STE^V 25 ^ FIU|, O. JUlIja IVD/ Letnik X. Glasile SZDL ptujskega oltraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefoii NB Ptuj štev. 643-T-206 —• Ur&- mie uredniški odbor — QdgO\rorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Hva iiova prapora ZBI^OV !^pofnenica o od^ikoTanlu ložefia Lacka z redom narodnega heroja z ukadcinijo v sredo, julija zvečer v Titovem domu v Ptuju in z razlitjem prapora občinske in mestne organizacije ZBNOV v Ptuj« v četrtek, 4. julija t. I. dopoldne smo Ptujčani prosla- vili Dan borca — 4. juLi,i. Na ta dan je tudi bila izročena sinu I ok. .ložeta Lacka, tov. Milanu Lacku iz Nove vasi pri Ptuju spomenica Prezidija Ljudske skupščine FLR.I o odlikovanju .ložeta Lacka z redom narodne- ga heroja. Četrtkovih sloves- nosti sp je udeležil tudi zvezni poslanec tov. dr. .lože Potrč, ki je jjovoril na Trgu mladinskih brigad zbranemu občinstvu. Akademija v sredo zvečer, 3. julija v Titovem domu je bila dobro pripravljena. Udeležilo se je je lepo .število ptujskih pre- bivalce\% ki so bili zadovoljni z jedrnatim govorom tov. Janeza Petroviča in z vsemi točkami odsekov DPD »Svobode Ptuj ter s petjem obrtniškega pev- skega zbora. Vsem pa sta tudi ugajali točki pripadnikov .TLA, zlasti pa nastop folklorne sku- pine pripadnikov' JLA. Pred razvitjem ]• "'a ob- činske in mestne dsanizacije ZBNOV v Ptuju je v četrtek. 4. julija govoril na Trgu mla- dinskih brigad s tribune pred magistratom zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč, ki se je pravkar vrnil s službenih oprav- kov v inozemstvu, kjer je bil kak mesec. Njegov govor je bil prisrčno priznanje našim padlim in živim borcem NOV za vse žrtve in nadčloveške napore za ^svetle socialistične cilje. Ravno zaradi neomajnega zaupanja na- gega ljudstva v naše partijsko in državno vodstvo pod pred- sedstvom tov. Josipa Broza-Tita žanjemo danes bogate plodove naše dolgoletne borbe za našo svobodo in neodvisnost, za mir in bratsko mednarodno sodelo- vanje. Pozna nas celi svet kot neustrašne borce za socialistič- no demokracijo in nam tudi pri- znava doslej dosežene uspehe. Kot simbol vseh naših borb in uspehov, ter spodbuda za na- daljnje delo nam naj bosta pra- pora ZBNOV. Po svojem nago- voru je tov. dr. Jože Potrč raz- vil oba prapora ter ju izročil predstavnikoma Občinske in Mestne organizacije ZBNOV. Tov. Janez Petrovič in tov. Franc Majer sta se v imenu obeh organizacij zahvalila tov. dr. Jožetu Potrču za prapore ter sta obljubila, da bosta prapora na čelu našega delovnega ljud- stva na nadaljnji poti graditve socializma. Po tej slovesnosti na Trgu mladinskih delovnih brigad sta še organizaciji položili vence pred spomenik heroja Jožeta Lacka in drugih borcev na ptuj- skem pokopališču. Po slovesnosti pred magistra- tom se je zvezni poslanec 4x>v. dr. Jože Potrč razgovarjal s ptujskimi vodilnimi osebnostmi o tekočih problemih Pluja in ptu j sivega okraja. Opoldne so se zbrali odbor- niki obeh organizacij ZBNOV ter nekaj svojcev padlih borcev okrog povabljenega tov. dr. Jo- žeta Potrča v posebni .sobi pri -^Belem križu«. Pred skupnim kosilom je izročil predsednik odbora ZBNOV Ptuj tov. Franc Majer tov. Milanu Lacku spo- menico o odlikovanju pok. Jo- žeta Lacka z redom narodnega heroja. Ob tej priliki je lov. di. Jože Potrč spomnil navzoče na težke dni, ko se je naše ljud- stvo zbiralo okrog domov ui i. partiji in socializmu predani mož.kot je bil heroj Jože Lackt ki so bili sposobni organizirali upor proti okupatorju in izkori- ščanju .in izbojevati zmago. V.si so čestitali tov. Milanu Lacku, ki se je zahvalil za spomenico. Par besedi je ob tej priliki spre- govoril tudi borec tov. Jože Klep, ki je podčrtal uspešno delo ptujske organizacijo ZB NOV ter jo želel mestni in občinski organizaciji ZBNOV tudi v bodoče obilo uspehov. Popoldne je bilo veselo pri 'Novem svetu <, kjer sta orga- nizaciji ZBNOV pripravili lep popoldan za borce in ostalo ptujsko občinstvo, da bi se raz- vedrilo in razveselilo za ta na- rodni praznik. VJ. Tik pred žetvijo Vse, kar je kak narod storil velikega, vnese v svojo zaklad- nico — ki je njegova zgodovina. Iz te zakladnice črpa mlaaina, ko se uči živeti m delati za domo- vino. Če pogledamo nazaj v našo preteklost, vemo, da je od sloven*- skega naroda največ zahtevala doba fašističnega olcupalorja v letih 1941 do 1945. Narod je po- stavila pred težko preizkušnjo, ali se bo sposoben boriti se za svoj obstoj ali ne. Danes sc zave- damo, da je naš narod častno korakal, razen nekaterih izjem, skozi to obdobje, kot borec za svoje in človečanske pravice. Naša dolžnost je bila, da težko in veličastno zgodovino narodno- osvobodilne borbe napišemo in jo tako v vsej veličini ohranimo zanamcem in pokažemo svetu. Na tej poti smo storili le prve korake. Pisali smo o nekaterih pomembnih dogodkih iz narodno- osvobodilne borbe, odprli smo ne- kaj muzejev NOB in se oddolžili padlim s spomeniki. K sistema- tičnemu zbiranju zgodovin.skega gradiva, ki bo zgodovinarju slu- žilo za pisanje kronik in zgodo- vine, pa pristopamo šele sedaj. Akcijo zato je pokrenil v Slove- niji muzej narodne osvoboditve v Ljubljani, kr je v ta namen po- sla! na teren prve krajevne sku- pine. ge goste, saj bodo posvetili svoje delo njihovi zgodovini. Mladi fantje, ki se vse leto pripravljajo na univerzi za svoj bodoči po- klic — bodo žrtvovali del počit- nic za težko in odgovorno delo. Ker so denarna .sredstva zelo pičla, bodo za svoj trud sprejeli skromno plačilo. Vse to naj upo- števajo prebivalci naših vasi i.i. naj sprejmejo krajepisce NOB s tako požrtvovalnostjo, kakor so včasih sprejeli partizane. čtuni ZB naj delajo s krajepiscš NOB roko v roki Skupina šestih krajepiscev bo razdeljena v dvojke, ki se bodo razdelile teren. Organizacije ZB na terenu naj se zavedajo resno- sti krajepisnega dela NOB, h ka- teremu pristopamo in naj dvoj- kam priključijo po enega člana ZB, da bo delo čim uspešnejše. Podatke, ki jih bo skupina zbrala, bo dobil muzej narocine osvoboditve v Ljubljani. Z njimi pa se bo okoristil tudi ptujski muzej, ki bo izdal z organizacijo ZB Zbornik NOB ptujskega zem- ljepisnega področja NOB, ki nam bc nudil spomine na našo borbo, na naše drage žrtvo za osvobo- ditev in vlival v nas pogum, da nadaljujemo njihovo borbeno delo za veliko stvar socializma. R. V. Krajcpisna skupina bo tc dni krenila v Sloven- ske gorice, da bo na zemljevidu zaznamovala vse pomembnosti iz NOB v dogovoru z muzejem narod- ne osvoboditve v Ljubljani in ptujskim muzejem bo letos kra- jepisna .skupina NOB zabeležila na zemljevidih-specialkah vse, kar se je pomembnejšega dogo- dilo pri nas v okviru NOB. Tako, da bodo te karte s priloženimi opisi služili zgodovinarju in kra- jepiscu kot znanstvena dokumen- tacija. Vse bo zabeleženo čimbolj točno — krajevno, časovno in vsebinsko. Zato prevzema skupi- na šestih visoko-šolcev, ki bo le- tos proučevala narodnoosvobodil- no borbo v Slovenskih goricah — zelo odgovorno nalogo. Njihovi zapiski bodo pomenili toliko, ka- kor pomenijo zgodovinarju voja- ški in upravnopolitični arhivski dokumenti, ki jih je pri nas žal zelo malo ostalo. Zadnji dogodki v Moskvi in sklepi pienuma CK KPSZ vzbu- jajo pozornost vse svetovne jav- nosti. Razumljivo je, da so zbu- dili veliko zanimanje tudi v naši deželi. Razlika pa je v tem, da naša javnost na te dogodke ne gleda kot na senzacijo, temveč kot na logičen korak v sodob- nem razvoju Sovjetske zveze in socializma v svetu. Po prvih vti- sih sodeč bodo izvršene spre- membe nujno pripomogle h kre- pitvi pozitivnega razvoja na vseh področjih družbenega in gospo- darskega življenja Sovjetske zve- ze, kar hkrati pomeni, da bodo pripomogle tudi k hitrejšemu raz- voju in krepitvi socialističnih sil v svetu in za stvar socializma v celoti. Sedanje spremembe lahko pre- sojamo z gledišča notranjega razvoja, z gledišča razvoja med- narodnih odnosov in za nas v Jugoslaviji z gledašča razvoja odnosov med Jugoslavijo in SZ. Najsi so dogodki vsake dežele notranja stvar ljudstva, ne mo- remo iti mimo tega. da ne bi ugotovili, da bodo poslednje spre- membe v ZSSR prispevale k do- slednejšemu izvajanju sklepov 20. kongresa, ki je bil zgodovin- skega pomena za KPSZ, za naro- de SZ, za vse mednarodno delav- sko gibanje. Spremembe pojas- njujejo izvor omahovanj, ki so bila očitna v razlaganju in izva- janju smernic in .sklepov 20. kon- gresa KPSZ. Ni pretirano reči, da se zdaj širše odpirajo vrata za tesnejše delovanje zavestnih socialističnih sil in za jasnejše spoznavanje vzrokov in posledic vseh negativnih pojavov iz dobe Stalinove vladavine. Življenje je .še enkrat pokazalo, da ni mogo- če iti naprej, dokler niso prema- gane ovire, ki stoje na poti k popolnejšemu in vsestranskemu razvoju. Iz sklepov pienuma CK KPSZ je videti, da je skupina vodite- ljev poskušala preprečiti izvaja- nje sklepov 20 .kongresa KP So- vjetske zveze. Za nas ni nobeno presenečenje, da so to prav tisti voditelji, ki so bili v preteklosti najtesneje povezani s Stalinovo politiko. S tem, da so bili iz vod- stva KPSZ odstranjeni ljudje, ki so se ločili od živsjenja in od množic, dogmatiki, ki niso bili sposobni spoznati koristi množic in ki so zavirali nadaljnji sociali- stični razvoj, .ie bila KPSZ le okrepljena. Lahko samo pozdra- vimo dejstvo, da so .socialistične sile Sovjetske zveze obvladale to zavoro in odprle pot za nadaljnji hitrejši in skladnejši razvoj. Z gledišča razvoja mednarod- nih odnosov pomenijo zadnje spremembe dokončno usmeritev Sovjetske zveze na politiko po- puščanja mednarodne napetosti, na politiko boja za mir, na krepi- tev mednarodnega sodelovanja in aktivne koeksistence med narodi in državami. Ker igra Sovjetska zveza v mednarodnih odnosih važno vlogo, je treba pričakovati, da bodo tiste sile v svetu, ki žele mir in pozitivni razvoj medna- rodnih odnosov, z razumevanjem sprejele zadnje dogodke v ZSSR (Nadaljevanje na 4. strani) OBVESTIL.^ SVOJCEM PADLIH ZA OSVO- BODITEV Uprava Mestnega muzeja v Ptu- ju javlja svojcem, ki so oddali fotografije padlih za prefotogra- firanje v letih 1951 do 1955, da lahko posnetke dvignejo v pisar- ni muzeja vsak dan gd 8. do 1-1. ure. Obenem se zahvaljujem, da so slike zaupsii ustanovi in s tem omogočili izpopolniti od- delek NOB v ptujskem muzeju. One, ki slik padlih še niso izročili muzeju, naprošamo, (Ja to store. Rok vrnitve je sedaj, ko fotogra- fij ne pošilamo več v prefotogra- firanje v Ljubljane, največ mf- sec dni. _ Lprava muzeja Krcijepisci v naših vaseh člani krajepisne skupine bodo letos zabeležili pomembnosti iz narodnoosvobodilne borbe v Slo- venskih goricah, naslednje leto na Ptujskem in Dravskem polju in zaključili pri nas leta 1959 v Halozami. Tako je v načrtu. Prepotovali bodo križem skoro vse kraje. Oglašali s. bodo pri članih organizacije ZB, ki jim bodo povedali kar vedo in se z njimi napotili po podatke, še ka- mor bo potrebno. Zapiski članov krajepisne skupine NOB bodo rasli s krajepisnimi znaki v spe- cialkah. V Gradiščaku bodo n; pr, vrisali bivališče hrabrih borcev I. slovenjegoriške čete, ki se je zadrževala v Čuševi zidanici. V beležkah pa bo obširno napisano, koliko časa je služila zidanica za zatočišče partizanom, kateri par- tizani so bili v njej, kdo jili je oskrboval s hrano, kdo jim je pri- našal vesti, kako so živeli v tej postojanki, ali so od tam odhajali na akcije, ali je bila ta postojan- ka pozneje izdana, kdo jo je iz- dal itd. \ Kako popolni bodo zapiski kra- jepiscev NOB. ni odvisno le od krajepiscev — ampak predvsem od članov ZB na terenu in od vsega prebivalstva. Želeti bi bilo, da bi prebivalstvo sprejelo člane krajepisne skupine NOB kot dra- Pionirsica razsiava ročnih spretnosti v Kidričevem Društvo prijateljev mladine v Kidričevem ima modelarski, rez- barski, foto- in šivilski krožek. 22. junija je priredilo razstavo ročnih spretnosti, na kateri sta se odlikovala predvsem rezbarski in modelarski krožek, ki sta razsta- vila raznovrstne, precizno in oku- sno izdelane predmete. Razstava je bila v prvem razredu osnovne šole. Obiskovalce je presenetil preprost vendar okusen aranžman. Pionirke so razstavile veliko roč- nih del. Razstava je pokazala, da so po- stali pionirji že pravi mladi teh- niki, ki izdelujejo razne jadrnice, avtomobile, dvigala itd., torej predmete, katerih izdelava zahte- va veliko natančnosti in vztrajno- sti. Seveda izdelujejo tudi letala. Vodja pionirskega krožka je tov. Kocjančič Oskar. Škoda je, da s kidričevskim društvom prijateljev mladine ta- ko slabo sodelujejo starši otrok ki so pripravili izdelke za razsta- vo. Obisk razstave je bil precej slab. Ali se bo situacija kaj po- pravila jeseni ko bo društvo laliko sprejelo v svoje krožke še več ortok kakor sedaj? Komisija za ocenjevanje izdel- kov je pri pionirjih prisodila prvo mesto in častno diplomo pionirju KOKOL Francu, drugo mesto in častno priznanje pa Verniku An- tonu. Med pionirkami sta dosegli prvo mesto Ferenčič Nada, drugo na Mesaric Štefka. ŠJ i(iJ2st(ii^^a. fz hud'- !ŠCEM0 POVEJENIKE za pridobi- vanje naročnikov na revijo »E*rogresod imenom, običajnim za ,naravna vina'.<< OliimilAS]EDR.I.ilil)bllZm v zadnji številki našega lista smo napovedali obisk egipčanske- ga novinarja dr. T. Mogallija, ki je tudi prispel v soboto, 29. juni- ja t. U in je imel v Ptuju prav zanimivo in dobro obiskano preda- vanje. Uvodoma je gost govoril o vti- sih s svojih potovanj po svetu, o zgodovini Egipta, o težavah in ne- srečah ter borbenosti njegovih ro- jakov, o revoluciji v Egiptu ter o sedanji obnovi in napredku njego- ve domovine. • imenovani prikazuje ob svojth predavanjih tudi slike svoje deže- le, rad pa pokaže tudi pismo pred- sednika Naserja, ki se mu je za- hvalil za njegovo marljivost in prizadevanje, da bi ljudstvo v svetu spoznalo življenje in delo prebivalstva Egipta. Dr. T. MogalU nas je v mislih popeljal v Egipt ter nam v pona- zorjenih slikah prikazal »EGIPT VČERAJ IN DANES«. Gledali smo piramide, templje, sfinge, zaklade iz grobnic faraonov, puščave, gra- ditev jezov, mest itd. Pokazal nam je tudi posebnosti arabske pisave ter ob tej priložnosti prikazal pri- zadevanje v domovini, da bi bilo čimveč ljudstva pismenega. Govo- ril je o šolah, pomoči kmečkemu prebivalstvu, o nacionaliziranem premoženju kralja Faruka in o ostalem. Po dveh filmih o Egiptu in o obrambi Egipta ob napadu Angle- žev in Francozov pa tudi o njiho- vem odhodu iz Egipta, se je dr. T. Mogalli zahvalil navzočim za udeležbo na predavanju, obenem pq obljubil, da se bo še vrnil v Jugoslavijo in da upa, da bo našel takrat v Ptuju še več esperanti- stov. Naslednjega dne si je gost ogle- dal na Bregu in na Hajdini oba mitreja, ptujski muzej in grad Bori, Ptujsko goro in »Dom ob Dravinji«. Povsod je bil prijazno sprejet in mu je tudi zelo ugajalo. Upamo, da bodo o njegovem bivanju v Ptuju čitali nekaj vrstic izpod peresa dr. T. Mogallija tudi bralci časopisov v Egiptu in videli katerega izmed njegovih številnih fotoposnetkov tukajšnjih zanimi- vosti. Ob odhodu iz naših krajev mu želimo srečno pot na nadaljnem potovanju in na svidenje. J. D. IZ ZOEUZENiH OKRAJEV Odbori združenih organizacij v Mariboru že skupno delajo z združitvijo ptujskih okraj- nih gospodarskih, političnih in kulturnoprosvetnih društev in or- ganizacij z mariborskimi, ki je bila pred nedavnim, je nastal ve- lik Okrajni sindikalni svet, Okraj- ni komite LMS, Okrajni odbor Rdečega križa, Okrajna gostinska zbornica ter Svet Svobod in pro- svetnih društev združenega okra- ja Maribor. Na nedavni seji združenih or- ganizacij v Mariboru so bili iz- voljeni predsedniki organizacij in drugi odgovornejši funkcionarji, ki bodo takoj prijeli za delo in se lotili reševanja problemov ve- likega mariborskega okraja. Okrajnemu sindikalnemu svetu Maribor predseduje sedaj tov. Ivan Gorup. Tajnik je tov. Jernej Brolih, blagajnik pa tov. Janko Rozman. Nov plenum OSS tvori sedaj 65 delegatov. Od slednjih je 26 v predsedstvu in v 9-član- skem sekretariatu. Okrajnemu komiteju LMS predseduje tov. Marjan Dajčman, za sekretarja pa je tov. Ernest Šmidt. Mesto predsednika Sveta Svobod in pro- svetnih društev je zasedel tov. Peter Kociper, tajnika pa tov. Jože Vohač. Tov, Viljem Račič je postal predsednik Gostinske zbor- nice, tov. Ernest Zakrajšek pa tajnik. Dr. Pohar, dr. Koren in drugi pa so vodilni funkcionarji Okrajnega odbora RK. Združena okraja — industrij- ski mariborski in kmetijski ptuj- ski sta prevzela v svoj skupni delovni načrt vrsto problemov, ki jih bo prej ali slej potrebno rešiti. Vsa društva in organiza- cije bodo več ali manj potrebo- vala pomoč okrajnega odbora in ta jim jo je tudi obljubil. Seveda pa bodo morale občinske organi- zacije in društva resno kot prej prijeti za delo in ga reševati skladno z namenom združitve okrajev in s povečanjem pristoj- nosti občinskih forumov. Zdru- ženi okrajni odbori bodo povsod pomagali, kjer se bo videla do- bra volja občinskih in krajevnih organizacij in kjer bo pomoč, nujno potrebna. Brez bojazni se bodo občinski odbori tudi v bo- doče znašli in bodo radi navezo- vali stike z okrajnimi odbori za- radi izmenjave delovnih izkušenj v reševanju raznih problemov. Ob združenih sejah so pokazali mariborski tovariši veliko razu- mevanja in zanimanja za vse pro- bleme, ki so jih nakazali ptujski funkcionarji. Skupne delovne iz- kušnje bodo v bodoče dobrodošle pri reševanju vseh vprašanj, ki jih bodo občine prepuščale okraj- nemu odboru ob svojih predlogih in priporočilih. G, St. NA' SOBOTNI VEČER BODO NA BORLU GCtflELI KRESOVI V soboto, 6., in v nedeljo, 7. ju- lija, praznujejo občani Borla. Kot marsikje v naši deželi, tako je tu- di tukaj Izbran za praznik dan., pomemben iz let NOB. Zato bo organizacija ZB NOB tega dne razvila svoj prapor. Pa še več so pripravljali. Znance in prijatelje občine ter internirance so želeli presenetiti z muzejem NOB v gra- du. Ta bi naj bil trajen spomin vsem obiskovalcem Borla na čase sužnosti, ko je med borlskimi ste- PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO V STAR ŠAH NA DRAVSKEM POLJU SLAVI 70-LETNICO V nedeljo, 7. julija t. !., pro- slavlja Prostovoljno gasilsko dru- štvo Starše na Dravskem polju 70-letnico svojega obstoja. V ta namen bo priredilo proslavo z go- vori, podelitvijo značk za dolgo- letno sodelovanje zaslužnim čla- nom, nastopom pionirjev in fol- klorne skupine PGD Videm ter s sektorskimi vajami, i Prostovoljno gasilsko društvo v Staršah vabi vse prijatelje gasil- stva in vse druge k prireditvam ob tej visoki obletnici ter k za- bavi, ki bo sledila programu. V primeru slabega vremena bo pri- reditev naslednjo lepo nedeljo. nami in povsod v okupirani deželi vladalo nasilje. Toda zaradi neka- terih ovir bo otvoritev šele 22. ju- lija. Da, kresovi bodo goreli in mla- do borlsko pokolenje bo zarajalo okrog njih. Zarajalo bo in zapelo partizanske pesmi. Pred tem bo pa na prostem drama »Svet brez sovraštva«. Priredila jo je mladi- na iz Cirkulan. Drama oživlja spo- min na trpljenje naših ljudi za mrežami okupatorjevih ječ. Govori nam o svobodnem življenju, po katerem so vroče hrepenele žene- pripornice. Bori, nekdanje tabori- šče, je zares prirodna scena za to igro. Patrulje starih borcev bodo ob- iskale stare partizanske družine. Potrkale bodo zopet na vrata kot nekoč v vojnih letih. Prisrčno, prav tako kot takrat, bodo spre- jeti. Mar ni to prelep način oživ- ljanja spominov na težke dni? Popoldne bo pa rajanje in ve- selo kramljanje med znanci in prijatelji. Občina Bori se bo zdru- žila z Gorišniško. Gotovo bo ob omizjih precej modrovanja o tem. Vse znance in prijatelje Borla vabimo, da pridejo na borlski grad, kjer bodo glavne prireditve pra- znika. Na sobotni večer bodo go- reli kresovi na Borlu. Gotovo bo- ste uzrli njih sij; naj vas opozo- rijo na borlski praznik in vas zva- bijo naslednji dan na pot proti Borlu. Na svidenje! L. K. DEŽURNA LEKARNA V PTUJU Od 1. do 7. julija je dežurna lekarna .,Pri pošti". 13. JLTLIJ — DAN ŠOFERJEV Halo, je tam Reševalna? Pridite takoj, zgodila se je nesreča! Tako prihajajo klici iz vseh strani po telefonskih žicah in iščejo prvo pomoč. In že zdrvi reševalni avto. V tem trenutku je usoda pone- srečenca v rokah reševalca, zato mora peljati hitro in sigurno ne ozirajoč se na vreme ali cesto, kvar ali drugi zastoj, reševalec ne sme poznati ovir, vse mora biti brezhibno. Voznik reševalnega vozila mora biti ne le dober šofer in mehanik, ampak tudi cesto bolničar ali pa babica. Ptujski reševalci so samo letos nudili prvo pomoč 2600 osebam in prevozili 63.000 km. Pet avtomo- bilov vedno čaka v pripravljeno- sti, da lahko odpeljejo ob vsakem času na kraj, kjer je potrebna pomoč. Tako teče reševalna služ- ba iz dneva v dan z enim samim ciljem: pomagati človeku. Ob 13. juliju — dnevu šoferjev — jim čestitamo ter jim želimo mnogo nadaljnjih uspehov. AG SVINJSKI SEJEM V SREDO, 3. JULIJA Pripeljanih je bilo 75 svinj do 2 let in 158 odojkov. Prodanih je bilo 23 svinj in 42 odojkov. Svi- nje so b^e od 192 do 205 din za kilogram, odojki pa 2000 do 3500 din. Promet je bil bolj šibek. JAVNA ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem dr. Lu- šickemu, dr. Pavličevi In dr. Neu- dauerju za skrb za moje zdravje. Zahvaljujem se tudi bolničarju Francu in ostalemu osebju inter- nega oddelka ptujske bolnišnice. Horvat Rozalija, Vičava 14 S FORMINA Dvakrat je udarilo v HISO ŠTEV. 54 V torek, 18. junija t. 1., je uila popoldne močna nevihta v okolici Formina, ki je prinesla s seboj precej toče in dežja, bliska in groma. Škoda po tej nevihti je bila precejšnja. Ob tej priložnosti je strela uda- rila v hišo št. 54 na Forminu, kjer stanuje tov. Rotvajn s svojo 5- člansko družino, ki se je pred ne- vihto umaknila v sobo. Okno je bilo zaprto. Naenkrat je močno zasvetilo in zagrmelo. V samotni hiši št. 54 so občutili močan su- nek in v kratkem je zasmrdelo. Soba je bila polna dima. Po elektro- vodu je udarilo v hišo. Strela je izdrla iz zida zatično dozo, izru- vala elektrovodno cev z žico in malto vred, nato pa si je napra- vila pot ob okenskem okviru na prosto. Domači so takoj odprli okno, da jih ne bi zadušilo in da bi se malo izdimilo. Čez kaki dve minuti pa je ponovno zabliskalo in zagrmelo. Strela se je ponovno vrnila v hišo št. 54 na Forminu, tokrat po odcepu radioantene. K sreči je bil radio izklopljen, sicer bi ga razneslo. Od vročine se je kake 4 metre odcepa antene sto- pilo in pri tem močno osmodilo drevo, na katerem je bil drog an- tene. Drugič se je bolj videl ogenj kot dim. K sreči je ostala družina nepo- škodovana. Strela je močno osmo- dila kredenco blizu okna, poško- dovala zid in elektrovod ter oken- ski okvir, nazadnje pa še radio- anteno in drevo. Pri hiši št. 54 na Forminu resno razmišljajo o strelovodu, ker je hiša na samem in obstaja še na- dalje bojazen, da se ne bi to do- gajalo, ko bi bili otroci sa^mi do- ma. VLADO KLEMENCiC: LOVRO: O, to pa, to! Prav po- šteno se puntajo. Da ste videli, kako je bilo prejšnji teden po dunajskih ulicah! Ljudstva je bilo toliko, da so ni bilo mogoče pre- riniti skozi množico. Največ je bilo dijakov in delavcev. Nihče se ni bal policije in vojakov. In če se je kje kakšen prikazal, se še zmenili niso zanj. Sklicano je bilo zborovanje, na katerem so postavili svoje zahteve cesarju . .. GLAS: Ali so si upali? Samemu cesarju? LOVRO: Seveda so si upali. Saj to je bila prava revolucija! GLAS: Da, da, rebeljon! LOVRO: No. kakor sem že re- kel. Postavili so svoje zahteve: svobodo tiska in vero. porotna sodišča, ljudsko pravo, razveljav- Ijenje vseh predpravic... TOMAŽ: Oj, oj. to so učene be- sede ... LOVRO: Nič niso učene, le no- ve so. T0MA2: Res je. Lovro, svobo- do zahtevajo, toliko že razumem, ali spet samo za gospodo, me- ščane. Na kmete so pa pozabili, kakor vedno. LOVRO: Ne. ne, stric Tomaž. Tudi kmetom bo napočila nova doba. Odpravljeni bosta tlaka in desetina, brez davkov pa seveda ne bo šlo. le da ga bodo na novo in pravičneje odmerili; po kata- stru pač . . . Kmet ne bo več gra- ščinski tlačan in najemnik, postal bo samostojen posestnik in last- nik svoje zemlje. GLAS: O tem se je že marsikaj govorilo, toda ostalo je le pri be- sedah. LOVRO: Le potrpite, kmalu se bo vse uredilo. Tudi za nas Slo- vence pridejo boljši časi. Zedi- njeno Slovenijo terjamo. Ves slo- venski rod se mora združiti x novo upravno celoto Slovenijo. Nočemo več, da bi nas delili na Štajerce, Kranjce. Korošce, Pri- morce. Vse slovenske rojake je treba zediniti, da bomo kakor pod eno streho v skupni domovini Sloveniji, kjer si bomo gospoda- rili sami, ne pa kakor doslej, ko smo morali hlapčevati oholemu Nemcu. TOMAŽ: Lepo govoriš, Lovro, vendar gospoda je gospoda; ne zaupam ji. LOVRO: Stric Tomaž, ne bodi- te tak neveren Tomaž. Vi mislite vedno le na objestne graščake in škrice po kanclijah. ki so nas do- slej stoletja in stoletja pritiska- li in živeli na račun naših žu- ljev. T to se mora nehati. Spre- govorilo bo ljudstvo, ves narod. Zahtevamo, da si ljudstvo izvoli poslance, zahtevamo parlament, ustavo. GLAS: Učene besede ... LOVRO: Kolo zgodovine se ne da ustaviti .. . Življenje gre svo- jo pot. Lepša prihodnost je pred nami. Glejte, možje, tale želez- nica ... Lepša prihodnost je pred nami. Glejte, možje, tale železnica ... TOMAŽ (zamišljeno); Da, da, železnica . , lukamatija ... LOVRO: Že lep kos slovenske domovine uživa blagodati te ko- ristne naprave. Vlak vozi že do Celja. Prihodnje leto bi prisopi- hal v Ljubljano. In potem pojde dalje do Trsta, do morja Vem možje, da je bilo pri tem mnogo nezaupanja in nasprotovanja tudi med vami. Še sedaj, ko vam že- lezno cesto grade tako rekoč mi- mo hišnega vogala, se ne morete sprijazniti s tem. KRČMAR: O tem bi nam vedel povedati stric Tomaž. Kaj ne, To- maž? TOMAŽ: Ti lahko govoriš, ko ti krčma ni bila še niko.i tako polna kakor to pomlad. Tebi ro- žice cveto. A jaz? Najlepši trav- nik mi bodo uničili... KRČMAR; Le potrpi, Tomaž, saj ti bo ostalo na obeh straneh pro- ge še dovolj košenine. Za svet pa dobiš odškodnino. Tudi dru- gim se godi takisto. TOMAŽ: Uničila nas bo želez- nica, uničila. Pa ne samo nas, kmete, tudi vozniki bodo brez za- služka pa vlačilci na Savi. Oh, saj pravim ... LOVRO; Tomaž, vi vidite le se- be in svoj travnik. Malo dalje poglejmo, možje! Prva železnica nam bo prinesla še več zaslužka in nam zboljšala gospodarstvo. Že zdaj, odkar se gradi, je do- bilo delo pri železnici na tisoče naših ljudi. Še premalo jih je, zlasti zidarjev in drugih izučenih delavcev, tako da so morali na- jeti cele trume Italijanov. Le po- mirite se, stric Tomaž. Boste vi- deli, koliko boste zaslužili z vož- njami. TOM.AŽ: Jaz? Nikdar! LOVRO: Možje, železnica bo kakor mejnik med starim in no- vim. Šele ona nam bo pomagala, da bomo začeli izkoriščati naše zemeljske zaklade, ki so doslej mrtvi ležali pod zemljo. Ali ne vi- dite okrog sebe, kako se odpirajo novi rudniki in premogovniki, se grade tovarne, nastaja velika obrt, industrija. Železnica bo sča- soma povezala vse kraje naše domovine. Tudi kmetijske pridel- ke bo prevažala: žito, sadje, mle- ko, živino. Kmet jih bo lahko pro- dajal tudi v oddaljena mesta ... TOMAŽ: Lepe čase nam prero- kuješ, Lovro. No, saj bomo vide- li... Pa kaj bomo samo govorili, piti pa pozabimo. Na zdravje! (Si nazdravljajo, pijejo.) Medtem ko so se nekateri še praznoverno plašili železne ceste, drugi pa ji nasprotovali zaradi najrazličnejši predsodkov, so vla- ki že redno vozili od Dunaja do Celja, od Celja dalje proti Ljub- ljani pa je na desettisoče delav- cev hitelo, da zgradi progo do določenega časa. Načrti železni- ške proge Dunaj-Trst. ki bo šla tudi čez naše slovensko ozemlje, bodo v nekaj letih uresničeni. Učeni in podjetni vrhovni grad- beni vodja vseh del na tej progi, ki se je imenovala južna želez- nica, je bil inženir Ghega. Ghega se je proslavil zlasti s tem. da je zgradil najtežavnejši odsek juž- ne železnice, ki pelje skoraj čez 1000 m visoki prelaz Semmering, južno od Dunaja, Velike težave pa je imel inženir Ghega tudi z gradnjo na slovenskem ?!7em]ju. Že pri vstopu proge na Sloven- sko, namreč na odseku od Šent- ilja do Maribora, so bile prve te- žave. Svet v tem predelu Sloven- skih goric je plazovit, in so mo- rali zgraditi mogočne oporne zi- dove, da so zavarovali pobočja. V dolini Pesnice so sezidali 650 m visok viadukt na 64 obokih, ki je najdaljši na vsej progi. Tu so iz- vrtali tudi prvi predor, tako ime- novani počehovski predor, ki me- ri 665 m. Dograditev tega predo- ra je terjala mnogo truda. Razen plazovite zemlje, ki je zavlačeva- la dela. je nagajala tudi voda; zato so delali v treh izmenah noč in dan in se zamudili samo s tem predorom skoraj dve leti. Pri de- lu je bilo zaposlenih na tisoče zi- darjev, tesarjev in težakov. Iz- redno težko je bilo sezidati obo- ke, ker opeka ni vzdržala vodne- ga pritiska ter so jo morali ved- no zamenjavati Opeko so delali kar tam v Bližini in so je pora. bili 6 milijonov kosov. Prav tako zamudna In naporna je bila graditev mariborskega mo- stu. Tu je Dravina struga 190 m široka in 23 m globoka. Tudi gradnja mostu je trajala malo manj ko dve leti. Zanimivo je, da je bil most postavljen večinoma IZ lesa. in sicer iz mecesnovega, ki se ga dovažali s Koroškega. Porabili so ga 20.000 m^ Pred vremenskimi vplivi so zavarovali most s pločevinasto streho. Težave pri gradnji železnice v Pesniški dolini in pri maribor- skem mostu so opogumili Ptuj- čane. ki so predlagali, naj bi pre- stavili progo bolj proti vzhodu in jo speljali mimo Ptuja. Vendar mojster Ghega ni obupal. Grad- nja se je nadaljevala v začrtani smeri. Še več ovir je bilp treba pre- magati, ko so nadaljevali gradnjo. Med Pragerskim in Poljčanami je bilo treba spet vrtati predore. Pomisliti moramo, da je gradnja predorov pred 100 leti terjala mnogo več truda in stroškov, ker še niso poznali takih tehničnih sredstev kakor danes. Treba je bilo zgraditi 3 predore: črešnjev- ski. križevski in lipoglavski. Le še pri Teharju in Celju so bile večje ovire. Tu je rečica Voglajna rada spodjedala in poplavljala bregove, ki so jih morali dobro utrditi; na enem mestu so Vo- glajnino strugo celo prestavili. Tako je bila zgrajena proga do Celja v dveh letih in pol, kar ni veliko. V začetku je bila proga enotirna, toda že mesec dni po- zneje so položili tirnice tudi na drugem tiru. 2. junija 1846 je bila železnica do Celja dograjena in slovesno izročena prometu. Zdaj je šlo dalje proti Ljublja- ni. Prvotne je bilo v načrtu, da bi zgradili progo po Savinjski do- lini navzgor in čez Kamniške pla- nine v Ljubljansko kotlino, od tod pa čez Škofjo loko po Poljan- ski dolini v Gorico in dalje v Trst Pa to ni obveljalo. Ta proga bi namreč zahtevala dolg predor pod Kamniškimi planinami, za ka- terega so imeli premalo tehnič- nih priprav Sprejeta je bila smer ob Savinji do Zidanega mosta in dalje ob Savi do Ljubljane, torej današnja, železnica, ki se vije ob strmih soteskah Save in Savinje. (Nadaljevanje prihodnjič) PTOT. 6. JULIJA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Andrej Kovjič, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti v naslednjem delu, ki je izšlo v Celju leta 1952 pod naslovom »Križnarjevi«, nas pisatelj Stan- ko Cajnkar seznani s svojo ožjo domovino v tihi doUni, ki se Siri severozahodno od naselja Sodrnci. To je ena med mnogimi dolinicami, ki so tako značilne za Slovenske gorice. Tu leži pod Tomaževskim hribom pisateljev rojstni kraj Savci ob Sejanskem potoku, približno 17 km od Ptu- ja. V povesti, ki ima podnaslov »Kronika preproste slovenske družine, se vas imenuje Hrastje, kjer je križišče treh cest. »Naj- odličnej.ša se je začenjala v Ptuju, druga je držala iz Ormo- ža, tretja pa je prihajala iz Lju- tomera.« (Str. 7). Tu v bližini so doma znameniti možje, tako narodni buditelj Božidar Raič pri Sv. Tomažu, v sosednji do- lini, v Ključarovcih, pa pisatelj Ksaver Meško. V Hrastju so doma Križnar- jevi, tu se muičita in skrbita za številno družino Andrej in Ka- tarina Križnar, Na tem domu je doraščal tudi naš »glavni junak«, prvorojenec Vladko. V njem je pisatelj upodobil svojo lastno življenjsko pot od rane mladosti pa tja do zrelih let, ko je dosegel svoj poklic. Nekoč se je še kot otrok peljal zraven očeta z voli v oddaljeno mesto Ptuj, vendar samo do žage. »Pravi Ptuj je videl samo od daleč,« ker je moral paziti na voz (str. 33). Ko je bil drugič v Ptuju, je mesto napravilo nanj močan vtis, »samo tuja govo- rica mu nič ni ugajala«. Prvi večji kraj, ki ga je Vladko vi- del, pa je bil Ormož, »velik in gosposki kraj, ki je zapustil v otrokovih mislih sijajno podobo. Videl je mnogo visokih hiš, ve- likih prodajaln, množico ljudi, voz, živine in blaga« (str. 36). Vladku je bilo odločeno, da postane študent, z vozom so se odpeljali najprej proti Ptuju, od tu pa nadaljevali pot v Ma- ribor, kjer se je mladi Vladko vpisal v gimnazijo. Za leto 1917 omenja pisec naše povesti neki umor pri Ptuju, kjer so domačini do smrti pobili nekega uslužbenca, ki je rekviriral hrano za voja- ško oblast. To je bil že znak upornosti proti avstrijskemu nasilju. O tem dogodku so pisali tudi takratni časniki, med njimi tudi »Štajerc«, ki je to dejanje izkoristil za protislovensko in protijugoslovansko gonjo zoper zavedne slovenske ljudi. Po končani vojni je Vladko zapustil Maribor in se preselil v Ptuj, kjer je kot osmožolec nadaljeval svoje šolanje. »Z^ Vladka je bil Ptuj navadna slo- venska vas. Ne toliko zaradi svoje resnične majhnosti in brezpomembnosti, s katero se je mogel ponašati, ne zaradi po- manjkanja pravih mestnih usta- nov, zabav tn grehov, ne zaradi preprostejše mode, skromnejših ljudi in večje domačnosti... Minoritska cerkev se je od naj- starejših časov imenovala slo- venska in je veljala za knnečko svetišče ... Mesto je životarilo v svojem gosposkem »ghettn«, imelo svoje malenkostne želje in misli, govorilo o svoji pre- tekli slavi, negovalo svoj na{>uh, gledalo zviška na kmečko pro- sveto in brez sramu sprejemalo samo kmečki denar in sadove slovenske zemlje. Vladko je le redkokdaj zašel v to umirajoče mesto, ki ga na srečo tako ni bilo mnogo... (str. 222, 223>. Vladko je v obdravskem me- stu spoznal Klemenovo Štefko iz okolice Ptuj a Mlado ljubezen pa je bilo v majhnem mestu težko zakriti, kajti »Ptuj je bil vse preveč vas«. Nekega dne je Vladko spremljal Štefko »preko polj in travnikov proti Novi vasi« (str. 226). Na ptujski gimnaziji so se za- celi vroči dnevi mature, ki jo je Vladko sijajno prestal Prišel je čas, ko se je bilo treba po- sloviti od ptujskih spominov. tuodo narodu !€ (Septembra X945) Na terenski vojaški postaji 8TY ■ (Iz zapiskov borca-kurirja Slavka Korpara) Med štirimi terenskimi vojaški- mi postajami, ki so bile formi- rane spomladi leta 1944 v ob- močju ptujskega okraja, je bila tudi 8 TV postaja, da bi kakor druge vzdrževala zvezo med po- litičnimi forumi in z vojaškimi enotami na Pohorju, Kozjaku ter na Hrvatskem. Stanko Petrovič iz Hajdine f »Sergej« in »Zoran«, koman- dant in komisar V. rel. linije IIL sektorja sta prišla s Pohorja in formirala pri Janžu v Halozah s člani Okr. OOF 8TV postajo. Za komandidja so postavili tov. Pe- troviča Stank-Ivana iz Hajdine. Kurirske posle so že čez nekaj dni prevzeli: Korošec, Andrej, Iztok, Radovan, Zvonko in Mirko. Septembra 1944 se je postaja ojačala z novmii člani. To so bili: Korpar Joško-Srdan, Megla Ciril- Branko, Feguž Alojz-Bogomir, Hojnik Edo-Mirko, Roškar Jakob- Jošt, Pišek Antqp-Metod, Zajšek Jože-Ciril, Rakuša Janez in Lu- ter Rudi-Boris. Oktobra se je bor- cem pridružil še Kodrič Jože- Jure. K BOLFENKU IN NAZAJ Kurirji 8TV postaje so najprej taborili v gozdu med Hajdino tn Šikolami, kjer so morali biti zelo previdni zaradi bližine sovražni- kovih postojank v bližnjem kon- centracijskem tarorišču Stmišču. Prav mimo njih, le nekaj me- trov so hodili delavci na delo v tovarno s stražarji. Glavna ku- rirska straža je bila namreč 5 m oddaljena od cestnega jarka pod nizko smreko. Stražarji so mo- rali ležati, če so hoteli ostati ne- vidni. Po vodo so hodili v Nji- verce. Da bi si poiskali bolj varno do- movanje, so se kurirji 8 TV po- staje preselili iz stmiških gozdov It Bolfenku v Haloze. Zaradi ve- likih -okupatorjevih hajk v bližini Bolfenka — so kurirji spet pri- šli pozneje v bližino Stmišča za dve noči, nato pa so krenili k Duhu v Haloze. Od takrat se po- staja ni več selila na Dravsko polje, ostala je v varnejših Ha- lozah. IVAN IN ANDREJ ZAPLENILA NEMCEM 6 PUŠK Postaja 8 TV je vzdrževala zve- zo s 13 TV postajo na Pohorju, s 4 TV postajo na Boču in s 14 TV čez Dravo. Poleg rednega dela so kurirji odhajah na samo- stojne akcije. Septembra meseca je komandir Ivan odšel z Andrejem v posto- janko nemškega »Arbeitsdinsta« na Hajdino, kjer sta razorožila stražarja in odnesla šest franco- skih pušk, ki so potem zvesto služile kurirjem Srdanu. Branku, Bogomiru, Bojanu, Joštu in Ko- vačiču Janezu. Spopad v Ptuju med kurirji in mestno patruljo Ko so komandir Ivan in kurirja Andrej in Zvonko šli na zvezo k Dravi, je bila prevelika, da bi jo prebrodili, zato so odšli kar po mostu skozi Ptuj. kjer so pri go- stilni Župančič naleteli na trojko nemške mestne patrulje. Od obeh strani so po enkrat počili streli. Mrtev je dsležal stari ptujski kulturbundovec Kropf, eden od njegovih spremljevalcev pa je bil težko ranjen. Partizani so se Nemcem. ^ zmedi, ki je nastala, neopazno umaknili. Poizkus rešitve politič- nih jetnikov iz ptujskih zaporov Septembra leta 1944 so si na 8 TV postaji zadali nalogo rešiti zaprte ilegalce iz ptujskih zapo- rov. Načrt so izdelati tako, da b( najprej zaplenili avto. Z njim bi se odpeljali do zaporov, nemške stražarje bi zaprli v celice, jet- nike pa naložili na avto in jih odpeljali. Z izvedbo načrta so začeli Ivan, Andrej in Marko. S kolesi so se peljali v Ptuj v nemških tmlfor- mah. Blizu mostu je bila garaža, ki so jo strelu g§-<)YCi« ^ na področju matičnega urada Ptuj v času od 15. do 28. junija Rodile so: Bermež Pavlina, gospodinja, Podvinci — Janeza: Gorišek Alojzija, tov. delavk^. Skrblje — Stojana; Drevenšek Danila, ushižbenka, Sp. Hajdina — Bojana; Florijančič Ana, go- spodinja. Obrez — Drago; Hor- vat Ivana, gospodinja, Muretinci — Slavka; Gabrovec Marija, gospodinja, Ložina — Janeza; Frank Katarina, posestnica. Starošinci — Vido; Rebemak Ana, gospodinja, Ptuj — Iztoka; Mlinaric Ivana, gospodinja, Zg. Hajdina — Slavico; Lah Pavli- na, gospodinja, Bolfenk — dva mrtvorojenca; Tašner Marija, gospodinja, Ložiše — Franca; Marot Marija, gospodinja, Skrb- lje ~ Dragana; Lačen Verona. gospodinja, Podvinci — Zlatka; Jus Kristina, poljska delavka, Stoperce — Antona; Pogolšek Lilijana, učiteljica. Velika Ne- delja — Svitoslava; Kelc Olga, gospodinja, Medribnik — Mila- na; Burjan Elizabeta, posestni- ca, Njiverce — Slavka; Maj- cenovič Alojzija, gospodinja. Pristava — Alojzijo; Murek Mariji, gospodinja, Zg. Pristava — Ivana; Jagarinec Marija, go- spodinja, Zabovci — Ivana; Po- lanec Marija, gospodinja, Drste- Ija — Alojzijo; Megličar Štefa- nija, poljska delavka, Stražgoj- nica — Zoro; Spicar Milena, materialna knjigovodkinja, Vi- čava — Lidijo; Ceh Ana, gosp>o- dinja — Grajena — Ivana; Bra- čič Ana, gospodinja, Videm — Ano; Krivec Marija, gospodinja, Vareja — Alojzijo; Planinšek Miroslava, gospodinja, Pleterje — Franca; Holc Ida, šivilja, Ptuj — Dušana; Rašl Neža, go- spodinja, Podvinci — Ano; Kos Angela, gospodinja, Zetale — Hermana; Bolkovič Antonija, gospodinja, I*tuj — Bojana; Ši- janec Marija, kurirka, Kukava — Majdo; Kovačič Terezija, uslužbenka, Cven — Bredo; Kokot Elizabeta, gospodinja, Hrastovec — dečka; Hržič Ma- rija, gospodinja, Ormož — Ru- dolfa; Krajnc Marija, gospodi- nja, Ptuj — Darka; Kiseljak Ana, gospodinja Kidričevo — Ivana. Dežurni zdravniki v Ptuju za čas od 5. do 13. julija 1957 Zaradi dopustov tx>do v nae- secu juliju in avgustu 1957 v or- dtnacijskem redu zdravnikov ptujskega Zdravstvenega (kma nastopile sledeče spremembe: Od 3. julija do 17. julija bo zamenjeval dr. Franca Rakuša dr. Milan Carli dnevno od 7. do 9.30. Od 18. julija do 18. avgusta bo zamenjeval dr. Milana Carllja dr. Ivo Medved dnevno od 10.30 do 12. ure. V tem času bo or- diniral dr. Ivo Medved v Proti- tuberkuloznem dispanzerju vsa- kodnevno — razen ponedeljka — od 6.30 do 10.30. Dr. Milan Carli, Ptuj, Trg svobode 2/1, telefon 202, dežur- ni v petek, 5. julija, od 16, ure do 6. julija do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, Ptuj, Bez- jakova 6, telefon 80, dežurni v soboto in nedeljo, 6. julija od 12. ure do 8. julija do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, Ptuj, Bez- jakova 6, telefon 80, dežurni v ponedeljek, 8. julija od 16. ure do torka, 9. julija do 7. ure. Dr. Ladislav Pire, Ptuj, 2nl- daričeva 2, telefon 73, dežurni od torka, 9. julija od 16. ure do srede, 10. julija do 7. ure. Dr. Milan Carli, Ptuj, Trg svobode 2/1, telefon 202. dežurni v sredo, 10. julija od 16. ure do četrtka, 11. julija do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Ptuj. Ljuto- merska cesta »25. dežurni v če- trtek, 11. julija od 16 ure do petka. 12. julija do 7. ure. Poročila sta se: Tomažič Ju- rij (1934), oficir, Ptuj, in Deja- novič Darinka (1938), gospodi- nja, Ptuj. Umrli so: Vrecl Ivana roj. Fiirst (1875), gospodinja, Ptuj; Jančič Ljudmila roj. Muršec (1898), posestnica. Ptuj; Draže- nik Cvetka (1956), Beltinci; Po- lak Terezija roj. Znidarič (1906), poljska delavka, Stročja vas: Letonja Ivan (1894), delavec. Pristava. VABILO V NEDELJO, 7. JULIJA 1957, OB 9. URI DOPOLDNE V železničarski sindikalni dvorani v Ptuju. Ormoška cesta (ob že- lezniškem prehoda Ker gre za važne zadeve (gradbene kredite), pridite vsi! DNEVNI RED: 1. pozdrav predsednika in ugoto- vitev sklepčnosti; 2. volitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovate- Ijev zapisnika in kandidacijske ter verifikacijske komisije; 3. čitanje zapisnika zadnjega obč- nega zbora; 4. poročilo upravnega in nadzor- nega odbora; 5. razprava o poročilih in razreš- nica staremu odboru; 6. volitev novega upravnega in nadzornega odbora ter pred- sednika zadruge; 7. Zadolžtev zadruge; 8. predlogi in pritožbe, slačaj- nostL Predsednik: Franc Čuček, s. r. MESTNI KINO ORMOŽ predvaja 6. in 7. julija danski film »ZOPET SMO TUKAJ«, v sredo. 10. julija, francosko-španski film »LJUBIMCI IZ TOLEDA«. KINO MAKOLE predvaja 6. in 7. julija francoski film »VOLPONE«. KINO VIDEM predvaja 6. in 7. julija francoski film »PREPOVEDAN SAD«. KINO MAJŠPERK predvaja 6. in 7. julija nemški film »DOKLER SI TI Z MENOJ«. KINO MURETINCI predvaja 6. fn 7. juilja danski film »ŠE NI PREPOZNO«. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 5. do 7. julija ame- riški film »PEKEL POD NICLO« in od 9. do 11. julija- francoski film »AFERA MAURICIUS«s , Dnevni spored za nedeljo, dne 7. julija 1957 NEDELJA. 7. JULIJA 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.03—6.10 Poročila in vremen- ska napoved. 7.00 Kapoved časa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radij- ski koledar in prireditve dneva. 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Mladinska radij- ska igra — Ante StaničiC: Afrikanec (po- novitev). 9.07 Slovenske narodne in umetDe pesmi. 9.45 pomnite tovari- ši... — Ivan Frtež: Hoteli smo na SU- jersko. 10.15 Lahka glasba. 10.30 .,Po- kaii, kaj znaš"! rjavna glasbena odda- ja). 12.00 Pogovor 8 poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved, piegled dnevnega spoieda ta oimestita. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za oašo vas. U.Oo Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — L 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Mitja Svab: Srečanje na kongresu delavskib svetov. 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — A. P. Cehov: Vži- galica pod posteljo (ponovitev). 18.40 Vedre melodije. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Malo od ta in malo od tam (za- bavna glash oddaja s konferanso) 21.00 Športna nedelja. 21.15 Igor Stravinski di- rigira »voja dela (Simfonija v 3 stavkih. Simfonija psalmov). 22.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaple- Simo! 22.55 Poročila 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za lujino (prenos iz Zagreba). PTUJSKI TEDNIK PTUJ, ft. JULIJA 1957 Brzoturmr 3D Ptuj ah mesec julij bo v torek, dne 9. t. m. s pričetkom ob 19.30 v prostorih S'-ndik»ineg«i doma zEle/cracacjev. Gosti 7«bijeni. ^-^ROInOMEI Uspešno zoklfučeiKi sezono ROKOMETAŠIC »DRAVE« 2en£ka rokometna eidpa »£^- ve« se je tudi udeležila i. sloven- skega festivala telesne kulture t Ljubljani. V spoi-edu festivatekih prii-editev je bil tudi turnir nag- boljših žeaskiii ekip v malem ro- kometu. Sodelovale so ele DBra- nika«, .Svoboda« republiški prvak. X)rava;< drugopiasirana ekipa na pL-veruttvu LR.S, sodelovala pa je še zaradi odpovedi ekipe .>Kopei-« druga ekipa ?>Svobodev(. Kot prvo tekmo je žreb določil domačima ekiparna SVOBODA 1 — SVOBODA II 10:2 (4:1) Drugo si'ečanje med dvema .«ajerskinia ekipama se je kon- čalo DRAVA ~ Bltt^fK 4:2 (1:1) Po prvih mimrtah igre je prišla v vodstvo Dra^-a po Pevčevi. Bra- nik je pred odmopcHn izenačil in v dragem delo prešel v vodstvo, toda le za kratek čas. Murkovl je u^elo izenačiti in vi-atarka To- plakova je dosojeao sedennme- irovko realizirala ter povedla sNOje moštvo v vxxtetro. Končni rezultat je postavki!« Krageijeva, ki je v akciji z iAvtrkovo dosegia gol. Naskd-^ja tekma je bila BRAlNTlK — SVOBODA 11 5 J (5^) Po tej tekmi je prisk> do odk)- čilaega srečanja SVOBODA I — DRAVA 3:2 (0:0) Ekipi sta pričeli dokaj nervozno, ker srta se zavedali, da se z zma- go odloči, kdo bo osvojil prvo me- .sto. Videli smo dva nasprotujoča sistema igre. Na odmor sta odšli ekipi v negolovx)sti in v drugem delu je tek-ma dosegla višek. Do- sojeito .sedem metrov ko v korist r>i"ave, ki jo je Toplakova realizi- rala v gol je sodnik razveljavil, češ da je bil prestop. Vratarka je nato ubranila dve sedemrmetrovki. Končno doseiie Svoboda svoj prvi gol, nat« poviša na 2 in 3:0. Te- daj je Drava zaigrala v polnem poletu in le sodniku se ima Svoboda zahvaliti, da je prej od- piskal konec, k-akor je uspelo Dravi izenačiti. Nato je bilo srečanje DRAVA — SVOBODA II 5:1 (2:1) Mlade igralke Drave so nasto- pile skupno z vratarko in Pevče- vo v obrambi ter dosegle rezultat, ki je nizek, toda za mladinke za- dovoljiv. Igralke so pokazale smi- selno igro in iznajdlivost pred go- lom. V zadnji tekmi je »Svoboda :< premagala ; Branik« s 6:5 (2:2). Di-ava je nast^ofla v postavi: Toplak, Pevec. Jelinek, Vajsbaher, Krageli, Murko. Fric, Kramberger, C\'etko, Makovec in Gojkovič. Go ? za Dravo so dosegle Kra- gelj 4, Murko 2. Toplak 2. Pevec 1. Najboljše so bile Toplak Kristi- na, Kragelj Metka in Fric Jelka. S tem turnirjem je bila zaklju- čena sezona za žensko ekipo »Dra •C«, ki ji je treba čestitati k doseženim uspehom. Vidnejši uspehi v minuti .sezoni so bili: 2. mesto na »turnirju Gospodarske razstave v E*tujuv. finale Slovenije za KUP FLRJ. zasedba 2. mesta na prvenstvu Slovenije v Ljublja- rri. neodloč-en izid v dvoboju mest- nilj reprezentanc v velikem roko- metu v Ljubljani in plasman na turnirju 1. slovenskega festivala. Dekleta so odšte na počitnice. V Ljubi|ani zaključen prvi slovenski festival telesne kulture Minulo je nekaj dni. odkar je zaklj-učen prvi slovenski festival telesne kulture v Ljubljani. Preko 18.000 pripadnikov partizanskih društev se je v nedeljo in soboto zbi-alo v Ljubljani, kjer so prika- zali sadove svojega dela v svojih društvih. Na predvečer je bila ve- lika parada, kjer so korakale ko- lone fizkulturnikov, spredaj nosil- ci zastav, nato emblemi vseh na- stopajočih organizacij, med njimi š-portniki, telo\'adci, taborniki, strelci, gasilci, planinci, kolone pionirjev in pionirk partizanskih društev, najboljši orodni telovad- ca, planinci in člani partizanskih organizacij. Tudi iz ptujskega okraja so se teh prireditev udele- žili okrog 760 pripadnikov raznih teiesnovzgojnih društev. Jla akademiji smo videli v de- seti točki sporeda tudi pripadni- ke »Partizan« iz Markove, ki so nasfct^ili s foiklomimi plesi. Kot zaidjuček tekmovanja je bil v ne- dežjo velfk nastop na stadionu, kateremu je prisostvoval tudi predsednik republike maršal Tito s svojo soprogo Jovanko in vrsto vodilnih predstavnikov naše ljud- ske oblasti. Uspeh mladih ptujskih kajokašev v Hrastniku Na bistri Savi pri Hrastniku so T nedeljo tekmovali ptujski kaja- kaši. V ostri konk-urenci je Vido- vic Franc, član Brodarskega dru- štva Ptuj zasede! 4. mesto in do- segel 466 točk. Prva tri mesta so os%'Ojili Ljubljančani. Tega tekmo- vanja se je udeležilo 48 tokmo- N-alcev. Prav tako lep uspeh je do- segel Fajt Slavko, ki je zasedel v sloipnem plasmanu 5. mesto in Vidovič Anton, ki je zasedel 9. mesto. Lep uspeh mladega 20-le1nega jadralnega letnico Korparjo iz Žabjoka Ob zelo lepem vremenu se je v nedeljo Korpar Karel_ dvignil z ja- dralnim letalom »CAVKA« nad 2000 metrov visoko in ostal v zraku pet ur in tri minute, kar je eden najboljših rezultatov v Jugoslaviji. (Nnadaljevanje s 1. strani) in s svoje strani pripomogle, da bo hladna vojna likvidirana in tfa se bodo tudi druge države krep- keje angažirale v boju za mir. Ni izključ-eno, da se bodo pojavile tudi tendence, ki bodo stremele za tem, da bi zadnje .spremembe razlagali kot slabost 2^SR in po- tegnili napačni sklep o nadalje- vanju politike »s pozicij sile«. Ne bi bilo pametno gledati te dogod- ke kot slabost Sovjetske zveze in na tej predpostavki graditi bo- dočo politiko do ZSSR in do so- dobnih ntednarodnih vprašanj, o katerih teče razprava in med ka- tere predvsem sodi vprašanje razorožitve in prepoved poskusov z jedrskim orožjem, kakor tudi vpra.šanje prepovedi uporabe je- drskega oročja v vojne namene. Želja za mirom, ki je krepko poudarjena v sklepu CK KPSZ, je pokazala, da je Centralni ko- mite izrazil najgloblje težnje in občutke sovjetskega ljudstva. To bo pripomoglo, da bo sovjetska zunanja politika dobila širše za- upanje in ugled v svetu. Dejstvo, da so iz aktivne sovjetske poli- tike odstranjeni ljudje, ki so ovi- rali krepkejšo afirmacijo politike miru in aktivne koeksistence med narodi, dejansko pomeni še eno veliko zmago za stvar miru in sodelovanja med narodi. Kar se tiče perspektive na- daljnjega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, utrjujejo zadnji dogodki prepri- čanje, da bodo spremembe vpli- vale na čimprejšnjo odstranitev omahovanj in negativnih pojavov, ki .so se v raznih obdobjih in v raznih oblikah manifestirali v so- vjetski politiki nasproti Jugosla- viji ne le po letu 1948, temveč tudi po normalizaciji medseboj- nih odnosov. Pričakujemo, da bo nadaljnji razvoj še bolj utrdil načela, na katerih je zgrajena deklaracija dveh vlad iz leta 1955, kakor tudi deklaracija o odnosih med Zvezo komunistov Jugosla-. vije in Komunistično partij« So- vjetske zveze iz leta 1956. Naši narodi so zaintere.sirani na nemo- tenem razvojb medsebojnih od- nosov, ker je to v korist narodov obeh držav, v interesu miru in^ krepitve socialističnih sil v svetu.^ Tanjug TEKMA ZA POKAL MARŠALA TITA DRVA : KOVINAR B (MARIBOR) 2:0 (1:0) Kakov vsako leto tako se bore tudi letos nogometne ekipe po vsej državi za čimboljši uspeh ne samo v liga tekmovanju, temveč tudi za pokal maršala Tita. Žreb je določil, da igra v prvem sreča- nju domača Drava na .svojem te- renu z B moštvom Kovinarja iz Maribora, ki je v predtekmovanju odpravil Polrorje iz Ruš. Igralci Drave se za to tekmova- nje še niso preveč pripraviU, zato smo v nedeljo videli nezanimivo tekmo, ker je tudi nasprotnik bil' slab. Ptujčani so kot navadno začeli s hitrimi napadi in obrjimba go- stov je imela polne roke dela. Ka- zalo je, da bo Drava odpravila z lahkoto drugo moštvo Kovinarja, toda napad domačinov je razoča- ral in igra je postala vedno bolj raztrgana. Napad Drave je imel precej priložnosti za dosego golov, pa jih ni realiziral. Šele v 50 mi- nuti je soio-prodor Hercega žel uspeh in pretresel nasprotnikovo mrežo ter postavil rezultat prve- ga polčasa. V drugem delu igre je bila pre- moč Drave večja, vendar so njeni napadalci vse zrele priložnosti za- pravili. V 23. minuti drugega pol- časa nepričakovano Erhatič lepo strelja v zgornji desni kot in po- veča rezultat na 2:0. Gostje so imeli solidno obrambo in netočni strelci domačega moštva niso uspeli do konca povišati rezulta- ta. Pri domači ekipi je treba po- hvaliti Letonjo in Streharja. Sodil je Kovačič iz Maribora pred 200 gledalci, dobro. NOGOMETNA EKIPA ALUMINIJA IZ KIDRIČEVEGA JE IZPADLA IZ NADALJNJEGA TEKMOVANJA Ekipa Ahiminija je v nedeljo nepričakovano izgubila tekmo za pokal maršala Tita proti prvemu moštvu Kovinarja iz Maribora z rezultatom 5:0 (2:0). Pa. GOSTOTA NEKATERIH ZVEZD Z natančnimi računi so astro- nomi ugotovili, da imajo nekatere zvezde v vesoljstvu gmoto iz iz- redno težke snovi. Izračunali so. da bi tehtal kubični meter te snovi, če bi jo prenesli na zem- ljo, nič manj kot 300 milijard ton! Ta sntov je tako gosta, da med posameznimi atomi skoraj ni nikakega praznega prostora. Na- staja pa pri tvorbi novih teles ob eksplozijah supernovih zvezd. Za- radi teh nenavadnih lastnosti so tubdi snov imenovali supermate- ria. ^ NENAVADNI ZAKONI 21nano je. da ima vsaka fede- ralna država v ZD.^ med drugim tudi pravico do lastne zakonoda- je na nekaterih področjih druž- benega življenja. Tako je nastala vrsta posebnih zakonskih predpi- sov, ki so jih bolj ali manj na- rekovale krajevne razmere. Med njimi pa so tudi takšni, ki so za naše pojme kaj nenavadni. V Juž- ni Karolini na primer določa za- kon, da ne sme noben moški v cerkev brez revolverja. V nekem mestu v državi Ohio je prepove- dano jahati na oslu z večjo hi- trostjo kot 6 km na uro. V Rock- vvillu velja zakon, ki določa, da je treba zapreti vsakega trgovca, ki je objavili da bo opustil svoj poklic, pa tega ni storil. Medtem pa v državi Connecticut plačate kazen, če se sprehajate ali sedite na javnem mestu z žensko in ni- ste pri tem oddaljeni od rije naj- manj 15 centimetrov. UMETNI DEŽ Mehiški profesor Oueres je sporočil javnosti in znanstvenim krogom, da je iznašel nov posto- pek, po katerem lahko v kratkem času povzroči dež na določenem področju. Queres trdi, da je nje- gov postopek najcenejši, kar jih poznajo doslej in da bi stal umet- ni dež na področju 100 kvadrat- nih kilometrov le okrog 80 dolar- jev. Prav tgko tudi trdi, da lah- ko povzroči dež kadarkoli in kjerkoli, celo sredi puščave. Nje- gov postopek temelji na jonizaciji ozračja z atomfkim bombardira- njem. Če to drži — in Queres pravi, da so se poskusi zelo do- bro obnesli — pomeni njegovo odkritje pravi preobrat v kmetij- stvu. KAJ PRAVITE K TAKŠNIM KAZNIM? Tudi v starejših časih so prega- njali goljufijo in podobne pojave v trgovini. Ker pa takrat še niso poznali sanitarne in pa sodnika za prekrške, so to zadevo urejali mestni beriči. Kazni so bile dru- gačne kot so danes, a najbrž učinkovitejše. Poglejmo tri ured- be, ki so veljale nekako pred 500 leti v Parizu. Prva med njimi se nanaša na tiste, ki me.sajo mleko z vodo. Uredba pravi: »Vsakemu, ki bo rnešal mleko z vodo, je treba to mleko toliko časa vlivati v usta. dokler prisotni zdravnik ne izjavi, da bi nadaljnje vliva- nje pomenilo nevarnost za nje- govo življenje. Druga uredba se nanaša na prodajalce pokvarjenih jajc in pravi: »Prodajalce pokvar- jenih jajc je treba privezati k stebru na javnem prostoru, jaj- ca pa razdeliti med otroke, ki naj krivca nato obmetujejo z njimi v zabavo prisotnih in v nje- govo sramoto.« In še tretja: »Vsakega, ki bo prodajal žaltavo al pa mesno maslo, je treba pri- vezati k stebru na močnem son- cu in mu dati maslo na glavo. Privezan mora biti toliko časa, dokler se vse maslo ne stopi. Če pa je dan oblačen ali pa sonce ni dovolj močno, naj se krivec priveze v veliki dvorani mestnega zapora, kjer je treba zakuriti ve- lik ogenj. Pristop je vsem dovo- ljen.« Oči so naše največje bogastvo Oči so najbolj občutljivi del človeškega telesa, zato nikdar ne storimo preveč, da bi jih obvaro- vali raznih okvar. Neko ameriško društvo za preprečevanje slepote je izdalo navodila, kako si je tre- . ba varovati oči, ko gre človek na morje. V teh navodilih je rečeno, da morska voJa, če je čista, ne škoduje očem. Pač pa so v vodi razne stvari, ki oči dražijo. In za- radi tega ni varno plavati z odpr- timi očmi. Tudi stalno pljuskanje vode draži oči in zaradi tega po- stanejo oči bolj občutljive za vse druge draži je. Sonce očem škodu- je. Zlasti je nevarno tistim, ki so ddgo na soncu. Tak človek po- tem slabše vidi ponoči in pri umetni svetlobi. Močna sončna strfoba zmanjšuje vidljivost v pol- tem!. Tudi sončna očala ne more- jo oči popolnoma zaščititi pred žarkim soncem. Zato tudi skozi najtemnejša očala ni prjporočliivo gledati naravnost v sonce. Prav tako piše tudi v teh navo- dilih za čuvanje oči, da je najbo- lje pustiti, če vam pade pesek v oči, da ga izplaknejo solze. Razpored fluorografiranja: 9. julija 1957 ob 8. uri Skorba pri Hazimali Juriju, za Skorbo; 9. julija 1957 ob 14. uri Hajdo- še Vogrinec Anton, za Hajdoše; 9, julija ob 8. uri ^od. Hajdina Gasil. dom. za Spodnjo Hajdino; 10. julija 1957 ob 8. uri Starše Pesek Anton, za Starše; 10. julija 1957 ob 14. uri Prepe- lje Gasil, dom, za Prepolje; 10. julija 1957 ob 8. uri Slove- nja vas Celan Franc, za Slovenjo vas; 10. julija 1957 ob 14. uri Zlato- ličje Pesek Franc, za Zlatoličje; 11. julija 1957 ob 8. uri Gereč. vas Gasilski dom, za Gerečjo vas in Kungoto; 11. julija 1957 ob 15. uri Trniče Pričnik Mirko, za Trniče; 11. julija 1957 ob 8. uri Dražen- ci Kampl Janez, za Draženci; 11. julija 1957 ob 15. uri Zgor. Hajdina Košar Vinko, za Zgornjo Hajdino: 12. julija 1957 ob 5. uri Tovarna Kidričevo, za tovsrno; 12. julija 1957 ob 9. uri Apače Kupošar Karel, za Apače; 12. julija 1957 ob 9. uri Kidri- čevo Zdrav, dom, za naselje in njevirce. 13. julija 1957 ob 5. uri Tovarna Kidričevo, za tovarno; 15. julija 1957 ob 8. uri Vur- berk Drž. posestvo, za Vurberk; 15. julija 1957 ob 8. uri Grajer pri šoli, za Grajeno; 16. julija 1957 ob 8. uri Dornava Zadruž. daom, za Dornavo; 16. julija 1957 ob 8. uri Mestni vrh Urek, za Mestni vrh; 16. julija 1957 ob 15. uri E*aci- nje Tobias Mirso, za Pacinje in Spodnji Velovlak; 17. julija 1957 ob 8. uri Kicar Krajnčič Anton, za Kicar; 17. julija 1957 ob 8. uri Rogo- znica Zadruž. dom, za- Rogoznico. Novo vas, Žabjek, Brstje; 18. julija 1957 ob 8. uri Podvin- ci Korenjak, za Podvinci; sl8. julija 1957 ob 8. uri Spuhlje Tt^lak, za Spuhlje; 19. julija 1957 ob 8. uri Zab9vcj pri Korošcu, za Zlabovce; 19. julija 1957 ob 14. uri Nova vas pri Kostanjevcu, za Novt) vas; 19. julija 1957 ob 18. uri Mar- kove! Zadr. dom, za Markovci. ZAHVALA Naznanjamo v globoki žalosti vsem sorodnikom, prija- eljem in znancem, da nas je zapustila po večletni bolezni 18. junija 1957 naša draga žena, mati in stara mama nntonijn ^uček ROJ. ŽIBERT z Ptuja, Zrinjsko-Frankopanska cesta št. 1, mati padlega oartizana Franca Čučka, kand. veterine. V grob smo jo položili 1. julija 1957 na ptujskem nestnem pokopališču. Vsem, ki so jo spremenili na zadnji poti do groba in darovali v slovo krasne vence, se najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo proštu g. Greifu za ganljive po- slovilne besede ob odprtem grobu. Ptuj, Ljubljana, Trst, Videm-Krško, Buenos Aires " New York. '.alujoči Franc Čuček, mož, dr. Tatjana Jelkič, hči, Ljudm.ila Grom, hči, Zinka Nunčič, snaha, Peter Grom, zet. Stane Nunčič, zet, Dušan Čuček, Marjan Čuček, Peter Grom, Dunja Grom. Stanka Nunčič, Tatjana Čuček m Marjan Čuček. vnukinje in vnuki. v lOREK, 2. JULIJA 1957 Na'živinski .sejem v Ptuju v to- rek, dne 2. julija, je bilo prigna- nih 222 konj, 169 krav, 10 bikov. 89 telic in 134 volov. B^rodanih je bilo 89 konj in 160 glav goveje živine. Cena gos?eje živine se je gibala od 5f) do 124 din za kg, konj pa 40 do 120 din za kg. Sejem je bil zelo dobro obiskan, pa tudi promet je ustrezal. RAZPIS Lpravni odbor gozdnega in les- nega gospodarstva »Dravinja« v Ptuju razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 1. MEZDNO KNJIGOVODKINJO Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja .šola z vsaj tri- letno prakso v finančni stroki. 2. STENODAKTILOGRAFINJO Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola z vsaj tri- letno prakso. PlaCa za vsa razpisana delovna mesta po plačilnem pravilniku. — Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Prošnje je treba nasloviti r.a: Gozdno in lesno gospodarstvo >DravinjaK, Ptuj, Ljutomerska cesta 15. , PONOVNO V.\BILOI K-^- bilo na l^t^-^-^im občnem zboi*u i>tanovdijjske ^druge >43RADI DOM« v Ptuju 9. junija navzočih premalo članov, je občni zbor preložen in bo OBJAVA! Komisija za volitve in imenova- nja pri Občinskem ljudskem odbo- ru Cirkovce razpisuje na podlagi 40. člena splošnega zakona o ure- ditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ štev. 26-55) in 54. člena Statuta občine Cirkovce delovno mesto VETERINARJA v Cirkovcah za področje občine Cirkovce, v nazivu veterinar s predpisano strokovno izobrazbo, z večletno prakso oziroma vsaj dovršenim pripravniškim stažem. Plača po uredbi. Pravilno kol- kovane prošnjez življenjepisom je dostaviti > Občinskemu ljudskemu odboru Cirkovce najpozneje do 10. julija 1957. Predsednik komisije: IVA.NČIČ DOMINIK !. r. ^ OGRODJE ŠTEDILNIKA s plošči- cami prodam. Maribor, Tomši- čeva 23'1. POSESTVO v izmeri 6 ha 60 arov vseh kultur z gospodarskim po- slopjem prodam zaradi bolezni. Ivan Kramberger, Gočova 21 — pri Gradišču v Slov. gor. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhanja na srednje veliko posestvo sprejmem. Na- slov v upravi lista. IŠČEM ŽENSKO z znanjem kmeč- kega in gospodinjskega dela za nekaj mesecev. Naslov v upravi. IZGUBLJENO. Prosim najditelja izgubljene denarnice z osebno izkaznico in ključem na Bregu na Zagrebški ali Rogašk cesti, naj jo odda pri VeršičevLh, Sp. Hajdina 1.30. PREKLIC Podpisana Gera Gašparič. pc- sestnica \z Sp. Velovlaka št. 154. preklicujem in obžalujem vse ža- sitve iznesene zoper Tih Rozo, Dosestnico v Podvincih. in se isti zahvaljujem za odstop od kazen- skega pregona. Geia Sašperič