127DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 * Milica G. AntiË, dr. sociologije, docentka na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Milica G. AntiÊ* NE-SRE»NO RAZMERJE: STRANKARSKA POLITIKA IN ÆENSKE V DRÆAVAH VZHODNE SREDNJE EVROPE1 POVZETEK Besedilo poskuπa strniti ugotovitve, ki izhajajo iz raziskovanja poloæaja æensk v politiki v dræavah VS Evrope (Poljske, »eπke, Slovaπke, Madæarske in Slovenije). Ena od pomembnih skupnih ugotovitev (temu besedilo namenja tudi najveË pozornosti) je, da so politiËne stranke tisti dejavnik, ki najmoËneje vplivajo na moænosti politiËnega delovanja æensk. PolitiËne stranke na moænosti za politiËno delovanje æensk vplivajo tako posredno (ideologija, organiziranost strank, (ne)formalna pravila) kot neposredo (strankini programi, naËini kandidiranja, odnos do kvot). Predvsem s svojimi nepo- srednimi vzvodi vplivanja se stranke kaæejo kot pomembna ovira πtevilËnejπemu vstopanju æensk v politiko, zato se v tej luËi razmerje med strankami in æenskami kaæe kot ne- sreËno razmerje. KljuËne besede: VS Evropa, volilni sistem, politiËne stranke, æenske, vratarji, kandi- diranje, kvote. 1. Geografski in socialni prostor vzhodne srednje Evrope Vzhodna srednja Evropa je vËasih (v drugi polovici devetnajstega in v prvi polovici dvajsetega stoletja) veliko bolj delovala kot zaokroæen socialni prostor kot zdaj. Obstoj razliËnih dræavnih entitet, razliËnih jezikov in kultur ni predstavljal ovir za komuniciranje v tem prostoru. Danes so socialni stiki na tem podroËju veliko πibkejπi, a se ponovno vzpostavljajo. Tudi Slovenija πe iπËe svoje mesto v tej entiteti. »e se ozremo na druæboslovne πtudije s tega podroËja, lahko ugotovimo, da je v primerjavi s Slovenijo veË primerjalnih πtudij in analiz Madæarske, Poljske, »eπke in Slovaπke. »e se Slovenijo æe primerja s kom na tem podroËju (tako doma kot v tujini), se jo primerja z dræavami, nastalimi na tleh nekdanje Jugoslavije ali pa z dræavami z daljπo tradicijo demokratiËnih institucij. Namen teh primerjav je pokazati, kje je njeno mesto in kakπen napredek je bil narejen na doloËenem podroËju. Nekatari analitiki oz. raziskovalci tega podroËja uvrπËajo Slovenijo na zahodni Balkan (Ramet), drugi v 128 DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 vzhodno Evropo (Matland), tretji pa v vzhodno srednjo Evropo (Agh). Kar zadeva raziskovanje v Sloveniji oz. javnomnenjsko percepcijo, je mogoËe ugotoviti kar precejπnjo mero nelagodja, kadar se Slovenijo primerja z balkanskimi dræavami ali z dræavami t.i. vzhodnega bloka: Slovenija vidi sebe prej v druæbi dræav vzhodne srednje Evrope kot v druæbi dræav nekdanje Jugoslavije oz. zahodnega Balkana. Po drugi strani Slovenija za mnoge raziskovalce po svetu sploh ne obstaja, ali Ëe se izrazimo drugaËe, je majhna in nezanimiva, saj je zaradi svoje “velikosti” premalo pomembna, da bi se z njo ukvarjali,2 zaradi njenega relativno mirnega in neproblema- tiËnega obdobja tranzicije in relativne politiËne stabilnosti oz. nestabilnosti v regiji pa tudi ni bila deleæna velike medijske pozornosti. Zakaj se sploh primerjati z dræavami VS Evrope? Med dræavami, ki so predmet naπe raziskave, obstajajo pomembne razlike in prenekatere podobnosti. Ko govorimo o podobnostih in razlikah, ne moremo mimo tega, da obstajajo med temi dræavami velike zgodovinske in kulturne razlike, ki jih je potrebno imeti v mislih, ko o njih govorimo. Naj omenimo le nekaj najpomembnejπih: a) stopnja politiËne svobode in odprtosti do zahodnih druæb; b) ekonomska razvitost; c) stopnja modernizacije druæbe; d) odprtost do zakonitosti trga; e) poloæaj cerkve v dræavi; f) veË ali eno-nacionalne dræave; g) prisotnost ali odsotnst kolektivnih druæbenih in politiËnih akterjev in h) razliËna stopnja doseæenega æivljenjskega standarda prebivalstva.3 Zaradi tega si neke poenotene predstave o æivljenju v teh dræavah ne moremo privoπËiti. »e se osredotoËimo na poloæaj æensk v teh druæbah, lahko prav tako najdemo kar nekaj skupnih znaËilnosti in povezovalnih dejavnikov. NajveË skupnih znaËilnosti lahko odkrijemo, Ëe se ukvarjamo s poloæajem æensk v teh sistemih na podroËju socialno- ekonomskih pogojev æivljenja, ki seveda izvirajo iz “narave” socialistiËnih sistemov. Na osnovi zakonskih ureditev omenjenih podroËij, nekaterih empiriËnih raziskav in statistiËnih podatkov lahko navedemo naslednje: a) izjemno visoka udeleæba æensk v sferi plaËanega dela; æenske so v vseh teh dræavah predstavljale skoraj polovico celotne delovne sile; takπna politika je bila podprta tudi s socialno, zdravstveno, demografsko in druæinsko politiko; b) æenske so bile v glavnem (in πe vedno so) zaposlene za polni delovni Ëas, za svoje delo so bile sicer slabπe plaËane, govorimo lahko o spolni segregaciji æensk; zaposlene so bile na slabπe plaËanih delovnih mestih in so imele malo druæbene moËi; c) imele so dolg in relativno dobro plaËan porodniπki dopust in dopust za nego bolnega otroka ter dobro urejen sistem otroπkega varstva - kar jim je omogoËalo, da se zaposlijo, po drugi strani pa to ni bistveno prispevalo k spremembam delitve dela med partnerjema v gospodinjstvu; d) to je vodilo v poloæaj dvojne obremenjenosti æensk; e) marsikje ugotavljajo, da je bil pomen druæine in druæinskega æivljenja nekoliko drugaËen, kot ga razumejo na zahodu; druæina je tu odigrala drugaËno vlogo tako v druæbenem kot v privatnem æivljenju (npr. s spodkopavanjem avtoritete obstojeËega reæima, manj pa naj bi bila mesto patriarhalnega zatiranja æensk). Ko ugotavljamo razlike v naËinih in pogojih æivljenja æensk v dræavah VS Evrope, jih je kar nekaj najti v metodah, ki so jih ti sistemi uporabljajli za instrumentalizacijo in kontrolo æenskih teles in spolnosti. To se kaæe predvsem v odnosu dræave do: a) njene percepcije, ali se rojeva dovolj, premalo ali preveË otrok; b) pravice do umetne prekinitve Milica G. AntiÊ 129DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 noseËnosti (ki je lahko omejeno dostopna ali dokaj liberalna); c) lezbiπtva (je dovoljeno organizirati se ali ne); d) do mater samohranilk (toleranten ali ne). Vse to vpliva tudi na razlike v percepcijah æensk o njihovem æivljenju, na razlike v organiziranju æensk v æenske organizacije, v delovanju njihovih druπtev in nevladnih organizacij. Dobra poznavalka æivljenja æensk v dræavah SV Evrope Sharon Wolchik4 pravi, da je bila aktivnost æensk pri razkrajanju starih sistemov razliËna. Medtem ko so æenske na »eπkem in Slovaπkem aktivno sodelovale v mnoæiËnih protireæimskih gibanjih in demonstracijah, njihove kolegice na Madæarskem in Poljskem niso imele vidne vloge pri razkrajanju starih sistemov. »eprav so æenske sodelovale tako v Solidarnosti kot v drugih manjπih disidentskih organizacijah, tam niso imele vodilnih ali izpostavljenih poloæajev.5 Æenske so po njenem mnenju indirektno vplivale na padce starih reæimov tako, da so spodkopavale njihovo legitimnost, ali pa tako, da so doma v druæini utrjevale drugaËna staliπËa in vrednote, kot jih je vladajoËi sistem. Seveda pa so tako æenske kot moπki uvideli svojo moË in ko se je pokazala moænost, so jo tudi izkoristili - najprej na prvih veËstrankarskih volitvah. Na prvih volitvah je bila v vseh teh dræavah volilna udeleæba izjemno visoka: z izjemo Slovenije (83%) je bila povsod veË kot 90-odstotna. Ne glede na to so æenske v javnosti in politiki πe vedno ostajale v ozadju. Æenske so bile v vseh teh dræavah po prvih veËstrankarskih volitvah poraæenke. Malo jih je bilo æe na kandidatnih listah, πe manj jih je bilo izvoljenih. In zakaj æenske niso uspele priti v parlamente t.i. novih demokracij? To bo predmet naπe nadaljnje analize, v kateri bomo identificirali razliËne dejavnike, ki so vplivali na njigovo odsotnost na mestih odloËanja v zakonodajni oblasti. 2. Raziskave o æenskah in politiki v dræavah VS Evrope Ko se ukvarjamo s poloæajem æensk v politiki v drævah SV Evrope in v okviru tega z vpraπanjem, kakπna je prisotnost æensk v njihovih parlamentih, se najveËkrat spra- πujemo predvsem o tem, kakπno vlogo igrajo pri tem volilni sistemi in politike strank. Iz razliËnih raziskav6 v dræavah z daljπo tradicijo delovanja demokratiËnih institucij je mogoËe sklepati vsaj naslednje: a) da imajo æenske veËjo podporo za vstop v polje politike tam, kjer obstaja precej visoko strinjanje s staliπËi o enakosti spolov; nekateri raziskovalci menijo, da imajo lahko tudi v VS Evropi egalitaristiËna staliπËa podoben vpliv; b) da je podpora enakosti spolov v javnosti oz. med ljudmi veËja tam, kjer: 1) predstavljajo æenske visok deleæ v strukturi delovne sile (Rule, Matland); 2) obstaja moËan drugi val feministiËnega gibanja (Matland); 3) je katoliπko prebivalstvo manj πtevilno (Rule), 4) stranke odpirajo moænosti za vstop æensk v politiko (Norris, Lovenduski). Ali veljajo te ugotovitve tudi za dræave SV Evrope? Kaj je moæno ugotoviti iz primerjav staliπË æensk, ki æivijo na Zahodu in æensk v dræavah SV Evrope? Ugotovitve7 ki izhajajo iz raziskave World Values Survey 1990-93, ki je vkljuËevala tudi dræave SV Evrope, je mogoËe strniti v naslednje trditve: a) æenske v SV Evropi bolj podpirajo pravico do abortusa na zahtevo tako iz medicinskih kot iz socialnih razlogov; b) æenske Strankarska politika in æenske 130 DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 v SV Evropi bolj verjamejo v to, da je zaposlenost æensk pomembna za njihov enak poloæaj v druæini; c) obenem pa tudi bolj soglaπajo s staliπËem, da so moπki, Ëe postane zaposlovanje problem, bolj upraviËeni do zaposlitve; d) æenske v SV Evropi bolj skrbi usoda otrok zaradi zaposlenosti mater; e) æenske v SV Evropi so bolj prepriËane o tem, da je za osebno uresniËitev potrebno materinstvo (85% æensk v SV Evropi in le 43% æensk na Zahodu); f) æenske v SV Evropi so bolj naklonjene æenskemu gibanju. Vidimo lahko, da si nekatera staliπËa nasprotujejo (npr. o delu in o æenskem gibanju) in da so na prvi pogled nelogiËno povezana, obenem pa seveda ne bi smeli zanemariti tudi razlik med posameznimi dræavami, ki narekujejo previdnost pri posploπevanju. Kaj lahko torej sklenemo na podlagi zgornjih ugotovitev? V grobem lahko reËemo, da: 1. imajo æenske v dræavah SV Evrope glede zaposlovanja meπane obËutke; 2. so moËno usmerjene na vlogo materinstva, kar izhaja iz problemov pri usklajevanju poklica in materinstva; 3. se sooËajo z odsotnostjo organiziranih in moËnih feministiËnih skupin in organizacij, ki bi v javnosti ustvarjale potrebo (in vplivale na javno mnenje) po mnoæiËnejπem vstopanju æensk v politiko. 2.1. Predstavlja volilni sistem oviro? V zahodnih dræavah ima ukvarjanje z volilnimi sistemi v okviru politiËnih ved svojo dolgoletno zgodovino, raziskovanja na tem podroËju pa so dobro dokumentirana.8 V teh dræavah ugotavljajo, da na izvolitvene moænosti æensk bolj ugodno vplivajo sistemi sorazmernega predstavniπtva (πe posebej Ëe gre za strankarske liste v volilnih enotah) kot veËinski volilni sistemi.9 Te raziskave prav tako kaæejo, da na izvolitev bolj ugodno vpliva obstoj volilnih enot z veË sedeæi kot z manj ali pa celo uni-nominalnih volilnih enot. »e v luËi teh ugotovitev primerjamo razmere v dræavah SV Evrope, lahko ugotovimo, da nobena od teh dræav svojih predstavnikov in predstavnic v parlament ne voli po veËinskem volilnem sistemu. Vse imajo eno od variant kombiniranega oz. propor- cionalnega volilnega sistema: na Madæarskem volijo po kombiniranem volilnem sistemu (uninominalne volilne enote, regionalne liste in nacionalna ali kompenzacijska lista); na »eπkem in na Slovaπkem imajo Ëista proporcionalna sistema s strankarskimi listami; na Poljskem proporcionalni volilni sistem z volilnimi enotami z veË sedeæi; v Sloveniji pa imamo proporcionalni sistem z volilnimi enotami z veË sedeæi in okraji znotraj njih. Nobena od omenjenih dræav nima volilnega sistema, ki bi bil izvolitvam æensk izrazito nenaklonjen. Najman ugoden vpliv na izvolitev æensk imata volilna sistema na Madæarskem in v Sloveniji: na Madæarskem zato, ker se najveË parlamentarnih sedeæev popolni preko volitev v uninominalnih volilnih enotah (176 oz. 175), nekoliko manj iz regionalnih list (119 oz. 125 oz. 128) in najmanj z nacionalnih strankarskih list (90 oz. 85, oz. 82), v Sloveniji pa zato, ker je 8 volilnih enot naprej razËlenjenih na 11 volilnih okrajev, v katerih stranke postavijo posamiËne kandidate, ki najprej tekmujejo za glasove s kandidati drugih strank, potem pa za izvolitev πe s kolegi iz lastne stranke, takπen naËin pa neugodno vpliva na moænosti za njihove izvolitve.10 Milica G. AntiÊ 131DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 Za Madæarske volitve Illonszki (2000) pravi, da je bil vpliv volilnega sistema veËji in za æenske ugodnejπi na prvih veËstrankarskih volitvah, kot na naslednjih dveh. Deleæ æensk, ki je bil izvoljen preko nacionalnih list, se je namreË zniæeval iz volitev v volitve: leta 1990 jih je bilo preko teh list izvoljenih 50 odstotkov, 1994 leta se je njihov deleæ skoraj prepolovil (28 odstotkov), na volitvah leta 1998 pa je znaπal πe komaj 22 odstotkov. V Sloveniji obstoj volilnih okrajev znotraj volilnih enot deformira uËinek propor- cionalnega sistema in neugodno deluje æe na izhodiπËne moænosti æensk za uvrstitev na kandidatno listo. Stranke se pri tem obnaπajo kot v veËinskem sistemu, ko v okraj postavijo enega kandidata/kandidatko. Obenem stranke od enih do drugih volitev bolj spoznavajo uËinke volilnega sistema in se tem spoznanjem tudi prilagajajo. Dobro namreË vedo, kam je treba postavit kandidata, za katerega hoËejo, da bo izvoljen, kam pa kandidata, ki bo samo pobiral (kradel) glasove drugim strankarskim kandidatom, nima pa moænosti za izvolitev. Pa vendar analize zadnjih volitev ne potrjujejo hipoteze, da so bile æenske postavljene v izrazito bolj neugodne okraje v primerjavi z moπkimi. Res pa je, da so stranke, ki so izrazito izboljπale svoj volilni rezultat, kandidirale manjπe πtevilo æensk v ugodne volilne okraje (samo 8) od strank, ki so izgubljale podporo volilcev (4 oz. 16) in od strank, ki niso bile sposobne zbrati dovolj glasov za vstop v parlament (15). Stranke, ki so izboljπale svoj volilni rezultat, so sicer pridobile 23 sedeæev, a med njimi so bile izvoljene le 3 æenske. To je v nasprotju z ugotovitvami v nekaterih zahodnih dræavah, da s tem, ko stranka dobiva nove sedeæe, pridobivajo tudi æenske (Darcy). V Sloveniji je sindrom volilnih okrajev proizvedel mnoæico poslancev z naslednjimi karakteristikami: moπki, srednji razred, æupan. Za dræave s proporcionalnim volilnim sistemom s strankarskimi listami (»eπka, Slovaπka, Poljska) velja skupna ugotovitev, da so moænosti za izvolitev æensk odvisne predvsem od tega, kako visoko na kandidatnih listah se pojavljajo: Ëim viπe so, tem veËje so njihove izvolitvene moænosti. Vendar pa jih na vrhu kandidatnih list ni prav veliko, zato je nizek tudi odstotek izvoljenih (Filadelfiova in Guran, 2000). Tudi odstotek vseh æensk na kandidatnih listah je precej nizek - giblje se med 13 in 16 odstotki. Toda to hkrati pomeni, da je njihov volilni rezultat dokaj visok, saj je deleæ izvoljenih v primerjavi z deleæem kandidatk le za nekaj odstotnih toËk niæji. Tudi konkretne analize kandidatnih list, ki se ukvarjajo z izvolitvenimi moænostmi æensk (Havelkova, Siemien- ska, Illonszki), v glavnem ugotavljajo, da imajo æenske, ko se pojavijo na kadidatnih listah, velike moænosti za izvolitev. Pokaæe se tudi, da so izvoljene celo veËkrat zapored in da je deleæ veËkrat izvoljenih celo veËji od deleæa moπkih (Siemienska, 2000). V vseh dræavah dodatno korigirajo volilni rezultat strank z definiranjem praga za vstop v parlament oz. dodelitev sedeæev. Prag je definiran razliËno: kot dobljeni trije mandati (za volitve leta 2000 pa 4 odstotni) v Sloveniji, kot 5 odstotni prag na Poljskem, »eπkem in na Slovaπkem, na Madæarskem pa imajo doloËilo, ki pravi, da lahko nacionalno listo uporabi stranka, ki kandidira v vsaj sedmih regionalnih listah. S temi doloËili stranka izloËa manjπe stranke iz volilne tekme in tako doseæe, da si njihove glasove dodatno razdelijo velike stranke. Nekateri (Matland, 1999) to interpretirajo tudi tako, da imajo zato æenske v velikih strankah veË izvolitvenih moænosti, seveda pod pogojem, da se pojavljajo na kandidatnih listah. Strankarska politika in æenske 132 DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 Sklenemo lahko, da dræave VS Evrope za volitve v parlament nimajo volilnih sistemov, ki bi izrazito neugodno vplivali na izvolitvene moænosti æensk in da moramo razloge za nizek deleæ æensk v parlamentih dræav VS Evrope iskati drugje. Kje? 2.2. Kaj pa politiËne stranke? Tabela1 Æenske v parlamentih dræav VS Evrope* Spodnji dom/parlament Zgornji dom/senat** dræava vseh πt. æensk odstotek vseh πt. æensk odstotek sedeæev æensk sedeæev æensk »eπka 200 30 15,0 81 9 11,1 Poljska 460 60 13,0 100 12 12,0 Slovaπka 150 19 12,0 Madæarska 386 32 8,3 Slovenija 90 7 (12) 7,8 (13,3) 40 5 12,5 *stanje po zadnjih volitvah, v oklepaju volitve 2000 v Sloveniji **v Sloveniji Dræavni svet Vir: Interparliamentary Union. Zgornja tabela nam pokaæe, da je v parlamentih dræav SV Evrope med 7,8 in 15 odstotki æensk, kar jih uvrπËa v spodnji del evropske lestvice. Tudi ko pogledamo posamiËne dræave in volitve od prvih veËstrankarskih volitev naprej, lahko ugotovimo, da deleæ izvoljenih æensk rahlo variira. Deleæi izvoljenih æensk so πe najbolj stabilni na Poljskem, kjer so se - Ëe izvzamemo prve volitve leta 1991 - ustalili na 13 odstotkov, in na Slovaπkem, kjer variirajo za dve odstotni toËki (deleæ na zadnjih volitvah je padel na 12,7 toËk in se s tem pribliæal rezultatu prvih veËstrankarskih volitev leta 1990, medtem ko je bil na volitvah leta 1992 in 1994 æe za 2 oz. 2,6 odstotnih toËk viπji). ©e najmanj ustaljeni so deleæi æensk v parlamentu na Madæarskem in v Sloveniji, kjer variirajo za veË kot 3 odstotne toËke na Madæarskem in 5,5 toËk v Sloveniji. V obeh dræavah se je deleæ na zadnjih volitvah krepko zniæal, na Madæarskem (leta 1998) za 2,8 odstornih toËk, v Sloveniji (1996) pa za 5,5 odstotnih toËk. Strankarski sistemi dræav VS Evrope imajo kar nekaj skupnih znaËilnosti: 1. Veliko πtevilo strank. V nasprotju z dræavami z daljπo tradicijo veËstrankarskarskih sistemov,11 kjer lahko na prste ene roke naπtejemo stranke, ki obvladujejo politiËni prostor, deluje v dræavah VS Evrope mnoæica strank. Na volitvah tekmuje v povpreËju med dvajset in trideset strank, registriranih pa je πe veliko manjπih strank, ki poudarjajo specifiËno problematiko ali so regijsko obarvane. Strankarski sistem je npr. v Sloveniji πe vedno nepregleden, saj imamo po eni strani stranke s podobnimi imeni in razliËnimi ideoloπkimi usmeritvami, πe vedno pa obstaja tudi veliko majhnih strank, ki imajo ozko bazo ali pa se ukvarjajo z nekim specifiËnim problemom (npr. upokojenci, mladi, podjetniki, ipd.).12 Na Poljskem v zaËetku devetdesetih beleæijo Milica G. AntiÊ 133DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 pravo razprπitev strank predvsem na desnem polu ideoloπkega kotinuuma, za strankarski sistem konec devetdestih pa velja, da se je konsolidiral v dva bloka oz. dve koaliciji: levo oz. postkomunistiËno krilo (Zveza demokratiËne levice) in desno krilo (koalicija okrog Solidarnosti). Poleg teh dveh moËnih koalicij obstaja πe vrsta majhnih strank z zanemarljivim politiËnim vplivom (Siemienska, 2000). 2. Nestabilen strankarski sistem. Strankarski sistem se πe ni stabiliziral. ©e vedno nastajajo nove stranke, (manjπe) stranke se zdruæujejo in povezujejo v koalicije strank za laæji nastop na volitvah. Tudi volilno telo se πe ni stabiliziralo, premiki v volilnem telesu so πe vedno veliki in od enih do drugih volitev se dogajajo velike spremembe v moËi politiËnih strank (tipiËen tak primer je madæarska stranka svobodnih demokratov).13 3. Relativno veliko πtevilo parlamentarnih strank. »eprav se πtevilo strank iz volitev v volitve zniæuje, jih πe vedno veliko sodeluje na volitvah za nacionalne parlamente in πe vedno jih je veliko v parlamentu. Na njihovo zniæevanje vsekakor vpliva uvedba ali pa zviπanje volilnega praga. Na Poljskem je na zmanjπanje πtevila strank v parlamentu (leta 1991 jih je bilo 29) vplivalo tudi dejstvo, da so leta 1993 uvedli 5 odstotni volilni prag za stranke in 8 odstotnega za koalicije. Volilni prag je trenutno doloËen v vseh dræavah, ki so predmet naπega raziskovanja. V Sloveniji je na volitvah 2000 na manjπe πtevilo tekmujoËih strank verjetno vplivalo tudi poveËanje volilnega praga na 4 odstotke. 4. Dominacija moπkih v strankah. V vseh dræavah naπe primerjalne analize stranke πe vedno obvladujejo moπki, ki predstavljajo veËino Ëlanstva strank. Izjeme so krπËansko demokratske stranke, ki zatrjujejo, da imajo v Ëlanstvu okrog polovico in veË æensk ali pa moËne æenske organizacije (SKD v Sloveniji npr. 61 odstotkov æensk; krπËanska demokracija na »eπkem 52,3 odstotka æensk,14 madæarska krπËanska demokracija pa trdi, da ima moËno æensko sekcijo z 8000 Ëlanicami15). Predvsem pa moπki zasedajo tudi skoraj vse vodilne poloæaje v stranki in odloËajo o programih in statutih strank, kar vpliva tudi na njihovo usmeritev glede enakosti spolov. Æensk v vodstvih strank na najviπji ravni ni, na podpredsedniπkih mestih je med veË mesti v strankah sredine in levo od sredine praviloma po ena æenska, v drugih pomembnih organih strank pa æenske ne dosegajo niti kritiËne mase zastopanosti (ene tretjine). ©e najmanjπe neskladje v deleæih med Ëlanstvom in v vodstvenih organih je najti v liberalnih in socialistiËnih oz. socialdemokratskih strankah in pri zelenih. 2.3. Neposreden vpliv strank na izvolitvene moænosti æensk 2.3.1. Stranke kot vratarji (gatekeepers) Analize vpliva strank na izvolitvene moænosti æensk kaæejo, da predstavljajo stranke pomembno oviro, ko gre za uvrπËanje in razporejanje æensk na kandidatnih listah (Illonszki, Siemienska, Havelkova). Illonszki meni, da so stranke moËnejπa pojasnjevalna variabla za moænosti æensk v politiki, kot je volilni sistem (Illonszki, 2000), Siemienska pa ugotavlja, da se staliπËa parlamentark in parlamentarcev znaËilno razlikujejo, ko gre za vlogo strank pri kandidaturah æensk. Medtem ko parlamentarke ocenjujejo, da se Strankarska politika in æenske 134 DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 æenske teæje uvrstijo na kandidatno listo, ker je to stvar organov strank, v katerih so v glavnem moπki, pa so parlamentarci prepriËani, da je uvrstitev na liste odvisna predvsem od ekonomskega in kulturnega kapitala posameznega moænega kandidata. Sicer pa so v njeni πtudiji (anketi) kandidati za volitve v nacionalni parlament v letih 1992-93 na vpraπanje o razlogih za uvrstitev na kandidatno listo odgovarjali takole: da je razlog povezanost in aktivnost v stranki, odgovarja 21 odstotkov moπkih in 25 odstotkov æensk; da gre za sluæenje stranki in za poloæaj v stranki, odgovarja 47 odstotkov moπkih in 21 odstotkov æensk; da gre za rezultat profesionalnega in druæbenega dela, odgovarja 24 odstotkov moπkih in 42 odstotkov æensk; da so bili æe prej poslanci oz. poslanke, pa odgovarja 18 odstotkov moπkih in 23 odstotkov æensk (Siemienska, 2000). Avtorica med drugim tudi ugotavlja, da æenske pogosteje kot moπki poudarjajo osebne sposobnosti, obenem pa govorijo o manj merljivih virih oz. osebnih znaËilnostih, kot so inteligentnost, znanje, poπtenost idr. Manj pogosto kot moπki (18 odstotkov moπkih in 10 odstotkov æensk) navajajo tudi popularnost, simpatije in zaupanje volilcev (26 odstotkov moπkih in 19 odstotkov æensk). Siemienska zakljuËi z ugotovitvijo, ki jo navajata oba spola, namreË da sta uvrstitev in vrstni red na kandidatni listi velikokrat odvisna od dobre volje strankarskih “vratarjev” (Siemienska, 2000). 2.3.2. Pomembne znaËilnosti strank, ki vplivajo na moænosti æensk v politiki Ovire za veËjo participacijo æensk v politiki so nekatere raziskovalke iskale v znaËilnostih strank: v organizaciji stranke, strankini ideologiji, formalnih pravilih in aktivnosti samih æensk v njih (Illonszki, 2000). Da je ideoloπka usmeritev strank eden od pomembnih kazalcev strankarske naklonjenosti vstopanju æensk v politiko, ugotavlja veË πtudij (Illonszki, Siemienska, AntiÊ, Havelkova). Stranke v sredini in levo od nje (liberalne, socialistiËne, demokratske in zelene) so namreË bolj naklonjene vstopanju æensk v politiko kot desno usmerjene stranke (ljudske, krπËanske, podjetniπke, etc.).16 Prve vidijo æenske kot enakovredne sodelavke moπkih, tudi v politiki (a najveËkrat premalo naredijo za to, da bi se to tudi zgodilo), za druge pa je mesto æensk predvsem v privatni sferi; Ëe se æenske æe vmeπajo v javno sfero, jih vidijo te stranke bolj v ozadju, pri ukvarjanju z dobrodelnimi akcijami ali pri nudenju pomoËi svojim moπkim kolegom. Zato obiËajno tudi ne podpirajo nobenih posebnih ukrepov, ki bi æenskam olajπali vstop v politiko.17 2.3.3. Strankarski programi in politika enakih moænosti Programi strank se v dræavah, ki so predmet naπe analize, πe vedno ukvarjajo s t.i. velikimi temami nacije in ekonomije. Tudi v Sloveniji so v srediπËu pozornosti πe vedno teme, kot so konsolidacija ekonomije, integracija v ES in vËlanitev v Nato pakt. Vsaj za Slovenijo lahko reËemo, da πe ne sodi v skupino t.i. postmodernih druæb, v katerih je konec velikih zgodb in tem in imajo vpraπanja pribliæno isto teæo.18 Enakost spolov ni tema, o kateri bi politika in politiki menili, da se je z njo vredno ukvarjati in si pridobivati podporo volilnega telesa. Æenske so πe vedno v glavnem obravnavane kot pomemben del volilnega telsea, katerega podporo je potrebno pridobiti, ne pa kot aktivne soudeleæenke, ki bi resno posegle v politiko. Programi strank t.i. posebnim æenskim Milica G. AntiÊ 135DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 vpraπanjem ne posveËajo veliko pozornosti. Ideoloπki spektrumi strank so seveda zelo πiroki: od tistih, ki æensk v programih sploh ne omenjajo, preko takih, ki jih æelijo zaπËiti v vlogi mater in gospodinj, do onih, ki se zavzemajo za njihov enakopraven poloæaj v sferi dela. 2.3.4. Stranke na kandidatna mesta ne postavljajo veliko æensk ©tevilo æensk na kandidatnih listah strank je v vseh dræavah SV Evrope na volitvah za nacionalne parlamente izredno nizko in ne dosega niti 20 odstotnega deleæa vseh kandidatov. To pomeni, da se njihov deleæ ne pribliæa niti njihovemu deleæu v Ëlanstvu strank, kaj πele njihovemu deleæu v strukturi celotnega prebivalstva. Kot kaæejo analize, pa æenske dosegajo izredno dobre volilne rezultate glede na njihov deleæ na kandidatnih listah. Kandidatke so torej na volitvah nadpopreËno uspeπne - ne pa neizvoljive, kot skuπajo pokazati nekatere stranke. In se jih zato celo bojijo kandidirati. Res pa je, da jih strankarski veljaki iz volitev v volitve postavljajo na teæje izvoljiva mesta, kar se je pokazalo na Madæarskem in v Sloveniji. Na Madæarskem jih je od enih do drugih volitev veË v uninominalnih volilnih okrajih in manj na strankarskih nacionalnih listah, v Sloveniji pa so praktiËno ukinili nacionalne liste in æenskam zaprli πe eno moæno (in laæjo) pot vstopanja v parlament. V dræavah, kjer pa imajo strankarske nacionalne liste, je æensk - kandidatk malo na najviπjih mestih, kjer so izvolitvene moænosti veËje (Siemienska, 2000). Na »eπkem ima do æensk najmanj diskriminatorno politiko sestavljanja strankarskih list komunistiËna stranka, ki je od skupnega deleæa 16 odstotkov kandidatk 20 odstotkov postavila na izvoljiva mesta, sledi ji social-demokratska stranka, ki je od 14 odstotnega skupnega deleæa æensk na kandidatnih listah 17,6 odstotkov postavila na izvoljiva mesta, krπËanska demokracija in liberalna stranka pa sta na izvoljiva mesta postavili manj æensk: prva od skupaj 12.8 odstotkov samo 8 odstotkov, druga pa od 17,4 odstotka samo 11,8 odstotkov (Saxonberg, 1999). Da bi spolno uravnoteæili kandidatne liste, so v nekaterih strankah predlagali uvedbo obveznih deleæev kandidatov obeh spolov na kandidatnih listah, toda... 2.3.5. Nenaklonjenost strank do kvot Konkreten angaæma strank, da bi postale bolj odprte in privlaËne za æenske, ni prav velik. »e se kakor koli æe naslavljajo na æenske, ostajajo pri t.i. verbalnih strategijah podpore æenskam in njihovim interesom. Strategij pozitivne akcije ali pozitivne diskriminacije skorajda ni zaslediti. Ko govorimo o teh strategijah, je treba ugotoviti, da so se kvote izkazale za eno najuspeπnejπih. Kvote so znane kot mehanizem, ki omogoËa izenaËitev startnih poloæajev moπkih in æensk na kandidatnih listah. Ne silijo æensk v kandidiranje, omogoËajo pa tistim, ki to æelijo, da se sploh lahko uvrstijo na kandidatno listo. Toda negativne izkuπnje s partijskimi kvotami za æenske, delavce in mladino v prejπnjem reæimu so v marsikateri dræavi SV Evope pripeljale celo do tega, da jih zavraËajo tudi æenske in jih imajo za neustrezen naËin doseganja enakih moænosti v politki.19 V javnosti so kvote pogosto percipirane kot mehanizem, ki æeli postaviti v neugoden poloæaj moπke, veËina politiËne javnosti in strank v teh dræavah pa jih zavraËa. Strankarska politika in æenske 136 DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 Kvote kot moæen mehanizem so na »eπkem zavrnile vse stranke; le socialna demokracija ima neke vrste kvot za volitve v notranje organe stranke (25 odstotkov).20 Tudi na Poljskem nobena stranka ni sprejela kvot. Parlamentarna skupina æensk je predlagala uvedbo zakonskega doloËila o 30 odstotnih kvotah, a njihov predlog v parlamentu ni dobil zadostne podpore (Siemienska, 2000). Tudi na Slovaπkem so kvote poskusili uzakoniti, a jim to ni uspelo, od strank pa je Stranka demokratiËne levice sprejela 25 odstotno kvoto za nacionalne volitve. Med madæarskimi strankami ima le socialistiËna stranka 20 odstotno kvoto za æenske in mlade pod 35 leti. V Sloveniji so kvote sprejele levo sredinske stranke. LDS ima trenutno 25 odstotno kvoto (z njenim poveËevanjem za pet odstotnih toËk za vsake naslednje volitve do doseæene 40 odstotne zastopanosti obeh spolov). Med veËjimi strankami je ZLSD v programu poudarjene enake moænosti spolov prevedla v najviπji odstotek æensk na kandidatnih listah (31%) za parlamentarne volitve 2000, Ëeprav brez formalnega doloËila o kvotah. Druge stranke, ki jim napovedujejo moænosti za vstop v parlament, imajo bistveno manjπi deleæ æensk na svojih kandidatnih listah. Kvote same po sebi zagotovo ne bodo reπile problema veËje prisotnosti æensk v politiki, lahko pa pozitivno vplivajo na premike v delovanju strank in spodbudijo napore za promocijo æensk v politiki. Kvote, ki jih stranke sprejmejo kot zavezo, pomenijo tudi delo stranke v pritegnitvi tistih, ki naj bi v politiko πele vstopile. Le vse skupaj bi pomenilo korak naprej k bolj πtevilËnemu vstopanju æensk v politiko. 3. Ne-sreËno razmerje med politiËnimi strankami in æenskami Zdi se, da je po desetletju tranzicije (s Ëimer noËemo reËi, da je ta æe konËana) politiËni prostor VS Evrope πe vedno dokaj razburkan, vendar v procesu stabiliziranja. Tudi kar zadeva æenske v politiki, bi lahko rekli, da so se sicer “vmeπale v politiko”, da pa πe vedno niso njen “normalen” akter. ©e vedno so nekje na obrobju dogajanja in πe vedno se o æenskah v politiki govori in razpravlja posebej, kot o posebnem problemu. To je glede na teæavne in poËasne premike seveda razumljivo; πele Ëe in ko bodo æenske enakopravno in v enaki meri soustvarjale politiko z moπkimi, bo najbræ dosti manj tudi takih analiz in razprav. Kot je videti, so v sedanjem politiËnem trenutku za uveljavljene politiËne akterje æenske v politiki nekakπno nujno zlo: brez njih ne gre, z njimi pa je teæko. Brez njih ne gre, ker je zahodnoevropska politika postavila norme, po katerih med drugim presoja tudi napredek neke dræave v procesu pridruæevanja razviti in demokratiËni Evropi. Tega so se vsaj v zadnjem Ëasu zaËeli zavedati21 tudi v dræavah VS Evrope. Z æenskami pa so teæave zato, ker se jih stranke in politiki spomnijo πele nekaj mesecev pred volitvami: πele takrat jih iπËejo, da bi jih postavile na kandidatne liste. Ko ne najdejo takπnih, ki bi predstavljale enakovredne tekmice uveljavljenim moπkim kolegom, “resignirano” ugotovijo, da so se sicer trudili, vendar pa jim ni uspelo najti “kvalitetnih kandidatk”. In spet kandidirajo veËinoma moπke. »eprav lahko ugotovimo, da je bilo npr. na slovenskih volitvah leta 2000 za 4 odstotne toËke (23 odstotkov) veË kandidatk na Milica G. AntiÊ 137DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 listah kot na prejπnjih volitvah, pa se njihov deleæ na kandidatnih listah ni pribliæal niti t.i. kritiËni masi zastopanosti (kaj πele, da bi se temu pribliæal po deleæu izvoljenih). V vmesnem Ëasu (to je Ëas med enimi in drugimi volitvami oz. Ëas prave politike) politiko vedno znova kreirajo moπki: v vladah, parlamentih in strankah. Nezadovoljni pa niso samo moπki, ki se morajo - Ëeprav veËinoma zgolj na ravni politiËne retorike oz. verbalnih strategij - ukvarjati z æenskami. Nezadovoljne so tudi æenske - s strankami in njihovo politiko. V strankah πe vedno dominirajo moπki in æenske same nikakor ne pridejo do izraza (razen redkih posameznic, ki so jih sprejeli v t.i. moπki klub). Po drugi strani pa æenske dobro vedo, da stranko za doseganje svojih politiËnih ciljev potrebujejo: stranke so tiste, ki v politiËno pluralni druæbi kreirajo politiËni prostor in sprejemajo politiËne odloËitve. Posamezni osamljeni napori (in redke realizacije), da bi svoje cilje uresniËile s pomoËjo æenske stranke ali kandidatne liste v tem (tako kot tudi v drugih) politiËnem prostoru (πe) niso uspeli. Zato je najbræ umestno govoriti o razmerju med strankami in æenskami kot o ne-sreËnem razmerju: razmerju, ki se vzdræuje, Ëeprav sodelujoËi - eni in druge - v njem niso zadovoljni. Kako dolgo bodo brez veËjih sprememb v tem razmerju tudi zdræali, pa bodo pokazala naslednja leta, morda celo desetletja. OPOMBE 1. PriËujoËi prispevek je nastal kot del πirπega projekta Perspektive za politiko enakih moænosti v VS Evropi, ki sta ga financirala Ministrstvo RS za znanost in tehnologijo in Inπtitut za humanistiËne πtudije (IWM) na Dunaju v okviru programa SOCO, ki ga financira Zvezni urad za sodelovanje srednje in vzhodne Evrope in Fordova Fondacija. 2. Ena redkih izjem je knjiga Sabrine P. Ramet Gender Politics in the Western Balkans, Women and Society in Yugoslavia and Yugoslav Successor States; Penn State Press, 1999. 3. Zapisane ugotovitve je mogoËe razbrati iz mnogih πtudij in zbornikov. Naj jih omenim le nekaj: Corrin, Chris (1992), Super Women and the Double Burden; Women’s experience of change in Central and Eastern Europe and the former Soviet Union, London: Scarlet Press; Mueller, M., eds. (1993), Gender Politics and Postcommunism, New York: Routledge; Jacquette, Jane S. in Wolchik, Sharon ur. (1998), Women and Democracy, Baltimore in Lon- don: The Jonhs Hopkins University Press; JaluπiË, Vlasta (1994), “Troubles with Democ- racy: Women and Slovene Independence”, v: Independant Slovenia: Origins, Movements, Prospects, Benderly in Kraft ur., New York: St. Martin’s Press; Lobodzinska, Barbara ur. (1995), Family, Women, and Employment in Central-Eastern Europe, Greenwod Press. 4. VeË o tem glej v Jacquette, Jane S. in Wolchik, Sharon ur. (1998). 5. Prim. tudi Mastnak, T. (1992), str. 149-156. 6. Gl. npr.: Matland, Richard E. (2000); Stark, Thomas, Wilckox (1999); Rule, Wilma (1996). 7. Povzeto po Stark, Thomas, Wilckox (1999). 8. Glej npr. besedila naslednjih avtorjev in avtoric: Lijphart, Rae, Rule, Matland, Darcy, Welch, Clark, ipd. 9. O tem izrecno govorita omenjeni besedili W. Rule in R. Matlanda. 10. VeË o tem v AntiÊ, G. M. (1998). 11. VeË o raziskavah razmerja med strankami in æenskami v zahodnih demokracijah glej v Norris Pippa in Lovenduski, Joni (1993). Strankarska politika in æenske 138 DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 12. VeË o slovenskih politiËnih strankah gl. Fink-Hafner, Danica (1996) in Fink-Hafner, Danica (1997). 13. Ta stranka je bila namreË na volitvah leta 1990 druga najmoËnejπa stranka z 92 poslanskimi sedeæi, po volitvah leta 1998 pa jih ima le πe 24. Glej tudi Peto (1999). 14. Glej Saxonberg (1999). 15. Glej Fodor (1998). 16. Takπna ugotovitev vsaj za skandinavske dræave ne velja veË. V teh dræavah so za prodor na tem podroËju res naredile veliko leve in levo-sredinske stranke, a so jim sledile tudi druge, tako da trenutno ni stranke, ki bi si upala privoπËiti veliko odstopanje. 17. V Sloveniji je npr. ravno zaradi nasprotovanja æensk iz strank desno od sredine spodletel napor, da bi bila πe pred volitvami leta 1996 sprejeta nadstrankarska pobuda o uvedbi mehanizmov za laæje vstopanje æensk v politiko. 18. O tem gl. veË v AntiÊ (1999). 19. Eden takih primerov je znana Ëeπka avtorica Jirina ©iklova, veË o tem glej v Funk, A., in Mueller, M., eds. (1993), in v Buturova et al. (1996). 20. VeË o tem v Havelkova (2000). 21. Na zadnjih slovenskih volitvah leta 2000 je bilo kandidaturam æensk in æenskim temam posveËeno veË (Ëeprav seveda prepozno in ne dovolj) pozornosti kot na prejπnjih. LITERATURA Agh, A. (ur.), 1995. Democratization and Europeanization in Hungary: The first Parliament (1990- 1994). Hungarian Centre For Democracy Studies. AntiÊ, M. G., 1996. “Æenske in volitve v Sloveniji”, v: zbornik Volilni sistemi. Krt, Ljubljana. AntiÊ, M. G., 1998. Æenske v parlamentu. Znanstveno in publicistiËno srediπËe, Ljubljana. AntiÊ, M. G., 1999. “Slovene political Parties and Their Influence on the Electoral Prospects of Women”, v: Corrin, C. (ur.), Gender Identity in Central and Eastern Europe. Butorova, Z. et al., 1996. She and He in Slovakia. Gender Issues in Public Opinion, Bratislava. Fink-Hafner, D., 1996. “Political Parties in Slovenia”, prispevek na mednarodni konferenci The New Democratic Parliaments: The first Years. Ljubljana in Portoroæ, 24.-26. junij 1996. Fink-Hafner, D., 1997. “Development of Party System”, v: Fink-Hafner in Robbins (ur.), Mak- ing a New Nation: The Formation of Slovenia. Aldershot, Dartmouth. Fodor, E., 1998. “The Political Woman” v: Rueschemeyer, M. (ur.), Women in the Politics of Postmodernist Eastern Europe. Armouk, New York and London. Fiiladelfiova, J. in Guran, P., 2000. “Status of Women in Politics, Slovakia”, prispevek na workshopu Perspectives for Equal Opportunity Politics in CE Europe. Ljubljana. Havelkova, H., 1998. “Discovering Women’s Political Interests: From Homogenity Myth to Collaboration”, v: documentation of the conference Losers of the ‘Wende’ - Winners of the EU?. Vienna. Havelkova, H., 2000. “Political Representation of Women in Czech Republic: Political Institu- tions, Public Polls and Intellectual Discourse”, prispevek na workshopu Perspectives for Equal Opportunity Politics in CE Europe. Ljubljana. Illonszki, G., 2000, “Gloomy Present, Bright Future? A Gender Perspective of Party Politics in Hungary”, prispevek na workshopu Perspectives for Equal Opportunity Politics in CE Eu- rope. Ljubljana. Jacquette, J. S. in Wolchik, S. (ur.), 1998. Women and Democracy. The Johns Hopkins University Press, Baltimore and London. Milica G. AntiÊ 139DR, XVI (2000), 34-35: 127-139 JaluπiË, V., 1994. “Troubles with Democracy: Women and Slovene Independence”, v: Benderly in Kraft (ur.), Independant Slovenia: Origins, Movements, Prospects. St. Martin’s Press, New York. Jalusic, V., 1999. “Gender and Political Transformation in Central and Eastern Europe”, paper of the conference Losers of the ‘Wende’ - Winners of the EU?. Vienna (v tisku). Jeram, J., 1999. “Æenske in parlamentarne volitve 1996: staliπËa slovenskih politiËnih strank”, v: Æenske, politika, demokracija: Za veËjo prisotnost æensk v politiki. Urad za æensko politiko, Ljubljana. Mastnak, T., 1992. Vzhodno od raja, Civilna druæba pod komunizmom in po njem. Dræavna zaloæba Slovenije, Ljubljana. Matland, R. E., 2000, “A Comparative Analysis of Women’s Representation in Eastern Europe” in: Women’s Access to Power in Post Communist Europe. Oxford University Press,. London (v tisku). Matynia, E. 1994. “Women After Communism: A Bitter Freedom”. Social Research, Vol. 61, No 2. Lobodzinska, B. (ur.), 1995. Family, Women, and Employment in Central-Eastern Europe. Greenwod Press. Montgomery, K. in Ilonszki, G., 1999. “Explaining the Puzzle of Women(s Representation in The Post-Communist Hungarian National Assembly”, prispevek na mednarodni konferenci Women(s Legislative Representation in Eastern Europe: Ten Years After the Fall. Bergen. Norris, P. in Lovenduski, J., 1993. Gender and Pary Politics. Sage, London. Peto, A., 1999. “Unbalanced Gender Relations in Hungary in the 1990’s” v: Laszlo, K. (ur.), Hungary. Rule, W., 1996. “Volilni sistemi, z njimi povezani dejavniki in moænosti za izvolitev æensk v parlament v triindvajsetih demokracijah”, v: Volilni sistemi. Krt, Ljubljana. Saxonberg, S., 1999. “Influence From Within? The Attempts of Czech Women’s Organisations to Increase Female Representation in Political Parties”, prispevek na mednarodni konferenci Women(s Legislative Representation in Eastern Europe: Ten Years After the Fall. Bergen. Siemienska, R. 2000. “Political Representation of Women and Mechanisms of Its Creation in Poland”, prispevek na workshopu Perspectives for Equal Opportunity Politics in CE Europe. Ljubljana. Stark, T., 1999. “Popular Support in Electing Women in Eastern Europe”, prispevek na mednarodni konferenci Women(s Legislative Representation in Eastern Europe: Ten Years After the Fall. Bergen. Szalai, J., 1996. “Two Studies On Changing Gender Relations in Post-1989 Hungary”, paper delivered at Collegium Budapest. OSTALI VIRI Æenske v politiËnih strankah, 1994. Urad za æensko politiko, Ljubljana. Women in Politics and Decision-Making in Late Tweintieth Century, 1994. A United Nations Study, United Nations Publications, New York. Women and Political Power, 1992. Survey Carried out Among the 150 National Parliaments Existing as of 31 October 1991, Inter-Parliamentary Union, Series “Reports and Documents”, No. 19. Æeneva. Women in Parliaments (1945-1995), 1995. A World Statistical Survey, Inter-Parliamentary Union, Series “Reports and Documents”, No. 23. Æeneva. Æenske v Sloveniji v devetdesetih, 1998. Urad za æensko politiko, Ljubljana. Strankarska politika in æenske