-g ^►M^M«*******;

}*  NaSa naloga:

| Prebuja in napredek naroda! _
N aš namen : f

V  edinosti m slogi do cilja! |

NARODNI VESTNIK

tri J

(jojojolojoioi« &&&. ? A  & < ;< i

4> Največji slovensi %  | ;dnik »s

g v Zedinjenih 05  3, i. ^

ra? 7^ !3

The Largest Šemi-

NATIONAL HERALD.

the United States o

^ LIRAPNO M 0  SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BA RBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGA N OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA.
^r^-Štev. 73.

DULUTH, MINNL, THURSDAY, SEPTEMBER 10. 1914. — ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA 1914.

Volume IV.—Letnik IV.

—

Tri milijone ljudi se kolje na Francoskem.

Nemčija mora pripoznati veliki poraz pred Parizom.

°'iš a


a  >&Y,

,re < 01

PO PRVIH USPEHIH V BELGIJI SEDAJ NEMCEM PRAV SLABA PREDE. — POGNANI
SO BILI ZA 40 MILJ NAZAJ. — VOJNA ČRTA V VELIKANSKI BITKI JE DOLGA 100
MILJ. — TRI MILIJONE LJUDI JE BAJE UDELEŽENIH PRI KLANJU, KAKRŠNEGA
ŠENI DOŽIVEL SVET. — AVSTRIJA JE PROTI RUSOM POSLALA SLOVANSKE POL¬
KE V OGENJ, TODA RUSI SO SPOZNALI TO GRDO NAKANO, TER STRELJALI PRE¬
KO GLAV SLOVANSKIH VOJAKOV NA MADŽARE IN NEMCE. — NEMCEM GRE
TRDA ZA STRELJIVO IN DRUG MATERIJAL, KER SO SE DALI PREDALEČ ZAVESTI
V SOVRAŽNIKOVO DEŽELO. — RUSKI CAR NIKOLAJ JE SVEČANO IZJAVIL, DA NE
ODNEHA PREJ, DOKLER NE PRIDE NA ČELU SVOJIH ČET V NEMŠKO GLAVNO ME¬
STO BEROLIN. — BITKE NA MORJU. — NEMČIJA MORA BITI POPOLNOMA UNI¬
ČENA.

VELIKANSKA BITKA SE VRŠI.

London, Anglija, 10. sept. — Velika bitka med zavez-


‘TTESl

ms?«-  ft ''

■*“***. »c*

tudi lahko 1»

nikim nemškimi četami se nadaljuje na črti Meaux, severo¬
vzhodno od Pariza. Nemci so dobili ojačanje, toda povsod so
bili pognani nazaj.

Zmagoviti francoski general Pau se porniče severno od
iezann-a proti višini, s katere je mogoče obvladovati vse
Kjjno polje. Na njegovi levici ženejo Angleži Nemce skozi
Irand Morin in Petit proti Marni. Na skrajnem krilu franco¬
ske šeste armade je ponovno prišlo do bitk, v katerih so bili
Nemci vedno tepeni.

Kljub tem ugodnim poročilom svarijo veščaki ljudstvo,
j se ne navdaja preveč optimističnim mislim, ker do .odlo¬
čilne bitke ne pride še v teh dneh.

naj

Petra ■

št. 28,
Zveze,

— To društvo spada
rvatsko Zvezo v Cah
dne seje društva sen
• nedeljo v mesečini
irl popoldne. Drtte
s« Slovence In Hrvate«
HrvaUka Zveza n
na za svoto ($00,M st
ačuje: za izgubo estri
[00.00, za Izgubo ecti
< $300.00, za eno ob«
ilovico stopala na esi"* 1
gubo treh prstov J'

„ i en! rok! »loM-Ml
$100 "0 la vsak! M*

, no o»: a im*JI

, a  nogi 120.00; M*
ia 11  _ nnurSCP

IH

odvreči operacij<

- ; U)

101«^

,bi V Slučaju o?
podpore, žene,* S
dobe pri Itftt

le predložiti

evaloitf'

flanl  H5»j

ufaju noi

n?l del«,!!*]

dne P“"i pto

,'reteM

bolne!


&3S{

aSoRja

Un° jTnat^S

,nTn"aj“ sa ,! # ' :

J" jot® Bolni’

V GALICIJI.

London, Anglija, 10. sept. — V Galiciji zmagujejo ru-
> m ike čete proti avstro-ogrski armadi pod poveljstvom genera-
Auffenberga. V Vzhodni Pruski se pa kaže, kakor da bi bi-
zagnam nazaj.

ANGLIJA ŠELE PRIČNE!

London, Anglija, 10. sept. — “Anglija šele prične z
vojno”! tako se naznanja tukaj. Kralj v posebni poslanici iz¬
razil je svojo zahvalo Indiji, Canadi m kolonijam za izkazano
lojalnost.

Samo Indija pošlje 70.000 vojakov, od katerih jih je
■•daj že dospelo. To število obsega posadko v Indiji in do-
pftine. Slednjim poveljujejo lastni knezi in poglavarji.

Razuft tega so naznanili Indijci, da bode Indija sama pla¬
hta transport čet v Evropo. Indijski knezi pošiljajo velikan-
jjesvote gotovega denarja v angleški vojni sklad. Indij-
ekspedijske čete so se že strnile z armado generala


tocha.

*

agaJ“Jl

rta”*,

joP


jraot

jar>'

francj



9 10V®jaKtf

if

(it ) 8  .

; c--

joty

AVSTRIJA SE ZAGOVARJA.

Amsterdam, Holandska, 10. sept. — Iz Dunaja brzojav-
i da je glasom oficijelmh poročil avstrijsko vojno mini-
P tv °že vnaprej računalo z ruskim upadom v Vzhodno Ga-
p-Izstrategičnih ozirov so hoteli imeti Ruse v Galiciji (?)
p»akana se je posrečila. Potrebno ni, posnemati Napoleono-
, Ponesrečene ekspedicije in zasledovati Rusov v njihovih
win močvirjih.

bv°v j e  padel, to nima posebnega pomena (?).  Mesto
i e podalo po odhodu avstrijskih čet.

NEMCI ZAGNANI NAZAJ.

. Par ;iz, Francija, 10. sept. — Nemci, ki so prodrli že
, r N nevarno bližino Pariza, se morajo sedaj umikati na-
j. z bodno od Pariza se je vršila velikanska bitka, v kate
. “ e  nemške čete pobite. Levo krilo zaveznikov nevzdrz-
r ° llf a proti desnemu krilu nemške armade.

NEMŠKO BALTIŠKO BRODOVJE

Udon, Anglija, 10. sept. — Nemško Baltiško brodov-
. i 1  , r  • i *_ r»a Sved-

u mice, tako pravijo brzojavke iz Stockholma na


m

tv

f

>1*‘* at

V?'

dP 3 ,

liPfV P 1  g f



,p m

NEMŠKE LADJE ZAJETE.

S Anglija, 10. sept. — Na _Atlantic}, so zajele

križarke nemški ladji “Orlando ’ in “Goldbeck".

Pr

da

PADEC LVOVA.

, '! r< ?grad, Rusija, 9. sept. — Ofic.jelno se poroča
»L ce| a bitka pri Lvovu dne 29. avgusta. Mesto je bilo
ibr ' brani,,  naskokom. Avstrijci so poslali

»»m (R u

ie polke. Slovani so morali biti

..v -som) slovanske p^**— - . , , . iv-

**">«?» Pa so bili postavljeni Madžar,, ca b. v slučaju
iT.^iali na slovanske vojake. Naši (ruski) poveljnik.

iT°

glav

'f



.“Pazili, in izdali povelje, naj se strelja preko
K !ll avstrijskih vojakov na Madžare. Tako se je Udi
■ iv « neslovanskimi vojaki avstrijske armade )

PO¬

NEMČI NALAGAJO KAZNI.

London. Anglija. 9. sept. — Ka¬
kor je raz videti iz neke brzojavke
iz Ostende, so naložili Nemci bel¬
gijskemu mestu Ghent sledeče ka¬
zni: dati jim morajo Belgijci

10.000 litrov bencina,: 1000 litrov
mineralne vode, 150,000 kilogra¬
mov ovsa, 100 koles (bicikljev),
10 motornih koles, obveze in

100.000 smotk. Prebivalstvo mora
do šestih zvečer izročiti vrh tega
orožje.

vzrocilo to dejstvo velikansko paniko, dokler se končno mso
podali v beg. (Kaj se je zgodilo s slovanskimi vojaki, poroči¬
lo ne pove. Najbrže so bili vjeti. Uredn.)

NEMCI PRIZNAVAJO PORAZ.

London, Anglija, 10. sept. — Iz Amsterdama na Ho¬
landskem se brzojavka, da Nemci pripoznavajo svoj poraz,
katerega so jim prizadejali zavezniki. General von Štern po¬
roča, da je bila nemško vojna sila od sovražnika napadena
in pobita.

Bitka je trajala dva dni. Kljub ojačenju, se nemške čete
niso mogle držati. Zavezniki so zaplenili po umiku Nemcev 50
topov.

Zapadno od Verduna se bitka nadaljuje. Položaj v Lor-
raine in Vosges je neizpremenjen. Bitke vVzhodni Prusiji se
istotako nadaljujejo.

SRBI ZOPET ZMAGALI.

Niš, Srbija, 10. sept. — Uradno se poroča, da so Srbi
zasedli po hudi bitki Zemun, avstrijsko postojanke« nasproti
Belgradu na drugi strani Donave. -

- PROTI SARAJEVU.

London, Anglija, 10. sept. — Brzojavke “Exchange Te-
legraph Comp.” naznanjajo, da prodirajo Črnogorci in Srbi
v Bosniji. Precejšnja vojna sila črnogorskih in srbskih voja¬
kov je na poti v Sarajevo.

ZMAGE ZAVEZNIKOV.

London, Anglija. 9. sept. — Vz¬
hodno od Pariza so čete zavezni¬
kov popolnoma poTazile prodira¬
joče Nemce. Kakor je videti, znajo
zavezniki svoje zmage dolbro izko¬
ristiti, toda o onadaljnih načrtih
ni nič znano.

Po vsej Angliji vlada veliko ve¬
selje o zmagovitih poročilih za¬
veznikov. Uradno se naznanja, da
se je vojna sreča obrnila na stran
zaveznikov, M imajo zaznamovati
že veliko uspehov. Besede “zelo’
dosedaj uradna poročila še niso
rabila. Francoska vlada je že na¬
znanila, da se zopet povrne iz Bor
deaux v Pariz, kar dokazuje, da
so sklenili zavezniki že oslablje¬
nega sovražnika zasledovati in ga
po možnosti popolnoma uničiti.

Zavezniki nameravajo, se zajgvo
zditi med levo i'n desno krilo nem¬
ške armade. Desno krilo nemških
čet ibi s tem prišlo v največjo ne¬
varnost, ke’r bi bilo potem obdano
od vseh strani od sovražnikov.

USPEHI FRANCOZOV.

Pariz, Francija, 8. sept. — Dva
nemška prapora, med tema zasta¬
va 56. pešpolka, ki je bila v bitki
l 871-71 odlikovana z redom Žele¬
zne krone, sta padla v bitki ob
Qurcy v pest Francozom. Tako je
naznanil vojaški guverner Pariza.

PONOS ANGLEŽEV.

Pariz, Francija, 9. sept. — V
nekem, francoskemu vojnemu mi¬
nistru naslovljenem pismu se je
izrazil Sir Kitchener, da je Angli¬
ja ponosna na to, da more prine¬
sti Franciji pomoč, ter se boriti na
strani francoskih tovarišev za do¬
bro in pravično stran.

VOJNI POROČEVALCI

HUDI BOJI.

Pariz, Francija, 9. sept. — Iz
današnjih uradnih pročil je raz vi¬
deti, da so zavezniki natepli Nem¬
ce vzhodno od Pariza, in da se
mora sovražnik umikati. To poro¬
čilo je vzela javnost z majvečjim
zadoščenjem na znanje.

Med Vrsticami uradnega poro¬
čila pa je razbrati, da se morajo
vršiti tam hudi krvavi boji, in da
se razteza vojna črta več milj na
dolgo. Vojakom, ki pridejo v Pa¬
riz, je prepovedano govoriti o gi¬
banju čet. Najhujši boji se vršijo
ob Quarca in Marne. Glavna sila
nemške armade je v ognju. Ra¬
njencev ne pošiljajo v Pariz, am¬
pak v manjša provineijalna mesta.

Kljub temu. da so dobili Nemci
ojačenje, da bi se mogli zopersta¬
viti napadu Francoskega levega
krila, je položaj zaveznikov vse¬
stransko ugoden. V centrumu
Francozi in Angleži sicer počasi,
toda stalno napredujejo.

Pariz, Francija, 9. sept. — Voj¬
na poročevalci se zaman trudijo,
da bi prišli na fronto. Kdor bi ho¬
tel kljub strogim prepovedim se
utihotapiti tja, srn;; biti svest, da
bode hudo kaznovan. Gibanje čet
se drži strogo tajno.

NEMCI BREZ STRELJIVA.

London, Anglija, 10. sept. —
Zavezniki očividno čakajo, ali so
čakali na to, da zmanjka Nemcem
streljiva. Zato je tudi umevno
njihovo umikanje. Nemci so pro¬
drli sedaj že tako daleč, da jim je
'jako težko dobavljati streljivo,
in vrh tega jih vedno nadleguje
sovražnik. Vse kaže, da. so se Nem
ci hudo zaleteli.

RUSI PREKO ANGLIJE.

Nev York, N. Y., 9. sept. — O
že poročanem transportu ruskih

čet preko Anglije na Francosko
je izjavila danes Miss Ida M.

DoAvlling iz Toledo, O., da so se
angleške oblasti na vse načine
trudile, da je ostala ta stvar koli¬
kor mogoče, tajna. Miss Dovlling
zatrjuje, da je videla v Southamp¬
ton cele vlake ruskega vojaštva,
pehoto, arteljerijo in konjenico.

NOBENEGA AVSTRIJCA

Ni VEČ V RUSIJI

Rusko poslaništvo naznanja, da so
carjeve čete zagnale vse av¬
strijske čete iz svoje de¬
žele.

AVashington, D. C., 9. sept. —
Tukajšnje rusko veleposlaništvo
je dobilo danes o gibanju ruske
armade sledeče poročilo:

“Dne 6. in 7. sept, smo napadli
prvo avstrijsko armado v Toma¬
ževem na ruski strani meje v se¬
verni Galiciji. Avstrijske čete so
se morale umakniti v .popolnem
neredu, zasledovane po naših če¬
tah. Pri Framoli je zajela naša
konjenica sovražnikov tren.

“V smeri proti Lublinu so bile
nemške in avstrijske čete pogna¬
ne s svojih postojank, in so se mo¬
rale podati v beg proti jugu.

“Na fronti pri Rawa Ruska v
Galiciji, severozapadno od Lvova,
se vršijo hude bitke. Avstrijska
armada, ki je bila pobita pri Lvo¬
vu, je dolbila pomoč.

“Štirinajsti (tirolski) avstrijski
polk je v noči 7. sept. blizu Rawa
Ruska ponoči napadel naše posto¬
janke, toda zjutraj se je moral u-
makniti nazaj. Naši so ujeli 500
mož, zaplenili so tudi zastavo.

MILICA V BUTTE.

Butte, Mont., 10. iSPpT. — Mi-
lični vojaki so uničili vse opojne
pijače v dveh gostilnicah, ki sta
bili kljub prepovedi odprti. Vče¬
raj je vladal tukaj jJopolen mir.

POSLEDICE VOJNE,.

Wasbingto<n, D. C., 10. sept. —
Demokrati v odseku za pota in
sredstva se pripravljajo na to, da
'naložijo davek na tovornino, pivo
in domače vino. Naložitev tega
davka je potrebna, ker zakladni
urad radi evropske vojne nitaa
dovolj dohodkov. Odpadli so ca¬
rinski in drugi prejemki, da je bil
torej predsednik Wilson primo¬
ran, zahtevati od kongresa dovo-
Fnje za naložitev doklad. Dokla¬
de, naložene na tovoTniino, pivo
in vino, bodo po preračunu prine¬
sle v naš zakladni urad na leto do
107 milijonov dolarjev. •

VELEMESARJI KONTROLIRAJO:
UVOZ ARGENTINSKEGA MESA.

VSAK FUNT MESA IZ ARGENTINE, SE MORA V ZDRUŽE¬
NIH DRŽAVAH KUPITI SKOZI ROKE MESARSKEGA
TRUSTA. PRIČA IZPOVEDUJE, KAKO MESARSKI
TRUST UMETNO ZVIŠAVA CENE. IZKORIŠČANJE
LJUDSTVA NA NAJNESRAMNEJŠI NAČIN.

New York, N. Y., sept. 9. —
Pred preiskovalno komisijo, ki
preiskuje vzroke draginje živil, je
izpovedal Jakob Bloch, več let za¬
poslen v raznih mesarijah, da da¬
nes ni mogoče v Združenih drža¬
vah kupiti niti funta cenejšega
argentinskega mesa naravnost,
ampak da gre vse to meso skozi
roke velemesarjev.

Primero, kako se draži živila, je
podal priča s sledečo izjavo:
predno je dobil mesarski trust
kontrolo nad argentinskim me¬
som, je stalo govejsko srce okoli
25 centov. Sedaj pa, ko ima kon¬
trolo, pusti trust ležati govejska
srca v ledenicah, in potem se pro¬
dajo po za približno $1.50.

Omenjeni Bloch je navedel še

mnogo drugih slučajev, ki vsi ka¬
žejo, kako odira mesarski trust
prebivalstvo, in umetno podražu-
je meSo. V manjših krajih so me¬
sarji primorani kupovati od me¬
sarskega trusta, ker bi bili druga¬
če s konkurenco uničeni.

Da se o d po more tem rameram,
je sklenila preiskovalna komisija,
napotiti kongres do tega, da skle¬
ne sledeče:

“Izvoz mesa se prepove; vla¬
dna zemljišča na.zapadu naj se
smatrajo za javne pašnike; ubija¬
nje telet ženskega spola v staro¬
sti izpod 3 ali 5 let je prepoveda¬
no. Vlada naj ustanovi po vzoru
Anglije po deželi javne klavni¬
ce.”

NA TISOČE FARMERJEV
OBISKALO RAZSTAVO.

Kljub slabemu vremenu je bila
udeležba na poljedelski raz¬
stavi mnogoštevilna. Sklen¬
jene kupčije.

St. Paul, Minn., 10. septi. —
Kljub grozečim oblakom, precej
mrzlemu vetru in rosenju izpod
neba, se je udeležila včerajšnjega
‘“farmerskega” dneva na držav¬
ni poljedelski razstavi mnogobroj-
na množica občinstva. Ob devetih
zvečer so kazali avtomatični štev¬
ci, da je obiskalo razstavo na ta
dan 31,716 oseb.

Mogoče je radi oblačnega vre¬
mena bila udeležba tako velika.
Sklenilo se je precej kupčij.

Glavni stan farmerske zveze je
imel minogo obiskovalcev. Pozdra¬
vil jih je L. IT. Ruglbee iz Carle-
ton.

Osnovali so se tudi načrti, da se
združijo vsi farmerski klubi v dr¬
žavi v eno celoto.

MIROVNI DOGOVORI

■SVashington, D. C., 10. sept. —
Sredi velike evropske vojne je
sklenila Anglija, Francija, Špa¬
nija in Kitajska mirovne dogovo¬
re s Združenimi državami. Nem¬
čija, Rusija in Japonska je izja¬
vila, da se strinja s temeljnimi
točkami teh dogovorov, dasi .po¬
gajanja še niso dozorela v toliko,
da bi bilo mogoče skleniti obvezno
pogodbo. Slični dogovori s Turči¬
jo in Grško čakajo samo še podpi¬
sa.

Predsednik Wilson in državni
tajnik Bryan sta mnenja, da so ti
dogovori dalekosežnega pomena.
Združenim državam se ni treba
bati, da bi bile zapletene v vojno
radi mogočih nevtralitetnih vpra¬
šanj in drugih kontrovez.

UČINKI BOMB S ZEPPELINOVIH ZRAKOPLOVOV.

„ v  . ... , v  ... .illlll 11 limilHlillilllinlliil|

Nasa gorenja sirka nam kaze razdejanje, povzročeno po bombah, ki so bile vržene s Zeppelinovih
zrakoplovov v Antverp na Belgijskem. Ta je ena prvih slik, katere je pripustila cenzuro, da se obja\

Ameriki.

ivi v

,2

NARODNI VE S T N I K

SLOVENSKO KATOLIŠKO

l

l,

PODP. DRUŠTVO

SVETE BARBARE

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorporlrano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvanla.
GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Bos 95, Willock, Pa.

I podpredsednik: KAROL ZALAR, Bos 547, Forest City, Pa.

_’ 1  ^ _a ATAT7  T A A T? OQQ "NT Sf ~R.n/»lr

n. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.

Tajnik: JOHN TELBAN, Bos 707, Forest City, Pa.

II. Tainik: JOHN OSOLI N, Box 492, Forest City, Pa.

Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.

Pooblaščenec: JOSIP ZALAR 1004 North Chicago St., Joliet, 111.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik- IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa.

Il' nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa
ID. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas.

I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
r l’ porotnik- MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Bos 11%, Bridgeport, O.
I upravnik: ANTON DEMŠAR, Bos 135, Broughton, Pa.

XI. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707,
Forest City, Penna.

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”.

IZ GLAVNEGA URADA K. S. P. DRUŠTVA SV. BARBARE S SEDEŽEM V

FOREST CITY, PA.

PRISTOPILI:

K postaji štev. 3 Moon Run, Pa., F. Račič. roj. 24. feb. 1897, F. Mejič, 21. apr. 1888;
k  postaji štev. 8. v Johnstown. Pa.. Frank Ponikvar, 29. jan. 1879;
k postaji štev. 11  v Duryea, Pa., John Cvek, 29. avg- 1897;

k postaji štev. 14 v Blacton, Ala., M. Smole. 1. nov. 1880; Ant. Smole, 7. jun. 1884;

k postaji Štev.17 Broughton. Pa.. J. Dec, 19 mar. 1893; Vilj. Šmit, 23. jul. 1898;

Bazel Celar, 25. mar. 1888; Martin Tomazin. 17. feb. 1890-
k postaji štev. 22 v Imperial, Pa., Josef'Jamnik, 2. feb. 1896;
k postaji štev. 26 v Collinwood, O., Josef Stopar. 13. okt 1894;
k postaji štev. 27 v Tale. Kans.. Karol Lenase, 24 dec. 1898;
k postaji štev. 30 v Eveleth, Minn., Mirko Rudman, 25. dec. 1882-

k postaji štev. 31 v Calumet, Mich., Mike Borič, 20. apr. 1888, Anton Šuštaršič, 16.

sept. 1889, Steve švajgar, 15. dec. 1893;
k postaji štev. 33 v Cleveland O., Avgust Mustar, 17. apr. 1891;
k postaji štev. 41 v Mulbery, Kans., John Eber, 5. maja 1886;
k postaji štev. 49 v East Palestine, O., Deny Tušar, 4. julija 1898;
k postaji štev. 58 v Chisholm, Minn., Martin švegelj, 11 nov. 1879;
k postaji štev. 63 v Sublet, Wyo„ Martin Derganc, 17 marca 1886;
k postaji štev. 69 v Madrid, Iowa, Jurij Rajkovič, 25 nov. 1883;
k postaji štev. 78 v Somerset, Colo., Jose. Kralj, 13 feb. 1880; John Paulovič 6
decembra 1873;

k postaji štev. 79 v Leadville, Colo.. John Matekol, 15 junija 1881;
k postaji štev. 82 vFarrel, Pa., Jakob Gorn, 8 jul. 1880; Ant. Zug, 12 jan. 1880-
k postaji štev. 88 v Herminie, Pa., Mihael žagar, 2 septembra 1885

PRISTOPILE ČLANICE:

K postaji štev. 41*v Mulbery, Kans., Barbara Burger, 18 nov 1893, Matilda Cizerle
14 marca 1891;

k postaji štev. 46 v Pens. Sta., Pa., Marija Poglajen, 15 aug. 1871;
k postaji šfev. 69 v Madrid, Iowa, Antonija Mamula, 16 marca 1887. Antonija
Gregorič, 27 junija 1890;

k postaji štev. 93 v Cliff Mine, Pa., Marija Taučar,

augusta 1887.

ZOPET SPREJETI:

K postaji štev. 72 c štev. 8061 Matija švigel, 7983 Joe Gutovnik, 7111 K. Mučjak;

k postaji štev. 82 c. 8563 John Junkovič;

k postaji št. 4, c. 105 Mihael Judič, 7622 Anton Jarh, 6143 Ant Dacar, 106 U. Ahatz-
k postaji štev. 54 v Greensburg, Pa. c. 8117 Anton Pajk;

k postaji štev. 36 c. 5379 John Sterle, 3896 Karel Kovač;

k postaji štev. 35 c. 5955 Joe Braumzais;

k posfhji štev. 11 c. 7170 Anton Kovač;

k postaji štev. 77 c. 6310 Frank Zupan;

k postaji štev. 86 c. 2S03 Franc Trebeč;

kjiostaji štev. 23 c. 8085 Jurij Jakovc:

Stev - 33 c - 2018  Krauc Tomažič, 4747 Josef Smrekar, 3765 Anton Železnik,
69o6 Jos. Zabukovec, 6953 Ignac Zupančič, 8445 Stanislav Tekol, 6669 John
Sfruna;

k postaji štev. 37, c. 5001 Olojz Gošte;

k postaji štev. 44 c. 2474 Ant. Kovač, 1471 Rudolf Božič, 429 Nik Simončič, 3226
Martin Dermšek, 6761 Anton Femec. 5649 Jos. Smrada, 5663 John Lipoglav
k postaji št. 16. c. 7163 Anton Štraus, 6964 Frank Kasernar, 7085 John žagar, 6963
Martin Kalisbnig.

k postaji štev. 16 c. 2505 Josef Fortuna, 4311 James Banomi;

k postaji štev. 3. c. 5342 Franc Lazar, 3503 Jakob Tomac, 8790 Andrej Meže, 1033

Anton Černigoj, 4370 Peter Nurkus, 3941 Anton Zakorenski, 6941 John Nurkus-
k postaji štev. 25 c. 5395 Joe Rus;

k postaji štev. 53 c. 7562 John Klun, 7022 Jos. Kranjc, 3824 Ignac Podvasnik
6812 Frank Bradelj;

k postaji štev. 68 Indianapolis, Ind., c. 7525 John Hribar;
k postaji štev. 20 c. 6271 Alojz Banič, 684 Josefa Banič;

k postaji štev. 30 c. 7003 Ignac Lužar. 7677 Anton Gornik, 7679 Jakob širok 6275

Louis Baudek, 8242 John Malevič, 3047 Anton Kastelic;

R~iJ5sfaJI štev. 28 c. 7519 Mirko Seražin. 6575 Jožef škopin, 5814 John Šuštaršič
7245 Alojz Mislej, 8293 Maks Božič, 6001 Rok Fundok, 5688 Josef Baraga, 3607
Ivan Rajher, 7413 Alojz Kos, 2308 Jurij Osztronjaji;
k postaji štev. oS,  c. 3919 Jakob Kos, 8319 Jos Skitel. 4752 Andrej Puntar-
k postaji štev. Sl, c. Frank Žakelj, 707 Mary Radeščan;

k postaji štev. 51 c. 1011 John Tomažič, 3631 And. Perko, 608 Matt Debelak-
k postaji štev. (??) c. 6902 Joe Fitz, 948 Mary Fitz;
k postaji štev. 21. c. 8867 Štefan Lučič;
k postaji štev. 70 c. 6422 Ivan Mesojedec;
k postaji štev. 31 c. 5965 Josef Miler, 6848 Steve Jerman;
k postaji štev. 42 c. 6859 Pavel Marčič;
k postaji štev. 59 c. 5644 Albert Naprudnik.

PRESTOPILI ČLANI:

OU E2l^ a: * e 5tev - 3 k  postaji štev. 93, 7993 Franc Perpar 5987 Tnhn 1 , 1 ,. 1  ic i,

93, 7098 Jakob šifrer, 7096 Matevž Basel, 7665 Mihlel VSeničnik od 3 k’ 93  5225
ol ? I, 6 k . 93 - 7178 Mihael  Burnik; od 67 k 92, 5400 Mike Cizerl- od 44
t I 2 -!?! 8  Andrej Škerjanc, 4162 Martin Knes; od 24 k 85, 6745 Mihael Zore’- od 17
*-*?■ 878 -~? rank Luzar ; od 7 k  91., 623 Ana Smrekar, 5180' Andrej K^peš? 3252 Fr

, .1 OSAT T.AO-an 77 li/fov^r t  „ o n i n -r \  ~

štev. 53 7563 Anton Cergol, 7565 Rudolf Cergol, 7829 Frank CergoR 47^7  ivrat
štev. 26 7585 John Jaklič, 704 Johana Gregorič, 5406 John Zaviršek, mat

Gorišek, 4395 Josef Mole, 6081 Anton Mestek, 8020 Anton Oven, vr<xn*

Gregorič, 6596 Jos. Demojzes;
štev. 30 8340 Frank Vončina-, 8767 Anton čoš;
štev. 2S 6574 Anton_ Jelarčič, štev. 55 2782 John Košler;

štev. 88 8676 Peter Kenda, 7632 Josef Volšek, štev. 91 3232 r TaJ . liV k '* 6261"F Bezek;

Frank Pauli* 1 ^

8518

štev. 84 7214 Nik Vuderšič. štev. 49 7389 John Notar, 5935 a-*.
štev. 31 7663 Martin Likovič, štev. 42 4707 Ant. Kostelc, 6280 Martin cesar
štev. 27 3140 John Podobnik, 7347 Frank Hudomov, 8520 Juljana Rozman
Peter Partel.

UMRLI ČLANI: .. , Q1 ,  „ nvaro _

8058 Josef Kmet, član postaje štev. 90 v Gros, Kans., umrl 10 junija 191 ,
van za $500.00; vzrok smrti: reumatizem;

4596 Ferdinand Lipovšek, član postaje štev. 44, Franklin, Kans.;

1914; zavarovan za $250.00; vzrok smrti: umorjen; . .. 1Q1 , varovan

3472 Josef žagar, član postaje štev. 48, Cuddy, Pa., umrl 25. junija 191 ,

za $250.00; vzrok smrti: umorjen; maia 1914 •

949 Neža Popovič, članica postaje štev. 79, Leadville, Colo., umrla 20 . J
vzrok smrti (???); zavarovana za $500.00.

S sobratskim pozdravom vsem članom in članicam udani

umrl 20 junija

JOHN TELBAN, GLAVNI TAJNIK.

MINNESOTA.

Duluth. — Po vseh krajih

^ ,na * 687 .Frančiška Grobar, 362 Josef Legan 77 Mary Legan ^49 John Smre
R^vič, .3036 Frank Grobar,’ 7044 .Jphn |upan«|; od 23 k el,

1733 FrTTflk Furlan; od 59 k 27, 5909 Josef‘Perhtie- od 1  k 81  8»i'e'F™7i,

Od 33 k 26, 7069 Alojz Borštnar, 7073 John Podbolšek 7745  Ru P n I k i

k 25, rn  Frank Dolar; od 30 k 3, 8804 F?ank Zaletll ’od Is v' e , 0p ?I? R ' T ° T d  2
od 17 k 16, 7438 Frank Sales; od 92 k 44 8754 Ignac šnan R 740  4JL?°f ef Urh .i
SUJ 4 -,Mr 9  Frank Prislan: od 63 k 29, 3337 Frank Tominc-’od 7  39 jPsfi 11od
PfevTč, T57 Frančiška Previe, od 3 k 17, 6126 John Gorn k''od 37\ A ’ n" 7

Gagliarda; od 65 k 87; 7467 Ivan Rogelj'; od 72 k 77, 615 UršSla Pernišek 2790
ijem Pernišek, od 10 k 43, 7382 Frank Lavrič, 7381 Jakob Lavrič Vi ~

rič: od 49 k 69, 5768 Valentin Brelih; od 30 k 9, 8621 Jožef Femec' od 19  k R
Klemenčič 5477; od 19 k 54; 8433 Alojz Mathič femec, od 19 k 6, Frank

SUSPENDIRANI ČLANI:

. 4 L 8 583 Sevnik, P, 6, 15, 18, John Zorman 7901 Aloiz C-nif

loči' T Ko, ’ a U ™ 8 ?- Peter Stefe 6C56 'josef Zrimšek 7640? Leopold Simončič

4004, Jdecf Lundei ;>9SJ. John Gregorič 8645, Josef Vaupič 6943 Josef Kožar 69"
Andrej Korenčan št. 38; 5248 Ignac Trojanovič. a > 69

štev._ 3o_ 8 £33 Anton Glas, štev. 47 2824 John Humer, štev. 11 7050 Josef Podboj

ti 0 G /1 H G 5 + n-Pnv* rnnn * . . -i . -- -  . . - . J ’

5520 Ant. n Buban Š y- eek ’ ŠteV ' 6 " 9  ® 40 * 6  Štefan Mamula?’7969 Andrej “Mufjardie!

štev. 77 6300 Mihael Ropič, 7030 Frank Puntar;

Štev rr 7 8 SRn ’wr - f? r0 s^ e | ni1,  *^ 491  Martin Kresman, 8503 Frank Maček;

!tev! 58 m°6 mian ^ 23 327 ° J ‘ KrampuS '

; teV Bobnič 9  8“f6 riJ j a ohTKaste 7 r77« ra ?o C sŽ r ž g e < ie i z C nik 398 Ant ° n Greg0r5iC - 4656 Ant '

štev. 2 4261 Anton Ferlič, 3802 John Eržen, 6939 Vincenc Kovač, štev. 37 573 Ma-
viu Je ?o U - C 'c Š r te v?' ?? 63 A „ r !?: e:i  Cokan, 399 Frank Dolinšek, štev. 44, 5860 Ignac
X° lk ’. 4 fL 6 c J ° hn  Možina 2492 Ferdinand Celič, 7588 Peter Eihorn, 8125 Anton
-te K i°Q Ck t’.no Vi P et . erneI - 2864  Alojz Skerbinek, 1230 Valentin Izlakar;

|J® V 19 - 7408  Tatija ]Krma, 3342 Alojz Grčs, štev. 57 9177 Matija Pušec;
tev 'vrn e } 5 a  J°h n  Cherno, Stev. 3 4 512 Josef Likovič, 2298 Tomaž Kavčič, 4513
Mihael Sadovski, 4022 John Arhar, 8791 John Kaiser;

|J ev - 6946 Ivan Ogrinc, štev. 64 Simon Gale, 5013 Mihael Oštir;

|i® v * 25 7122 Monjats Anton, štev. 53 456 Frank Colarič, 7832 Emil Markič;

S  «t,?;i, 85 7 R^ nt rS n  8853 Jožef Matkovič, 7506 John Hudoklin, 6935 John

bturm- 7 ri O h Inm a  v OhnnEnn 7991 TrvKv. T“> ^ JI -.   .41, zi  n n n in -r~.  -

3431 Frank 6  žTbm-t- Ž škerbec ’ 7331 John  Podvasnik, štev. 92 646 Frank žiberf

štev. 20 7644 Josef Sotar, 4615 Frank Stepnik, štev. 26 905 Antonija Ksenovč, 4835
J „e n ™? novl5 - 2021  J° hn  Novak, 8600 Peter Kobal, 8394 Matija Duh-
štev. 30, 8332 Anton Dremelj. 7887 Jernej Ribič;
stev. 28 7ol7 Ciril Mislej, 522 Mary Bomt.ač, 7625 Frank Seražin;
stev. O5 6601 Josef Frank, 965 Antonija Krofina, 4256 Mihael Krofina, 3920 Aleks.
Markom;

|J ev - 88 7832  Frank Šušteršič, štev. 14 7908 John Jakše;
štev. 21, 2367 Frank Košir, 5438 Peter Schreder*

stev. 70 4649 Ivan Kralič, 5495 Ivan Kepič, 6781 Josef Knific, 5492 M. Pargeršič;

...» •- Hi 0 0-10 T ^ 1. TJ" M! v_.,_ <nnn t.i . ’

Jakob Bond, štev
Jožef Romšek;

59 5645 Fr. Ovnič, 841 Viktorija Ovnič, 7430

ODSTOPILI ČLANI:

? 8  ? 3 fl A "??" ^ e ^ er .- 3200  Lovrenc Marolt, 4840 John Mlačnik;

štev. 30 4932 Anton Slobodnik.

ČRTANI ČLANI:

#%'■  C 34 «ilosef  ^žnid ar šič ; 3rakob K - a « d :

štev. 38

:3 ’rnRn 4 T Stan i J xf elski ' S4ev ' B4 - ' 4 748 John Kadunc-
5 5050 Ivan Brečko. 2728 Minusi 1,1

štev. 35 5050 Ivan Brečko, 2728 Mihael’ Centrih 5667 Front vifl m .i...
Stev! 91, 7 8 2 4 7 9 7 0Sc^ellfč.^t^ 2  aK  »StS^lsž

štev. 66 7851 Josef Kern, štev. 33 Anton Jankovič- Gromadmk,

štev. 3 5228 Fr. Podbevšek. 5226 Frank n.v...•

štev. 3  5228 Fr. Podbevšek, 5226 Frank Reberšek '3505 Fr TTnmnnn-
StCV Jo 8 hn 9 B 9 zj^k? 1:)a KauC15> 8011 Josef  Kaučič,’štev. 25' 353 Alojz Ocepek, 7894

Združenih državah so v ponede¬
ljek dne 7. septembra proslavljali
delavci Dan dela (Laibor Day).
Umevno je, da je tudi duluthsko
organizovano delavstvo na dosto¬
jen način proslavilo ta dan. Iz
tehtnih vzrokov se obhod po me¬
stu, ki je bil skraja nameravan,
ni -vršil. Delavske organizacije so
mesto tega v Pairmonit panku pri¬
redile piknik, katerega se je ude¬
ležilo do 10,000 ljudi. Vrstili so se
različni nagovori, v katerih so go¬
vorniki posebno obsojali sedanjo
evropsko vojno. Delavski piknik
se je nemoteno zaključil v najlep¬
šem redu.

Tri brate ima v sedanji evropski
vojni naš linoitipist, Mr. Feliks Se¬
ljak. Vsi ti so primorani služiti
pri tržaškem 97. polku, ki je bil
glasom zadnjih brzojavnih poro¬
čil od Rusov popolnoma uničen.
-Da je ta vest g. Seljaka globoko
potrla, je umevno; -saj ne ve, jedi
niso padli v oni bitki tudi njegovi
bratje. — Istotako ima vodja naše
tiskarne g. Josip Košak, tri brate
v sedanji evropski vojni, o kate¬
rih usodi mu ni nič znano. G. Ko¬
šak je svoje čase služil pri dra¬
goncih v avstro-ogrski armadi.

— V gostilnici g. Mike Dam-cu-
loviča na 524 W. Superior Street,
katero vodi pod imenom “Dittle
America” je videti zanimivo po¬
trdilo o plačilu globe, katero je
moral plačati Hrvat Mile Kenjalo
v Bosenski Krupi. Omenjeni Ken¬
jalo je povodom svojega obiska v
domovini bral newyorški hrvatski
dnevnik “HrvaJt&ki Svijet”, ki je
v Avstro-Ogrski prepovedan. Stra¬
ža iga je pri tem presenetila, in
mogoče ibi imel velike sitnosti,
ako se ne bi izkazal, da je ameri-
-kanski državljan. Kljub temu je
moral plačati globo 140 kron. O
riginalno potrdilo se vidi v ome¬
njeni gostilnici.

— ‘ Duluthske ljudske šole so
otvorjene, in vanje pohaja pribli¬
žno 14,000 šolo-obveznilh otrok.
V nekaterih šolah so morali usta¬
noviti parelke za razne razrede.

— Lovska sezona na divjo peru¬
tnino je otvorjena, in v okolišju
mesta je slišati pokanje, kakor bi
imeli tudi tu vojsko. Ljudje, ka¬
terim pripušča čas in “cesar”,
se vozijo navsezgodaj iz mesta ven
streljat, toda s kakšnim posebnim
uspehom se dosedaj še ni mogel
nobeden lovcev postaviti.

-Vodja naše tiskarne g. Josip
Košak je v noči od 9. do 10. t. m.
ujel in pobil dihurja, ki je prišel
nad piščance in race v njegovi hi¬
ši štev. 5410 Wyoming Str. Slu¬
čaj je nanesel, da- je g. Košak ra¬
njen na prstu, in vsled tega ni
mogel spati. Ko je 'zaslišal koko¬
dakanje preplašenih kokoši, je
planil v nočni obleki vun in z
grabljami tako pritisnil “koko¬
šjo smrt,’ da je imel dihur zado¬
sti. Pobiti dihur je precej velik, in
najbrže dobi g. Košak lep “schuss
geld.” Ta dihur je že večkrat
strašil v onem okolišju in napravil
med kurjadjo precej škode. Slo¬
vensko lovsko sezono je toraj
otvoril v Duluthu g. Košak, če ne
s puško, z grabljami. Kaže se nam
tedaj lepo.

■Tukajšnji peki pravijo da bo
do morali zvišati cene kruhu, ali
pa za sedanjo ceno prodajati
manjše hlebe. Zveza gospodinj
je napravila potrebne korake, da
prepreči zvišanje cen živilom.

Zadnji petek je aretovala
jšnja policija brata Peter in
Matt Niekonena, ki sta hotela za-
bogateti s ponarejevanjem denar¬
ja. Aretoval ju je tajni zvezni de¬
tektiv Frank Som/mer iz St. Paula.
V stanovanju aretovancev so na¬
šli razne priprave za ponarejeva¬
nje denarja. Goljufa tajita kriv¬
do.

— Radi prodajanja opojnih pi¬
jač Indijancem, sta bila obsojena
zaporno kazen Fred Meyers in
Matt Longayo. Pregreho, za kate¬
ro se morata sedaj pokoriti v ječi,
sta -zakrivila v Carlton county.

— Richard A. Johnson je vložil
odškodninsko tožbo pri pristojni
oblasti zoper Pittsburgh Coal dru¬
žbo. Zahteva odškodnino v znesku
$50,000 za poškodbe, katere je za-
dobil pri delu za omenjeno dru¬
žbo. Družba trdi, da ne more biti
odgovorna, in je po svojih odvet¬
nikih vložila odgovor na tožbo.

— V našem uradu sta se zgla¬
sila rojaka John Lamut, gostilni¬
čar iz Ohisholma, in Otmar Tan-
zig, mesar od tam. Udeležila; sta se
državen poljedelske razstave v St.
Paul, Minn. — Kakor sta nazna¬
nila, je udeležba s strani občin¬
stva na razstavi naravnost
ogromna. Ceni se, da je prišlo sa¬
mo prvi dan na razstavo do 80,000
ljudi. Med temi je bilo tudi pre¬
cej Slovencev in 'Slovenk. Po¬
sebno zanimiv je oddelek, kjer so
razstavljeni poljedelski stroji.

MICHIGAN.

Marquette. — Tri leta starega
Williaim J. Wolfa je ubila elektri¬
ka, ko je prijel za utrgano elek¬
trično žico. Zdravniška pomoč ni
imela nobenega uspeha.

Munising. — Otroci so našli v
bližnjih gozdovih že popolnoma
razpadlo truplo nekega neznane¬
ga možkega. Če se je 'zgodila ne¬
sreča ali zločin, ni mogoče dognati.

Ironvvood. — Misleč, da je za¬
sledil v grmovju medveda ,je u-
strelil Charles Heikkinen svojega
prijatelja Peter Alija, ki je bil z
njim na lovu. Ranjenca so pripe¬
ljali v tukajšnjo bolnico, kjer iv
pajo zdravniki, da mu ohranijo
življenje.

OKLAHOMA.

Adamson. — Poročati moram
žalostno novico, da se je dne 4.
septembra popoldne ob štirih zgo¬
dila tukaj strašna nesreča. V rud¬
niku je namreč nastala eksplozija
plinov, in pri tem je smrtno pone¬
srečilo več delavcev. Med ponesre¬
čenci je tudi en Slovenec, ki je
delal v rudniku šele dva dni. Piše
se Šušteršič, odkod pa je doma,
mi ni znano. Med drugimi pone¬
srečenci je 7 Litvinov, nekaj An¬
gležev in črncev. Natančnejše po¬
ročilo sledi.

Chisholm. — V torek se je začel
tukaj pouk v ljudskih šolah. V no
vozgraje-ni višji šoli je dosedaj na
razpolago pet sob za učence.

— Naš rojak J. J. Štukelj je
zopet dobil prvenstvo za umno
gospodarstvo, posebno z ozirom na
pridelovanje krompirja. Prven¬
stvo je dobil pri poljedelski raz¬
stavi v Hibbing, Minn., in že več¬
krat prej pri drugih razstavah.
Na zadnji razstavi je dobil tudi
precej drugih odlikovanj. Česti¬
tamo !

Eveleth. — Fabiola bolnišnica,
ki je služila v ta namen že 19 let,
bode prezidana in se nastani v
njej urad Oliver IronMining dru¬
žbe.

— 15. t. m. se vršijo nove voli¬
tve za odpoklicanega župana Gle-
asona in komisarja Brinca. Roja¬
ki, pomnite, da si date sami sebi
najsla.bejše izpričevalo, ako zopet
ne volite za ta dva moža, ki sta se
zamerila kompaniji samo radi te¬
ga, ker sta očito simpatizirala z
delavci. Volite ju zopet, in s tem
dokažete kompaniji, da se nočete
dati tako komandirati kakor ona
hoče. Vsi na dan, da se vrže kapi¬
talistična nasilnost ob tla! — Po¬
ročevalec.

ILLINOIS.

Joliet. — Po dolgi mučni bo¬
lezni je umrl ob eni uri ponoči od
5—6 sept. v svoji hiši na Indiana
Streetu g. Mihael Stavdoha-r, star
47 let, oženjen, elan dr. Vit. sv.
Jurija štev. 3 K. S. K. J. Pokojnik
je bil rojen v Dragašu na Belo¬
kranjskem dne 8. sept. 1867. V A-
meriko je prišel pred 27 ali 28
leti. Čez par let potem se je prvič
oženil in pred sedmimi leti vdru-
gič. Iz prvega zakona je imel tri
otroke, ki SO' Ana, Mihael in Ma-
mie. Poleg teh žaluje po njem
njegova druga ga. soproga roj.
Barbara Blaha, Čehinja iz Chica-
ge, ter njegova sestra omožena
Mihelič v Butte, Mont., slučaj je
nanesel, da je .prišlo pismo nanj
od te sestre en dan po njegovi
smrti, ko mu prej ni pisala že 24
let, ki ni znala za njegov naslov
in ga je nazadnje slučajno izvede¬
la. Sosodnikom naše iskreno so¬
žalje !

Hibbing. — Z otvoritvijo lov
ske sezone na divjo perutnino se
množijo prestopki zoper lovske za¬
kone. Tako Sta bila pred kratkim
zopet aretovana dva lovca, ki sta
streljala ptice, ki so zaščitene.
Ljudje naj bi vendar enkrat iz-
prevideli, da ni streljati koristnih
ptic; po lovskem zakonu zaščite¬
ne ptice so koristne za poljedelca,
da jih je tedaj varovati neglede
na stroge kazni, ki so naložene za
take prestopke. Brzdajte lovsko
strast, kjer je to na mestu!

'— V Lincoln višji šoli se je za¬
čel v ponedeljek večerni pouk za
inoZemce. Pouk je brezplačen, in
priporočamo rojakom, da pridno
pohajajo v to šolo, kjer se morejo
priučiti angleščine v govoru in pi¬
savi. Preskrbljeno je, da se bodo
poučevali tudi drugi učni predme¬
ti, ki so velike vrednosti v prak¬
tičnem oziru.

— Tukajšnja poljedelska razsta
va je bila danes, dne 6. septembra
zaključena. Zaključnih slavnosti
se je udeležilo do 7.000 oseh.

Virginia. — Po dveurnem po¬
svetovanju je spoznala porota Se-
man Petrova krivega umora, kate¬
rega je izvršil nad L. S. McDonal¬
dom v Ely dne 4. julija. McDonald
je bil rudarski inženir, in Petrov
ga je zahrbtno ustrelil. Pravil je,
da se mu je puška izprožila po ne¬
sreči, toda njegov zagovor ni ob¬
veljal.

Springfield. — Poročati moram
žalostno vest, da je nemila smrt
vzela iz naše srede rojaka Chas.
Welllefza, zvestega člana dr. štev.
36, S. S. P. Zveze. Pokojnik je bo¬
lehal komaj dobra dva meseca na
vročinski bolezni; zadnjih šest te¬
dnov je bil v bolnišnici, šlo mu je
vedno slabeje in v ponedeljek dne
31. avgusta je za večno zaspal!

Pogreb se je vršil dne 2. sept.
dopoldan. — Doma je bil iz Ločič-
berga, fara sv. Urban pri Ptuju.
Star je bil 37 let; v starem kraju
zapušča žalujočo soprogo, enega
sina, očeta in brate, koliko, se ne
ve; tukaj ni imel nič svojcev. P. v
m.!

JOHN

gostilničar

GRANT STREET £

Sveže pivo, pristno vino i n  dr.,

pijače ter ti ni j ske 9e


Prodaja m

železniške in parobrodne lis^

kraje sveta.

Roiakom in bratom Hrvatom se

na

h

na i , oplj

i svoji k svo£>4

Lfi Podpisani priporoča cenjenim r 0 i a w *
ifi gospodinjam iz  mesta Biwabik i n  ^ G. t .

8Vojo  ?

s

m

a

Hi

Hi

s

Hi

s

£

H

Hi

j eno in bogato založeno

grocerljsko trq 0v

\7  uolnnii mio __ c ~ " .

V zalogi ima občeznano “

Cremo’

'ino,

daje krmo za živino, kakor: ov <*7ko
Cene zmerne, postrežba solidna. mn "’* **

jo tudi na dom. ROJATCT Porm^™ a  w

rojaki podpiraj^.,

Za mnogobrofen posel ln naklonfenosl

1 « “lluflno

E

Prl

M AT H. VIDA«;

slovenska trgovina

BIVVAB1K, MINN.

m

X

a

SVOJI K SVOJ  I  M ,

M. DANCULOVICH

lastnik gostilne na

529 WEST MICHIGAN STREET

znana pod imenom

L A V E N S K I S A L 0 0 N

in gostilne

LITTLE AMERICA

NA 524 WEST SUPERIOR STREET.

Točim sveže pivo, ter domača in importirana vina
>e.—vobeli krajih je tildi RESTAURANT, kjer se S “
iokro pripravljena jedila po nizki.ceni. J  “"k*

Prodajam tudi ŽELEZNIŠKE in FAROBRAODNE karti-
„ . , ^ , šiljam DENAR. 1  *

Rojakom se toplo priporočam in jamčim točno po,treik ,.

blagom. ‘

SVOJI K SVOJIM!

KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK"
NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH.
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE,

-n V r  _+r0.1

-i ^  o ic v  str°j

•’ • 1 lil i

p r:

;>ir

■i-f  JfS

V" ul"' :V

■r" -v D® ni

■<i» *«V

ver.) 1

Lat 113

:<> eD

i"  t » &l \?r*& eg

c  i P°

* » oro
''' : ir. *  ’ L'  trijt

PLitfi 18 - ‘ u P p v

fi*  pr ; S eSŽl voj*
,r«> d V U f,-,iblja»

- Zaiai’- m

’ !'■ “ Ljubljani
f £l f.!,,'čekil’ so_
r  "’’ uradm

‘^'salonski ob
i r  so se vozil
'.^iKbobnal, dri

'' •' i. c katur

• ,>|'l3 -S IVLl L

J-^od za hud o J
; a  proti izvrševan,
Preki sod S,J  J’

seli ljubljanskin

PENNSYLVANIA.

Greensburg. — Sod. Frank Pod¬
boj je iz Greensburga, Pa., poslal
brzojavko “Proletarcu”, v kate
rej naznanja, da je bil rojak Joe
Erjavec pri ponovni obravnavi od
•porotnikov spoznan krivega umo¬
ra druge stopnje (Seeond degree';.
Prej je bil, kakoi znano, soien za
umor prve stopnje. Ker so porot¬
niki spoznali Erjavca, da je kriv
umora drugega razreda, j; s tem
Erjavec rešen vislic.


Miners National Bani

EVELETH, MINN.

»S «

Kapital, preostanek In delniška
odgovornost

$ 74 . 000.00

e « »

Pošiljamo denar in prodajamo pari
na vse strani sveta,

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah

Posetite nas.

^ 5 j prerezala s koso

. ,vgusta dopoldne s
^ ? zala vrat Marija >
■ii na -Cesti v mestni
imi. Dobili so jo mrt
r vi. Njeno truplo so r
r mrtvašnico k sv. K
samomora ni znan.
M una radovednost. 1
liso južnega kolodvi
pi mala četa ivojako"
Ififl gledat Schreyev
Krr je pa prišel pre
t kopitom udaril v<
i; Da levo stran čel
jf - urkoma polila kri
wstu onesvestil. Ljud
n prenesli na rest a v
’• kjer mu je dal zdr;

potem so pa 0 ]
"V*"pieeolo” odvedli

čarobne karte.
Cijena lOc, tro
je za 25 centi.

Pišite po cije-
nik knjiga.

KNJIGOTRŽNICA SOJAT & JURKOVICH

Box 448 _ DULUTH, MINN.

VAŽNO ZA ROJAKE.

Kdor hoče imeti dobro narejeno
obleko naj pride v mojo krojaeni-
co. Imam mnogo vzorcev vsako¬
vrstnega blaga, da si lahko vsak
izbere. Cene primerne za delo jam¬
čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬
no opravo.

Frank Žagar,

krojač in trgovec,

» Chisholm, Minn.

V založbi Narodnega Vestnika i«

DELAVSKI
ODŠKODNINSKI Z#

minnesoi«

V >

ZA DRŽAVO

(Minnesota Workn,en's

Cena 30 Centov

A ct -

Navodila kako

postati drža ' 11

Centov A

1

Cena 15

tetabra

1914.

A K■ t * I > N I VRSTNIK

kranjsko.

-o -na Vrhniki. lSletni de
Kesreca na vi

Novak

se ">0 v pivovarni na

■“ponesrečil pri stroju Od-

'guirtna

Ribnici je 1

:ot » i a

*%>

V ?f« ie «**L T  . . .

L  kosa. V Jurjeviči pri
u mrl nesrečne smrti “na
J" 1 .:' - posestnik, /agar in mlinar
l ! oberstar dne 23. julija Pra
W L , se  mu je bojda zmešalo,
P’ie lahko verjetno, ker se je
b' r  večkrat nameraval sam
S na ta ali podoben način.
’®.‘ _ ti  o aretaciji ruskega špi-
Vp  lk i so po Ljubljani krožile,
Aretiran je bil le

ki se je noro vedel.

'»oko


_ neresnične.

Lti topnih, . .. .

‘ t! . so bili aretiran3 trije orbi,
‘p./od teh na Viču.

“vtiran je bil na Gorenjskem
gospod Mihael Čop, ki se je
T ' Sl  ^ kot prostovoljec v črno-
I v, armadi udeležil vojske pro-

_V L.ubljan' je treti

t  izdajatelj ustavljenega “Glas
. I(J V.  Zalar.

proglasitev prekega soda v Ljub

ne 12. avgusta dopoldne
Ljubljani prek:

»treet
v  L O On
R I C a

»treet.

' rtu, iganj* ta u t .
l« r  *• dota nitaj

D»E KASTE, ta

«no postrežbo i dobri

HN.

lelnti* 4 *

00

pan

eta.

jnDlil

kor zatrjujejo očividci, šofer ni
zakrivil nesreče, ker ni mogel pra¬
vočasno videti dečka.

Aretirali so na kolodvoru v Ško¬
fji Loki nekega domačina-Ameri-
kanca, prav premožnega moža, ker
je fotografiral -vlak.

Skrb za poljska dela, je napo¬
tila vlado, da je ukrenila vsako¬
vrstne odredbe in da apelira tudi j e
na prostovoljno pomoč. Zlasti se'
kliče na pomoč tudi dijaštvo. To
je vse prav in hvalevredno, toda
zaleglo to ne bo dosti, dokler kme¬
čki ljudje sami ne bodo hoteli de¬
lati. Zanesljivi gospodje, ki so po
opravkih zadnje dni potovali po
raznih krajih naše dežele, pripo¬
vedujejo prav žalostne stvari o se¬
danjem življenju na kmetih. Dela
se malo, vse gospodarstvo se zane¬
marja, vse samo politizira in naj

Voda je hipoma stopila v nekatere
kleti in jo morajo cel dan z briz¬
galnami ven spravljati. Splošno se
'trdi, da tako močnega naliva že
davno ni bilo. Vihar je bil istota-
ko močan in je otresel posebno
mnogo saJdja. Še mnogo hujše je
moralo biti po hribovitih krajih,
saj še na Tržaški cesti niso mogli
pešci peš v mesto, marveč jih je
moral nek tamošnji posestnik pre-
peljevati z vozom. Bilo je res ka¬
kor sodni dan.

flt° V

,t<> v

ani v

Xbil proglašen

V cveh n v . '.čekih so se vo-
:,i sicer v pi vca uradnik raa-
r ,:e v črn: salonski obleki, z
zvošeki.n so se vozili trije
v ilden je pobobnal, drugi je
« prečrtal proglas, s katerim se
,glasa preki sod za hudodelstvo
Speljevanja proti izvrševanju vo¬
lke službe. Preki sod se je pro-
Hasil na vseli ljubljanskih križa¬
nih.

ženska si prerezala s koso vrat.

pne 12. avgusta dopoldne si je s
Lo prerezala vrat Marija žužek,
lažkinja na Cesti v mestni log v
Ljubljani. Dobili so jo mrtvo le-
jiti v krvi. Njeno truplo so prepe¬
ljali v mrtvašnico k sv. Krišto¬
fa. Vzrok samomora ni znan.
Kaznovana radovednost. Ko je
(I. mimo južnega kolodvora v
(ubljani mala četa vojakov, jih
pritekel gledat Schreyev “pic-
Ker je pa prišel preblizu,
je s kopitom udaril vojaški
nj tako na levo stran čela, da
mu je curkoma polila kri in se
na mestu onesvestil. Ljudje so
ijenea prenesli na restavraeij-
vrt, kjer mu je dal zdravnik
|to pomoč, potem so pa opasno
Njenega “piccolo” odvedli v po-
Idjo.

hko se dela za siromake ! Gosp.
an Košenina, posestnik in mesar,
olodvorska ulica v Ljubljani, je
■ an il mestnemu magistratu, da
ajal vsem, ki pridejo k njemu
®agistratno nakaznico in s po-
da je mož ali sin-rednik
'diziran, kose pljuč, vampov in
P® 'drobovja, kolikor ga bo
pl utrpeti. Beda je velika, pro-
K  zelo mnogo.

^espošta” namigava, da se
bivšemu ljubljanskemu žu-
? Hribarju vpelje kazenska
* a ya. Kaj “Tagespošta” s
^  namerava, dobro vemo :
djamo jo pa, da ima bivši
Hribar zaradi kakršnekoli
hi ® 't a 'k° mirno vest, kakor
^  'Tagespošte”.
sn ° Ustavljeno je po odred-
c.lskega ravnateljstva de-
. 6  , ril ^ va  “Prosveta”, poli-
%i (PU ^ Va u Skala”, društva
»° soeijalna zveza”, dru-
' e2a  jugoslovanskih želeiz-
a raidnik°v” (obeh podruž-

n želo St ^- a  ,^ veza  jugoslovan-
. ^ zmčarjev”, soc.-demokra-
)st  Političnega društva “Bo-
°Heh podružnic soc.-
v a  ene § a  pravovarstvenega

delovanje sokolskih

>odi ra i e2el - a  vlada je začasno
%v. a  delovanje sokolskih

°loilska nesreča v Spodnji
b acll  _ ši ški.

hirihj^^duug” poroča: 29.
7  i! t? " Uro  P' 0 P 0 lJ n e je

J igrala ° b( ; lnsko  hišo v Sp.
'ojaška godba domo-

Na? • ga  oddelka, ki

L 0 .»mogoTfu‘- Kmalu se  d e

i h pr -v .l U( li-_ Skozi Gasilsko
."^ego v 6  desetletni de-
fc%elt^ i§ke š a  uslužben¬
ci Se  je 6C1  ^ 62  državno cesto,
r kater 3 narav nost v avto-
■p ) eai se _je peljalo več
,Mil J e  bil povožen

' Hren e i - e .P 0:sk °dbe na obeh
' v  dežoi 3 1 S0 ' z  rešilnim
eZel »o bolnišnico. Ka-

huje pa ravno ženske. Te bi sploh
najraje šle v vojsko. V nedeljo,
dne 2. avgusta, se je na tisoče
žensk peljalo na obiske. Vse ceste
so bile polne vozov in zvečer je bi¬
lo vse tako zverinsko pijano, da
je bilo groza. Kaj bo iz tega naro¬
da, če bo tako pijančevali Želeti
bi bilo, da začno po cesarski od¬
redbi zaukazane občinske komisije
čim prej poslovati in da prisilijo
ljudi k poljskemu delu, drugače
bodo vse do zadnjega zapili,

Medved na Jelovci. Zadnja leta
se je v časopisju večkrat bralo o
medvedu na Jelovci. Razni lovci
so večkrat opazovali njegove sle¬
dove in povzročali s svojimi poro¬
čili precej strahu med okoličani.
Ker pa medveda le ni bilo, ampak
samo lovski sledovi, zato se je v
zadnjem času izgubil strah pred
medvedom in lovci in okoličani so
brez vsakega strahu hodili po pla¬
nini. Dne 8. avgusta pa je zjutraj
šel g. Černe, vulgo hotelir Petram
iz Bleda na srnjaka ne Jelovco. V
revirju, ki spada v občino Lanco¬
vo, v bližini svoje lovske koče,
tam za Starimi hlevi kar naenkrat
'zapazi prihajati proti koči prave¬
ga medveda. Ko mu pride na strel
v bližino 30 korakov, pomeri, kro¬
gla zadene medveda v glavo in
medved se na mestu zgrudi mrtev.
Medved je rumenkaste barve, sred
nje velik in tehta okrog 100 kg.
Ali je bil ‘stalni naseljenec na Je¬
lovci zadnja leta, ali ga je mobili¬
zacija pregnala iz bosenskih hri¬
bov, da je bival tu kot dezerter, o
tern so med lovci razširjena razna
mnenja.

Po nedolžnem ubit kot vohun.

Ponoči 8. avgusta je bil na javni
cesti v Ljubljani čisto nedolžen
človek ubit samo ker so ga ljudje
imeli za vohuna. Komedijant Gras-
soldi nastopa pri različnih pred¬
stavah kot ženska. Ponoči 8. avg.
je obležen v žensko obleko šel od
neke predstave domov. Ljudstvo
je spoznalo po hoji, da je moški
oblečen v žensko obleko, pa so
Grassoldija napadli, ga potolkli
in ga zabodli v vrat, da je na me¬
stu obležal mrtev. Ali je ta dogo¬
dek smatrati kot izraz -strahu pred
vohuni, ali kot izbruh brezvestne
surovosti, si ne upamo soditi, na
vsak način pa bi bilo treba preskr¬
beti, da -bo konec te linčjustice, ki
se je udomačila v nekaterih me
stih.

Grom, tresk in vihar. Dne 18. m
19. avgusta je padlo v Ljubljani
izredno veliko dežja in tudi grme¬
lo in treskalo je, da je bilo straho¬
ta. Pri neurju dne 18. avgusta j’e
strela udarila v telefon, ko je hotel
na Rudolfovem kolodvoru skla¬
diščni načelnik ravno govoriti in
ga pri tem udarec v telefonsko ži¬
co tako poškodoval, da so ga mo¬
rali odpeljati iz urada. Izredna pa
bila noč 19. avgusta, posebno
jutro. Grmelo in treskalo je
vsenavzkriž, zraven je pa lil dež
kakor bi ga zlival iz škafa. Utr¬
gal >se je bil oblak in je šla tudi to¬
ča, ki pa menda ni napravila ško¬
de’ pač pa je prizadel naliv veliko
zine de. Po ljubljanskih ulicah je
voda stala čez hodnike, in tja zne¬
sla ponekod vse blato s cest. Ulica
na Grad je vsa razdrapana, pesek
je znesla voda v Florjansko ulico
in je tam voda zjutraj ob 8. uri še
tekla v Rožno ulico, kakor potok.
-Na Ahlinovem (Svečarjevem) po¬
sestvu nad Karlovško cesto je na¬
liv utrgal velik kos zemlje in iz¬
ruval eno drevo ter je prinesel
na Karlovško cesto — v hišo samo
je pa z Grada vdrla voda in skozi
okna nanesla notri polno ilovice.

Lažnjive vesti utegnejo v seda¬
nji tako izredni dobi rasti kot gobe
po dežju. Neko tako vest priobčil
Grazer Tagblatt”, češ, da so
zaprli bivšega župana Ivana Hri¬
barja. Ni nam treba naglašati, da
na tej vesti ni pičice resnice. Na¬
stati pa je utegnila na ta-le način:
Ivan Hribar bival je na svojem le¬
tovišču v Cerkljah. Ko je prišla
mobilizacija, dal je nekaj vpokli-
cancev peljati z avtomobilom v
Ljubljano. V svoji hiši ima pa
tudi nastanjeno orožniško povelj¬
stvo, od katerega je bil stražni gla¬
var Furlan poklican vsled • mobili¬
zacije v službovanje v Gradec. Le-
tega je Hribar, ki se je sam peljal
v Ljubljano, povabil, naj prisede
k šoferju v avtomobil.

Umrli so v Ljubljani: Dne 4. av¬
gusta : Ludovifc Schley, južne že¬
leznice vratar, 49 let, Kolodvor¬
ska ulica 22. — Frančiška Pirc,
bivša predilniška delavka, 72 let.
— Damjan Arko, južne železnice
sprevodnik v p., 69 let. — Terezija
Presker, zasebnica, 57 let.

Strela je udarila 17. avgusta po¬
poldne med nevihto v Frisehovo
hišo na Marijinem trgu v Ljublja¬
ni. Škode ni napravila nobene. Ču¬
dno je, da je strela udarila prav v
to hišo, dasi je v bližini zvonik
frančiškanske cerkve, ki je mno¬
go višji in ki ima poleg tega tudi
še docela nov strelovod.

Drevo se podrlo. 18. avgusta zju
traj ob 8. uri se je na vrtu prote-
stantovske cerkve podrlo z veli¬
kanskim hruščem staro drevo. —
Najbrže ga je izpodjedel naliv. K
'sreči ni bilo nobenega človeka v
bližini.

Nalivi v noči od 17. na 18. avg.
so napravili v Spodnji šiški pre¬
cejšnjo škodo. 'Skoro vse ceste so
poplavljene. Pred občinsko ihišoj
je povodenj. Bližnje hiše so po¬
plavljene. Dve sešalki sta morali
od ranega jutra skoro do opoldne
črpati vodo, da rešijo nekatere hi¬
še, ki so bile v nevarnosti, da jih
voda izpodje. Pota, ki vodijo s
hriba, so popolnoma razrušena.

Nesreča na železnici. Stroj nik
Južne železnice Anton Hvala, ki
■stanuje v Zeleni jami, je prišel
dne 15. avgusta v Borovnici med
odbijače ter bil težko poškodovan.
Odpeljali so ga v deželno bolniš¬
nico v Ljubljano, kjer je pa po
hudih mukali kmalu umrl

ie

pa

le preventiven značaj. Aretirali
so tudi nekega Hočevarja.

Straža vstrelila stražo. Tržaška
“Edinost” poroča: V nedeljo, dne
26. julija zvečer ob četrt na 11.
uro se je pripetila na kolodvoru
v Ajdovščini nesreča, da je straža
ustrelila stražo. Vojaška dvojna
straža straži namreč munieijo, na¬
loženo na postaji v vagonih. Vsled
terne in nevihte in ker je baje ena
straža hotela drugo nekoliko “po¬
tegniti” s tem, da se je drugi stra¬
ži približala in se na' klice 1  ‘ stoj ’ ’
ni ustavila im ni odgovorila, je dru¬
ga straža ustrelila. Ranjenega vo¬
jaka so takoj prepeljali v bolniš¬
nico v Gorico, kjer je pa takoj pri
poskušeni operaciji umrl. Tako je
plačal šalo s življenjem. Oba vo¬
jaka sta Slovenca.

Zatvoritev banke v Opatiji. Po¬
družnico Jadranske banke v Opa¬
tiji so uradno zatvorili. Sedaj se
vrši pregledovanje knjig.

PRIMORSKO.

Protisrbske demonstracije v Tr¬
stu. . 17. in 18. avgusta so se vr¬
šile burne demonstracije pred srb¬
skim konzulatom. Konzulatov grb
so strgali s hiše ter ga vrgli v
kanal.

Za bedne družine rezervistov.

Tržaški trgovec Rudolf Brunner je
izročil namestniku princu Hohen-
lohe 10,000 kron za bedne rod¬
bine rezervistov.

Aretacije v Gorici. Iz Gorice po¬
ročajo, da so tam aretirali Andre¬
ja Gabrščeka, dr. Puca, nekega ča¬
snikarja in nekega delavca. Vzrok
aretacije še ni znan.

Aretacije. Iz Zadra poročajo:
Najvažnejši uradi so vojaško za¬
sedeni. V nedeljo 9. avgusta pono¬
či so bili na parniku “Lokrum”
v Zadru aretirani dubrovniški žu¬
pan, državni poslanec dr. Čingri-
ja, deželni poslanec Pugliesi in ne¬
ki srbski pop. Tudi slednja dva sta
iz Dubrovnika. Oddali so jih v je¬
čo deželnega sodišča.

Morski somi ob istrski obali. Iz

ŠTAJERSKO.

Štirje Srbi aretirani na štajer¬
skem. Na juž. kolodvoru v Brucku
■olb Muri so prijeli nekega aktivne¬
ga srbskega majorja in štotnika
v civilu ter dva srbska dijaka, ki
so se peljali v Belgrad. Ko so se
legitimirali, so se odpeljali z voja¬
ško stražo v Gradec, kjer so čast¬
nika oddali kornemu poveljstvu,
dijaka ipa deželnemu sodišču.

Graško vseučilišče zaprto. In¬
štitute in seminarje graškega vse¬
učilišča so zaprti. Vse učne moči
in dijaki, ki hočejo na vseučilišče,
se morajo legitimirati. Tudi knjiž¬
nica je zaprta zaradi nastanjenja
vojaščine.

Avtomobilska nesreča. V Alfenz
se je pripeljal v avtomobilu « Du¬
naja ritmojster Wit’tmann z neko
usmiljenko. Hotel je obiskati svojo
soprogo, ki se nahaja bolna v sa¬
natoriju Hofacker. Ribmojstru pa
se je avtomobil prevrnil ter padel
nanj. Ritmojster je bil takoj mr¬
tev usmiljenka si je zlomila nogo.

Poizkusen napad na železniški
most?. Graški listi poročajo, da sta
se dne 8. avg. zjutraj še pred 3.
uro približali kljub vojaški straži
dve sumljivi osebi železniškemu
■mostu pri Belipeči na Gorenjskem,
ki na klic straže nista hotela ob¬
stati. Straža je na sumljivi osebi
dvakrat ustrelila. Posebna patru¬
lja je oba izasledovala, vendar se
jima je posrečilo ubežati v bližnji
gozd.

Nesreča. V Storjah pri Celju je
udaril konj kovaškega vajenca
Ludvika Goberšek s kopitom po
obrazu. Zadobil je več težkih po¬
škodb. Baje je peljal razboritega
konja n'a predolgi uzdi. Fant je
bil zelo priden.

Mož rezervist — žena sprevod-
nica tramvaja. Graški listi poroča¬
jo : Sprevodnik graške eiektrične
cestne železnice Fr. "Weghaupt je
bil tudi vpoklican v vojake. Nje¬
gova žena se je ravnateljstvu po¬
nudila, 'da bo mesto moža oprav¬
ljala službo. Ravnateljstvo je po¬
nudbo sprejelo in tako je že na¬
stopila poizkušnjo vožnjo, obleče¬
na v sprevoclniško bluzo s službeno
čepico na glavi. Od danes naprej
bo pa opravljala kot prvi ženski
sprevodnik na graški električni
cestni železnici samostojno službo.

Iz Slov. Bistrice poroča “Mar-
burger Zeitung”, da so naznanili
slovenski rezervisti mesarja Ilein-
rika Grila, ker je prigovarjal ne¬
kemu odhajajočemu Ložničanu,
naj ne strelja na Srbe. Grila so za¬
prli in spravili z vojaško eskorto
v Maribor.

Iz Brežic. Tu so zaprti zdravni¬
ka dr. Ivana Matka, ker je v go¬
stilni pri Volčanšku na kolodvoru
zaklical nekaj neumnega. Družba,
v kateri se je nahajal dr. Matko,
ga je pred aretacijo še pretepla.

Poroke rezervistov. Iz Gradca
poročajo, da se je v nedeljo in po¬
nedeljek 8. in 9. avg. vršilo po
graških in zunanjih cerkvah veli-

mož izdihnil. Kakor se govori, je
hotel učitelj izvršiti samomor: ho¬
tel je v predor, da bi ga tamkaj
povozil vlak.

V Ljubnu je skočil v Muro, ka¬
kor javlja “Tagespošta”, ondot-
ni poveljnik črnovojniške ekspo-
ziture, stotnik Anton CBryginovicz.
Vzrok saimomora je nervozna pre¬
napetost vsled dela.

.Umrla je pri Sv. Benediktu v
'Slovenskih goricah gospa Eliea dr.
Jevšeka, žeua. koncipijenta drž. že¬
leznice v Kranju. Naše iskreno so¬
žalje !

Osem sinov pod vojnim prapo¬
rom. Velikansko pozornost je vz¬
budil dne 3. avg. bogato s cvetlica¬
mi okrašen voz, na katerem je pri¬
peljal v Celje stari kms' svojih
osem sinov v vojašnico. Ljudje so
jih navdušeno pozdravljali. Vsi
pod vojaški prapor pozvani junaki
Prinčiči so oženjeni, rodbinski o-
četje in posestnika Mnogo sličnih
slučajev imamo tudi na Kranj¬
skem.

KOROŠKO.

Samoumor ali nesreča? V Belce-
neku na Koroškem so potegnili iz
Gline truplo neznanega moškega,
približno 30 let starega, oblečene¬
ga v temno obleko. Na desni roki
je imel tetovaeijo: “Franc Born,
u. drag. polk, Wiener Neustadt”.

□ D

no

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

Bolečine in okorelosti

katere povzroča revmatizem, obistne neprilike ali
nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo

SEVERA’S
GOTHARD OIL

(Severovega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetje,
prežene oteklino in odpravi krče in okorelost.

Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah.

Izborno za
toaleto
in kopelj.

Severa’s Medicated
Skin Soap

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

BB

(Severovo
Zdravilno Milo)

Dobro milo
za britje
in izmivanje
Cena 25c.

SEVERA’S TAB-LAX. c e „aioi n 25 ce„t.v

Naprodaj v vseh lekarnah. Vprašajte za Severove Pripravke po imenu. Zavrnite
nadomestitve. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročite jih od nas.

W. F. Severa Co., Cedar Rapids, lowa

GLASOVI K ZDRUŽITVI.

Postaja štev. 44. je tudi glaso¬
vala za 'združitev vseh naprednih
organizacij. Zatorej poživljamo
vse sobrate naše organizacije, da
čim prej naznanijo svoje mnenje,
da pride prej do glasovanja.

Za društvo štev. 44, S. K. P. D.
sv. Barbare v Forest City, Pa:

(Društveni pečat).

Peter Medoš, predsednik,
Matt Šetina, tajnik,

John Hočevar, blagajnik,
Louis Kar.Unger, zastopnik.

SPOMINJAJTE SE OB
VSAKI PRILIKI
ZAVETIŠČA V AMERIKI.

KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE
NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU-
TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

M. J. MURPHY, predsednik.

GEO. L. BEOZICH, blagajnik.

THE

FIRST STATE BANK

OF ELY

PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN.

se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja
na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po

3°jo od sto

od dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬
nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest-
ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji
iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas

absolutno varne.

DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so
vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju,
istotako izvršujemo vsa notarska dela.

Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami
posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji.

javilo ob istrski obali izvanredno
veliko število morskih somov, ki
povzročajo veliko nevarnost za ko
pajoče se ljudi. Neki italijanski
parnik je pred Rovinjem opazil 4
metre dolgega soma, katerega so
prepodili s streli iz revolverja.

Zaprte gostilne. V vasi Skal j ari
v Boki Kotorski so sklenili kme¬
tje enoglasno, da morajo biti go¬
stilne vsak praznik celi dan za -
prte.

V Gorici so internirali več oseb,
med njimi odvetnika 'dr.. Tumo, to¬
varnarja Jakila iz Rupe, naduči¬
telja Urbančiča iz Mirna in baje
še nekatere. Interniranje ima 'baje

\

/

Pulja poročajo, da se je letos po> ko število porok, katere so vpoVl

eani rezervisti sklenili s svojimi
nevestami. Bile so to priproste, a
tem bolj ganljive poroke. Mnogo
nevest je pogumno izjavilo, da
do, če bo to zahtevala dolžnost, sle
dile svojim pred odhodom poroče¬
nim možem tudi v vojsko in tam
opravljale samaritansko službo.

Od straže ustreljen. Graška Ta-
gcsr r s- poroča Ob železniškem
predoru pri Poličanah je vojaška
straža ustrelila nekega, češkega
učitelja iz Sarajeva. Mož je hotel
vstopiti v predor. M"- po/c  straže
“stoj!!” je potegnil revolver, na¬
kar je straža ustrelila in smrtno
zadela učitelja. V nekaj urah je

z močnimi prsami

nekaj zgradijo, potem je to pravilno zgrajeno.

Oni si delajo sami cigarete iz Gail & Ax Navy
dolgo rezanega tobaka, zato ker na ta način so si
sigurni svežih, milih, dišečih cigaret, katere lahko
ves dan kadijo — zdrava zabava, ki dela veselo
življenje.

GAIL & AX r

Tobacco -i

“najboljši tobak v najboljšem zavoju”

Navy je iz milega Burley tobaka, in ima čudovito
priljubljen okus, katerega m najti v nobenem
drugem tobaku. Je dozorjen in pomlajen, da se do¬
seže prijazna miloba—potem je zapokan v zname¬
niti Navy zavoj s štirimi ovitki, kateri
držijo tobak svež, snažen, sladek
in mil.

Mi delamo Navy dolgo
[rezan tobak zato, da se
lahko zvije v cigareto,
ki rada gori in nudi prijet¬
no kadenje. Noben tobak
ne pade ven — s porabo
Navy se tobak ne zgubi.

a tobak je za vse svrhe—je fin
/a cigarete, in je prijeten in oku¬
sen v pipi, in NAVY je tudi oku¬
sen in trajen za čik...

2 vsako zaklopnico po 5c se dobi
zastonj zvezek cigaretnega popirja

THE AMERICAN TOBACCO COMPANY

4

NARODNI VESTNIK

“Narodni Vestnik”

National Herald.

Slovenlc Sami-Weekly.

Owned and published by the

Slovenlan Prlntlng & Publisblng Company

a Corporation.

Plače ol Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street.

National Herald

tssued every Monday and Ttiursday; subscrlption yearly $2.00

The besi Acvertlsmg medim; among Slovenians In tbe Nortlmest.

Rates on application

c nterad as second-class matter May ii. 1911 at the post Office
__ Duluth, Hlnn., under the tet March 3, 1879." _

»NARODNI VESTNIK"

Izdaja

Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn.

»hala vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh

Naročnina stanci

Za Ameriko za celo leto . $2.00

za pol leta $1.00

Za Evropo in Canado za celo leto ... $3.00

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemalo.

Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street,

Duluth, Mlnn.

Telephone, Melrose 1113.

IDEJA. KATERI SE RADI PRIDRU¬

ŽUJEMO.

Newyorški slovenski dnevnik “Glas Naro-
roda” je priobčil dne 5. <t. m. poziv Sloven¬
cem v T  Ameriki, kateremu se radi pridružuje¬
mo. Poziv se glasi:

Nad naišo domovino, ono stran morja je le¬
gla žalost.

Vojna je — in kar je mladik, zdravih naše
krvi so vsi odšli na poljane, v gore in gozdove,
kjer jih čaka smrt, pohabljenost in krona mu-
čeništva.

Zažarele so vasi, vsplaimteli gozdovi in zgr¬
nile so se čete druga na drugo. Zapovedalo se
jim je, da morajo streljati, dobro meriti, pogo¬
diti sovražnika naravnost v srce.

Zapovedalo se je vojakom to na tej in na
oni strani.

In oni merijo, streljajo. — Svinčenke lete
po zraku, namenjene v srce sovražnika in le
prepogosto, prepogosto pogodijo cilj.

In svinčenke rastejo, rastejo do ogromne
velikosti, pokajo v zraku, na grudi, ki ne mara
naisilne smrt^ ter pozna le življenje, na skali,
ki pa je sedaj mehkejša kot ubogo, zasleplje¬
no človeško srce . . .

*

V boj je šel in ni se vrnil. Zadela ga je kro-
iglja in iti vedel ni, kako mu je ugasnila luč.
Prešel je v nirvano in pustil za seboj živa, tr¬
peča bitja. Tako drugi, tretji, deseti, stoti, ti¬
soči in naprej do številke, kjer preneha vse
pojmovanje, kjer je konec tudi žalosti.

A ne le smrt, tudi življenje zahteva svoje.
Spomladi se je sejalo, okopavalo in posojalo
zemlji, ‘ki naj bi vrnila s stoterimi obrestmi.
Prišel je čas žetve, a zastonj je čakalo polje
onega, ki ga je bil rosil s svojim znojem. Prišli
so nalboglenii, otroci in starci, žene in dekleta
in spravili to, kar je še ostalo, kar se jim ni
pobralo in vrglo v žrelo demona vojne.

Kar je nenadomestljivega, bo ostalo nenado¬
mestljivo, kar je nadomestljivega, se da nado¬
mestiti in k temu naj pripomore vsak človek
naše krvi, ki živi v tej deželi prostosti ter zre
z žalostjo na onstran morja, kjer mu je tekla
zibelka.

*

Premogar, ki se trudiš v globini rova, far-
mer, ki si se vrnil v tej deželi k poslu očetov,
trkovec, obrtnik, podjetnik, uradnik in vsaki
tega ali onega stana: pokaži sedaj še enkrat,
kar si pokazal že neštetokrat, da imaš vedno
odprto srce in odprte roke za trpečega brata
svoje krvi.

Vsa slovenska društva v Ameriki, vsakega
posameznega Slovenca in Slovenko poživlja¬
mo, naj podpira z vso močjo akcijo, katero bo¬
mo sprožili tukaj. ZBRATI HOČEMO SKLAD,
KI NAJ BO KOLIKOR MOGOČE VELIK IN
KI JE NAMENJEN ZA PODPORO NAJBED-
NEJŠIH MED BEDNIMI V STARI DOMO¬
VINI. Nabrano svoto se bo poslalo v staro do¬
movino kot dar ameriških Slovencev, ki so bi¬
li še vedno pripravljeni dejanski pomoči ne le
posamezniku, temveč tudi celoti, slovenskemu
narodu.

Za slovenski narod je prišla ura velike sku¬
šnje in v plemenitem započetju nas bodo brez
dvoma vsi podpirali, brez razločka prepričan¬
ja in naziranja.

O posameznostih akcije bomo poročali v eni
prihodnjih številk ter prosimo druge sloven¬
ske liste, maj ponatisnejo ta poziv.

Tej akciji se prav radi pridružimo tudi mi.
Ljudstvo v stari domovini je brez lastne kriv¬
de prišlo v sedanjo stisko in nadlogo. Da pod¬
piramo te naše rojake, je kolikor toliko naša
dolžnost, dasi smo daleč od dežele, ktero mo¬
ramo imenovati svojo domovino. Dasi nam pa
ta domovina ni mogla dajati kruha, nas ven¬
dar vežejo z njo razne vezi, katerih ni mogoče
pretrgati. Vsakdo izmed nas ima v starem kra¬
ju sorodnike, znance ali prijatelje, kteri so
ko ikor toliko prizadeti po sedanji evropski
vojni. Naša dolžnost je torej, da priskočimo
tein našim najbližjim bratom in sestram po
krvi na pomoč. Slovenci smo že velikokrat po¬
kazali, da imamo srce za svojega bližnjega.
Izkažimo se tudi sedaj, in pomagajmo našim

bratom in sestram v stari domovini, da jim ee
le mogoče, pomagamo iz revščine, v katero ni¬
so zabredli po svoji krivdi.

GREHI AVSTRIJSKE DIPLOMACIJE
SE KAZNUJEJO.

Da je sedanjo nesrečno evropsko vojno za¬
krivila samo Avstrija, oziroma njeni nespretni
diplomati, nam mora pač vsakdo pritrditi.
Vse zavijanje in oporekanje ne pomaga nič.
Če bi bila Avstrija pametna, ne bi smela za¬
htevati od Srbije takšnega sramotnega poni¬
žanja, kakor ga je, ampak bi se mogel oni ne¬
srečni dogodek, čin nezrelega mladiča v Sara¬
jevu, ublažiti, valovi splošnega razburjenja bi
se kmalu polegli, ako — ne bi imeli v Avstriji
tako neumnih diplomatov.

Z diplomati Avstrija pač nima sreče. Za dr¬
žavnike se tam postavljajo ljudje, ki imajo
največ masla na glavi, toda po rodu so “od
stanu”, kar je toliko, da so prav zatelehani,
a imajo nekakšne predpravice do doflbro pla¬
čanih služb. Raznovrstni plemenitniki sklepa¬
jo o usodi velike dežele, o katere notranjem
ustroju in mišljenju raznih narodov imajo
ravno ‘toliko pojma, kolikor ga jim pač pripu¬
šča čitanje raznih eifutskih listov.

V Avstro-Ogrski nikakor niso mogli priti
do prepričanja, da je tretjina vsega prebival
stva slovanska, in da se ta velika večina
noče dati vkleniti v jarem. Na Slovanih se je
jahalo, in ker je Slovan bolj ponižna duša,
je stiskal fige v žepu in mirno trpel. Tuintam
je kaj zarogovilil, a so ga puške in bajoneti
kmalu spravile do prepričanja, da je za  enkrat
najboljše, ako je tih .

Vsled tega je dozorelo v brihtnih glavicah
avstrijskih državnikov prepričanje, da je ves
slovanski narod tak, da še rad poljublja bič,
ki ga tepe Avstriji je dala usmrtitev prestolo-
ki ga tepe. Avstriji je dala usmrtitev prestolo-
kazc Jugoslovanstvu svojo moč. Avstrija je
vedela prav dobro, da Srbi niso krivi umora,
ampak treba je bilo pokazati svojemu, sicer
mnogo slabejšemu, pa vendar kolikor toliko
nevarnemu sosedu, da ga more kljub pretežni
večini slovanskega prebivalstva v svoji deželi
strahovati.

Kako grdo se je zmotila Avstrija! Misleč,
da nažene majhno Srbijo z mokrimi cunjami v
beg, se je morala kaj kmalu prepričati, da
so jo njeni diplomati zopet enkrat grdo polo¬
mili in zavozili. Ne samo, da se Avstrija lahko
sramuje svojih neuspehov, izzvala je s svojo
nerodnostjo strašno krvavo klanje narodov,
k‘ bode za vedno tvorilo grd madež v svetovni
zg do vini.

Zakaj je bilo vsega tega treba! Kaj je pov¬
zročilo to.strašno klanje v stari Evropi? Umor
prestolonaslednikove dvojice v S.arajevi? Ni¬
kakor ne, ampak nerodna in nespretna avstrij¬
ska diplomacija, na katero pade vsa krivda!

VOJSKA TREH STOLETIJ.

Med 1618 in 1905 je bilo v celem, po sestavi
Bodarta, 1700 bojnih spopadov, in sicer 1044
bitk na suhem, 122 bitk na morju, 490 oble¬
ganj in 44 kapitulacij. Najdalje je trejala voj¬
ska med Benetkami in Turčijo (1644 do 1699),
torej nad 55 let. Najkrajša je bila med Karlom
Albertom in Avstrijo ,(1849), ki je trajala
šest dni. Francija je v omenjenem času naj¬
večkrat prijela za orožje. Število njenih bitk
znaša 1079 (622 na kopnem, 63 na morju, 332
obleganj in 32 kapitulacij), kar znaša povpre¬
čno 63 odstotkov. Avstrija izkazuje povprečno
48 odstotkov, Anglija 20, Rusija 19, Pruska
18, Španija 16, Turčija 12 odstotkov itd. Fran¬
cija je imela v 1079 slučajih 584 zmag proti
495 porazom. Pruska in Angleška imata 60
odstotkov uspehov in 40 odstotkov porazov;
Avstrija pa 42 odstotkov zmag: Španija 36 od¬
stotkov. Francija se je od 1600 vojskovala
proti 15 državam; proti Avstriji 262krat in
196krat z neuspehom. Anglija je zmagala v
120 slučajih, podlegla pa je v 155. Imela je v
vojski s Španijo 119 uspehov in 45 porazov, s
Holandijo 80 zmag in 63 porazov. V 8 vojskah
med Francijo in Nemčijo, ki izkazuje 307 bitk,
je dobila Francija 152 zmag in 155 blamaž.
Francozi so pri Sedanu izgubili 28.000 mož,
to je 40 odstotkov, Nemci pa 9000. Najdalje
so Angleži oblegali mesto Gibraltar, od 1779
do 1782, torej 1167 dni. Na drugem mestu se
je držal Kadiz, od 1810 do 1812, torej skupno
903 dni v angleško-španski vojni. Sebastopol
se je ustavljal 346 dni. Port Artur 221 dni.
Kandijo je 1669 branilo 20.000 Benečauvo
proti 130.00 Turkom, 228 dni. Na tem kraju
se je udalo Rusom 43.000 Turkov. Najstrašnej¬
ši del statistike tvori umrljivost. Pri Mukdenu
je prišlo na 624.000 Vojščakov 138.000 mrtve¬
cev. Pri Sedanju je bil sorazmerje 122.000 pro¬
ti 320.000, pri Borodirm 80.000 proti 246.000,
pri Waterloo 45.000 proti 192.000, pri Zagrebu
53.000 proti 290.000, pri Draždanih 50.000
proti 300.000, pri Plevni 50.000 proti 163.000,
pri Austerlitzu 46.000 proti 148.000, pri Solfe-
rinu 39.000 proti 273.000. Odgovornost za pra¬
vilnost teh številk moramo prepuščati zgoraj
imenovanemu statistiku. Nič manj interesant¬
na je statistika o vojskinih dogodkih zadnjih
40 let, katero povzamemo drugemu viru. Od
Ivs je bilo 28 vojn, med katerimi je bilo več
krvavih kolonialnih vojsk. Največja vojska
evropskih rsrodov tega časa so: ruskoturška
H878, francoska kolonialna v Tunisu (1881),
francoska ekspedicija v Madagaskar (1895),
grško-turšla vojska (1896), boj Italije proti
Abesiniji (1897), špansko-amerikanska vojna

',1898,-, burska vojna (1899), angbška -k špe¬
dicija v Sudan istega leta, vojska združenih
vele vlasti Evrope proti boksar j m na Kitaj¬
skem (1900;, rusko-japonska vojna (1305,',
francoska maroška ekspedicija 01908), špan¬
sko maroška ekspedicija (1909) in na 14 mo¬
du iialijansko-turška vojna (1911). Nemčija
se je na bojišču borila le prod boksarjem.
Na lo. mestu je omeniti nemško ekspedicijo
v južno-zahodno Afriko nad Herero. Vojna,
v katero se ni mešala nobena*evropska sila,
je bila med Japonsko in Kitajsko 1894.
V novejšem času je treba prištevati tudi obe
balkanski vojni. Na Nemčijo pripadajo v tem
času dve vojni, na Francijo pet, od katerih so
se izvršile vse po kolonijah, na Turčijo tri, na
Italijo dve, na Japonsko dve, na Angšleško
tri, tudi po kolonijah, in na  Španijo dve. Pou¬
dariti je, da se je v teh slučajih pomajveč pri¬
tegnilo brodovje.

KOLIKO STRELIVA SE V MODERNI
VOJSKI PORABI.

V sedanjih vojskah se porabi veliko več
streliva, kakor v prejšnjih vojskah. Kav je
umevno, ker se z modernim orožjem hitrejše
strelja, kakor s starimi puškathi in topovi.
Ruski generalni štab je objavil o mandžurski
vojski leta 1904—05 velezanimive podatke.
Ob bitki pri Ljojanu je porabil povprečno vsak
vojak 170, v bitki pri Šahu 195 in v bitki pri
Mukdenu 196 ipatron. Seveda so to le povpre¬
čno proračunane številke, a polki, ki so bili
zelo sovražniku izpostavljeni, so porabili še
več patronov in je pri nekaterih polkih izstre¬
lil posamezen pešec do 400 patron. Japonske
tozadevne številke niso znane. V Nemško-
francoski vojni 1870—71 je bilo povprečno iz
vsake puške izstreljenih 56 patronov a v bit¬
kah je iznašala najvišja povprečna številka iz¬
streljenih patronov do 200. Uporaba patronov
se je torej od takrat že podvojila in potrojila.
Po izkušnjah ob zadnji vojski na Balkanu ce¬
nijo strokovnjaki, da je izstrelil posamezni
pešec-štrelec 250 patronov. Naša in nemška
armada sta glede na patrone primeroma na
podlagi navedenih številk prav dobro preskrb¬
ljeni.

Tudi pri artiljeriji se je uporaba municije
zelo pomnožila. Medtem ko je povprečno iz¬
strelil posamezni top v bitki pri St. Privatu
53, v bitki pri Sedanu pa 37 strelov, in so le
nekateri topovi dosegli najvišje število 200
strelov, se pa danes 200 strelov računa povpre¬
čno za v sako veliko bitko.

Vsak nemški armadni zbor je sedaj pre¬
skrbljen za vsak top za 385 strelov. V bitki pri
Šahu je izstrelil posamezen top povprečno 130,
v bitki pri Ljaojanu pa 240 strelov. Pri lahkih
poljskih havbicah se število strelov primerno
zniža.

KRAGUJEVAC.

Kragujevac je v zračni črti oddaljen od Bel-
grada približno 95 kilometrov. Z železnico se
pelja iz Belgrada v Lapovo in potem po stran¬
ski progi, katere končna postaja je Kragu¬
jevac. Glasom voznega reda traja vožnja od
tri četrt na 11. uro do pol štirih, torej štiri in
tri četrt ure. Ta železniška proga je dolga 129
kilometrov.

Kragujevac je okrožno mesto in šteje danes
nad 20.000 prebivalcev. Do leta 1842 je bila
tu prestolnica srbskih knezov. Celokupno kra-
gujevško okrožje meri 2300 km2 in šteje 200,-
000 prebivalcev.

Ko je Turčija 3. oktobra 1813 strla Karag-
jorgjevo revolucijo, je Karagjorgje pobegnil
na avstrijska tla. Ostal je pa v deželi Miloš
Oibrenovič, ki je bil nato imenovan za načelni¬
ka v rudniškem in kragujevškem okrožju. Na-
daljna gibanja med Srbi so dovedla do tega,
da je sultan priznal'Miloša Obrenoviča -za ded¬
nega kneza. Kot tak je Miloš prestoloval veči¬
noma v Kragujevcu, nekaj časa pa tudi v Po-
žarevcu.

Kasneje so srbski knezi preložili svojo pre-
stolico v Niš in potem v Belgrad, na kar je
Kragujevac izgubil vsak političen pomen. To¬
liko večja pa je zadnja leta postala njegova
važnost v vojnem oziru. Mesto leži ob Lepenici
in ob železniški progi leži ob Lepenici in ob
in ob želez, progi Lapovo Kragujevac, zapad-
no od moravske proge. Konak kneza Milana
Obrenoviča 'spominja še na nekdanje njegove
politično važne dni. Danes mu dajejo ves nje¬
gov veliki pomen arzenal, tovarne za puške
in streljivo in mlini za smodnik, ki se nahaja¬
jo 8 kilometrov zapadno v gorovju. Kraguje¬
vac je ar til j eri jsk o in tehnično središče srbske
armade. Tu so bile izdelane tudi usodne sara¬
jevske bombe.

V°lik, neumrjoč, stvarniku enak je v resnici
umetnik, kateri iz svojega osrčja stvari podo¬
be, ki jih je v svetem trenotku spočela njego¬
va duša, ki jim je življenje dala njegova roka;
podobe — kakor njihov stvarnik neumrjoče,
katere bodo živele, dokler bodo veljale večne
postave lepote in resnice.

Narodi poginejo le, ako se iztrebijo s silo,
drugače pa nikoli ne, ako se le količkaj zave¬
dajo. Ista usoda jih čaka le še, ako se raztre¬
sejo po prevelikem prostoru in se priseli med
nje tuja narodnost, ki jih prekaša po številu
in obilnosti.


10


%

■'i r

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

Cenjeni rojaki!

Delavstvu naprotna klika je s
silo dosegla, da so se razpisale vo¬
litve za odpoklic za 15. septembra
1914. Prizadet sera tudi jaz. Stal
sem vedno na strani delavcev in
na strani delavcev hočem ostati.
Vedno sem bil in bom za pravice
prebivalstva občine Eveleth, in
edino to je povod, da sem delav¬
skim nasprotnikom trn v peti. Ro
jaki volalci, Vi ste me izvolili
mestnim komisarjem, in jaz trdno
upam, da boste ostali mož beseda,
in da boste oddali vaš glas dne 15.
septembra zopet zato, da ostane
Vaš rojak še zanaprej mestni ko¬
misar.

Joseph J. Brince.

Volilci na Eveleth!

Stranka, ki je zoperna delav¬
skim interesom, je s silo dosegla,
da so 1  se razpisale volitve za
odpoklic na dan 15. septembra.
Prizadet je podpisani, zato ker je
bil vedno za pravice, delavcev, in
misli tudi za pravice delavcev
vstrajati. Delavci, Vi ste me izvo¬
lili za župana. Vaši nasprotniki
skušajo, da se mi vzame župan¬
stvo, zato ker ste bili Vi za me in
jaz za Vas. Vdeležite se dne 15.
septembra vsi volitve in oddajte
svoj glas za pravično stvar. Poka¬
žite, da ste v svobodni državi, po¬
kažite onim, ki so zoper delavst¬
vo in zoper Vas, da ste zavedni
inožje, ki držijo prvič dano bese¬
do, pokažite, da imate zaupanje
v sedanjega župana. Ne oddajte
svojih glasov za odpoklic od Vas
izvoljenega župana, ampak gla¬
sujte vsi, da ostane še zanaprej
John Gleason župan občine Eve-
leltb. Vi ste zaupali v me pri zad¬
njih volitvah in jaz tega zaupanja
nisem zlorabil, zatoraj upam, da
mi boste Vaše zaupanje »kazali
tudi pri volitvah dne 15. septem¬
bra. Vi za me, jaz za Vas.

John GleasOn.

POZOR!

Vsi oni, kateri iz škodeželjnosti
kradejo pridelke ali drugače po¬
škodujejo moje posestvo ali “far¬
mo” blizu Ely, naj si vzamejo na
znanje, da kazen za tako delo ne
bo izostala. Jaz ne želim nobenemu
nič slabega, toda prizadeti, za ka¬
tere že vem, bod>io si sami krivi,
če jih zadene roka pravice.

(lx) MATH, KAPSCII.

ZEMLJEVID

obsegajoč 14 zemljevidnih kart se
dobi pri Narodnem Vestniku za
75c. Zemljevid je posebne veljave
5  ozirom na sedanjo evropejsko
vojsko, ker kaže našo ožjo staro
domovino, Avstrijo, vse države
Evrope in vse dele sveta. Ta zem-
jevid je v slovenskem jeziku;

Drugi zemljevid, ki kaže tudi
evropejske države, ves svet, a je
»osebno natančen glede Rusko-
japonske vojske, je dobiti za 25c.

PRIPOROČAM

NATURAL SANATORIUM

K. A. LEE,

331 No. 60 Ave. West Duluh,

za vsakovrstne bolezni. Mr. Lee
zdravi z drgnjenjem in svežo vo¬
do. On me je ozdravil medtem ko
me ni mogel noben zdravnik.

Matt Prijanovič,

(9—28 z) Virginia, Minn.

Tiskarna Narodni V (

41)5 West Hichigan SU, I)»lu15,  •,.

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko s

lično, ceno in točnn T: 1 ^ a ° a ! r >

k °vin e

stvari Učno, ceno in točno. Tiske
društva v eni ali več barvah naša posehsv-
Pismeni papir » kuverte izdelujemo

okusno. Poskusite nase delo. M,

zadovoljnost.

Uniiska tiskarna.

NARODNA KNJlfiOTŠiiii

5410 WYOMlNG STREET DULUTH

priporoča

cvmo VELIKO ZALOGO PRIPOVEDNIH, POUv
Mm m/ENlH KNJIG. - VELIKA 1ZBER DRAM -
M OUT>. t 1GER  pišite PO CENIK.

š*

P ^o * p :
ljŠPi po S"

P ri

tlll

I* t&.


jz gospocti J.*-
Litio  žz vsako j a
■Lm >rejcipovsod vi
■icosiavju kar je
Mlekarstvo je po<
.. ^srečam, in čet 11
J ;u w mnogo dela,
,j panogi kmetijstva
pkegtegapa vspevi
jtktrst vom jako dob
itja. ki se debeli s pt
m. I11 tudi v svinjerej
doumemo pa, da
’ '"v vsake

KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V StT
ZAHTEVAJTE “TICKET” ZA

Baltimore and Ohio železni«!

CHICAGO do NEW VORKA

PIŠITE :R. C. HAASE.

Northvvestern Passenger Agent ST. PAUL,

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te zet:

do parnika.

farstvo,  -ac«-

u ,Jitina podlagi zi
w;nije. Dejstvo je,

napredni gospodarj

kmv po 250 do i
i<la na leto, medtem
rMadnjaški farmerj
•ir mnogo manje ml,
p treba, da se oprei
ujec z znanjem o r
ji ker vsaka Stvar b
-lagala k boljšemu
g ro je. da se doseže j<

c najboljši uspehi z
risarskimi pasmam
pa uspeh odvisen 1
l,r *tva, od znanosti
naših ]ju

. bi bi

Nova “ILIRIJA'

Slovenska naselbina pri Merril, VViscon

Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že pisali, nazr^
odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lačk-
ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo pri večjih :i
mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Iliria” leži do jč; *
Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po cel«
navadno hitro razvija. Glavna reka države. “Wisconsin river", teče na
skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v ter
miljo od naselbine so dve leto stari naseljenci, ki so letos zgradi!: ni
Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemlja valom
cega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena sarr.o k
juni $16. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor ne najde vse
opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daie!«
skih mest v gozde, glejte da bo Vaša zemlja hitro rasla v ceni. kar 't
pri velikih industrijlnieh mestih s velijo bodočnostjo. Pišite po Pwi

ILIRIA COLONIZATiON GO., SHEBO«

Stephan Zgonc

javni notar in gostilničar

Rojakom jamčim za dobro postrežbo, prisic;?-:
pijačami in unijskimi smodkami.

CHISHOLM, MINN. »n 83. 109 hti ^

tolikor se

„i 0  kateri" 1  _

T, i naj takoj J
ara nabarij 0  j'

's »četnika, ki. 11

n ; živinoreji je
-h  dobre navado
" ali celo “serub
ani kako doseči
Skušnje in uk a  3 e
"podjetju, in taki
.ji jn v mlekarstvu
nekoč razne pasn
vrline, in farmer n
v začetku, katei
dahoma uvesti. K(
najboljši uspeh v
i) vpelje polagoma
urice. Zaveda naj
j. da je njegov na
tar z mlekom, ker
»jo skoro nobene
ivna živina.

i mlekar se mora p
»ti, če so mu kra'
v zgubo. To se ip;
dti v enem dnevu
•*eu, ampak vzelo
»redno bo
1  gotovostjo reči
011  Prinaša dobieel
Bi  ^stonj. P oslu ž
1  t^bnice in Babcoi
n 'anja. Ka;k 0

sSP 1


'"Ou

& tL

iS
X' P '8a
kati
Iti

'obl

Ittl

> hN'

VAŠA

i# 1

NAŠA BANKA NAJ BO ^

Z veseljem in brezplačno dajemo nl ^ gern  oni’ 11-  *
jasnila v raznih kupeijskih za.dev a  i ^

M  nas v takih

Posebno

PRI HRANILNIH VLOG AH JLAdJjI^ ^

Ev

*«i,

l0 _ septembra 1914.

narodni v.e s t n t k

Gospodarstvo, gospodinjstvo

in znanstvo.^

$

iti«


K0  DOSEČI dobro čredo.

j. SI11 o prepričani, da je za Slo-
• ‘ na jbolj’se, a'ko se posvetijo
VeI1 f,,ni mlekarstvu- To smo že o-
« a 1  _ 0  povdarjali, in pri tem aa-
-e* 0  - - tudi ostali, zato ker

gospodarskih poročil,
se 51 '/. •„ w vsakoiakih virov.

rihajajo

iz vsakojakih virov,

elezni

rka

•PAUL,H,

)Stl

1, Wisconsin,

Uali, naznanjamo si s
<Jer se lahko vsakih
o pri večjih industrij
leži do pet milj od
,, ki se po celej dolisi*
iver”, teče mimo mešaj
več cest v tem te h
itus zgradili novo siis®
zemlja valovita b:e»
Cena samo še za ^ 1
ijj  V se i»M*l
. hodite dale!«! 1 «®
. v ceni Wf*T
PlSlte po P 1 * 1

ki  ^'živinorejci povsod v najbolj-
i 18 'bdagosta-nju kar je farmer-
Mlekarstvo je podvrženo
*'?'' J  nesrečam, in četudi je z
“fLstvoni mnogo dela, vendar
r te ; panogi kmetijstva vedno
jf' poleg tega-pa vspeva v zve-
4e  mlekarstvom jako dobro tudi
s .h. e ja. ki se debeli s posnetim
^om. In tudi v svinjereji je lep
I ■’ 'Ir Samoumevno pa, da se mo-
^ mlekarstvo, 'kakor vsako drugo
n-ar voditi na podlagi znanstve-
* ekonomije. Dejstvo je, da do-
napredni gospodarji iz po¬
lnili krav po 250 do 350 fun¬
tov masla na leto, medtem ko do-

, že jo nazadnjaški farmerji iz slič.

aih  krav mnogo manje mleka. Za¬
te j e p a treba, da se opremi vsak
livinorejee z -znanjem o umni ži¬
vinoreji, ker vsaka stvar bo neko¬
liko pomagala k boljšemu vs-pehu.

Dejstvo je, da se dosežejo v mle-
Jarstvu najboljši uspehi z najbolj¬
ši mlekarskimi pasmami. Ven-
Cje pa uspeh odvisen tudi od
Gospodarstva, od znanosti farmer-
i in kolikor se naših ljudi tiče,
jih je malo, katerim bi bilo pripe¬
kati, da si naj takoj v začetku
Lmerstva nabavijo čistokrvnih
bav. Za začetnika, ki nima -zna¬
nja o umni živinoreji je najbolje,
da si kupi dobre navadne krave,
“grade” ali celo “scrub”, in se
uči s temi kako doseči najboljši
uspeh. Skušnje in uka je treba v
vsakem podjetju, in tako tbdi v
živinoreji in v mlekarstvu. Oipisali
smo že nekoč razne pasme živine
in njih vrline, in farmer naj se od¬
loči takoj v začetku, katero pasmo
loče polagoma uvesti. Kdor hoče
doseči najboljši uspeh v mlekar
<vu, naj vpelje polagoma (najbolj¬
še mlekarice. Zaveda naj se pa že
»naprej, da je njegov namen de¬
lati denar z mlekom, ker mlekari-
te nimajo skoro nobene veljave
iot klavna živina.

?«

Umni mlekar se mora predvsem
prepričati, če so mu krave v do- zen -
liček ali v zgubo. To se pa ne mo¬
le določiti v enem dnevu ali v e-
P 1  mesecu, ampak vzelo bo leto
in več, predno bo zamogel
jjarmer z gotovostjo reči, katera
rPara mu prinaša dobiček, in ka¬
pe krmi -zastonj. Posluževati se
r Dta  P® tehnice in Babcock-ovega
Izsuševanja. Kako se to vpora
o tem smo že na tem mestu
navijali. Mleko vsake kr ve s -
Pipo molži stehta in zapiše
J “»e dotične krave Tudi naj
P-eko preskusi in zapiše koliko
r^-ne maščobe vsebuje. K ar mer
J P e . fira -t nima prilike, da bi ta
°P r uvljal vsaki dan;’ napra-
- naj to proskušnjo vsakih

to bo menda vsakdo uvidel. V fi¬
nančnem oziru znaša ta razlika o-
koli $40.— na le-to pri vsaki kra¬
vi, in če ima mlekar ducat dobrih
krav mesto ducat slabih, bo imel
koncem leta okoli $500. — več v
žepu.

Pri nakupu bika je pa treba
previdnosti; kajti tudi med čisto¬
krvno živino niso v.si -biki dobri.
Za izbiranje bika je treba Vzeti
čas. Dobri bik izvira navadno iz
dobrih Staričev in prastarišev. Ku¬
pi se naj le tak bik, kojega sprem¬
lja zanesljivi i-n popole-n zapisnik
iz več generacij njegovih predni¬
kov. Izboljševati čredo s pomočjo
bika vzame čas; zato pa ni spu¬
ščati krave ali kupovati tacega bi¬
ka, za kojega nismo povsem goto¬
vi, da izvira iz prednikov, kateri
so -bili znameniti radi produkcije
mleka. Z dobrim bikom na čelu
črede je storjen prvi korak v sme¬
ri k napredku v mlekarstvu. Dru¬
ga važna stvar je pa, da držimo
le telice od najboljših krav za ple¬
me, in da jih vzgojimo -z namenom
doseči kolikor mogoče najboljše
krave.

Tele je najbolje odstaviti od kra
ve drugi ali tretji dan po povr-
ženju. To se sicer lahko odloži,
dokler nima krava normalno sta¬
nje mleka; vendar najboljše je,
da se vzame tele čim prej v oskr¬
bo i-n ise navadi piti. Tudi za kra¬
vo je boljše, če je molzena, kakor
če jo tele sesa. M-leko dobrih krav
je navadno premastno za tele, ako
se ga preveč nasesa. Tele naj do¬
bi sko'zi dva tedna tri do štirikrat
na dan toplo mleko -svoje matere
ali pa katere druge krave. Ako je
mleko premastno, naj se -zredči z
mlačno vodo. Po preteku dveh te¬
dnov bo zadostovalo trikratno kr-
mlcnje -na dan, in sicer je krmiti
tele s toplim mlekom šest do osem
tednov, ali še dlje, če je mrzlo
vreme. Zadnje tedne naj se mleko
vedno bolj meša z vodo, ali na; se
pa krmi mleko, ki je nekolikko
posneto, tako, da se bo tele po
šestih tednih polagoma navadilo
piti povsem posneto mleko. Koli¬
ko potrebuje tele mleka, se ne da
natančno določiti; eno tele ga bo
popilo mnogo več kot drugo, bo¬
lje je pa, da je tele malo lačno,
kakor če bi imelo že-lodec preoblo-
Preobložen želodec je povod
neprebavljivosti in več drugih
-bolezni, -zato naj se 'da teletu le
toliko mleka kolikor je prav. Ako
bo tele škrtalo z zobmi je to znak,
da ne prebavljajo organi. Nekoli¬
ko stopljenega apna v mleku ali
nekoliko “baking soda” bo na¬
vadno pomagalo. Posoda iz kate
re -pije tele naj bo snažna, ker
nesnažna posoda zna povzročiti
drisko. Teleta je treba držati v
suhem snažnem hlevu, kjer ni mr¬
zlo, kjer je sveži zrak, in kjer la¬
hko skače. Mlada teleta so rada
skup, -gledati je pa, da ne sesajo
eden drugega.

pridela na akru od 4 do 20 to-n, to
je s steblovjem in listjem vred.

Za sajlee se tudi saldi sirk (sor-
ghum), in sicer v onih krajih,
kjer se pripeti rada suša. Sirk ne
potrebuje toliko mokrote kot ko¬
ruza zato je za suhe kraje jako
pripravna rastlina za sajleč. Sadi
se pa tudi lahko sirk in koruza
zmešano. Koruza kakor sirk mo¬
rata biti zrela za sajleč.

Tudi deteljo spravljajo nekate¬
ri v sajlo, vendar, če ni ravno
pravočasno spravljena, bo dišala,
in tudi mleko se ,bo navzelo tega
duha. Deteljo je spraviti v sajlo
kadar je v popolnem cvetju, in
kadar so nekatere glave že odcve¬
tele.

Tudi alfalfa ali lucerna, kravji
grahor (cow peas), in soja fižol
(soy beans) spravljajo nekateri v
sajlo. Te pridelke je spraviti v
sajlo z isto opreznostjo kot dete¬
ljo. Vendar je pa boljše, da se ti
pridelki kakor tudi detelja spra¬
vijo suhi.

Predno se spravi koruza ali
sirk v sajlo se mora sesekati. Tu¬
di detelja in drugi pridelki naj se
sesekajo predno gredo v sajlo.
Na malih farmah se vrši sekanje
navadno z roko, večji farmerji pa
rabijo za ta posel stroj. Pri na¬
kupu stroja je -pa gledati, da ne
bo premajhen, ker bi vzelo pre¬
več časa, da se sajlo napolni.

Koruza za sajlo se seka v pol
palca do en palec dolge ko-se.
Krajši kosi so boljši, ker se bolj
tesno vležejo, in tudi živina jih
bolje prežveči in prebavi.

Če je koruza prezrela in presu¬
ha -se mora zmočiti z vodo predno
se dene v sajlo. Ako ni sajleč do¬
volj stlačena se bo vnela in bo
plesnela.

čati, dokler je drugje dovolj do- j
bre zemlje. V Taylor county pa
kolikor je nam znano, je najti
najboljša glinasta zemlja, na ko-
ji vspeva vse. Priporočali bi Vam
pa, da si -svet ogledate in izbere- j
te, predno štejete denar zanj. Za
ceno ne vemo, mislimo da se vrti
okoli $20. — za aker. Vpoštevaj- i
te pa dejstvo, da je draga zemlja
f  resnici najcenejša. Kedo vse la¬
sti tam zemljo, ne vemo, zvedeli
boste pa to lahko v vsaki tamkaj-
šni vasi. Zdravi!

.Mbt dni, nn koncem leta bo
;t ,?fecej natajčre sliko o v ced¬
re Je in posameznih
rave > ki ne dajo na leto
funtov maslene maščobe,
■ - J0  držati, in treba jih je
fa 0 ® 8 . nadomestit: z boljšimi.
^^ vrže farmer vso pozor-
lij SVC/ i° čre vi, in skuša naj z
IrfeDdobrh krav in z nara-
<olit d °k r ih mlekaric dose-
w.' 0r  več mleka iz

, "* ez ae krav.-

jjjjt fefcrebljeni\ slabih krav
« av na stvar, da si nabavi
a  čistokrvnega bika
- ■ katero stremi polago-

dCS temel *j ‘ ired( /

1  dob/' 6 sti *ri-


Je nm  v ml -borskirii rekor-
Z 10 ®?® 6  s prvim oplo-
iVo J eci  kv.;vc, ki bodo dale
" e  matere.

V

1%  'facmer stremil
; ^ti količino •

t/

umnim
kako-
upraša-

>4tl >e tT* ne  v svoji čre-

30 0 feave.

■ do 400

Zakaj & b' n °beneg;:

W

..V' 1 ”'/«

ki bodo dale
m več maslene ma-
velikanska
Za farmer isto

^ ^ Se 8° 150 ali pa 300
ene  maščobe na leto,

cg

Zl-

NAPRAVA IN KRMLENJE
SAJLEČ.

Uporaba sajleč za krmle-nje
vine je v splošni vporabi -po vseli
Zveznih državah, posebno pa tam,
kjer je mlekarstvo ra-zvilto. Sajleč
je najboljša in uajcenejša krma,
bi nadomestuje pašo in dela obili
co mileka tudi po zimi.

Za sajleč se rabi največ koru¬
za En vzrok zato je, ker se pri¬
dela na akru več koruzne sajleč
kakor katerikoli druge klaje. Tu¬
di je koruzo lo-žje spraviti v saj
lo kakor pa pokositi, posušiti in
spraviti krmo ali deteljo. V sajlo
:se spravlja sicer tudi lahko dete¬
lja, vendar je ž njo ta napaka,^da
o-nije, če ni zrak povsem izprešan
iz  nje. 'Najboljša kuruza za sajleč
je ona, ki da največ zr-nja na aker,
zato ker je ravno zrnje poglavitni
del sajleč. Sadi se naj toraj za
sadeč ista kuruza, ki se sa-di tudi
za zrnje; vendar se pa naj sadi
koruza za sajleč -gosteje kot za zr
nje.

Vendar pa naj ne bo toliko go¬
sta, da bi jo ne bi bilo mogoče db-

dedvati, ker če pride v sajlo pre^
več raznega plevela, bo sajlee
manj vreden Kruze za sajlee se

VPRAŠANJA IN ODGOVORI.

J. K. Eveleth, Minn. Da, proda¬
jalec 'zamore odstopiti od pogodbe,
dokler jo ni podpisal. Vsaka- po¬
godba, bodisi pismena ali ustrne
na, ki se sklene v nedeljo, je ne
veljavna. Kar se tiče naplačila
mora določiti sodnija. Zdravi.

A. M., Albion, N. Y. Domačija,
bodisi v mestu ali na deželi, do
vrednosti $1000.— :  je v državi
New York nedotakljiva od strani
upnikov. Ako je vaša farana po
da/vkarski oceni vredna le $800.—
Vam ne morejo upniki nič. Ne-do
takljivo je v državi New York
tudi pohištvo do vrednosti $250,—
dalje na farmi par konj in voz, o
rodje in druga osebna lastnina.

Tudi -delavska plača za 60 dni
je nedotakljiva.

Pišite kaj o letini in razmerah.
Zdravi!

A. F. Salitpa, Ala. — Resnica;
agenti zapeljali so že mnogo lju¬
di, in oni so krivi, da se narod
boji farm. Mi dvomimo, če se živi
kateri slovenskih agentov od kme¬
tijstva in ipriznamo, da večina njih
o kmetijstvu malo ve.

Kar se tiče države VUseonsin
je podnebje dobro. Zima je sicer
precej daljša in hujša kakor pri
Krškem, vendar v splošnem je
podnebje v Wisconsin zdravejše
kot pri Vas v Alalbami.

Zemlja je različna kakor pov¬
sod v tako velikanski ploskvi.
Prerij v Wisconsin ni; pač je pa
mnogo pogozdene zemlje, ki je
ložje ali težje 'za čistiti. Kar se
iprsti tiče, je na severnem delu ob
jezeru Superior, kacih 10 do 20
milj na široko, -težka 'ruldeča ilov
ka. Ta zemlja je jako dobra za ži¬
vinorejca.

Južno od tega ilovnatega pasa
se razteza peščeni svet, ki se pri¬
čne v severozapadnem vogalu
Polk county, in zadene deloma
Burnett, IVashburn, Douglas in
Bayfield county. Vendar imajo pa
te county tudi mno-go dobro -zem¬
lje. Peščeni pas se razteza tudi po
vsej Vilas ebunty, in deloma po
Priče, Oneida, Lincoln in Forest
county. Tudi v Florence, Marinet-
te, Oconto in Shawano county je
precej peščene zemlje. V nekaterih
krajih je plitko pod tem peskom
ilovica, in taka zemljišča, so jako
dobra za krompir. Vspevajo pa
tudi kuruza, ajda, rež in drugo.
Vendar mi bi Vam ne svetovali
kupovati teh zemljišč, ker je ve¬
činoma pesek preglobok, da bi za¬
mogel farmer računati na goto¬
vost pridelka.

V okolici Park Falls je zemlja
isice-r -dobra, a posuta je večinoma
z okroglim kamenjem, ki se po¬
sebno pokaže, kadar se zemlja
preorje. Mi poznamo tiste kraje
osebno, in jih ne moremo priporo-

MISLEČE ŽIVALI.

Na Dunaju je pred nedavnim
predaval monakovski privatni do¬
cent dr. K. Gruber o “mislečih ži¬
valih”. Treba je predvsem kon-šta-
tirati, da se stališče tega preda¬
vatelja popolnoma razlikuje od
fantastičnih nazorov raznih “pri¬
jateljev živali”, ki so v Nemčiji
ustanovili svoj po-seben list pod
imenom “Duša živali”, v katerem
hočejo na vsak način zagovarjati
hipotezo, da živali samostojno mi¬
slijo. Dr. Gruber je šel s stališča,
da je treba razne nastope in pregi¬
be živali, ki nas iznenadijo, n. pr.
štetje ali tudi izgovarjanje celih
besed pripisovati telepatiji t. j.
prenašanju človeških misli na ži¬
vali. Analogijo k temu, meni dr.
Gruber, moremo -dobtii tudi pri
objektih, katerim brezdvomno ne
bo nihče prišteval inteligenco, ta¬
ko na primer pri mizah, ki tolčejo
pri špiriti-stičnih eancah. To, kar
mizice, če položimo nanje roke.
naitolčejo, je vedno rezultat goto¬
vega, ča-sih nezaivesfnega, idejeve-
ga obzorja osebe ali oseb, ki sede
pri mizi. Enako je to pri živalih.
Žival se nauči gotovim gibo-in
vsled dresiranja svojega učitelja.
Začetkoma vrši žival te gibe n. pr.
raznolično tolčenje za določene čr¬
ke pod nadzorstvom in s pomočjo
svojega učitelja. Te začetne po¬
moči pa pozneje ni treba in ždi še,
kakor da bi žival “duševno” sa¬
ma delovala. Seveda pa je žival v
resnici še vedno pod vplivom svo¬
jega učitelja. Ne samo vede, mar¬
več tudi nevede učinkuje oni, ki
se bav-i z živalmi, na te, da izvršu¬
je razne “umetnosti”. To so im¬
pulzi psihologično-energične vrste,
s katerimi učinkuje učitelj. Te mi¬
sleče živali torej niso -nič druzega,
nego nekaka vrsta mizic pri špiri-
tističnih seancah, niso nič druze¬
ga, nego žive oves in meso uživa¬
joče mizice, ki tolčejo, pri katerih
pač ne moremo govorit’, o kaki in¬
teligenci, podobni človeški inteli¬
genci. So samo« troj. ki je odmev
misli človeka, ki z njim operira.
Tudi okolnost, da živali če govore
ortografično pravilno, marveč sa¬
mo fonetično, potrjuje naziranje,
da živali reproducirajo samo ljud¬
ske misli. Dr. Gruber je n. pr. pri¬
povedoval o čudež •ion, takozva-
nem ‘mislečem psu’ Rolfu iz Mann-
heima, ki ga je vprašal, je li mu
povzroči veliko bolest, če mu sto¬
pi na taco? Nato je pes odgovoril:
•sr \v Fibr (sehr weh Fieber,) tedaj
samo tako, kakor šinejo človeku
misli v glavo, ne da bi jih še le
razvrstil. Oe žival ne uboga, ali če
se ne prilizuje gospodarju, tedaj
je temu vzrok ta, ker je gospodar
izmučen, ali ker mirna svojih misli
dovolj urejenih, da bi mogel učin¬
kovati na žival.

J. J. McDERMOTT

Nacijonalni golferski prvak od
1911 do 1913.

Kad eni e poveča zabavo z “grolf"
če je fajfa nabasana s Tuxedo to¬
bakom. Ta-tedo da več zdrave za¬
bave kot katerikoli drugi tobak.

Puši! Kadi!

KAKOR veseli človeka voziti se v naravi, tako je
tudi čez vse prijetno kaditi izvrsten tobak. — TUXE-
DO. vožnja m kadenje to gre skup. Kadar greste v
gozd ali v naravo, ne pozabite vzeti seboj škatlo

TUXEDO.

Zabavajte se vse popoldne s HUXEDO. Naba¬
šite fajfo s TUXEDO in kadili boste najboljši tobak.
In kadar boste trudni, sedite, počite se m pušite
TUXED0. To je dober svet za vsakega.

ALEX CAMPBELL

Deželfinski klub Brookline, Mass.

. . • Jaz sem x^ e dno pripravljen po¬
hvaliti Tuzedo tobak, čim dlje ga
ranim, tem bolj ga ljubim. Kjegov
di&eo, toiasijiv okus je povod, <la
ga “golierju.' aajrajo kadijo ”

ALEX ROSS

Pb.cijonaln. golt’‘M’*ki pr^ak 3.'07
pravi.

‘•Tuzedo hladilen in mil. je to¬
bak, kateri zadovoljuje kadilca.
Več mojih tovarišev se strinja z
menoj, in daje prednost Tuxedo.”

The Perfect Tobacco for Pipe and Cigarette

Vredno je, da poskusite TUXEDG. Posebno če
Vas rad peče jezik in ne morete kaditi fajfe.

Če kadite TUXEDO, vas ne bo peklo, četudi g^

kadite fajfo za fajfo, toliko fajf kolikor ga zamorete
skaditi.

TUXEDO je napravljen edino iz zbranega, naj
boljšega, vmlajenega Burley tobaka. Narejen je po

izvirnem Tuxedo procesu , kateri odstrani vso
žarkobo in razvije ter obu¬
di vso čarobno milobo, duh
in okus, ki je po naravi pri- ^
dejan Burley tobačnem li¬
stu.

TUXEDO SE ZAMORE KU¬
PITI VSEPOVSOD.

Znamenita zelena škatli a z zla

r 4 avno mi b "fep^. ta *°; da  10c

znotraj 7 ^ vodo vamiiin °papir/mn 5C

V stekleni posodi 50c in 90c.

AMERICAN TOBACCO COMFANY.

AVAVAVAVAV/\VAVAVAy/\ VAuA - WAt 7A

«£♦ »J« »J* ♦ J* -J* »J« »J*

GOSTILNO

rojaka

JOŽETA ŠUŠTAR

201 East Northern Ave.,
PUEBLO, COLO.

se priporoča vsem rojakom radi
prijazne postrežbe z izvrstno pija¬
čo in smodkami.

Tke Name Preferrecž
is a^PoputarWord

VELEVAŽNA POMOČ.

Bili smo nadvsem zadovoljni, ko
smo prejeli neke pismo iz države
Arkansas. Čita se takole: “Želim
vas obvestiti, da sem prejel Tri'
nerjevo ameriško grenko vino v
popolnem redu. Ko sem vsega po¬
rabil, moram se izraziti, da je bilo
velike koristi zame, in da se po¬
čutim zopet zdraveiga. Moja so¬
proga, ki jo je neki zdravnik zdra¬
vil in brez vspeha, je tudi ozdrave¬
la s tem zdravilom. Zatorej se vam
lepo zahvaliva. Mike Skovranek,
Box 34, Denming, Ark.” Trinerje-
vo ameriško grenko vino daje na¬
vadno popolno zadovoljstvo za do¬
mače potrebščine. Pomaga pri za-
prtnici in notranjih prebavnih de¬
lih telesa, da pravilno delujejo. V
lekarnah. Jos. Triner, iždelovalec,
1333—3339 So. Ashland Ave.,
Chicago, 111. Vsaka družina mora¬
la bi imeti pri rokah Trinerjev lr
niment za skrajno silo. To zdravi¬
lo pomaga pri revmatizmu in za
nevraličme bolečine.

(Advertisement).

Vi morate rabiti dobro moko

Zmotili se ne boste, če naročite
če hočete doseči dober uspeh s peko.

Duluth Universal moko

(Najboljša moka za kruh)

DULUTH UNIVERSAL MILLING GOMPANV

Prodajam

Belo vino sodček po $35.00
Rudeče “ “ “ 25.00

Tropinovo žganje, galona 2.50

Naročilu je priložiti gotovi denar
ali poštno nakaznico.

Z velespoštovanjem

A. W. EMERICH,

vinska trgovina in distilacija žganja,
16205 St. Clalr Avenue, Collinwood Sta.

CLEVELAND. OHIO.

Zastopnik za Duluth, Minn.:
JAY W. ANDERSON,

352 West Michigan Street.
Tel.: G-rand 1800.

Zastopnik za Virginia, Minn.:
B. BUSH.

POZDRAVLJAM

vse moje prijatelje na Mountain
Iron, posebno pa družino Simonič
in družino Burja ob mojem odho
du na farmo v Grand Haven, Mich.

Duluth, Minn., 10. sept, 1914.

Geo Glavich.

LEPO ZEMLJIŠČE

40 akrov zemlje, 5 akrov sčiščene-
ga, hiša iz hlodov, hlev, vodnjak
in kopališče, 3 y 2  milj jugovzhodno
od Ely, ima na prodaj

. Mike Somero, Finish Stock Co.
(9—10 z) ELY. MINN.

Stari telefon: Cole 264-A.

Novi telefon: Calumet 436-1..

Frank Brand

—! TRGOVEC :—

Z GROCERIJO. MESOM IN
KONFEKCIJSKIM BLAGOM

201-203 Commonwealth Ave.,
NEW DULUTH, MINN.

Priporoča se Slovencem in Hrva *
tom v obilen poset,. Cene zmerne.

NARODNI VEST NIK

Dopisi. |

Chicago Ei.

j*

Cenjeno uredništvo: — T* ne  °-
septembra je bil operiral v 'u.
Mariry’s bolnišnici v Chicago, lil.,
zastopnik Narodnega Vestnika '.z
-VVaukcgana, rojak Matevž Ogrinc.
Operacija se jo posrečila.

Več delegatov se je na povratku
s konvencije K. S. K. J., ki se ,]>.
vršila v Mil 'a  ah.kce, Wis., ogUvlo
tukaj, kjer so si ogledali mesto.
Delegat iz zapada, večkratni oil
bornik K S. K. J., rojak Mihael
Kraker sc je radi rahlega zdravja
podal od tu v Kochestern. Minn.
Z  njim se je odpeljal tudi delegat
Fr. Petelin, ki namerava obiskati
nekaj svojih prijateljev v Michi¬
gan. Oba rojaka sta prišla 'z An
naconda, Mont. Dalj časa se je
mudil tukaj tudi 'zopet na novo
izvoljeni gl. predsednik K. 3. K. J.
rojak Paul Sohneller iz Calumet,
Mich.

V nedeljo, dne 30. avg. se je vr¬
šil tukaj lep sprejem Č. S. bratske
podporne Jednote, s sedanjim se¬
dežem v New Yorku. V odbor-u za
sprejem 'delegatov je bilo tudi več
'Slovencev, članov društva Slove¬
nija, katero pripada omenjeni ve¬
liki češki organizaciji.

Delavske razmere so slabe, pov¬
sod je videti brezposelne delavce,
ki ne morejo najti zaslužka. V sre¬
dini 'češke naselbine sem videl če¬
ško versko sekto, ki se naziva “Bo¬
žja vojska”. Pridigar je trdil, da
je edini odporno ček proti vsem nad
logam in naprilikam sv. pismo. Sli¬
šal sem pa druge ljudi, ki so po¬
polnoma opravičeno trdili, da bi
bil za marsikaterega brezposelne¬
ga delavca košček .kruha edina u-
teha. Ko to pišem, mi prihajajo na
misel poročila starokrajskili časo¬
pisov, ki naznanjajo, da delijo v
Ljubljani gospodične med vojake
listke z molitvicami. Kaj pomaga
vojaku taka molitev, ko mora iti
v boj proti bratu. V božjih zapo¬
vedih se glasi: ne ubijaj!, Kristu¬
sovi nasledniki, rimo-katoliški du¬
hovniki pa blagoslavljajo motilno
orožje. Krvavo bratsko klanje v
Evropi se vrši takorekoč pod ptr
tronaneo duhovščine. Po cerkvah
se moli, da naj “podeli Bog zmago
niašemu orožju”! To so odmevi
današnje civilizacije.

Rodoljub.

Eveleth, Minn.

Cenjeni g. urednik: — Tudi tu¬
kaj v Evelethu imamo sedaj svojo
vojsko, in Oliver družba je mobi¬
lizirala svoje kozake, da porazijo
vse one, kateri niso njej po volji.
Posebno sta ji na poti naš župan
Gleason in komisar Brince, ker no¬
četa tako plesati, kakor žvižga
kompanija. Svojo oblast so hoteli
zopet pokazati pri občinski seji.
ki se je vršila v torek dne 1. sep¬
tembra. Župan Gleason je predlo¬
žil na seji proračun za leto 1915.
Gleasonova želja je, da bi se do¬
volil nekoliko večji znesek, da bi
bilo mogoče izboljšati evelethske
ulice, in jih nekoliko olepšati, kar
bi bilo v resnici potrebno. Toda
glej! Kompanija se je postavila
temu po robu, češ, ako hočete ime¬
ti lepše in boljše ulice, si jih po¬
pravite sami, ali pa pridite k nam
in nas lepo prosite za dovoljenje.
J. D. Rockefeller ima 50 milj dol¬
go cesto, in to zadostuje, vi delav¬
ci pa, ki kupičite milijone za dru¬
ge, greste pa lahko po ulici brez
čižem, in po blatu je mehko. Druž¬
ba je šla nadalje tako daleč, da je
prepovedala jemati pesek za ceste.
Takim razmeram je treba enkrat
za vselej napraviti konec, zatorej
volite pri volitvah dne 15. septem¬
bra za poraz kapitalistov.

Le složno in krepko na noge. Ne
dajte se prevariti onim bossom, ki
grozijo, da bodo vse jame zaprli,
ako bode Gleason zopet izvoljen
za župana. Ne verjemite jim tega,
ker mora kompanija vsako leto
toliko in toliko plačati lastnikom
■zemlje, pa če delajo ali ne. In da
tem oderuhom ne gre rad cent iz¬
pod palca, nam je vsem znano.

Gonja proti Gleasonu se je za¬
čela le vsled tega, ker je župan
izpolnil dane obljube in se pote¬
guje za 'delavstvo. V Ne\v Duluth
je zaprta jeklarna, od vseh krajev
prihajajo poročila o slabih delav¬
skih razmerah, toda tam nimajo
ne Gleasona in ne Brince-a, pa je
vendar slabo. Neumno je torej mi¬

sliti, da bi bil mogoče Gleason kaj
kriv. Nasprotno, določil je da se
mora 1  plačevati mestne delavce po
$2.5C na dan za osemurno delo,
medtem, ko so družbe znižale dnev¬
no plačo svojim delavcem. Premi¬
slite torej nekoliko, kadar bodete
dne 15 septembra volni.

iho bi John J Gleason in pa
naš rojak nos. Brince planeva'a
mestnim delavcem na dan pc $1.75,
da bi delalo samo pic delavcev,
P >t«-ni bi bilo navsez i !r.)i ...o

goče izhajati s kakim i j' >i 000, ii:
moža bi imela velik kre.bf pri bos-
sih. Ker pa privoščita tudi delav¬
cu življenje, in ker plačujeta za
osumimo deio $2.50 na dan, ter
sta napravila, pr orač m za 300.00':,
da bodo imeli delavci d M -ta
pa v očeh kompanije zanič. Kora-
p.rm.ja plača za Murna dnevno de¬
lo $2.00, in za to plač' mora biti
delavec še pohleven. Sploh ->i pa
imeli kompanijsti najrajši, ako bi
jim Človek zastonj garal Privoš¬
čijo nam itak nič, niti zraka ne po
jamah.

Torej 'Slovenci in Hrvati, volih
ci in nevolilei, stopite na plan in
pokažite z neumorno agitacijo in
polnoštevilno udeležbo pri volit¬
vah dne 15. septembra t. L, da se
ne daste pod peto kapitalistom,
ampak da ste zvesti na strani
Gleasona in Brince-ta.

Pozdrav vsem zavednim Sloven¬
cem širom Amerike.

Zaveden Slovenec.

Ghisholm, Minn.

Cenjeno uredništvo N. V.: —
Prosim, priobčite te vrstice, ki so
namenjene v prvi vrsti onim, ki
mislijo, da bi mtoral N. V. zanje
ekstra pisati in naznanjati javno¬
sti avstrijske zmage, katerih ni.

Čudno se mi vidi od nekaterih
rojakov, da morejo biti tako trče¬
ni. Ali jih res ne bode nikdar sre¬
čala pamet. Zaganjajo se celo v
uredništvo Narodnega Vestnika,
ker piše o srbskih zmagah. Uso-
jam si vprašati vse tiste, ki se ta¬
ko potegujejo za Avstrijo, kakšen
dobiček pričakujejo od tega, ako
bi Avstrija natolkla Srbe in Ruse?
In tudi, če bi končno Avstrija
zmagala, mi Slovenci v Ameriki
ne moremo pričakovati prav nič.
Le dobro si zapomnite rojaki, da
bo'do imeli od te vojske profit sa¬
mo kronani lenuhi, takozvani kra¬
lji in cesarji, za katere se sedaj
mora klati in moriti ubogo ljud¬
stvo.

Neumno se mi vidi, da se neka¬
teri tako poganjajo za takozvano
svojo “domovino” Avstrijo. Za
nas Slovence takšna domovina ni¬
ma prav nobenega pomena, ker ne
moremo niti živeti v njej. To go¬
vorim iz lastne izkušnje, ker sem
bil tam do 24. leta. Delal sem kot
črna živina, pa si nisem mogel
prihraniti toliko, da bi imel vožnji
listek v Ameriko. Delal sem za
prazen nič, hrano pa sem imel ta¬
ko, da bi je niti psu ne privoščil.
Seveda, takrat še nisem vedel, za¬
kaj je vse to, danes sem pa neko¬
liko boljše poučen. Takrat nas je
bilo na tisoče in tisoče takih siro¬
makov, katere je tlačil avstrijski
kapitalizem, mučiti smo se morali
za smodnik, puške, meče, bojne
ladje itd. To motilno orožje pa sta¬
ne na milijone in milijone denarja,
katerega se stisne iz ljudstva.
Ljudstvo mora stradati, končno
pa še dati svoje življenje v boju
proti bratom delavcem drugih na¬
rodnosti, od katerih najbrže prej
nikogar še videl ni.

“Krščanska” Avstrija je zane¬
tila sedanji velikanski požar v
Evropi. “Ne ubijaj”! se glasi bo¬
žja zapoved, ali zanjo se sedanje
čase nikdo več ne zmeni. Kdo se
bode tedaj še potegovat za to me¬
sarsko in krvoločno Avstrijo?

Tistim, ki ste tako vneti za Av¬
strijo, svetujem, da Mete tja. 'Pri¬
liko imate, hajdite se klat in mo¬
rit, da bode megel N. V. pisati o
avstrijskih zmagah. Ali pa ni do¬
volj korajže?

Doli z. militarizmom, idoli s kle¬
rikalizmom, in doli s kapitaliz¬
mom ! Kadar tega več ne bode, bo¬
de zavladal mir med človeštvom
in občno 'blagostanje.

Matt Rihter.

Mullan, Idaho.

Spoštovano uredništvo: — Pred
nekaj dnevi sem poročal o razme¬
rah v Idaho, ki so bile že takrat
b ?V 5 labe ’ d an( ?s pa moram nazna.
niti še slabše novice. Dne 2. sept.
smo izvedeli grede z dela domov,
da bodo rudnik zaprli. Tega nismo
hoteli' verjeti, ali drugi dan smo

se morali prepričati, da je ta vest
resnična. Tako nas je sedaj okoli
200 delavcev na cesti. Zakaj so ta¬
ko naglo zaprli ta bogati rudnik,
mi ni znano. Omeniti moram, da
je ta kompanija trgovala z vsem.
Imela je svojo prodajalno in velik
Boarding House, tako, da je naj¬
več denarja zopet prišlo nazaj v
njeno blagajno. Kljub temu pa nas
je sedaj družba vrgla na cesto.
Večina je mnenja, da je tudi tega
vzrok evropska vojska.

Pozdrav zavednim rojakom ši¬
rom Amerike.

Geo Gornik.

Sijejo slična pisma, ako so jih pre¬
jeli. Pisma na zahtevo vrnemo, in
kar je druge privatne vsebine se¬
veda ne objavimo. Dosedaj smo
i dobili na razpolago sledeča pisma:

Des Moines, Iowa.

Luče, Sav. dolina, 'Spodnje
Štajersko, 28. julija 1014.

Predragi brat: — Najprej Te
prav prisrčno pozdravim in r ii na
znanim, da je Lojz dobil Tvoje pi¬
smo, vendar ni mogel odgovoriti,
ker je nenadoma prišlo povelje,
da mora odriniti k vojakom.

Ne moram Ti popisati, kakšna
žalost je tukaj, keP do 42. leta so
morali oditi k vojakom vsi možje,
med njimi tudi moj mož. Sedaj

Uredništvo Narodni Vestnik: —
V štev. 70 Narodnega Vestnika
sem čital, da se tuintam dobodo
Slovenci, katerim se poročila v N.
V. glede evropske vojne ne dopa-
dejo. Pojasnilo od urednika, da
on piše le to, kar pišejo tudi 'dru¬
gi listi, je sicer resnično, samo jaz
nisem čital v nobenem drugem li¬
stu od veličastne 'zmage Srbov nad
avstrijskimi četami. (Takšna po¬
ročila pošilja vsak dan listom Ass.
Press. Op. urednika).

V angleških in nemških listih

sem sicer čital poraz Avstrijcev
(!), toda besede “veličastno” ni¬
sem videl v nobenem. (Ako poro¬
čajo listi, da so Avstrijci ponekodi
izgubili cele polke, je vendar to
veličastna zmaga nasprotnika, ali
ne? Op. uredil.) Ja'z ne simpatizu-
jem z Avstrijo, ker sem prepričan,
da ne bo ne delavec ne vojak imel
drugega, nego sužnjost, pa bodisi
da Avstrija zmaga ali propade.
Vendar sem pa prepričan tudi, da
Srbi in Rusi nimajo nič druzega
pričakovati, manj pa še Avstrijci
od srbske ali ruske vlade. To se¬
veda, ako le-ti zmagajo. Omeniti
pa moram, da bolj divjega (?)
naroda ne po-znam, kakor so naro¬
di na Balkanu in v Rusiji. V no¬
beni drugi evropski deželi niso
ljudje bolj zatirani, kakor ravno
na Balkanu in v Rusiji.

Tamošnje razmere so meni pre¬
cej dobro znane. Na Pruskem je
razmeroma za delavca še najbolje.
Toda drugim narodom ne maram
ničesar očitati, tega ne, ker vem,
da niso sami krivi, da niso izobra¬
ženi, ampak kriva je vlada, ki dr¬
ži ljudstvo v temi in mu ne dovoli,
da bi se izobrazil.

V Evropi je pa ni vlade, kjer bi
se postopalo z narodom tako kri¬
vično, kakor ravno v Rusiji. Zato¬
rej ne morem uvideti, zakaj bi ko¬
likor toliko podpirali pobijanje si¬
romašnega naroda v prid kapitala
in aristokracije. Samo ti bodo ime¬
li korist, pa naj zmaga ta ali oni.

Mnogo je naročnikov N. V., ki
imajo svojce v vojski, ki morajo
prelivati kri po nedolžnem. Med
temi je tudi moj lastni brat. Pre¬
pričan sem nadalje, da v Avstriji
niso same babe, ampak da je med
raznimi narodi mnogo junakov
(priznavamo, posebno slovenskih.
Op. uredn.) Čudno se mi tedaj vi¬
di, da bi Avstrijci bili vedno po¬
raženi.-Popolnoma se pa strinjam
s predsednikom Združenih držav
Wilsonom, ki zahteva, da poroča¬
jo listi nepristransko. Zavedni
Slovenec in delavec naj simpatizi¬
ra z ubogim narodom, ki zastonj
preliva kri, pa naj bode te ali one
narodnosti.

Pozdrav vsem zavednim Sloven¬
cem širom Amerike.

Mike Krantz.

(Dopis smo priobčili, ker je
stvaren in uljudno pisan. Stvarne
kritike se ne bojimo, toda pri naj¬
boljši volji ne moremo ugoditi že¬
ljam vseh. Kot vestni kronisti mo¬
ramo zabelježevati vesti, kakršne
pač imamo. Dopisnik priznava
sam, da je čital v angleških in
nemških listih vesti o porazih Av¬
strije. Ti porazi so potem pač
zmage nasprotnikov. Umevno je
tudi samoposebi, da bodemo av¬
strijske zmage prinesli tako, kakor
dobimo poročila. Narodni Vestnik
je popolnoma 1  nepristranski, in ob¬
soja kot delavski list sedanjo voj¬
no, toda kot časnik prinaša poro¬
čila z bojišč pač tako, kakor jih
dobi. To pojasnilo bode menda
dovoljilo. Uredništvo).

sem ostala na tem velikem pose¬
stvu sama z družbic in majhnimi
otroci. A zaupam na tistega, ka¬
teri je vodja čez vse vojske, na
Vsegamogočnega nad nami, da ras
tisti ne bode zapustit, in če je nje¬
gova sv. volja, nam še ohrani na¬
šega prehramitelja. Sam Bog naj
čuva nad njim in njegov angelj
naj ga spremlja.

‘Prosim Te, ipiši mi kaj, ker ne
morem Ti popisati, kako je meni
dolgčas, saj kaj takšnega me še
ni zadelo. — Drugih novic ni, vse
je po stari navadi, vreme je slabo,
vedno dežuje in ni nam pričako¬
vati kaj dobrega.

Mlada Jurčkova je tudi umrla,
in Albin je prevzel gospodarstvo
čez, a je sedaj tudi poklican k
vojakom. Toraj dragi brat, spom¬
ni se nas, ter sam Bog daj, da bi
bil Ti bolj vesel, kakor sem jaz.

Sprejmi tisočere pozdrave od
vseh nas, posebno pa od Tvoje
sestre

Marije....

Pripis: Če dobiš kakšen poklic,
Te lepo prosim, ne obotavljaj se
in 'takoj pridi, drugače potem ne
smeš več semkaj.

Nadlesk pri Ložu, 9. avg. 1914.

Dragi sin: — Sem sprejela Tvo¬
je pismo, kakor tudi brata. Naj¬
prej Te srčno pozdravljamo vsi
trije, ter se Ti zahvaljujemo za pi¬
smo. Sem počakala dva dni z od¬
govorom, da Ti morem bolj na¬
tanko popisati, kako strašno hudo
nam je bilo, ko smo izvedeli novico
o umoru našega prestolonasledni¬
ka in njegove soproge. Res, vsa¬
kega mora pretresti strah vspričo
take smrti. 'Na vojsko so šli: Shr
čev Jakob, Urhov Janez, Bločenov
Matevž in Pavlič Lojze. Kar se ti¬
če mož rezervistov so šli: Senpan
-Janez. Šuštarjev Janez in Kozlov
France. Vsa vas je bila skupaj,
ko so sedli v voz na Mekušovem
gorišču. Vsi smo jokali, ko so nam
klicali: 'Zbogom, zbogom, ter nam
priporočali, naj molimo zanje.
One so tudi vpoklicali, ki so pri
letošnjem naboru ostali. Tudi
Tvoj brat France pojde, ako bode
sila in vsi taki iz .naše vasi. Bog
jim pomagaj, da bi zmagali sov¬
ražnika. Ogleduhov se klati vse
polno povsod. V Trstu so prijeli
tri iSrbe, ki so biili v žensko obleko
preoblečeni, ter so imeli bombe pri
sebi. Na Rakeku so tuldi dva v žen¬
ski obleki prijeli. Imela sta koša¬
rice pri sebi. ter sta prodajala je¬
dila. V teh sta imela skrite, bom¬
be. Nadalje so vjeli enega v mni-
ha preoblečenega, drugega pa v
duhovniško obleko. Lahko se reče,
da Bog pomaga pri zasledovanju
vohunov. Stiska je sedaj huda;
kar so imeli prodajalci zaloge, so
ljudje, ki imajo denar, vse poku¬
pili. Brez denarja se ne dobi v
trgovinah na upanje niti za eno
krono. Bela moka je 30 krajcar¬
jev kila, ajdova 28 kr. in koruzna
14 kr. Bele moke ne dajo nobene¬
mu več kot dve kili. Zdaj so na¬
pravili 'šraiigo ter zaprli cesto pred
Pavličkovo hišo. Orožniški straž-
mojister je odredil, da naj se po¬
stavijo šrange po vsej fari. Poleg
vsake šrange je postavil šest mož
straže, ki je oborožena s puškami
in sekirami. Dva ogleduška 1  avto¬
mobila so že zajeli, enega pa še ne.
Dobili smo brzojav, da so ga sle¬
dili do kočevskega mesta, kjer jim
je izginil v gozdu. Sedaj prežijo
na njega povsod.

Te še enkrat pozdravljamo vsi
trije

Mati in brata.

PISMA IZ STARE DOMOVINE.

Podmelec, Goriško.

Nekateri naši somišljeniki so
u.im poslali pisma od svojcev v
stari domovini, v kavi.rib poročajo
4 n o sedanjih žalna;lih tamošnjih
razmerah. Ker ta pisma naše ro¬
jake gotovo zanimajo, jih priobči¬
mo v naslednjem, ter se priporo¬
čamo drugim ro jakom, da nam po-

Dragi moj sin: -- Kar trese se
im reka od žal osli, ko Ti pišem
te vrstice. Nikdar nisem mislila,
da bodem na stara leta dočakala
grozovitosti. Pomisli, dragi sin: —
Filip je šel prvi v ogenj, za ostala
dva, Deziderij in Josip, pa še sama
ne vem, kam so ju poslali. Vsi

trije služijo pri tržaškemu 97. pob
ku. Moj brat, podžupan Murovec
mi je naznanil, da Ti moram takoj
brzojaviti, da prideš tudi Ti. Orož¬
niški načelnik mi je pa povedal,
da 'bo vseeno dobro, če ti pišemo.
Stori kakor veš in znaš, samo pro¬
sim toliko glej, da bodeš smel še
nazaj v stari kraj. Pravijo, da 'bo
vsak ustreljen, kdor se ne javi.
Rada bi Te še enkrat videla in naj¬
rajši bi videla, da 1  bi živel v bližini
mene, zatorej prosim glej, da se
to ne onemogoči. Mihaeli, Tvoji
ljubljeni sestri so tudi vpoklicali
soproga v vojsko. Neki ženski je
tukaj od žalosti počilo srce, ko so
ji odvedli moža na vojsko. Sploh
vladajo tukaj sedaj tako žalostne
razmere, da Ti ne morem vsega
popisati. O bratih ne vem še ni¬
česar.

Te pozdravlja Tvoja

Mati.

To pismo je bilo oddano na po¬
što v starem kraju dne 28. julija,
dospelo je sem pa še le dne 6.
septembra. Take žalostne razmere
so bile že tedaj, kaj šele more biti
danes.

95 AKROV NAJBOLJŠE
ZEMLJE

je naprodaj v slovenski naselbini
na Greaney, Minn. Zemlja je bli¬
zu šole in cerkve. Za podrobnosti
se obrnite v slovenskem jeziku na

(9—17 z)

PAT GRE ANE V,

GREANEY, MINN.

Velika razprodajaig)

Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING S m|1J|

CIIINE ima iako mil, čist in elasen ol«

MACIIINE ima jako mil, čist in glasen glas
Omarica je velika in krasna, ter je izdelana
iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7
palcev visoka. Rog je črno emajliran, okin-
čan z rožami, zlato obrobljen in jamčen za
15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬
like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 nai-
boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬
rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo

$ 17.50

na lahka odplačila po $1.00 na mesec.

Mi tudi prodajamo znane VICTOR TALKING

LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila Piti*- t
Poslali ga bomo ZASTONJ. ‘ Slte  Po naš

SAUL BIRNS, 117 Second Ave,

Naročajte se na največji slov. polutednik “N

E L C O TH

A U R O R A,

, ve» dar

je te 1
'»“"(hien'”

■:^° r u e

11 l k  0Og

J  arski re

I- ,!ell '_„ iC roČe

M

i  E ATju

1  N N E S 0 T j ^

tapeto r*
• •ji itf r  ,a


Vam. vedno nudi naj boljše premikajoče slik«

matične predstave.. — Naše Predstave snafi  Bet i« in a
mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c h?i n i2br ‘“' r
tek vsak večer ob pol osmi uri. Za nedelie - 2- t
nrnpramp NE ZAMUDITE JIH 4 ® 0  k V.

programe.

Mi imamo najboljše^ automobile za prevaža'
Range. Kadar se hočete peljati, vpraša it« Po

-,r-  .vratH®' „

V*" 0

'ti**??*

»»P

, so

katere so najnižje. NAŠA’POSEBNOST e Tn r ^l as  ta »5?
TOMOBIL za poroke, krste in pogrebUoimo A n P * Tl AT

TELEON 64 . C m

-aših JistJl 1 '

' v  I ko d» ka ”
P"®"*

SANDBERG (SM0LEY) BRATJE,

lastil

Pt >ksi J e

za

klical ti


tniko® J e

pristop

Mestna hranilnica Ijubilansk

a


V LJUBLJANI, PRESIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO

NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA.

Prometa koncem leta 1912 700.5  milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5  milijonov

zervni zaklad hranilnice

. 330.000  kron -

obrestuje po brez odbitka.

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna oeina ljubljanska

z vsem svojim pre:uoitn

vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr deželna vlada

Denar posojajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vem k
le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno "šparkaso
takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno m natančno.

Izključena je vsaka špekulacijain izguba vloženega denarja.

" n«!” je kri ,ki:

£ Ldnokrvn 08 ^

smejal

ik se je za» n
rvi je planil'P«

srda, m F


fr

r .. sirovimi neprijatel
božjo voljo, ne!’
lE -* prenaglite . • •
\v.i se je obrnil k na
Popravljeni smo! .
Odvedli so jih po urn
Is biti izmed boljših
jim je padal pra
Croponi: bila je tako
s zaprta z močnim ko
»ika vrata so se zapi
it samota zaporov, v ka
i*aa hodniku in gluhi
Ejenju debelih zidov .
"Bratci”, je menil K
thjao svoje misli, da

V prejšnjih letih.

TRINER'5

•ra*

BITTER-W1NE

^tfunerovo

Horke vino

b/ JOSEPH TR1NER
616-622 S.Ashland Ave
CHir A r  A Ml

Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in bi
so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez'«
ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljudi-*•
žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. “
navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka in u
čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da Ti ¬
ramo iskati zdravila; katera pomagajo vzdržati naše pr*
ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobr-
poznano

Pr

Povest. -

Trlnerjevo zdravilno
grenko vino.

P ^'4

ne

Prvi učinek tega zdravila je, da očish vse zaostale h

1,1  VAVillV^ i V L V Cl V llCi J tj LIU *

, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavne

ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastiup. 1 -

' ^ #  '      ~ *- *  - |}}$

ceh život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe "

preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nac
rabo tega zdravila

V BOLEZNI ŽELODCA

V BOLEZNI JETER

V BOLEZNI ČREVESJA

* 3^ j

To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker
moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznos u
bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi mo s i, lenem z 1 ' 0
apetita in izgubi spanca.

DOBI SE V LEKARNAH.

JOS. TRINER,

IZDELOVALEC

1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.

chicag°

m

TRINERJEV LINIMENT je precej ^očno zdravilo, lahko se k '

__ ^ .. _ : _j.  i i v ..n u -l ,'n mišicam. .;

mm oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in v ;; •

- - - ta* i


že pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je
ako je treba.

l0 s epteim)bra 1£)14.

NARODNI VESTNIK

ZA SVOBODO IN LJUBEZEN

ROMAN Z BALKANA.
Spisal Marko Stojan.

(Dalje.)

Stotnik se je razgovarjal poluglasno z ostalimi oficirji, in Dušan,

■ v razumel nekoliko turško, je posnel vsebino razgovora po ujetih
ti J e

višji ukaz iz Stambula

Nevarni bolgarski revolucio-

tiar ' 1 !.Torej je 'bil vendar Halil bej!” je vzkliknil -zamolklo in hitel

-'t tovarišem te besede.

je zagodrnjal Esteouraelle. “Bolgarski revo
tristo vragov! 'Prav rad bi bil bolgarski revolucionar,

»«ztol® ae  , • ,

“Nom d’ un clnen!

lucionar.) ^ ^ v  . r0 .]ji j n  p ar  teh simpatičnih ljudi pred seboj —

7( j a ^ k o sam ne maram . . . samo da se vgo-di volja Halila
a  nal^e ' ^ '£,i eu  t g u jte, gospod kapetan!” je viknil stotniku po fran
' >eia ’ I1 ‘ Vli se je mogoče razgovarjati tukaj v kulturnem jeziku? Mi

nismo

nikaki bolgarski revolucionarji, marveč državljani tujih velesil,

in ®

ahtevamo, da se to re-špektira! Naše potne listine so v redu, ki bi

[v 0 ščil turiškim financam iu turški justici!

^Aled tem 'kratkim, a jedrnatim nagovorom so se oficirji ozrli in
icrili jetnike začudeno in prežimo. Stotnik pa je stopil bliže, na


J to



pomenu j^ ^ ^ .

smehnil se hladno kakor človek, zavedajoč se svoje oblasti in odgo¬
vornosti, ter odgovoril v najčistejši francoščini:

“Prav žal mi je, gospoda! Nam je rečeno, da ste bolgarski anar¬
histi, torej ste in ostanete, dokler ne dobimo drugačnega navodila.
Kar se tiče vaših listin, so lahko ponarejene. Svojo nedolžnost pa boste
imeli itak priliko dokazati pred vojnim sodiščem — kakor vsa punter-
ska sodrga, ki je padla te dni v roke pravice. Sodišču se zagovarjajte,
B e meni! ...”

To rekši je zaklical turško povelje in se obrnil v stran.

K jetnikom je pristopil oduren narednik in šest mož z nasajenimi
bajoneti.

“Gospodje!” je kriknil W’heeler, ki ga je bila zapustila njegova
angleška hladnokrvnost, pomnite, da zlostavljate angleškega držav-

hana!

I.

Stotnik se je zasmejal rezko in prežimo ter skomizgnil z rameni.
Val krvi je planil poročniku v lice; v očeh mu je zažarela iskra
blaznega srda, in Dušan je videl, da je pripravljen planiti v brezupno
borbo s sirovimi neprijatelji.

“Za božjo voljo, ne!” mu je kriknil zamolklo. “Vse je izgublje¬
no, ako se prenaglite . . . Rotim vas, ostanite mirni! ’ ’

Nato se je obrnil k naredniku in mu vedel po turško:

“Pripravljeni smo! ...”

Odvedli so jih po umazanih hodnikih in jih zaprli v ječo, ki je
morala biti izmed boljših v tej -zgradbi solz in vzdihovanja: v temo
"•>‘:noženjffliiJ jetništva jim je padal pramen blede mesečine skozi lino visoko tam
!na vlada kmja| pod stropom; bila je tako ozka, da nihče ne bi bil spravil glave skozi
njo, in zaprta z močnim kovanim križem.

Težka vrata so se zaprla z zamolklim treskom: obdala jih je zlo -
Tršoa samota zaporov, v kateri spremljajo leni tek minut samo koraki
aže na hodniku in gluhi odmevi kletev in ječanja, dušeči se ob ne-
nsmiljenjn debelih zidov ...

i “Bratci”, je menil Kozakov polglasno, “ostanimo zdaj tihi in
poslušajmo svoje misli, da ne zmotimo drug drugega.”

i \ i!iu po<i]Ci!?a|

’ 1  šnarkaso’ Sni

natančno.

Kako!” je vzkliknil Estournelle. “Tebi se -zdi kraj menda pri¬
praven, da zasnuješ v njem globoko filozofijo človekoljubja?”

“To ne,” je odgovoril Rus z veliko resnostjo. “A naši revoluciona¬
rji so mi pravili vedno, da se porodi človeku v tistem trenotku, ko se
zapro za njim vrata ječe, prvi načrt za beg . .

Te besede so zvenele -čudno ironično spričo -dejstva, da jih je ob¬
dajalo mfet^r delbel« nera-zrušno zidovje, okrog katerega so korakale
goste straže z nasajenimi bajoneti in napetimi petelini. Kako predolb-
sti ta kamen, kako niti paznosti krvolokov? Jankovič in Francoz sta
se nehote zasmejala ; Dušan pa je menil:

“Naš brat ima prav; zaupanje v lastno bistroumnost je naša edi¬
na rešitev. Ne dajmo se potreti osuplosti in brezupju; bodimo močni
v svoji -volji, pa nam niti zidovje Beas-kule ne bo predebelo, da naj¬
demo pot v svobodo.”

“Mislite?” je dejal Wlieeler, ki se je bil pač najbolj pomiril.
“Eh, kako malo bi potrebovali moči in volje, ako bi mogli sporočiti
Mr. Broivnu, da naj navrta stene naše ječe z rumenim zlatom. Koliko
pa imamo pri sebi, gospodje?”

Izkazalo se je, da ibi zbrala vsa petoriea kvečjemu tristo frankov:
tako ceno je bilo škoda misliti na prostost. Vrhu tega je pripomnil
Dušan čisto pravilno:

“Nemogoče je. Za denar, ki ga imamo pri sebi, nas ne izpuste:
lahko nam ga vzamejo tako, saj nas imajo vsvoji oblasti. Denar za
podkupljenje bi moral priti od zunaj. Mnogo bo že, ako se nam posreči
pridobiti kakega vojaka, da gre in obvesti Browna, Ivana, Marka
in mojega brata, ki so osta-li — Bog bodi zahvaljen! — na ladji ...”

“Samo da nas ne bi šli iskat, ko se ne vrnemo ob času,” je menil
Milpijlo Ja-pkovič. ‘‘Potem jih čaka ista usoda. Zdaj je jasno, da
preže na 1 adijo, pripravljeni, prijeti vsakogar, kdor stopi na suho.”

“Zanje se ne bojim,” je ugovarjal Dušan. “Ivan in Miloš sta
obljubila, da ne zalpustita ladije, dokler se mi ne vrnemo; zavedati
se morata tudi, da nam ne moreta pomagati v neznanem mestu. In to,
da nas ni nazaj, jima bo v svarilo in opozorilo . . . Počakala bosta, da
se vrne Marko, ki je šel iskat tovarišev; in da Marka ne ujame nihče,
stavim -glavo!”

“Bila je tudi pretežka izguba,” je menil Jankovič. “V Carigradu
je poginil Jovo, tu -nami zmanjka Marka — polovico upanja bi morali
pokopati.”

“Ni se bati, ni se bati! Marko ve, koliko previdnosti je treba na
sovražnih tleh; in to, da sedimo tu, je le kazen, da se nismo zaupali
njegovemu vodstvu ...”

-S topo bolečine v dušah so sedeli na lesenem odru, ki je služil
bednim jetnikom v ležišče.

Zdajci pa je dvignil Mihajlo glavo in potegnil zrak skozi nozdrvi.

“‘Gospodje . . . ali se vam ne zdi čuden ta zrak?”

“Zatohlo je,” se je oglasil poročnik Wheeler.

“Zatohlo!” Tudi Dušan je z-asopel; toda vsi so slišali, kako je
nekaj mahoma odsekalo njegov glasni dih. “Gospodje . . . to je nekaj
drugega ...”

In že je vzkliknil z zamolklo grozo:

“Po krvi -diši! . . .”

“Ali je mogoče?” Tovariši so osupnili. “Kako veste to?”

“Poznam ta duh ... ta sladkobni, mastni vonj po krvi. Bil sem
parkrat v Makedoniji na četovanju; ako ležiš in streljaš in se razteka
poleg tebe kri ubitega tovariša . . . potem ne pozabiš nikoli več, kak¬
šen je duh krvi.”

Premolknil je, kakor da opazuje z napetostjo vseh svojih živcev.
Nato je ponovil trdovratno:

“Po krvi diši . . . Niti pol dneva ni preteklo, odkar so zaklali
v tej ječi -človeka.”

Vsi so čutili zdaj v nosnicah grozotno izparino rdeče vlage; dvi¬
gala se je od blizu — človek bi rekel, tik izpred njih.

(Dalje prihodnjič.)

Prlhajač.

Inn®
brez« 1 ;

Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela.

(Dalje.)

‘Kako si shujšala!” je dejal Tine in jo objel. “Ali -si bila bolna ?

Bolna ne,” je odgovorila ona, “ampak hudo se nam je godilo
• • t  - i -j--  ~~ « TTonU 'i7o?nili iin nevažnih

> preb 1

“Bolna ne,” je odgovorila ona, “ampak hudo se -nam je guunu
l^m skupaj doma.” In pogovarjala sta se o vseh važnih in nevažnih
držala se za roke in se veselila drug drugega. Po dvorišču pa

• — -> * - —I ~ lrnu Aa  7! aispliw.il. ItP.T 16

. . —^ roKe m se vesema urug ^ ~

1*razgrajal Janez in vpil, da naj se mu plača, kar je zaslužil, ker je
■te tlake.

Tega lopova,” je dejal Tine ves -bled od jeze,
^Pretepel kakor ajdovico, če ne bode molčal.’

Al rr.. ’ ~ „ 1

‘bom jaz še da-

jur ajuuviou, ce uc -* , v  . _ J rT ,Srno!

| Oh, Tine,” je tožila sestra, “G ne veš, kak kriz unai
pGaj hočemo ? Trpeti moramo! ’ ’

WL  Ut r  .. . —

v —vvxi»u ; x j.  mui mjxiv •

‘ Ka i! To trpeti? Strela božja !” se je jezil brat. “Prodajmo rajši
"letijo ali pa dajmo v najem.” Janez je obmolknil, ko je jorisei
® a  dvorišče, a hodil je sem-tertja kakor osa in se pridušal na

miren na videz, “spravi skupaj vse

Bant!” mu je dejal Tine,

"1' reči in poberi se od -hiše.” , ., . _ e  p, 0  treba dva-

Bojdem,” je odgovoril oni trmast, ^ o poj
Geči. A plačati me je treba poprej

A  Pečati me je treba poprej :

KoS? doboš vse,” je dejal Tine in hitel k materi in

r 2a ia.i o 3  ’ more imeti pri hiši takega človeka; kar plača naj

ie nrebledela in šla po denar

aj on -

■’ ‘ker

^ ai ’ Ka ko more imeti pri m-si tamega _, .

ga  J e  zapodil od hiše. Mati je prebledela in šla po denar

atrse ut f a n * bilo zadosti, v gornjo sobo, kjer je -bila že toliko-
1  ‘Tin e  e ^ a l a ’ ni našla in poklicala je sina.

!  hiši ’ mu  *t e  dejala v neizrečeni zadregi, “denarja ni zadosti

r Tako p j • , ,

k °dvo'  i Je  ,- s i n ,  neprijetno iznenaden. “Jaz sem nekaj pri¬
dajo eL° V \ Daložil  J e ves sv °j imetek, in ko

7,1,! TT/i r»fl. -jp

U Q VoiaTr J ' • V  -- _

Go ol 0V '. .Položil je ves svoj imetek, in komaj je zadostovalo,
pi, j e 2  P ravili , in odleglo je Tinetu. Ko pa je sedela družina pri
" — Ce  Tatija modrovati. “Veste kaj, mati?” je -dejal počasi.

^p ojdem ‘ modrovati. " vesre Aaj, ...- je -dejal počasi.

■ tu 'di proč. Nič prav se mi ne -dopade več pri vaši hiši.

' Mati je ugovarjala, -da naj ostane še do
.. j. Uonnr- a  Mati-

^a, , 01e >  Pa bode.” Mati je ugovarjale, -- „  ...

Dni da i G 1  Branil Tine, ki je vedel, (kako 'trdo je za -denar; a Mati-
.— ■ v  - ru-.v, Tanpza!” ie sronil venomer.

JI  h branil Tine, ki ‘ie vedel, Kanu j- ---

Pregovoriti. “Kaj počnem brez Janeza ! je gon venomer.
0ste  drugega, ki bo nemara še pridnejši od mene: kar dajte
itij„ se «i zaslužil!” Tine je šepnil-materi nekaj na uho m dejai

■.f®  dobo’de tudi on plačilo takoj. . . •

Ci 2 f " 10Ška  beseda” je menil Matija in zajemal mirno«*e
*‘G). Tin*-. _• . ., , o kako so se ga razveselili!

beseda ,, , je menil Malija m -

j'n ,„ a  3 . Pa  je stopil k Čedinov-im. O kako sp se ga razveselili!

Je objel -kakor svojega sina; mati ga je prijela za eno
. - — mizo in zastavili mu pot, češ,

za J 6  'k^kor svojega sina; mau
?  n e  j Z[|  rilg0  in potisnili so ga za mizo in -zastavili mu pot, češ,

[^el tako US ^ prec ^ večerom. Tinetu pa je bilo težko pri srcu,

le Besed 1Sk . reno  ljubezen in mislil, s kako sitno prošnjo je pri-
j m °.' ni m °gel na dan; a treba je bilo govoriti. Pravil je,
in da je zapodil oba hlapca, a da

HiU ■ ima nr-i >aUo-n v^ P lo se mu je na zardelem licu

~ T>

s posili, in da je -

t d  j 188,  rokah. Videlo se mu je na zardelem licu, kako

ir, k 0  • P° v ed, in Čedin ni pustil, da bi 'bil izgovoril. Ponudil
'ega. J  Potreboval Tine, jn le veselil se, da mu more storiti

“To je prav”, je dejal, “da si pognal ta dva lenuha. To sta bila
toča za Vaše polje!”

“A sedaj nimate nikogar,” je pristavil Peter. “Kaj ne, da ne?
Veš kaj ! Jaz grem s Teboj. Trden res še nisem tako, kakor sem bil
iprej. pomagal pa že bom, in doma me ni treba. V nedeljo po.jdeva
pa dru-gih iskat.”

“Tako je prav, Peter,” je dejal oče Če-din in spremljal fanta ves
srečen. “Ali to-le kaj poznaš?” je vprašal Tineta simeje se in kazal
na Franco, ki -se je sukala po dvorišču in se obračala proč. Tine ji je
podal roko in vprašal, če se ga še spominja

“Kaj pa da!” je dejala ona. “Pozabil si le ti name.”

“Jaz?” se je čudil Tine.

“Ti, ti!” je odvrnila ona brzo, in napela so se ji usta na jezo.

V veži sem stala prej, in vse si videl, samo mene ne.”

Razžaljena se je obrnila ^tran; zakaj še smejal se je Tine.

HRVATSKO.

Krvave demonstracije v Brodu
na Savi. Iz -Broda na -Savi brzojav-
liajo: Tukaj so velike protisrbske
demonstracije. Med Hrvati vlada
nepopisno navdušenje. Nekoliko
Srbov, med njimi glasovi-ti Petro-
vački, so ustreljeni od orožnikov
zaradi klicev: “Živio kralj Peter”
in zaradi protiav-st-rijskih demon¬
stracij.

Senzacionelne aretacije v Koto-

ru. Zaprta sta v Kotoru akademik
Vladimir ČCupovič, pri katerem je
bila nepričakovana hišna preiska¬
va, in državni po-sl-anec dr. Božidar
Vu-kotie. Ta aretacija državnega
poslanca je vzbudila v mestu silno
senzacijo, ker ni bil poslan v kri¬
minalni zapor, ampak je bil v
spremstvu orožnikov poslan v trd¬
njavo sv. Ivana iin tamkaj zaprt.

Srbski špijoni preoblečeni v žen¬
ske. Iz Makarske v Dalmaciji po¬
ročajo z dne 27. julija: Zaradi voj¬
nega stanja prepozno došla brzo¬
javka. Tukaj so danes zjutraj in
sinoči aretirali štiri srbske špijo-
ne. Bile so ženske. Ko so jih pri¬
peljali na -policijo in preiskali, se
je dokazalo, da so to srbski čast¬
niki preoblečeni v žensko obleko.
Pri njih so našli orožje in nekaj
boinh. P-ri preiskavi so izjavili, da
so prišli v Avstrijo z na-menom, da
uničijo čim več ljudi, ki niso Srbi.
Pripoveduje se, da -se v okolici na¬
haja še več takih špij-onov. Ravno
ta dan je- bil aretiran mlad fant,
ki je zapleten v sarajevsko zaroto.

Srbske predrznosti. Iz Zagreba
poročajo: Pri Zagrebu je neka

srbska žena hotela razstreliti želez¬
niški most. Ko s-o jo prijeli, je re¬
kla, da je še več bomb v trgovini
Petra Nikoliča in Nikola -Čuka. 0-
vadba glede Nikoliča ni imela
podlage, pa-č pa so v tirgo-vini Niko
la Čuka v Zagrebu našli 6 bomb
v masti. Hrvatje so na to demoli-
rali srbske trgovine v Zagrebu, po
sebno -ono Nikola Čuka. Tudi opra¬
vo v hiši predsednika hrvaškega
sabora Srba Medakoviča so deino-
liralli. Nato je bil proglašen preki
sod. V Sarajevu so nekateri Srbi
zopet izzivali, nakar so Hrvatje in
-Mohamedanci zopet napadli hote-l
Evropa. V Karlovcu je neki srb¬
ski profesor iz eBlgrada poizkušal
atentat na most. Napadalca so are¬
tirali.

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček-$1,550.000.

V lo banko vlaga država svofe
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

■J 5

]E

3E

3iQ

DE

5  i t iti kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec
pijač In te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go -

stilničar, kateri hoče napredovati, mora po
skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬
duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača
se za-more kupiti le pri A. Horwat-u, ki im -
portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec,
Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo
zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters.
Naročite si en zaboj te ali one pijače za
poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬
klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po
cenik.

U.

A. HORVVAT, 600 N. CHICAGO ST., J0UET, Ul.

DE

Ig!

DE

DE

J

'»* *r» V V

XVII.

Glej, zelen je z nova gaj,

Solnčno je nebo.

Zemlja cvete kot nekdaj,

Živo in lepo.

Zaupljivo in iskreno je pozdravil Peter mater Mejačev« in ome¬
nil, s kako žalostjo je zvedel smrt nje-govega moža. Priljudno mu
je odzdravila žena, a meglica stare mržnje je zastavljala še pot žarku
prave prijaznosti. Minica pa je stala za materjo in pogledovala Petra
vsa rdeča, in nemirno ji je bolelo -srce, dokler je ni mladenič prijel
za roko in jo veselo vprašal, če Iga hoče za hlapca. Pogledala je v zve¬
ste njegove oči in tako veselo vest brala iz njih, da ni mogla odgovoriti
ničesar o-d (burne radosti; stisnila mu je roko in mu šepetala pozdrav
in dobro srečo.

Fanta sta šla veselo na delo. Tine na polje in Peter opravljat živi¬
no. Ko je pa Minica prinesla Petru malice, jo je prijel za obe roke
in jo vprašal, koliko časa da se bosta še kujala.

“Ti si se prvi začel, Peter”, je dejala ona in uprla vanj oči

“Zato pa tudi prvi končam”! je on odvrnil in objel srečno dekli¬
co. Vzajemne sreče radostnih čuvstev ne bi si bila mogla dopovedati
z besedami; a zgovorno so pričale oči.

Proti večeru je prišel Tine domov, in ker se je bil njegov prihod
takoj raznesel po vasi, so se pripodili vsi postopači, ki so se držali prej
Stržena. S krik-om in vikom so pozdravljali Tineta, ki jim pa ni kazal
posebno prijaznega obraza. “Hoj, Tine!” je kričal njih glavar, “ko¬
liko nam boš plačal vina nocoj, da bomo pili na Tvoje zdravje?”

“Ne kaplje ne!” je odvrnil Tine.

“Ha, ha, ha!” se je zakrohotal celi zbor. “Tine, ti briješ norce.
Ali ne veš, da je človek norcev hitro sit, vina pa ne? Prinesi ga no!
Denarja res da nimamo, a žejni smo.”

Tine se ni dal omajati, in ko so spoznali fantje, da je vse bridka
resnica, so se jim pobesili nosovi, in -šli so. “Skisal se je,” to je bila
njih sodba, in pusto se jim je to zdelo.

Mjadi prijatelji pa so sedeli zopet skupaj, in zdajpazdaj je pri¬
sedla tudi Mejačka in poslušala prijateljske razgovore Ko se je po¬
slavljal Peter za eno noč, mu je stisnila Minica kitico rožmarina' v
roke. “To kitico,” je šepetala, “sem ti bila namenila, ko si odhajal
v vojake. Čakala sem te takrat in nisem te pričakala; a pričakala sem
te sedaj i-n kitica vsajena tudi.”

, (Dalje prihodnjič).

RAZNO.

Interesanten proces. Iz Londo¬
na poročajo: Lordska zbornica se
je te dni kot najvišje sodišče ba-
vila z ja-ko interesantnim sluča¬
jem. Neki rudar se je pred dvema
letoma ponesrečil pri nesreči v ru-
dokopn. Družba, pri kateri je bil
zaposlen, mu je skozi osemnajst
mesece-v izplačevala odškodnino,
pred pol leta pa je prenehala pla¬
čevati to odškodnino ter izjavila,
da je sedaj zopet zdrav in da mo¬
re zopet delati. Rudar pa je trdil,
da se je v teh osemnajstih mesecih,
ko je moral proti svoji volji poči¬
vati, tako zredil, da ne more več
opravljati svoje službe. “(Moja de¬
belost”, je rekel, “je neposredna
posledica nedelavnosti, ki je ni¬
sem sam želel. Zahvaliti se imam za
debeli trebuh, ki me ovira, da ne
morem iti na delo, zdravniku, ki
me je zdravil ter odredil, da mo¬
ram biti popolnoma miren. Trebuh
je torej posledica nezgode. Vsled
tega imam pravico, da se mi še
vnaprej plačuje odškodnina zara¬
di delanezmožnošti ...”  Prva in¬
stanca je zavrnila tožitelja, toda
vzklicno sodišče je ugodilo tožite-
lju ter obsodilo družbo, da mu mo¬
ra še vnaprej plačevati rento.
Slednjič se je lordska zbornica pe¬
čala s tem slučajem. Ta je razsodi¬
la, da debelost ni posledica nezgo¬
de, marveč naraven pojav. Rudar
do bo dobival več svoje rente, pač
pa so sodni stroški, ki jih bo mo¬
rala plačati družba, mnogo večji,
nego odškodnina, ki bi jo morala
družba skozi več let plačevati ? ,-
belemu rudarju.

V

J’4

V

i'4

v

j'4

5

S

FIRST NATIONAL BANK

Chisholm - - Minn.


V

V

Ife


2*

4

T

V

Kapital $25.000. Preostanek $29.318.
Osebna odgovornost $5,000.000.

v

S

$

f'4

V

f'4

W

f'4

V

Obrestuje denar po 3°

f'4

V

f'4

V

f'4

V

f'4

V

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

v

v

v

v

v

*

5»4

f'4

V

f'4

v

f'4

V

f'4

V

f'4

V

Pridite in se prepričajte!

z

v

f>4

V

s

v'4

»J

f'4

ZNAK DOBRE OBLEKE

Clolhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za vse enaka. — Obleka la
molke ln fante; najbolj!« blago
po primernih ln poltenih cenah.

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !

Prodajam

parobrodne in železniške listke

na vse kraje v staro domovino.

Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel

korporacije v

Gary in New Duluth, Minn.

PRODAJAM

farme in neobdelano zemljišče v Taylor County

Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00
naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požaru
in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬
ravnajo škodo v najkrajšem času.

Max Volčanšek

Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn.

(P? 31

IES ll

k 71

First National Bank

EVELETH, MINN.

Najstareiša narodna banka na Mesaba Range.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošil]amo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

Parobrodni listi za vse črte. m

Plačamo obresti po 3 od sto.

na
slo

8

ZAPISNIK

ZBOROVANJA PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA ZDRU¬
ŽITEV SLOVENSKIH NAPREDNIH IN SVOBODO¬
MISELNIH JEDNOT IN ZVEZ.

Dopoldanska seja dne 23. avgusta.

Navzoči so Zavrtnik, Hrast,
Konda, Sitter, Aleš in kakih 20
elanov prizadetih jednot in zvez.

Zapisnik zadnje seje se prečita
in sprejme začasno.

Konda vpraša, ali je mogoče,
da se dve organizaciji, ki ste in-
korporirani v eniinisti državi, la¬
hko združiti.

Sitter pojasnuje in čita iz za¬
konika ter prečita razsodbe višje¬
ga sodišča. Iz njegovih izvajanj

sledi, da se organizaciji lahko
združiti, ako za združitev glasuje
dvotretjinska večina vseh članov.

Mladič meni, da se ne moremo
združiti, dokler ne najdemo pra¬
ve poti.

Sitter pojasnjuje iz (zakonika,
da imamo pravo pot in vrhutega še
protekeijo zakona.

Konda meni, da naj se, ako se
izvrši združitev s S. N. P. J. izvr¬
ši potem na ta način, da se vsi ela¬
ni obvarujejo pred vsako izgubo.

Zavertnik odgovarja, da naj se
izdajo članom novi certifikati za
tisto vsoto, kdt so zavarovani, pa
bodo člani obvarovani vsake iz -
gube.

Sitter meni, da se certifikati la¬
hko indorsirajo.

Verderber omenja, da dva sod¬
nika ne izrečeta o eni in isti stvari
enake sodbe ; zato se ne smemo o-
zirati na sodnijske razsodbe, am¬
pak nadaljujmo delo za združitev.

Konda omeni, da je češki advo¬
kat Geringer, ki je sedaj časni¬
kar, iskal pot za združitev čeških
jednot. Danes pa pravi, da je zdru¬
žitev nemogoča, ker ne more najti
zakonite poti za združitev.

Mladič omeni, da ni zakona za
in proti združitvi.

Verderbar pravi, da je bil mogo¬
če nekoč Geringer za združitev,
mogoče je danes proti. Sploh se ni
treba ozirati na advokate, ker vsa¬
kdo drugače svetuje.

Zavertnik predlaga zaključek
debate. Se sprejme.

Konda vpraša, kaj je br. Hrast
menil s kompromisom.

Hrast pojasni, da ste dve poti
za združenje: potom splošnega

glasovanja in konvencije. Kljub
temu se pa lahko združimo za en
predlog ali tako pot, ki bo ugajala
vsem.

Zavertnik omeni, da je najprvo
potrebno, da se članstvo izreče po¬
tom splošnega glasovanja na kak¬
šen način naj se združimo, ker bo
veljalo za medsebojno pogodbo,
kar bo članstvo sprejelo* s sploš¬
nim glasovanjem.

K stvari govori Kaker.

Sitter omeni, da se stvar slika
bolj težka, kot je v resnici.

Zavrtnik izjavi, da naj bi imele
vse organizacije, ki so pravilno od¬
dale svoje premoženje -S. N. P. J.,
pravico poslati delegate, delegati-
nje in gl. odbore na šesto redno
konvencijo S. N. P. J. v smislu
svojih pravil.

Konda povdarja, da je boljše,
da se, ako ne mislita zastopnika S.
N. P. J. odnehati od svojih dose¬
danjih predlogov, takoj razidemo
ter ne vlečemo članstva še nadalje
z obljubami za nos, kajti S. S. P.
Z. se ne bo nikoli združila, ako ne
pride do skupne konvencije.

Zavertnik pojasni, da to velja za
jednote in zveze, ki se hočejo zdru¬
žiti <potom splošnega glasovanja.

V debato poseže Aleš, Kaker,
Mladič in Konda; Zavertnik pred¬
laga, da se zaključi debata. Spre¬
jeto.

Po 'končani debati stavi Zavert¬
nik predlog, da naj se stavi član¬
stvu vseh prizadetih jednot in zvez
sledeče vprašanje, o katerem naj
odloči s splošnim glasovanjem:

Ali naj se članstvo prizadetih
jednot, zvez in društev združi s S.
N. P. J. potom splošnega glasova¬
nja in se zaključi združitev za pri¬
zadete jednote, zveze in društva na
šesti in skupni redni konvenciji S.
N. P. J., na kateri konvenciji naj
imajo sedež in glas delegati, de-
legatin je in glavni odbori vseh pri-
adetih organizacij.

Zavertnik pojasni k temu pred¬
logu, da je S. N. P. J. nemogoče,
sklicati izvanredno konvencijo,
ker zahtevajo pravila, da mora za¬
njo glasovati tričetrtinska večina
vsega članstva, medtem ko se za
premestitev redne konvencije po¬

trebuje le dvetretinjska večina, in
da bi se nekatere organizacije rade
'združile brez konvencije.

Konda stavi protipredlog, ki se
glasi:

Ali naj se članstvo prizadetih
jednot, zvez in društev združi s S.
N. P. J. potom splošne konvenci¬
je, na 'kateri naj imajo delegati,
delegat in j e in glavni odbori vseh
prizadetih organizacij enake pra¬
vice.

Konda vpraša, ali je sedež in
glas istovetno z enakimi pravica¬
mi.

Zavertnik pojasni, kdor ima se¬
dež in glas, lahko stavi predloge,
glasuje o njih, lahko kandidira • in
je izvoljen. Sedež in glas pomeni
toliko, kot enake pravice. Končno
priporoča, da naj odpadejo vse do
sedaj stavljene resolucije, ker se
bodo predlogi izdelali še le potem,
ko se bo članstvo osvojilo enega
teh predlogov.

Pripravljalni odbor, sklene, da
■>e oba predloga predložita član¬
stvu, da odloči o njima s.splošnim
glasovanjem Sprejme se tudi, da
se pripravljalni odbor snide na
skupni seji štirinajst dni po pri-
občenju rezultata splošnega glaso¬
vanja o teli predlogih, da se izde¬
lajo vse važne točke, ki naj tvorijo
medsebojno pogodbo pri združe-
nju.

Nadalje se sklene, da se članstvu
prizadetih jednot in zvez predlože
naslednja vprašanja:

1. ) Ali naj se pri združeni orga¬
nizaciji uvede le odškodninski
sklad, kakor je danes uveljavljen
pri mnogih prizadetih organi)','.ei-
jalv?

2. ) Ali naj uvede združena orga¬
nizacija odškodninski sklad in ,o
elani po izplačilu odškodnine še
deležni posmrtnine, ako v smislu
pravil in ustave še nadalje plaču¬
jejo asesment v posmrtninski
sklad ?

3. ) Ali naj združena organiza-
. ija uvede penzijski sklad?

4. ) Ali naj združena organiza¬
cija ustanovi zavetišče?

O teh točkah naj glasuje član¬
stvo, da dobi tako pripravi’dni
odbor podlago, na kateri naj izde¬
la načrt za pravila združene orga¬
nizacije.

Konda vpraša, kedaj pren . la
.r.vna debata 7 listih.

Nato predlaga Zavertnik, da naj
takoj preneha javna debata v li¬
stih. o resolucijah, dovoli naj se pa
debatirati le društvu sv. Barbar :
o svojih notranjih zadevah, kar se
tiče spora glede združitve med gl.
odborom in članstvom. Se sprej¬
me.

Zavertnik predlaga, da plačajo
troske za seje pripravljalnega od¬
bora vse prizadete organizacije
po številu članstva.

Aleš predlaga, da c-e članom pri¬
pravljalnega odbora plača dnev¬
nice p j $4.00.

Sitter predlaga, da se stroški raz
dele .m podlagi z vdnjega letnega
poročila organizacij

Hrast predlaga, da S. N. P. J.
izplača vse stroške za seje in jih
potem predsednik pripravljalnega
odbora iztirja od drugih organi
zacij in .potem vrne S. N. P. J. Po
kratki debati se sprejmejo vsi štir¬
je predlogi.

Frank Aleš, zapisnikar.

valstvu v krajih, Kamor so prišli.
Kakor zatrjujejo, so ljudje zahrb¬
tno streljali nanje. Nemški cesar
je protestiral pri predsedniku
VVilsonu proti temu, da rabijo ba¬
je Angleži in Francozi takozvane
“dum-dum” krogle Te krogle na¬
pravljajo strašne rane in povzro¬
čajo velikanske bolečine.

Poveljnik .angleških .čet, Sir
John French poroča, da se morajo
Nemci povsod umikati. Začasno
se vršijo tri velike bitke. Nemške
čete so po prejšnjih navideznih
uspehih in sedanjih porazih malo¬
dane popolnoma demoralizirane.
Trije milijoni se vojskujejo v voj¬
ni črti, ki je dolga 100 milj.

Z bojišč na rusko-avstrijski me¬
ji se poroča, da je poslala Avstri¬
ja na fronto samo slovanske pol¬
ke, od katerih so bili nekateri po¬
polnoma uničeni. Tudi nad Srbe je
poslala Avstrija Slovane! V bit¬
kah ob rusko-avstrijski meji so pa
Rusi spoznali svoje slovanske bra¬
te, ter so preko njihovih glav stre
ljali na Nemce, Madžare in Lahe.

Vojaški opazovalci položaja so
mnenja, da se bode sedaj zavezni¬
kom z lahkoto posrečilo se zagvo-
zditi med nemško desno in levo
krilo. Takšen strategičen uspeh bi
bil največje nevarnosti za nemško
desno krilo.

Da so zavezniki zadnje dni do¬
segli takšne uspehe, se pripisuje
deloma prihodu indijskih čet na
fronto. Izkrcala sta se dva indij¬
ska infanterijska polka in ena
kavalerij ska brigada.

PADLI GENERALI.

Beroliin, Nemčija, 9. sept. —
Lista padlih je narasla z imeni
dveh uadaljnih generalov. In sicer
■sta padla general von Gotha in
general Nielamd. Princ VVillielm
von Hessen je bil v neki bitki v
Franciji ranjen na prsi.

RUSI V BEROLIN.

London, Anglija, 9. sept. — Li¬
stu “Evening New:s” brzojavlja-
jo iz Rima, da je ruski car Nikolaj
za trdno sklenil, priti na čelu svo¬
jih. čet v Berolinu. Ta svoj oklep
je naznanil v proklamaciji, ki se
glasi: “Za trdno sem se odločil,
da pridem s svojo armado v Pariz,
in če bi me stalo moj zadnji vi¬
nar ! ” i

umika pred angleškimi četami na¬
zaj, in francoski centrum prodira
naprej. Ne desnem krilu je ves
neizprernenjeno.

“OCEANIC” POTOPLJEN.

London, Anglija, 10. sept. ^
Od angleške mornarice v pomožno
križarko ižpremenjeni parnik
“Oceamic” od AVhite Star črte je
bil na severni obali Škotske raz¬
bit in uničen. Vsi častniki in mož-
tvo so IbIIi rešeni. Parnik “Ocea-
nie” je nastopil svojo zadnjo vo¬
žnjo iz New Yorfca v Southampton
dne 8. avgusta, nakar ga je prev¬
zela vlada. Potrjuje se nadalje,
da se je angleška križarka “Patlr
fimder” potopila na Severnem
morju. Napadla jo je -neka nem¬
ška topničarka.

Richter-jev

ANCHOR

PAIN-

EXPELLER.

Navodilo za vpo-
rabo je na listu, ki
je ovit okoli ste¬
klenice.

Cena 25c in 50c
v lekarnah.

F. Ad. Richter &  Co.

74-80 TVashing-ton
Street

NEW VOJSK, N. V.

Jakob Delak, Biwabik, Mlnn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Mlnn
John Pogačnik, Eveleth, Minn.
^nlcanshek, Eveleth, Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn.

John Jerina, New Duluth, Minn.

Ant. Mahne, Frank Kochevar Chls
holm, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, Minn.
John Dragovan. Soudan. Minn.

Ignac Heglar, Buhi,

Vincenc Mikulich, Aurora.

Martin Grahek, Section 30.

Marko Majerle, Hibbing in Kitzville.
Frank Oven, Rauch in Silverdale.


.iT".  , dlja

ljudje, kj p«

,oba ^k a J io °

NEMCI NA POMOČ.

NEMŠKO BRODOVJE.

London, Anglija, 10. sept. -—
—List “Daily Telegraph” je do¬
bil brzojavna poročila, glasom ka¬
terih je bilo opaziti iz Kodanja
na Danskem nemško forodovje v
Bot niškem morskem zalivu. Bro-
dvje je štelo 36 vojnih ladij.

OJAČENJE ANGLEŠKE VOJNE
SILE.

London. Anglija, 10. sept. —
“Times” je dobil od svojega pe-
trogradskega poročevalca slede
če brzojavno poročilo:

“Kakor sem izvedel, se porniče
nemška armadna kolona oib Visli,
da priskoči težko ogroženim Av¬
strijcem na pomoč. Nemške čete
prodirajo proti Cemstohovu in
Kielce.

London, Anglija, 10. sept. -
Ministrski predsednik Asquith je
naprosil parlament, naj dovoli še
pol milijona mož za armado.

NEMČIJA MORA BITI UNI¬
ČENA.

'VVashington, D. C., 10. sept. —
Poslanik Paige je brzojavno nazna
nil predsedniku Wilsonu, da je
sklenila Velika Britanija ne od¬
nehati, dokler Nemčija ne bode
popolnoma poražena.

BITKA PRI LVOVU.

London, Anglija, 10. sept. — V
sredo so brzojavili Reuterjevi ča¬
snikarski agenturi, da se je pri
Lvovu začela nova bitka med av¬
strijskimi in ruskimi četami.

IZOLIRANJE NEMČIJE.

.SIMPATIZIRANJE Z RUSI.

'London, Anglija, sept. 9. -— Iz
Bukarešta ‘brzojavljajo, da se je
Romuncev polotilo velikansko
navdušenje, ko so zaznali za zma¬
ge Rusov v Galiciji. Na tisoče in
tisoče broječa množica je demon¬
strirala po ulicah v prilog Rusiji.

BITKA NA MORJU.

Pariz, Francija, 9. sept. ■ — Iz
Bordeaux se naznanja neki časni¬
karski agenturi, da sta francoski
križarki “Conde” ter “Decar-
tes”, in angleška križarka “Bri-
stol” potopile dve nemški trgov¬
ski ladji.

TRGOVSKE LADJE.

New York, N. Y., 9. sept. —
Edine nemške trgovske ladje, ki
se nahajajo začasno na Atlant¬
skem oceanu, so parniki “Grae-
cia”, “Kron pri nz Wilhelm”,
“Brandenburg”, ter “Nekar”.
Največji parnik teh je “ TO nn-
prinz Wdlhelm”, ki se je odpeljal
dne 3. avgusta naložen s premo¬
gom iz New Torka. Tudi na dru¬
gih ladjah je tovor. Potnikov na
njih ni veliko.

VOJNI POLOŽAJ.

Iz Berolina in Bordeaux, v ka¬
terem slednjem mestu se nahaja
novi sedež francoske vlade, ni do¬
biti posebnih novih poročil. Iz
Londona naznanjajo, da so zave¬
zniki potisnili Nemce nazaj, da i-
majo zavezniki zaznamovati veli¬
ko uspehov. Desno krilo nemške
armade pod poveljstvom generala
Klucka je bilo Vrženo nazaj. Dru¬
ga nemška maaska armada je na¬
letela na zaveznike, ki se nahaja¬
jo v dobro utrjenih postojankah;
razen tega se mora boriti tudi pro¬
ti raznim neprilikam. Nemci se
nahajajo na tako neugodnem te¬
renu, da se bodo morali najbrže
podati. Drugi maaski armadi hi¬
ti na pomoč nemška armada pod
poveljstvom generala von Buelo
wa, ki je oblegal utrjeno taborišče
Francozov pri Clialoms-sur-Marne.

Nemci se izgovarjajo, da so mo¬
rali strogo postopati proti prebi-

NEMŠKE ZMAGE.

'Berolin, Nemčija, 9. sept. —
(brzojavnim potom na Associated
Press). — Iz vojaškega glavnega
stana naznanjajo danes oficijelno,
da je močna francoska trdnjava
ob Somibre padla. Nemcem je pa¬
dlo v pest 40,000 ujetnikov, med
katerimi se nahajajo štirje fran¬
coski generali. Poleg tega so
zaplenili 400 topov.

Ta trdnjava je bila opremljena
z vsemi najmodernejšimi napra¬
vami, in je veljala v Franciji za
nezavzetno. Nahaja se v franco¬
skem departmentu du Nord, 6
milj daleč od belgijske meje.

Trdnjavske zgradbe so obstre¬
ljevali Nemci nad en teden. Gla¬
som neke londonske brzojavke z
dam 5. sept. je obstajala posadka
večinoma iz angleških čet (?).

Rim, Italija. 10. sept. — “Gior
nale d’ Italija piše, da angleško-
francosko b rodov je v Adriji radi
tega noče odločnejše nastopiti p'ro
ti Avstriji, ker je tako Anglija
kakor Francija navsezadnje
'kljub sedanjemu vojnemu stanju
naklonjena habsburški monarhiji.
Ti dve deželi hočeta spraviti Av¬
strijo do prepričanja, da je grdo
nasedla s svojim prijateljstvom
z Nemčijo, ter bi jo radi izolirali
od Berolina,

Omenjeni list opisuje položaj
Avstrije za zelo kritičen, ker so
Rusi’ uničili polke, v katerih so
Nemci in Madžari. Avstrija se ne
more 'zanevstj. na slovanske in ita¬
lijanske polke v boju proti Rusiji,
i in Črnigoti.

RAZPRODAJA KNJIG.

Narodna biblioteka, nepopolna, 6

snopičev,.— ,60c

Narodna biblioteka, nepopolna, 14

snopičev,.— $1.5-

V jetnik na Galeji. 20c

Kako postanemo stari.35,,

Poduk novopriseljencem z ze¬
mljevidom Združ. držav ... 35„

Nihilist . 25„

Roman Joba! a.20,,

Slov. angl. clovnim.1. —

Pravila dostojnosti.—. 25c

Pripovedke za mladinu ... —. 25„

Solnce in dež.—. 25„

Ženinom in nevestam. Spisal
škof Ant. Bonav. Jeglič.. .$—.25c
Razne nabožne slike po 25c komad

Te knjige so iz stare zaloge in
ene so nekoliko umazane, ker so
bile v izložbenem oknu, zato so
cene tako nizke. Poštnina je všte¬
ta. Naročila je nasloviti na :

Narodni Vestnik,

405 W, Michigan Str.,
Duluth, Minn.

MICHIGAN:

John Plautz. Calumet.
Joseph Butala, AhmeeL

Mike Muhvich, Baltic.

WISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Klanchar, Willard, Wis.
John Wodovnik, Mihvaukee Wis,
John Stampfel, Graf ton, Wis.
Frank Skok, West Allis, Wis.

Frani Meh, 243—lst Ave.. Milwaukee
Alojz Golob, 304 Franklin St., Port

Washington.

ILLINOIS:

Josip Novak, 206—3rd St., La Salle.
Simon Jesenšek, La Salle, 111.
Joseph Blish, Chicago, 111.

Joseph Omerza, De Pue, 111.

John Kulavic, Springfield, Ul.
Frank Mally, Joliet, 111.

Frank Goličnik, Panama, 111.

Frank Brence, VVaukegan, HI.

Tony Prosen, Granvllle.

Dominik Jerše, Virden.

Frank Kreffel, Nokomis.

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Anton Tratnik, Clinton, Ind.

Frank Baudek, 2605 W. Michlvan st
Indianapolis. ’’

Frank Krebs, Universal.

Louis Rudman, 737 N. Holmes Str., In¬
dianapolis.

PENNSYLVANIA:

Ivan Pajk. Conemaug-h .

John šetlna, 1111 Woodway, Braadook.
Matt. Kamin, Forest City, Pa.

Ign. Magister, Pittsburg, Pa.

Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonsburg, Pa.

John A. Germ, Braddock, Pa.

Anton Klančar. Arona, Pa.

Martin Klinar.' ,Tohnstown, Pa.

Frank Remic, Bušk.

John Lamuth, Marianaa.

Frank Miklaucich, McDonald.

Martin Koroshec, Ralphton.

Anton Demshar, Broughton.

John Mlakar, Claridge, Pa.

Sedmina*. Yukon.

Stefan Guna, Herminie.

Vid Vodišek, Moon Run.

A. Lavrich, Adamsburgh.

Tomaž Previch, Universall in okolica

J osip Čebular, Vandling

Math. Petrich, Noblestovvn in Cliff Mine.

John Teg-el, 1129 Emerson Ave., Farrel.

POZOR, ROJAKI!

MOČ IN ČILOST

se pojavljata v zdravem telesu sa¬
mo. Ako ste slabotni, lahko iščete
vzrok v želodcu. Uživajte Severov
ettodčni grenčec (Severa’s‘Stomacli
Bitters) v časih, da si obdržite
zdravo slast, moč in čilost. Stori¬
te kakor je storil g. Joe Dočekal
iz Clntier, Iowa, ki piše: Po po-
rabljenju ene steklenice Severo-
vega elodčnega grenčeca sem imel
boljšo slast in ko sem porabil
drugo steklenico, sem ozdravel.”
— Zoper zapeko, neprebavo, slabo
prebavo, zgubo slasti, ponavljajo¬
čo mrzlico — rabite 'Severov Že¬
lodčni grenčec. V lekarnah cena
50 centov in $1.00. Zahtevajte Se-
verovega. Ako vas lekarnar ne
more založiti, vas bomo mi. W.  F.
Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.

UMIKANJE NEMCEV.

Pariz, Francija, 9. sept. — Da¬
nes popoldne je bilo oficijelno na¬
znanjeno, da je splošen položaj za
| d o volj iv. Nemško desno krilo se

Elco Theatre

OHIO:

Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve
land, Ohio.

Ignac Prel-gar, Collinwood, O.

Alois Ballant, 112 Sterling Ave., Bar
berton, Ohio.

Anton Kikel, Youngston, Ohio.

Frank Guna, Bradley, Ohio.

Anton Brelich, East Palestine.

Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain.
G. Bersnak, So. Akron.

COLORADO:
Luka Bergant, Segundo.

John Janežič, Leadville, Colo.
Frank škrabec, Denver, Colo.
Frank Blatnik, VValsenburg.
Anton Udovich, Ludlovr.
Feank Repovš, Somerset.

Dobil sem iz Washingtona za svoji
zdravila serialno številko, da so zdravili
prava in koristna.

Po dolgem čakanju se mi je posre
čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Po
mado proti izpadanju las, kakoršne š
dosedaj ni bilo na svetu, od katere mt
škim in ženskam gosti in dolgi lasje re»
nično popolno zrastejo, n>e bodo več iz
padali in ne osiveli. — Ravno tako zra
stejo moškim v šstih tednih krasn
brki popolnoma. Revmatizem v rokal
in nogah ter križicah v 8. dneh popol
noma ozdravim; kurja očesa, bradavi
ee, potne noge in ozebline se popolno
ma odstranijo. Da je to resnica, jam
čim s $500. Pišite po cenik, kateregi
pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC
1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio.

GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN

poseti naš

EIy Opera House

E L Y , MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE.

aše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

VSTOPNINA VEDNO SAMO Iflc.

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik.

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče slike,
nbse 0 ajoee črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučljive
in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. — Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

DR. B. J. STAHMAN

ZOBOZDRAVNIK

uraduje za stalno poleg banke,
prva vrata od Kovačevega
saloona.

URADNE URE:

rwl o' ure  dopoldne.

Od 7 ^d 5  8 Ure por>oldne -

zvečer.

Druge ure po dogovoru.

Izdeluje vsa v zobodravniško
stroko spadajoča dela brez
bolečin.

CENE NIZKE.

KANSAS:

Ferdinand Toman, Stone City
John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kans.

Mihael Breznik, Frontenac, Kans.
Anton žagar, Kansas City, Kans.
Simon Repovš, Columbus, Kans.
Jacob Cukljati, Pittsburg.
lath. šetina, Franklin,
gnac Gabršček, Mulberry.

Mike Krnic, Breezy Hill.

WYOMING:

F. S. Tauchar. Rock Spring, Wyo.

Tohn Globochnik. Diamondville, Wyo.
Frank Koblar, Cumberland.

John Slamnik, Superior in So. Superior

MONTANA.

Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont.
Peter M. Baricli, 234 E. Park Str., Butte.
Martin setinc, Bear Creek.

Frank Suhadolnik, East Helena.

^eo Sheringer, Roundup.

John Kermel, Klein.

NEW TOBK.

Frank Malavašič, 36 Diamond St., Eittle
Falls.

Joseph Schneller, 638 Bushwick Avenue,
Brooklyn.

OKLAHOMA.

Josef Strukel, Bryant, Okla.
Frank Skvarš, Adamson, Okla.

UTAH.

John Sterlekar, Sunny Side, Utah.
Joseph Vogrinec, Sunny Side, Utah.
Venceslav Branisel, Murray, Utali.

DRUGI KRAJI.

John Ruzich, Wardner, Idaho.

Josef Kersten, Oregon City, Ore.
Frank Teropčič, Fort Smith in Jenny
Lind Ark.

Anton Taškar, Black Diamond, Wash. .

OPOMINJAM

vse one, ki mi kaj dolgujejo tukaj
in izven Chišholm-a, da naj mi po¬
ravnajo svoj dolg v kratkem. Ako
tega ne storijo, sem primoran
sodnijsko postopati naprarn njim-
Na besedo “nemorem” se nebom
več oziral.

Math Rihter, P. O. Box 308,
Chisholm, Hays Add. No. 117 lst
Willov str. (9—lOz)

ile

el'

i 8a^

' P- J,

a ci Q

VAR0S  in lev
d °bre Z?

‘ e  <%r e .

Aim«R. UIS , TU UlM

_ i

in mesnici

ANTON

na

On

ima

grocerijo

Pa tudi

STIH«.

S°u«i Rang, r

najbolj:

saloo

ima najboljšo pij ;
roča se Sloveneeu

n


ČEVLJARJI I

Tem potom nazoa
se namenil opast:
obrt. Tu je jako le?
dobrega čevljarja. I'
vse po najnovejši mi
vse po zelo nizki cen:
bo zdravje. Za poit'
šaj'te na naslov

.mu

opeka

" gijACE SKBO

nem*

•• 14 c
0  • Franci’

^> ne ’ da 50 ,
C; e  ne** ka aF

r - re d četami z avezn

SIJAJNE ZN

Uon, AngHj a ’ H.

S francoske vojsk
Vpadni froct. izve

n j četami.

Jnja oficijelna poi

e zaveznikov sov

rekoračilo reko /

RUSI PR

ranz, Francija, H.
farski agenturi Hava
pse Kraljevecom (Ko'

NEM

lashington, D. C.,
r. ajo, da se nahajaj'
zaveznikov. Nem

Kit;

* na padlih in ujetnfl
Po veliki bitki, ki se

... i

- pognala sovrag
-j  reko Aisne. Za v
® ln  Amies. Nemci
L vzhodu smo zavze

•' i -' znodu smo zavze

John Grahek, Box 189. L' fciEe in Remezenville

-T- —d \  Urni C. ■ ■

J0SIAH COLLINS -

kvirjev za slike, SO. Bilfi

Tel. št. 766 J. Priporo^
in Hrvatom, kadar r
grebnika, ali če potreba
steklo za sliko. Postrezi
dovoljiva. Cene nižje koc

kciji so izvojev

nad avstrijskimi če

I Ko v,« . 1 1

steKio za sliko. 1  : .

dovoljiva^Cene nižje k"  I PANIK (

ADRESAR SLOVEČ ^on, A ng lj a , 14
TRGOVIN' f ^Dunaj UmBuc

TRGOVIN. -Dunaju ln  B U(

MINNESOTA ‘ivS?*  ^°’ SO !

HEL0 PRIJATELJ'''

tare maček, oglasi se v
mačku” (Anchor
Hibbing, Minn. J° nn

Hibbing, Minn.  ^ TRIJE nem

MATH. VIDAS Tji  S' S  tli);

lakom In slovenski ■ (

-mn*. — -r-V,' v 13

4  7  casn >karski a ',

svojo lepo uie ^ e «o/ioT^® ' ^ V

GROCERIJSKO ' r jm.  V

imam občeznana . c  |jl

grocebijsko v  Vojni ZarJ^U

imam občeznana , ' | ''Viol )

prodajem krmo M ,.; , j l  Slednik F.. , j

koruzo, mrvo 1" » s . , «1 u  ^ iCclev-.

Flajo tudi^raom. » » 4  ‘č r]a  tretji

obisk in n ^!i lon ii 4 ai, IiPm v l

poroča Math. VMM. , , UeiBsL

vec, Biwabifc ^

7 *  4t

vec, BiwaDis,

JOŽEFSEKULA/

naznani« cenjenem«

‘“"'»a

naznanja cenjenemu J ^ lT ALb

znižal cene na Z1  0

zalogi tudi drugou.^, H L

čajte se o blag u
pite drugje.

pite drugje^^____^^ ^

LJUBO BOGidJi 01 ;;

pooblastil. r  ;  -

— —t v K

teri

in

:e §a p r
p(

tJOo

3S

na

12

■*t*. ,■ Se Pt.

j-° Psko pri te

Za drž

■C

1 •
'».J,

j" 4

. Q  An., hairv.,

1  bošt Av '

tev ' Str i.ii' ,ma

i m Ji ’ v

'«c

Range, &**■■>

in Hrvatom v  n

dnv. spad a J° co

htor