpa. Pred ljubljanskim sodiščem je bila pretekli teden obsojena drzna vlomilska tolpa, ki je izvršila v zadnjih letih 12 vlomov in tatvin po celi Sloveniji. Obsojeni so bili: Ivan Pavlič na 10 let robi je, Ivan Meserko na 2 leti robije in v nadaljnje pridržanje v zaporu za 2 leti. Ivan Skapin na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgon iz države, Ivan Kosirnik in Stanko Jereb vsak na 2 leti robije. Anglija je vrnila Italiji 30 zabojev zlata v palicah v vrednosti 30 milijonov funtov šter-lingov, katerega je Italija založila pri angleški banki kot jamstvo vojnih dolgov. Kongres odbora za ohranitev miru se je vršil pretekli teden v Parizu. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki Jugoslavije. Drugi kongres se bo vršil prihodnjo jesen. Angleška smodnišnica zletela v zrak. V smodnišnici angleške vojne mornarice v Hol-ten Heardu je nastala strahovita eksplozija, ki je popolnoma porušila zgradbo in ubila 11 delavcev, 19 pa težko ranila. Eksplozija je bila tako močna, da so čutili potres na 35 km daleč. Pri šolah so začeli. Nova rumunska vlada se nahaja pred težkim vprašanjem, kako spraviti v ravnovesje državni proračun. Kot prve mere je vlada izdala odlok, s katerim se zapre 200 srednjih šol. Neče v Rusijo. Nečak ruskega poslanika v Parizu in načelnik trgovinskega odposlanstva Dovgalevski je poklican v Moskvo na zagovor, ker je neugodno kritiziral rusko trgovinsko politiko. Dovgalevski je pa raje odstopil od svojega mesta in se pridružil boljševiš-kemu odpadniku Besedovskemu, kakor da bi odgovarjal sovjetski vladi za svoje mnenje, ki ga imajo boljševiški politiki. Albanija dobi posojilo. Albanski vladi je ponudila Italija posojilo v znesku 10 milijonov zlatih frankov. Albanija bo porabila posojilo za kritje proračunsk. primanjkljaja. Bivši mehikanski predsednik republike Portez Gill je prispel te dni v Zagreb. Portez Gill je na avtomobilskem potovanju po Evropi. Novo palačo za okrožni urad za zavarovanje delavcev bodo zgradili v Beogradu. Dne 25. junija so na svečan način položili temeljni kamen za palačo. Panait Istrati, sloviti rumunski pisatelj se je mudil pretekli teden v Ljubljani, ker ga italijanske oblasti niso pustile potovati preko italijanskega ozemlja. Na postojnski postaji so ga zavrnili in Istrati je prebil par dni v Ljubljani v družbi slovenskih pisateljev. Od tu je nadaljeval pot čez Avstrijo in Švico v Pariz. Istratija imenujejo balkanskega Gor-kija, ker je imel slično mladostno vagabun-diranje. Iz navadnega delavca je postal najslavnejši rumunski pisatelj. Polom največje rumunske banke. Te dni je prenehala z izplačili rumunska Banka generale, ki je imela nad eno milijardo lejev vloženega denarja. Splošna gospodarska kriza je tudi njo potegnila seboj. Dobrota ob vročih dnevih je, če si umijete glavo z Elida Shampoonom. Lasje se Vam ne samo dobro izperejo . . . ampak Vam ostanejo tudi lepi in zdravil Vsak teden po enkrat si umijte glavol ELIDA SHAMPOO Vojaški obiski Šef rumunskega generalnega štaba gen. Samsunovici je prišel pretekli teden v Varšavo, kjer se bo razgovarjal z maršalom Pilsudskim. Vojaška zveza med Poljsko in Rumunijo, ki je bila sklenjena zaradi varnosti ruskih meja, predvideva take medsebojne obiske in razgovore med obema gen. štabama. Železniška nesreča v Italiji. V bližini Tu-rina so po končanem delu spravili progovni delavci železniški voziček na tir in se odpeljali proti domu. Na nekem delu je bila proga zelo strma in voziček je začel drveti z vso silo v dolino. Na ovinkih so padali delavci na železniški nasip tako, da je bilo 5 delavcav ubitih, 9 pa težko ranjenih. Ko so vsi delavci popadali na tla, se je voziček prevrnil v prepad. Letalska hitrost. Letalca Neville in Chaplin sta preletela v enem dnevu 2000 milj dolgo progo z Londona v Varšavo in nazaj. Najlepšo rusko cerkev, ki so jo zgradili Rusi v Moskvi v spomin zmage nad Napoleonom, bodo boljševiki preuredili in spremenili v zborovalnico za sovjetske kongrese. Človek in stroj. V neki ameriški predilnici so namestili velikanski stroj, ki sprede v istem času več, kot je pred 150 leti napredlo 90.000 delavk. Pri stroju je zaposlena sedaj samo ena delavka. Tako nadomešča stroj človeško delo, delavca pa spodriva na korist kapitalista. Otrokova nesreča uničila celo družino. Kmetica Bogman iz Sente je postavila na tla veliko kad vrele vode, da bi prala. Za trenutek se je odstranila iz kuhinje, pa je že bil pri kadi triletni Stevan, se nagnil in padel na glavo v vrelo vodo. Predno se je mati vrnila, je bil otrok že mrtev. Ubogo mater je nesreča tako pretresla, da je zblaznela in divje kričala. Na njeno vpitje je pritekel v kuhinjo mož, ki je, videč mrtvega otroka in blazno ženo, pograbil puško in se ustrelil. Po svečanosti na Srednji tehnični šoli. Pod odkrito ploščo Ivana Šubica stoje gospa dr. Pucova, ban g. dr. Drago Marušič, njegov pomočnik dr. Pirkmajer, župan g. dr. Puc, minister n. r. g. Pucelj in direktor J. Reisner. Dr. Maniu se bo umaknil iz političnega življenja. Voditelj rumunske kmetske stranke in bivši ministrski predsednik dr. Maniu je te dni sporočil tajniku kmetske stranke, da se bo umaknil iz političnega življenja in da zaradi tega odlaga predsedstvo v stranki, kakor tudi mandat. Odšel bo na svoje posestvo na Erdeljsko in kmetoval. Kmetskemu pokretu bo ostal zvest do konca življenja. Ameriške podmornice. Amerika je te dni spustila v morje 6 novih podmornic, ki predstavljajo višek naprednosti in popolnosti sedanjega časa. Podmornice se lahko potope do 112 m globoko in ostanejo pod morjem tri dni, če je potreba tedaj tudi mesec dni. Seboj nosijo toliko goriva, da ostanejo na odprtem morju lahko cele tri mesece. Usodna stava. Neka 24-lenta Slava Vrba-nac iz Broda na Savi je stavila, da bo v 15 minutah spila liter dobrega hruškovca. Slava je res stavo dobila, toda po eni uri je nastopilo alkoholno zastrupljenje in smrt. Italijanski industrijci v Rusiji. Pretekli teden je prispela v Rusijo večja skupina italijanskih industrijcev, ki se hoče poučiti o potrebah ruskega trga in koliko bo mogla biti udeležena italijanska industrija. Listi poročajo, da so povečali Rusi svoja naročila v Italiji na 200 milijonov dolarjev. Potujoča kmetska šola in razstava. Uradno poročajo: Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in z odobritvijo predsednika ministrskega sveta je bila na skupno inicijativo prometnega in kmetijskega ministra sklenjeno, da se ugodi pobudi, izraženi iz krogov zadružništva v svrho propagande in pospeševanja kmetijstva in da se zato ustanovita potujoča kmetijska razstava in šola. Šola bo nastanjena v posebnih vagonih in bo potovala po vseh železniških progah naše države, vodil jo pa bo poseben odsek prometnega ministra. V njej se bodo vršila strokovna predavanja, združena s filmsko projekcijo, ki bo nekaka dopolnitev živi besedi, pri tem pa se bo posebno oziralo na one rastlinske produkte in na ono živino, ki se po prilikah posameznih krajev dajo najbolje gojiti in rediti. Razen tega se bodo delile poučne brošure in knjige. Razstaa in šola bosta nastanjeni v 20. nalašč za to urejenih agonih. To bo prva razstava na Balkanu. Take razstave prirejajo s posebno velikim uspehom že v Franciji in Skandinavskih deželah in služijo pospeševanju vseh panog poljedelstva. Razstava bo prepotovala vse železniške postaje naše države, kakor hitro se letos končajo dela na polju ob žetvi in bo naš kmet imel nekaj več časa. Vodstvo te potujoče razstave in šole ima poseben odbor prometnega ministrstva v Beogradu, soba št. 93. Ta odbor bo z velikim veseljem sprejemal sodelavce in primerne predloge, ki mu jih pošljejo prijatelji te ustanove. Dr. Djurič Djordje, naš novi finančni minister, do sedaj poslanik v Londonu. Dr. Marko Koštrenele, univerz, prof. v Zagrebu, novi minister za socialno politiko ln narodno zdravje. Letalec Lindbergh ln njegova žena se pripravljata na velik let. Leteti hočeta preko polotoka Aljaska (severo-zapadna Amerika) v Sibirijo, od tam pa na Kitajsko in Japonsko in nazaj r Ameriko. Dr. Buresch, novi avstrijski zvezni kancelar. (Slika na levi.) Zrakoplov »Zeppelin« na vodi. Zrakoplov »Zeppelin« se pripravlja na let v polarne kraje. Doslej pa zrakoplov ni bil urejen tako, da bi se lahko dvignil tudi na vodi ali pa pristal na vodi. To so sedaj uredili in so zrakoplov izpopolnili tako, da pristane lahko tudi na vodi. (Slika na desni.) Cerkev sv. Odrešenika » Moskvi. — Ena najlepši; zgradb v celi Rusiji je cerkev sv. Odrešenika v Moskvi. To cerkev pa bodo prezidali v palačo sovjetov in bodo v njej prirejali razstave, kongrese in zborovanja. (Slika na levi spodaj.) Obisk švedskega brodovja v nemških vodah. V soboto, 20. junija je priplulo več švedskih vojnih ladij v nemška pristanišča Swinemunde in Stralsund na obisk. Orkan je razdejal kolodvor v Plettenbergu na Vestfalskem. 17. junija zvečer je divjal na Vestfalskem hud vihar z nevihto. Orkan je napravil silno škodo. Na sliki vidimo razdejanje, ki ga Je napravil vihar na kolodvoru v Plettenbergu. (Slika na desni spodaj.) Hoover, predsednik Zedinjenih držav, čigar predlog o moratoriju za vojne dolgove in reparacije Je vzbudil po vsem svetu velikansko pozornost. James Monrog. James Monroe ki je bil predsednik Zedinjenih Iržav od leta 1816 do leta i825, Je umrl pred 100 eti (4. julija leta 1831). On je postavil načelo, »da ~e ne sme nobena evropska država vmešavati v imeriške zadeve« (Mon-roS-ve doktrine). Docent dr. Ivan Matko, Maribor: 'Pobijanje nalezljivega izvržen j a pri govedi (Nujen in važen narodno-gospodarski problem.) V svoji pravkar pri Schwentnerju v Ljubljani izdani knjigi o »Nalezljivem izvrženju pri govedi in Bangovi bolezni pri človeku« obravnavam patologijo, kliniko, zdravljenje in odvračanje ter pobijanje te bolezni tako pri človeku, kakor pri govedi. V knjigi sem zbral vse zadevne podatke iz raznih držav ter zakonske predpise, s katerimi se ta kuga drugod pobija. V splošnem znači Bangova zakužba govedi za vsako narodno gospodarstvo težko materi-jalno škodo, in sicer, ker radi »predčasnega pokota in izvrženja pogine precejšnje število plodov, deloma pa, ker se radi bolovanja krav zniža donos mleka in slednjič, ker po izvrženju izgube samice delno, ali tudi docela zmožnost vnovične oploditve. Po Lechnerju ostane 49%, torej polovica okuženih krav ne-plodovitih, jalovih (glej mojo knjigo stran 33, zadnji odstavek). Škoda za narodno gospodarstvo se ravna po obsegu zakužbe in utegne biti ogromna. V Nemčiji n. pr. cenijo celotno letno škodo, povzročeno po nalezljivem izvrženju goveda na 100 milijonov mark, ali na poldrugo milijardo naših dinarjev. Za Ameriko so izračunali 25 milijonov dolarjev, ali po našem približno IV2 milijarde dinarjev škode na leto, ki po mnenju narodno-gospodarskih strokovnjakov dosega, odnosno celo presega škodo, povzročeno po slinavki ali parkljevki. Za našo državo nimamo še podrobnega vpogleda v razširjenost te bolezni med govedo, kar nam otežkuje tudi presojo po njej nastale škode. Bangova okužba tako pri človeku kakor pri govedi je znana po vsem svetu. V Evropi so severne države najbolj okužene. Tako poroča n. pr. C. O. Jensen, da je bilo pri govedi na Danskem pozitivnih na Bangovo kal nič manj kakor 17.360 in 67.496 preizkušenj od poporodnih iztrebil po izvrženju, poslanih centralnemu laboratoriju v Kobenhaven in to v razdobju od maja 1920, do konca decembra 1927. Glede zakužbe prebivalstva v isti državi pa poroča Niels Sjoerslev, da je v Ko-benhavenu v državnem serološkem zavodu izmed 2100 preiskanih krvnih preizkušenj nudilo 172 pozitiven odziv na legarjevo, 120 na oblegarjevo in nič manj kakor 222 na Bangovo kal. O slično visokih številkah pri človeku mi je iz Kobenhavena pismeno poročal tudi Kristensen. Kri od 4623 oseb, ki se je preiskalo v razdobju od 1. aprila 1927 pa do 1. decembra 1928, je nudila v 500 primerih pozitiven Bangov, v 148 primerih pozitiven legarjev in 190 primerih pozitiven oblegar-jev odziv, v celem torej na Banga dvakrat več kakor na poslednji dve kali. To se pravi, da trpi danes Danska pod Bangovo okužbo dvakrat bolj kakor pa pod legarjem in oble-garjem. Madsen meni celo, da te visoke številke okuženj pri človeku na Danskem ne veljajo le za to razdobje, marveč tudi za vsa prejšnja leta.1 Po dosedanjih izkušnjah opažamo Bangovo bolezen tudi pri nas, in sicer ne samo pri naši govedi, marveč tudi med prebivalstvom (primer Hermana v Subotici, dr. Vrtov-ca v Prekmurju, dr. Ukmarja v Litiji, mojih 5 primerov itd.). V tem pogledu v svoji knjigi navajam več primerov. Glede govedi pravi že Dular v svoji knjigi:3 »da je kužno izvrgava-• 1 Po Sobnurerju so v Nemčiji pokrajine, Jsjer je celo 80% govedi okužene. V Švici je po cenitvi Pfen-ningerja lin Krupakega okužena ena petima vse 'klavne živine. V Schleswig-Hollsteinu je zakuženih 20—30% vse govedi itd. 2 Domači živinozdravaiik, izdala leta 1921, Družba sv. Mohorja. nje v nekaterih pokrajinah močno razširjeno. Tudi v Sloveniji je kužno izvrgavanje napravilo gospodarjem že mnogo škode.« Jaz sam sem dal dosedaj brez izvestne izbere preiskati krvno sirotko pri 5 kravah, neposredno po izvrženju, ter pri štirih od njih dognal v krvi pozitiven odziv na zlepljenje Bangove kali. Preiskave v tej smeri nadaljujem in upam, da bom z uspehom svojih raziskovanj mogel nuditi našim narodno-gospodarskim krogom dragocen material, ki bo služil pri pobijanju te, doslej pri nas le premalo znane in zato tudi ne dovolj uvaževane bolezni. Skrajni čas pa je, da se tudi mi Jugoslovani, predvsem Slovenci, ki smo poleg lesne trgovine v toliki .meri navezani na govedarstvo, zganemo in podvzamemeo v borbi proti tej bolezni vse mere in zabranimo na eni strani nadaljnje zakuževanje naše zdrave govedi po lastni domači, že oboleli, odnosno okuženi, na drugi strani pa okužbo naše govedi po uvoženi, zakuženi, odnosno oboleli govedi. Pri tem gre predvsem za zakužene krave in bike. Za Bangom pa obole tudi konji, svinje in druge domače in divje živali. 'Pri oboleli živali se nevarna kal zasledi deloma v mleku, deloma v izločkih iz rodil in spolovil. Mleko in ti izločki so nevarni ne le za goved samo, marveč tudi za človeka, ki se okuži največkrat pri pomoči kravam Ob nalezljivem izvrženju ali pa z uživanjem sirovega, zakuženega mleka in sirovih mlečnih proizvodov. Pri človeku povzroča kal nalezljivega izvrženja kot glavni znak zakužbe valujočo vročino, pri kateri se vrste z Obdobji brez vročine obdobja z vročino in podvročinami. Obolenje samo traja ali le par tednov, ali1 pa se razteza na eno ali dve leti, odnosno še dalje in nastopi tekom dveh do treh, odnosno štirih tednov po okužbi. Niso pa redki primeri, da se tik po okužbi pojavi le ta ali oni docela neznatni znak, največkrat na koži v okolišu vdora kali v telo, dočim za to bolezen značilna vročinska valovnica nastopi šele po enem do dveh let. Potek obolenja je kljub zavratnosti običajno dobrohoten. Smrtnost do-seza le dva do štiri procente in smrt nastopi iz raznih vzrokov, ki za Bangovo bolezen nikakor niso značilni. Ukrepe za omejitev in zatiranje Bangove okužbe so različni. Predvsem je treba preprečiti, da bi se bolna goved uvažala. V ta namen je treba govedi in konjem (plemenskim!!) pred uvozom preiskati ne le kri na Bangov odziv, marveč tudi njihove izločke iz spolovil in rodil na Bangovo kal. V svoji knjigi (stran 91) navajam pristavo v Sloveniji, katero so krave, uvožene med vojno iz Ho-landske zelo resno okužile. Isto leto in še prihodnje se je v pristavi dvignilo število iz-vrženj pri kravah na 11, odnosno 7, dočim se je prejšnja in poznejša leta raztezalo le na posamezne primere. Dalje je potrebna obvezna prijava za ob-lastvo vsakega primera izvrženja pri kravah, ki ga je smatrati v prvi vrsti kot kužljiv vir za človeka. Prijavi pa mora slediti preiskava krvne sirovke ter poporodnega iztrebila takih krav. Na Danskem prejemajo od obla-stva živinozdravniki posebne zavojčke za po-šiljatev kužnega in sumljivega trebila in krvne sirodke bakteriološkim zavodom, kar bi bilo tudi v naših razmerah jako umestno. Tudi o tem navajam v svoji knjigi vse podrobnosti postopka v tej državi (glej stran 98). Bolne krave se mora osamiti in zdraviti ter pod kaznijo prepovedati prodajo zakužene govedi (krav in ibikov), ne da bi bil kupec terpentinovo milo opere Vaše perilo snežno belo! o obliki obolenja prodane govedi obveščen. V drugih državah je dokaj tožb, mnogokrat z jako občutno obsodbo prodajalca, ako je tako opozoritev opustil. Odškodnina se ni nanašala le na prodano goved, marveč na ves hlev, ako je bil zakužen po prodani govedi. Na pasiščih in javnih sejmih se mora od-kazati bolni živini, izvestno od ostale osamljeno mesto. Zdrave govedi pa ne očuvamo le z odstranitvijo bolne govedi iz hleva, mar- i več tudi s cepljenjem z zaščitnim cepivom, ki pa nikdar ne sme vsebovati žive kali. Strogo je treba tudi paziti, da se biki na bolnih kravah ne okužijo in s tem ne postanejo prenašalci okužbe na zdrave krave. Prebivalstvo je treba s primernimi spisi in letaki poučiti o bistvu, načinu okužbe in o zaščitnih merah proti tej bolezni in ga pozvati, da uživa mleko iz hlevov z nalezljivim izvrženjem le v prekuhanem stanju. Ta opreznost naj velja zlasti za vrhnje in za smetano, v katerih snoveh se kal posebno rada zadržuje. Kot osnova za pobijanje te bolezni mora veljati izkustvo, da ima Bangova kal veliko življenske sile in je zelo odporna, da se v mleku izločuje leta in leta (celo do 7 let) po okužbi in da izvršena okužba še ne znači očitnega obolenja govedi, marveč da so med njo redki primeri, ki po okužbi sploh ne obole ali pa nudijo bolezenske znake le v zelo omiljeni obliki in bolezensko sliko z znatno skrajšanim potekom. To so tako zvani abor-tivni, skrajšani, mili primeri Bangove okužbe in bolezni, ki pa utegnejo biti za okolico zelo nevarni, ker izločujejo v mleku ali pa v izločkih iz rodil in spolovil nevarno Bangovo kal. S tem sem hotel le na kratko označiti nekaj smernic za praktično pobijanje te bolezni. Glede nadaljnjih pa opozarjam na svojo gori omenjeno knjigo, kjer sem čitatelju zbral vsa potrebna navodila z zakonskimi predpisi za pobijanje te kuge v raznih državah, kakor tudi vso do sedaj objavljeno književnost o raziskavanjih te bolezni (poglavje VI., stran 111.). V toliko torej najvažnejša pojasnila glede nevarnosti te bolezni za človeka in za goved in glede načinov za odvračanje okužbe s to kaljo. Marsikateremu nepoznavalcu razmer se bodo moja izvajanja morda zdela pretemno-gledna, umen narodno-gospodarski strokovnjak, 'ki ima v dejansko stanje tega vprašanja globlji pogled in čigar skrb velja ne le sedanjosti, marveč tudi bodočnosti, me bo takoj razumel in uvidel vso upravičenost, da se to za nas pereče vprašanje premakne z mrtve točke in da se pozove javnost tudi na tem torišču k samoobrambi in zaščiti. To je tembolj nujno, ker imamo kot mejaši Sredozemskega morja opravka že itak s tako zvano Brucejevo Občinstvo pozdravlja Amerikauce v sprevodu po Miklošičevi cesti več določiti ali pokrajinski cerkveni zbori ali takozvane škofovske konference. 3. Obvezno moč imajo te takse šele od trenutka, ko jih je najvišja cerkvena oblast potrdila. 4. Pogrebne takse se morajo pa tudi pokazati, to se pravi, da morajo stranke moči točno in ne-dvoumljivo videti razporeditev pogrebov po razredih in njim odgovarjajoče različne cene, da morejo prosto izbrati razred, ki jim ugaja in ki je primeren njihovim družabnim in premoženjskim razmeram. To je pa mogoče samo, ako je tozadevno kazalo pogrebnih taks v vsakem župnem uradu mogoče videti. (Trgovci in Obrtniki morajo tudi na zahtevo strankam pokazati cenik isvojega blaga in izdelkov. V gostilnah mora celo biti na vidnem mestu obešen »Cenik jedil in pijač.) Iz povedanega sledi, da nepostavno ravna vsak župnik, ki strankam ne predloži kazala pogrebnih -taks, da protizakonito ravna vsak župnik, ki drugače (premalo ali preveč) zaračuna pogreb, kakor po kazalu, in končno, da je vsak župnik kriv in kaznjiv, ki kako stranko odere. Kanonsko pravo ima uspešnih pravnih lekov dovolj na razpolago, da obsodi krivdo, določi1 (strogo denarno) kazen in preskrbi oškodovanim strankam pvračilo škode, ki bi jo zakrivil z odiranjem katoliški župnik. Krivda in kazen zastarata v petih l,etih, zahtevek povračila škode v tridesetih letih. V vseh primerih je seveda potrebna pomoč pravnika-kanoni-sta. — Če kdo želi pravne pomoči, mora navesti svoj naslov, ime, stan, starost, kraj in dan pogreba umrlega, župni urad in ime župnika pokopovalca ter zahtevani lin plačani račun pogreba; obrniti se je na upravo »Kmetskega lista«, ki posreduje dotične zadeve pisarni »iPaxiusta« v Ljubljani. — Dr. J. S. Živina. Mariborski živinski sejem, 28. junija. Prignanih je bilo 18 konj, 15 bikov, 180 volov, 361 krav in 36 telet, skupaj 610 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče (za 1 kg žive teže): debeli voli (v dinarjih) 6—7"50, poldebeli voli 4"50—5'50, plemenski voli 4'—5'50, biki za klanje 4'50— 5, klavne krave, debele 350—6'50, plemenske krave 3"—, krave za klobasarje 175—2'50, molzne krave 5—5'50, breje krave 3'50—4, mlada živina 4.25—8. Prodano je bilo 310 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 26 kom., v Italijo 12. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 16—18, II. vrste 12—14, meso od bikov, krav in telic 8—10, telečje meso I. vrste 25— 35, II. vrste 12—18, svinjsko meso sveže 14— 25 za 1 kg. Tečaj za mizarsko Iuženje v Konjicah. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani naznanja, da se bo vršil za mizarje in mizarske pomočnike tečaj za Iuženje lesa v Konjicah v soboto in nedeljo 11. in 12. julija t. 1. Doslej se je prijavilo 19 udeležencev, sprejme se jih pa še 10, ki se morejo prijaviti še ob pričetku tečaja 11. julija ob 8. zjutraj v delavnici mizarskega mojstra Fr. Založnika. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, dimenzijah 10 X 12 cm in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade črešnjevega, 3 hru-šovega, 5 bukovega, 5 jelšovega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Občni zbor Kmetijske okrajne zadruge r.z.z o.z. v Kranju (boleznijo, ki se opaža na ovcah kot kužnem viru in na človeku in katere kal je očitno blizu stoječa Bangovi kali. Ni dolgo od tega, kar je naš rojak dr. Žunkovič poročal v Lječ-ničkem Vjesniku o nekaterih primerih te bolezni na Dalmatinskih otokih. Marsikomu se bo zdelo čudno, da se kot zdravnik^ bavim s tem vprašanjem, ki sega po pretežni večini vendarle v delokrog živino-zdravnikov. K razglabljanju o tem predmetu pa me je dovedlo ne le zaznanje in opazovanje nekaterih primerov te okužbe pri človeku, marveč tudi gospodarska kriza, ki nas vse, predvsem našega kmetovalca tlači k tlom. Poslednjemu, ki predstavlja steber naše države in našega blagostanja, mora veljati naša skrb in tudi naše znanstveno delo ter udej-stvovanje, da mu pomagamo do čim racionalnejše gospodarske ureditve in da ga ©čuvamo pred nepotrebnimi izgubami in škodami. Zato je tudi kužno izvrgavanje živine, ki po Dularju in drugih strokovnjakih našemu gospodarstvu že danes povzroča veliko materialno škodo, za našega kmetovalca važno vprašanje, ki mu je treba z narodno-gospo-darskega vidika posvetiti vso pažnjo in skrb. To je bil tudi povod, da sem temu predmetu z znanstvenega stališča posvetil vso pozornost in sestavil pravkar objavljeno knjigo, dalje se obrnil na oblastva s prošnjo, da ukrenejo za zatiranje te kali vse potrebne ukrepe, do-čim vso javnost, predvsem pa našega kmetovalca opozarjam in poživljam tem potom k samoobrambi in zaščiti ter pričakujem, da se bodo zlasti naše kmetijske organizacije v lastnem interesu v najkrajši dobi zganile in usmerile svoje delovanje v tem pravcu. Gospa, strah pred pranjem bo minul takoj, čim pričnete prati s pravim terpentino-vim milom Gazela. Pravni nasveti. 1. (J. L., S. — Zakon o pogrebščini.) Dve zadušni maši z odvezo (takozvano »libero«) in pokop brez sprevoda (takozvanega »kon-dukta«) Vaše umrle sestre Vam je župnik-pokopovalec računal Din 1000"— (dinarjev entisoč). Tega »strašnega računa in velike vsote« Vam ni mogoče plačati. Prosite glede tega računa podrobnejšega pojasnila in zakonitih predpisov, da bi se vedeli prav ravnati in si to veliko vsoto zmanjšati. Odgovorili smo Vam v pismu in Vam poslali zvršeno službeno vlogo, ki jo vložite pri pristojnem cerkvenem Oblastvu. Ker se utegne podoben primer tudi drugod pripetiti, naj se tozadevni zakoni Kanonskega prava širši javnosti navedejo in pojasnijo. Določitev (ali izmera) taks glede opravljanja zakramentov ali zakramentalov je zadeva pokrajinskega zbora (ConciLii provincia-lis) ali shoda škofov pokrajine (conventus Episcoporum provinciae). Toda nobene zakonske pravomočnosti nima le-taka določitev, predno je ni apostolska stolica (Sedeš Aposto-lica) potrdila. (Can. CIC. 1507, § 1.). Krajevni ordinariji (ordinarij je navadno škof); morajo za svoje ozemlje (= škofijo) sestaviti kazalo pogrebnih taks, če ga še ni, pri čemer se je treba ozirati na zakonite posebne običaje in na vse okolnosti ljudi in krajev. V tem kazalu naj v zmernih mejah določijo za razne slučaje prava posameznikov (mišljena so prava duhovnikov, služabnikov in cerkve na eni strani in prava strank na drugi strani), tako da je odstranjena kakoršnakoli priložnost prepirov in pohujševanje. Če je v kazalu naštetih več razredov, je na prosto izbero dano tem, katerih se tiče, izvoliti (pogrebni) razred. (Can. CIC. 1234, § 1. et § 2,). Zakon cerkvenega prava je jasen: 1. Izmera taks ni zadeva posameznega župnika. 2. Izmera taks tudi ni stvar posameznega škofa. Takse morajo mar- IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju nasadov. Žalec v Savinjski dolini, 30. junija 1931. Pri najugodnejšem vremenu se hmeljska rastlina prav lepo razvija in je prirastla že do vrha drogov. Je popolnoma zdrava, svežozelene barve, brez škodljivcev in bolezni, nastavlja mnogo panog na katerih se prikazujejo cvetni popki. Obče stanje nasadov je pa slej ko prej neenako. Minuli teden so hmeljarji še čistili vrste ter rastline drugič obsipali. Kupčija miruje. — Društveni odbor. se vrši v nedeljo, 5. julija 1.1. ob 9. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. ■| _■ _ _ _ H/ ■ 1 1- regisirovana zadruga Hranilnica in posojilnica za liandijo in okolico z neomejen« zavez« Ustanovljena leda 1898 y Kantliji Y lc3Sfr*I SliŠI - Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost, izplačuje točno - Rentni davek plačuje sama iz svojega ŽCciIs© pridelali ^ mnogo dobrega blaga? Vzemimo u pemoč ona tehnična sredstva, ki povzro&go večje ia boljša pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne stroSke. Eno teh sredstev je: Apneni duiik, ki vsebuje 16-20% dušika in do 707, apna, to je skupno 80-80*/, rastlinske hrane, ▲pitani dušik vpliva blagodejno na vsa posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vinogradih ia sadonosnikih povzroči apaani dušik večji pridelek tako kakovostno kakor količinsko. Nitrofookal• Ruie pa vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano: dnšik, tosforno kislino, kalij in apno. ▼■tod tega aadomastnja vsa ostala enostranska umetna gnojila in je prikladno sa vsa posatve in vsako zemljo. Apneni dattk te Nitrofoskal-Ruš« se lahko narodi pri nIKONOM-aH, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7, ali pa pri: Tvornici ia dušik d. d., Ruše pri Mariboru ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo umetnih gnojil. I i/ / V * >,- ' / \ » v / m^/m1 Vrhunec mizama cen! meter a Din Umetna svila najboljše vrste, modni vzorci.......16— Ostanki umetne svile .... 11— Damast-platno za žimnice, 120 cm.........19— Volneni delen s svilnatimi karo vzorci..........19— Bombažni delen za ženske obleke..........6— čisto volneni, fini poplin v različnih gladkih barvah, širok 110 cm.........28— meter a Din Švicarski etamin v črni, sivi, rjavi, modri, zeleni, oranžni in roza barvi, širok 110 cm . 13— Velour baržun v gladkih barvah ...........18— Češki štofi za moške obleke.....od 45— do 85— Prima angleški štofi že od 140 dinarjev naprej! Angleški poplin za srajce I. . 17— Jugoslovanski cefir za srajce po 5— in 9— Ženske in moške nogavice, žepni robci itd. vse pod ceno! Družba »COMMEStCE« d. d., Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2., I.nadstfr. če nas še niste obiskali, pridite in prepričajte se! Opeko in strešnike vseh vrst, za zidavo hiš, is znanih karlovsklh opekarn JIOVAC" dobavlja frmnko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo S GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO 1«, LJUBLJANA SS« j „ _________ ^ 150 Jo 300 dinarjev dnevno zaslužijo oni, ki iinajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamki! — Katmos, Ljubljana, poštni pie- dUl 307. Oblastveno koncesi-jonirana šoferska šola G0|K0 PIPENBACHIR Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12 Zahtevajte informacij? ni (šrotar) za koruzo po zelo ugodni ceni proda J K : LJUBLJANA : Kolodvorska ul. 7. KMETJE, kupujte blago pri tvrdkah, katere oglašajo v Kmetskem listu! Fabiani I?J£IVC5C TRGOVINA USNJA, Ljubljana, STARI TRG 11/a. OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa. Polnomastni, polmastni in trapistovskč ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah SIR ;i po zelo ugodnih c EKONOMllUBUflNa Kolodvorska ulita 7 t Kovači! Kajbotpi trdi ie mehki koks k kovaški premog ŠIVALNI STROJI „<3RITZNER" „ADLER" in kolesa, najboljši materijal. pratizna konstrukcija, kresna oprema t ar n a i n I ž f a cena so samo ori Večletna garancija! Ponk v vezenju brezplačen! J os. Peteline, Ljubljana ob vedi, v bližini Prešernovega spomenika n za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugrad €€ 3* Jugoslovanska gradbena In kreditna zadruga r. a. s o. z. v LJubljani, Kolodvorska uL 35 I. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5*— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8-12 in od 14—18. Mdi Dražba JURIJA" - LJubljana ■ta 4«. Taioloa 28-88 za prodajo šivalnih strojev, separatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. ,,CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d. Ljubljana, Poštni predal 248. in vse v stroko spadajoče blago ku- iOaziezio olje Firnež Smajlne in S?ddn°0b?n ostale lake Oljnate bavve pri Lanene tvojpine EDIC-ZANKL Ml o.z;o.z. Tovarne olja,firneža, laka in barv LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franjo Medič Ali 8i že član Kmetijske Matice?, Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmežsfei hveinilni in posojilni dom Ratun po«, hranilnice H. 14.25/ reghtr. zadruga z neomejeno zavezo Brzojavls »KMETSKI DOM** v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica i Teiei«« «ev. 284? VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po V 6VjV» brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% kvas o d k i t k a davka na rente « Stanje vlag nad 50,000.000 dinarjev Rezerve nad 100,000 dinarjev Jamstvo ia vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. račnnn pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 127, in od 3 — 4*/„ le ob sobotah In dnevih pred prazniki od 8 —121/, Podružnici v Kamnika, Glavni irg, in y Mariboru, Slomškov trg 5 Urednik: Milan Mravlja. — ladajatedj: Iran Puoelj. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tlakam«: O. Mich*Iek), Ljubljana.