CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CEUE, 25. MARCA 1966 — LETO XXI. — šT. 12. CENA 50 DIN PAR V PRIPRAVAH NA KONGRES NOVE POBUDE Priprave na republiški in zvezni kongres Socialistične zveze dobivajo čedalje širše obeležje in najrazličnejše ob- like. Ena od njih je prav go- tovo razprava o organizacij- sko političnem razvoju ter o predlogih za spremembo sta- tuta Socialistične zveze Jugo- slavije. Teze, ki so bile ob- javljene, so sprožile zlasti v organizacijah SZDL živahne razprave in nekaj novih po- bud, da bi se najbolj mno- žična politična organizacija pri nas še bolj uveljavila kot družbeno politična osnova in opora za nadaljnjo krepitev in razvijanje sistema nepo- sredne demokracije. Glede na različne delovne pogoje, izkušnje in rezultate so tudi na zadnji skupni seji članov izvršnega odbora ob- činskega odbora SZDL v Ce- lju ter predstavnikov krajev- nih organizacij SZDL menili, naj novi statut ne omejuje dejavnosti, marveč daje mož- nosti uveljavljanja specifič- nih oblik in metod dela. Ko so govorili o članstvu in po- gojih za vpis so se strinjali, da je članstvo v SZDL prosto- voljno in da lahko postane njen član vsakdo, ki ima vo- livno pravico in priznava po- litične smernice organizacije. Članarina naj bi še naprej ostala kot ena izmed oblik članske pripadnosti; toda, kot doslej, naj bi krajevne orga- nizacije imele tudi v prihod- nje možnost, da oprostijo pla- čevanja članarine zlasti soci- alno šibke člane. To prakso so v celjskem območju že zdavnaj uveljavili in ni za- torej nobena novost, četudi je statut ne predvideva. Do- ločeno spremembo bo ka,zalo uveljaviti le pri delitvi čla- narine med krajevne in osta- le organizacije. Na sestanku v Celju so predlagali, naj bi se delitveni odnos popravil v korist krajevnih organizacij. Povsem enotni so si bili v stališču, da kolektivno članst- vo v sedanji stopnji razvoja in možnosti sodelovanja med vsemi političnimi organizaci- jami ni več potrebno. Zato pa naj konferenca za družbe- no aktivnost žensk ostane še naprej kot sestavni del SZDL. Škoda, da predlogi o spre- membi statuta ne dajejo do- volj jasnega odgovora na ne- katere organizacijske oblike in delo organizacij SZDL ter njenih organov, V Celju so menili, naj bi v organizacij- ske oblike dela krajevnih in občinskih organizacij ne uva- jali nobenih » Dalje na 2. strani CELJANI NA TUJEM Ali so poslovna potovanja v tujino vedno upravičena? Služba potnih dovoljenj pri UNZ v celjski občini ugotav« Ija splošen porast vseh potovanj, saj je bilo v preteklem letu vloženih 9,000 vlog za potovanje v tujino. Prav tako so v po- rastu službena oziroma poslovna potovanja. Vzrok za to je pač v dejstvu, da želimo izvoziti čimveč ustvarjenih dobrin. Kljub temu pa bi bilo po- trebno, da bi samoupravni or- gani bolje pretehtali nujnost teh potovanj, saj včasih opravljajo takšna potovanja nestrokovnjaki, ljudje, ki ne znajo tujega jezika, ali več ljudi, čeprav bi bil potreben, en sam človek. Na zadnji seji so člani sve- ta za notranjo politiko in splošne zadeve pri skupščani občine Celje razpravljali o od- hodih v tujino ter opozorili na nekatere negativne pojave. Večkrat se zgodi, da delavec zapusti službo in se pojavi na zavodu za zaposlovanje kot nezaposlen ter prosi za napor tilo za odhod na delo v tuji- no ter tako dalj časa brezpo- seln praktično na cesti. Zato bi morala komisija pri zavo- du za zaposlovanje posvetiti več pozornosti takšnim pri- merom. Ugotovitve, da odha- jajo v tujino študentje, ki jih je štipendirala družba, zelo razburjajo duhove, vendar prav te študente podjetja od- klanjajo, ker jih ne morejo sprejeti v delovno razmerje. Torej se po vsem tem vrtimo v nekem začaranem krogu. Hkrati z odhodom Celjanov na delo v tujino in večjim številom brezposelnih pa uva- žamo delavce iz drugih re- publik za potrebe gradbe- ništva in kmetijstva. Kako bomo rešili ta pro- blem? M. Seničar Predstavil se bo KOMORNI ZBOR Delavska univerza v Celju je vključila v program svojih TORKOVIH TRIBUN tudi moški komorni zbor. V torek dne 29. marca 1966 ob 19.30 se bo zbor predstavil Celja- nom v pesmi in besedi. Pred- stavnik zbora bo govoril o delu in naporih, zbor pa bo zapel vse pesmi, ki so mu na tekmovanjih doma in v tu- jini prinesli zmage in odlič- ja. Zbor menica ni treba pose- bej predstavljati, koncerti do- ma in v svetu so dobro obi- skani in navadno zmanjka zanje vstopnic. Tokrat bodo peli za Celjane brez vstopni- ne. Organizatorji prosijo vse obiskovalce, da bi bili točni, ker se bo tribuna pričela toč- no ob 19.30 uri v veliki dvo- rani Narodnega doma. Števi- lo sedežev je omejeno. VREME Med 25. in 27. marcem ter od. 2, aprila dalje poslabšanje z močnejšimi padavinami in oliladitvijo, sneg sko- raj do nižin. Vmes izboljšanje in top- leje, vendar še nestalno vreme s po- gostimi padavinami. Dr, V, M. USTANOVNA SKUPŠČINA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV V CELJU PRVI V BOJI ZA REFORMO Na ustanovni skupščini Zve- ze združenj borcev NOV ob- čine Celje, ki je bila preteklo sol>ot(), so se delegati odkrito in odločno pogovorili o stva- reh, ki stopajo danes v ospredje pred organizacijo in članstvo. Povsem jasno bomo izrazili vsebino te borbene tribuno, če zapišemo, da je potekala razprava v zname- nju gesla delegata, ki je de- jal: >Naš človek je bil velik v težkih dneh, da bi bil v ve- likih dneh srečen.« Prav v duhu tega gesla so delegati orisali slavno pretek- lost, kritično ocenili sedanjost in nakazali smernice za bo- doče delo članov, ki morajo biti še naprej nosilci napred- nih idej. Stane Verbič in Ivo Zupane sta krit^iČno ocenila nekatere odnose med borci in do borcev. Pristno tovarištvo, kot je bilo v najtežjih dneh, je marsikje izbledelo zaradi pehanja za boljšim standar- dom. Omenila sta tudi nekaj primerov zapostavljanja bor- cev v službi ter nepravilnosti pri zaposlovanju upokojenih oficirjev, ki so sposobni in še voljni delati. Vinko Tanjšek je govoril o nerešenih stanovanjskih vpra-^ šanjih borcev na Dolgem po- Ijiu ter se zavzel za hitrejše reševanje posebne dobe pri borcih. Štefan Dolar ter Ivan Sešel sta se zavzela za kredi- tiranje obnove hiš borcev- kmetov. Franc Mavec je osvetlil nekatere pomanjklji- vosti pri priznavanju posebne dobe, ki mečejo slabo luč na nekatere borce. Še vedno so namreč primeri, da nekateri dajejo preveč olepšane in ce- lo neresnično izjave. Stane Terčak in Jaka Majcen sta govorila o zgodovinski in kul- turni vlogi muzeja NOB v Ce- lju in o vzgoji mladine. (Dalje na 2. strani) VČERAJ JE v LJUBLANI KON- FERENCA ZA DRUŽBENO AK- TIVNOST 2ENA ZAČELA RAZ- PRAVLJATI O OTROŠKEM VAR- STVU; O PROBLEMU, KI JE ZA ZAPOSLENO MATER MED VSE- MI PRAV GOTOVO NAJBOLJ PE- REC. KAKO JE Z OTROKOM V ČASU, KO JE SAMA NA DELU, JE VPRAŠANJE, KI JO OVIRA TUDI PRI IZPOLNJEVANJU SLUŽBENIH OBVEZNOSTI. IN VENDAR PRAV ZA OTROŠKO VARSTVO MARSIKDAJ ZMANJ- KA SREDSTEV. MALČKI (NA SLIKI V 2ALCU) SO NAJVEČ- KRAT PREPUŠČENI LASTNI IZ- NAJDUIVOSTI, KI PA JIH LA- HKO PRIPELJE TUDI KAM DRU- GAM KOT NA OTROŠKO IGRIŠ- ČE. ŽEBLJICA Tokrat prava žcbljica z žebljem, ki nam ga je po- sodila renomirana tovarna »Josip Kraš« iz Zagreba. V tovarni je namreč naj- brž po pomoti zašel v testo kvaliteten žebelj večjih di- menzij, ki so ga stroji spekli in zapekli ter ga v Marina pecivu poslali na trg, škoda, da se ob njem ni mogel razveseliti kak fenomen, ki jé železo! Si predstavljate njegove užit- ke ob lepo zapečenem žeb- lju? Kakorkoli že, zdi se, da je renome renomirane to- varne vsaj za en žebelj manjši! Kdo lahko zagoto- vi, da potrošnik ne bi kdaj našel v piškotu kak delček kakšnega stroja? oh PROBLEM - STARI STROJI Ali dan, dva pomenita dopust? Sko- raj polovica strojnega parica je zasta- rela. Že letos bo kolektiv odločal o tem, ali bi naj skrajšali delovni ted- nik na 44 ali na 42 ur. Letošnja sindikalna konferenca v potzelski tovarni nogavic je bila skrb- no pripravljena in zato uspešna. Pre- ko 60 delegatov je v večumi razpravi razčlenjevalo in analiziralo probleme ter uspehe kolektiva. Osrednji del iz bogate razprave je bila idejna vloga sindikalne organizacije ob reševanju problemov in dvigu storilnosti. .Med razpravo so se delegati dotak- nili nerazumljivega odnosa zaposlenih, ik delijo svoje dopuste na par dni, ter s tem krnijo proizvodnjo, saj v tako kratkih obdobjih le s težavo iz- polnjujejo vrzeli. Delavci namreč v času kmetijskih del ali kakšnih dru- gih okoliščinah ne glede na organiza- cijo dela ostejajo po nekaj dni doma. S tem v zvezi so zavzeli stališče, da bi sindikalna organizacija morala vplivati na preozko miselnost ljudi, ■ki s takšnimi »dopusti« povzročajo kolektivu veliko gospodarsko škodo. Poleg tega je problem zamujanja v službo. Ker je zamujanje na delo skoraj vsakdanji pojav, bi kazalo, da bi proti tem »zamudnikom« strožje nastopili in jih kaznovali. Kljub sorazmerno velikemu poslov- nemu uspehu, ki ga je kolektiv dose- gel lani, pa vendarle s težavo rešuje vprašanje sredstev za nabavo novih strojev. Obstoječ strojni park je za- starel, posledice se pa izražajo v pro- izvodih z napako. Delovni kolektiv je v minulem ob- dobju vložil velik del sredstev za dvig standarda, saj je samo v reše- vanje stanovanjskih problemov vložil preko sto milijonov dinarjev. Poleg tega daje kolektiv veliko za urejeva- nje komunalnih naprav kraja. Oseb- ni dohodki so bili lani v zadovolji- vem povprečju — 60АШ dinarjev. Po izjavi direktorja tovarne so letos po- goji za povprečje 72.000 dinarjev. To seveda ob večji produktivnosti, pri- hranku dragega materiala in ob od- pravi že navedenih, nepotrebnih pro- blemov. Z rešitvijo teh problшlov pa so da- ni vsi pogoji za skrajšanje delovne- ga tednika. Iz razprave je bilo raz- vidno, da bi lahko že letos pripravili vse za prehod na 44 ali 42 umi ted- nik. Možnosti so za obe varianti. Sa- moupravni organi in delovni kolektiv pa bo osvojil tisto, ob kateri bi tudi ob skrajšanem delovnem tednu zapo- slenim rasli osebni dohodki. -cz Prvi spomladanski dan je prikli- cal na sonce dvajseto pomlad; žal pa ji muhasto vreme ne da, da bi se prav razcvetela . . . Foto: J. S. POMOČ mDiji ^ Tudi v žalski občini so v teku zbiralne akcije za pomoč Indiji. Na pobudo občinskega odbora Rdeče- ga križa in na priporočila sindikalnih organizacij so odslej zbrali v delovnem kolektivu lesno industrij- skega kombinata — obrat Šempeter, cestno komunal- nega podjetja, Feralitu, Cevomontaži, v Domu po- čitka na Gomilskem, med člani delovnega kolektiva žalske osnovne šole, občin- ske uprave in družbeno- političnih organizacij pre- ko 500.000 S dinarjev. V večjih delovnih kolek- tivih zbiralna akcija še traja. Zaposleni prispevajo ponekod 1 odstotek od eno- mesečnih dohodkov ali ne. kajurni zaslužek. -ez DAMEl GRIM Zmenek sva stisnila v čas, ko je »prost«. Ob določenem času sem preskakoval po dve stopnici, nekje od zgoraj so prihajali akor- di klavirskih strun, znamenje, da sem na pravi poti. Ob napisu sem se ustavil in poslušal. Dolgo po- slušal. Bojazljivo sem nekajkrat dvignil roko proti zvoncu, jo zno- va umaknil in čakal. Ko je izzve- nel zadnji akord, sem hrabro pri- tisnil. Na vratih je pisalo: DANIEL GRUM, profesor. Ozek napis na ozkih vratih. Rojen v Ljubljani, izdan v Mariboru, interniran v Avstrijo in ko se je vrnil, po to- likih letih, ki so vokvirjena v ne- opredeljen čas preganjanega člo- veka, je znova začel v Mariboru. Po nekaj letih je šel službovat v Soboto. Po vojni je delal vedno isto: glasbena vzgoja. »Glasbena vzgoja mladih, vzgoja, ki tangira ves naraščaj, s poudarkom na glasbeno estetski vzgoji, na uva- janju mladih, ki naj dela pravil- no vrednotijo in sprejmejo, to predvsem tista dela, s katerimi pridejo v poznejšem življenju v part . . .« V tem delu je izgorelo njegovih več deset let, ki jih je žrtvoval kot glasbeni pedagog mladim. Ko je poučeval v Soboti, je poskušal vzljubiti prekmursko ravnino ta- ko, kot je in ljubi gore in pri tem ohranil tisti značilen, akcent govorice. Danes je v Celju. Že ne- kaj let. Skozi življenje ga sprem- ljajo mladi, ki mu vsak po svoje obarvajo življenje, čas, ki ga živi za glasbo. Ob glasbi, ki jo poeno- stavlja za mlade. Neštetim, ki v njej odkrivajo tisti del, ki je iz- poved njih samih. »Težko mi je ob zavesti, da bo- mo toliko truda poteptali, mislim na preobremenjene šolske urnike, ki ne vsebujejo glasbene vgoje. Uvedli so glasbeni pouk v sploš- ne, izobraževalne šole. Trudili smo se, da bi zajeli še strokovne šole, vendar nismo uspeli. Sedaj se poraja tendenca, da bomo še to izgubili. Poglejte, tudi na uči- teljišču in pedagoških gimnazijah upada poi^en glasbene vzgoje . . .« Zrl sem vanj, v mislih so mi zvenele besede, ki jih je pred več kot petnajstimi leti poudarjal: »Človeka ne moremo in ne smemo soditi le po slabih Jastnostih, temveč po dobrih . . .« Od takrat je neštetokrat vcepljal neštetim, kaj je na primer uvertura. Odkri- val svojstven svet glasbe. »Glasbeno udejstvovanje in iz- obraževanje odraslih je nedvomno pomemben činitelj. Ljudem ne smemo zameriti, če poleg resne glasbe poslušajo zabavno glasbo. Toda izbor narodne glasbe, prede- lava ljudskih pesmi je pogosto tako slaba, vštevši aranžmaje in posnetke, da kvarimo poslušalce. Nekoč, pred mnogo leti smo naredili napako. Mladim nismo pomagali pri poslušanju in doje- manju tonskega sveta. Kajti ta svet lahko vzljubiš samo, če ga poznaš, šele takrat ga lahko iudi razumeš. Šola sama vsega tega ne zmore. To je naloga tudi kulturno prosvetnih društev. In tu smo na- redili napako. Svoboda se je nam- reč preveč omejila na društveno dejavnost pevskih zborov, godb, dramatike. Te je podpirala. Na vgojo kadrov in to v obe smeri, v vzgojo mladih in kadrov, ki bi vodili te dejavnosti pa smo dali premalo. Danes nam primanjkuje zborovodij, vodij godb . . . Nekoč sem predlagal, da bi v Celju uvedli stalne, komentirane mladinske koncerte. Program bi moral biti izbran in kvaliteten. Na te koncerte bi pritegnili mla- dino iz vseh splošno izobraževal- nih šol. Ta projekt so na Svobodi odbili, ker so rekli, da je to stvar šol. Vemo pa, da takrat in danes šole. niso imele sredstev za tak program. V tej smeri je nekaj naredil profesor Kunej preko koncertne poslovalnice. Žal ti koncerti niso h,ili sistematično orga- nizirani, poleg tega pa razen učencev iz celjskih šol niso pri- tegnili mladine iz ostalih krajev. Vsepovsod, tako tudi v glasbi, moramo slediti programski poli- tiki, čc hočemo doseči uspeh. Po- glejte primer: abonmajski koncer- ti so bili skoraj razprodani. Na gotove prireditve pa poslušalci ni- so prišli, čeprav so imeli vstopni- ce. To se pravi, da se niso stri- njali s programom . . .« Glasbeni pedagog, profesor Da- niel Grum je čez nekaj časa že korakal proti celjskemu učitelji- šču, kjer poučuje. V nekem raz- redu, v neki klopi bodo učenci spoznavali in odkrivali tonski svet. Širokogrudno ga bo razdajal in nudil njim, ki ga do danes še niso odkrili. Jutri ga bo po- magal odkrivati v drugem razre- du, in tako iz leta v leto. Sam pa živi z njim, v njem in se ne zadovoljuje že s tem, da ga je sam odkril. PISMA POJASNILO Umm ŠTIDMTOV s kritičnim mnenjem Jake Slo kana o V. študentskem večeru študentov žalske občine, ki je bi- lo priobčeno v CT pod naslovom »Hmeljska princesa in še kaj«, se načelno strinjamo. Takšna ob. jektivna kritika je popolnoma umestna, vendar so tu še dej- stva, katera ne smemo prezreti, če si želimo ustvariti jasnejšo sliko. Pisec lamentira nad tem, da več sto (natančneje 180 — op. pisca) žalskih študentov ne zmo- re lastnega programa na V. štu- dentskem večeru. Za kvaliteten kulturni program je potrebno mnogo časa. Toda čas je drago- cen; zlasti za nas študente ob ostrih kriterijih današnjega tem- pa študija, ob prenatrpanih umi- kih in izpitih, ki so pogoj za uspeti ali neuspeti — v življenju. Poleg študentovskega večera se naš klub udejstvuje še na dru- gih, važnejših področjih družbe- no-političnega udejstvovanja v običini in pri Zvezi študentov ljubljanske vmiverze. Tako je nas klub po delavnosti eden prvih študentskih pokrajinskih klubov v Sloveniji. Mar ni tudi to uspeh? In tudi to je za nas uspeh, da je v programu študentskega večera sodeloval oktet našega kluba. Odkrito priznavamo. Napovedo- valca bi res lahko bili izbrali med nami. Toda nemogoče bi bi- lo uresničiti kulturni del progra- ma v lastni zasedbi, razen — se- veda, če bi. popolnoma spreme- nili koncept. Toda zopet je tu ti- sta omejitev, da to ni bil dram- ski večer ali večer poezije, tem- več študentski večer s kulturnim programom. NaŠ namen je bil, da predstavimo domačemu ob- činstvu priznane slovenske umet- nike. Ne za tistih 300.000 din, ki jih omenja pisec, temveč za če- trtino te vsote. Ossalo so bili operativni stroški za zabavni or- kester. In ob koncu še: »po toči zvoniti...«. Vse pa je vredno upoštevati v prihodnje. Le zakaj nas niste tov. Jaka že takrat, ko ste nam pomagali organizirati »ase« iz Ljubljane (za \se se vam še enkrat javno zahvaljuje- mo) na to opozirili in vsi bi bili prikrajšam — za vašo »bodico«. Zapik! Za klub študentov žalsike občine predsednik Jože Pukl OTROŠKI FILMI V kinu Metropol so pred dnevi predvajali otroški film »Hudo- muščck«, na žalost, samo en dan. Naslednji dan sem si z otrokom hotela ogledati ta film, pa so ga že vzeli s programa. Mislim, da v enem dnevu niti nc zvedo vsi starši, da igra otroški film in da bi morali biti filmi za najmlajše vsaj tri dni na sporedu. Ker ve- mo, da ni vsak film za otroke, bi bilo prav, da bi v vaši rubriki označili, kdaj bo film na spore- du, to pa bi lahko storili tudi v kinernatografih, saj vemo, da marsikdaj z objavo v predfilmu propagirajo celo slabe filme. Mi- slim da nisem edina marjiica, ki ni mogla nuditi otroku prijetne- ga in redkega razvedrila in pro- sim, da bi v bodoče reklami za otroške filme posvetili več po- zornosti. M. G. Celjsko kinopodjetje ne objav- lja filmskega sporeda v našem listu zato, ker ■ marsikdaj ne ve- do, če bo spored tudi v resnici tak, kot je bilo dogovorjeno. Res pa je, da bi otroške filme lahko del j časa predvajali, ali pa vsaj poskrbeli za primerno propagan- do. V tem primeru bi bil prav gotovo tudi obisk boljši in filma ne bi bilo treba vzeti s sporeda zato, ker ga predvajajo v napol prazni dvorani. Razpadajoča kalvarija Aljažev hrib s Kalvarijo je znaiiu spre- hajališče Celjanov. Posebno radi hodijo v ta predel starejši ljudje, ki nc zmorejo daljših sprehodov na Stari grad, Anski vrh in podobne izletniSke točke. Sama Kalvarija kaže zelo žalostno sliko. Kape- lice ob stopnišču neusmiljeno načenja zob časa, nekoliko višje za gozdičkom med Groharjevo in Drobničevo ulico pa e zelo nehigiensko in neestetsko smetiš- ie. Po veliki količini odpadnega materiala se da sklepati, da sem odlaga smeti ves Aljažev hrib. Vrnimo se k sami Kalvariji. Vsekakor e nujno ugotoviti, ali Kalvarija s kape- icami predstavlja zgodovinsko in umetni- iko vrednost ali ne? Mislim, da imamo Celjani zgodovinarje in umetnike, ki bi lahko zanesljivo dali točen odgovor na postavljeno vprašanje. V primeru nega- tivnega odgovora je razpadajoče kapelice nujno podreti, kajti v sedanjem Stadiju so turističnemu mestu Celju le v sramo- to in ne v ponos! V primeru, da ima ce- lotna Kalvarija določeno umetniško in zgodovinsko vrednost, pomeni za Celje današnje stanje Kalvarije še veliko večjo kulturno sramoto. V tem primeru je Kal- varijo nujno restavrirati. Nadalje je ure- diti na tem predelu Aljaževega hriba ze- lenice ter odstraniti smetišče v gozdiču za Kalvarijo. Verjetno odgovorni občani nikoli ne pomislijo, kakšen vtis o Celju odneso s seboj tujci, ko vidijo razpada- jočo Kalvarijo. Na koncu bi le še poudaril, da se kul- turni nivo posameznega naroda ceni tudi po tem, kako čuva in spoštuje svoje kul- turno-umetniške spomenike! F. L. Dan cvelličarn v prejšnji številki Celjskega tednika je bil v irubriki ZABELE- ŽENO ZA VAS objavljen članek DAN CVETLIČARN. Pisec je zelo kritično ocenil poslovanje cveitM- čarn ob osmem marcu. IHenim pa, da se marsikateri bralec le ni stri- njal s kritičnimi očmi pisca. Kri- tične oči morajo biti vselej tudi pravične. Kolikor je meni znano, so cvetličarne prodajale nagelj- ne dveh kvalitet in tako tudi po dveh različnih cenah. (Isto je bilo tudi v drugih večjih krajih Slove- nije, le da so bili nageljni tam znatno dražjii). Dejstvo pa je, da smo raje posegali po dražjih, ker so bili mnogo 'kvalitetnejši. Pisec je v svojem članku tudi omenil, da v prodaji ni bilo zelenja. Kri- tika na račun tistega, kar niso jmeli na zalogi, se v članku spo- pada s kritiko o tistem, kar je bi- lo v prodaji in ki je bilo zaradi boljše kvalitete nekoliko dražje. Torej — kritika v vsakem prime- ru! Dalje smatram, da tudi beseda »^oderuštvo« nikakor ne spada med kolektive cvetličarn. Trdim, da so svojo nalogo ob prazniku žena ze- lo dobro opravili. Potrudili so se, da so kljub težavam pri nabavi nudili občanom res toliko, kolikor se je največ dalo. Vse cvetličarke so prostovoljno delale neprekinje- no od jutra do večera in zato me- nim, da si niso zaslužile kritiko, temveč le iskreno pohvalo. M. R. PRVI V BOJU ZA REFORMO (Nadaljevanje s 1. strani) Franc Planine in Ernest Piki sta razpravljala o nekaterih problemih vzgoje rezervnih oficirjev in pod- oficirjev ter se zavzela za večjo udeležbo na predavanjih zlasti mlajših kadrov, Franc Rojšek je go- voril o večjem sodelovanju borcev z ostalimi družbeno političnimi or- ganizacijami, Stojan Predanič pa o problemih invalidov in borcev, ki so demobilizirani iz JLA, ter se zav- zel za večje sodelovanje ostalih družbenih činiteljev pri reševanju teh vprašanj. Franjo Blagotiiišek je grajal slabo izdelavo protctičnih iz- delkov ter se zavzel za izbolj.šanje gmotnega položaja invalidov z majh- nimi dohodki. Ana Cocelj je meni- la, da bi Ijilo treba posvetiti večjo skrb tudi bivšim internirancem, za- pornikom in pregnancem, dr. Janez Lovšin pa se je zavzel za dispanzer- sko metodo zdravljenja borcev. Za hitrejše reševanje problemov borcev je bil tudi Marjan Učakar ter poudaril, da jim mora družba zagotoviti vsaj ekonomski mini- mum. Ko je pojasnil perspektivo razvoja celjske komune, je pozval borce k takemu sodelovanju, da bo- do v enotni fronti in v prvih vrstah pri uresničevanju nalog, ki so pred nami. Zastopnik glavnega odbora 'Združenja borcev NOV Slovenije Julij Beltram pa je poudaril, da je osnovna dolžnost borcev še vedno služiti revoluciji. Borci so prvi po- klicani, da se vključijo v napore pri uveljavljaujii gospodarske re- forme, raznim odklonom in pomanj- kljivostim pa se nlorajo odločno upreti. Skupščina je izvolila 29-člunski odbor in 5-članski nadzorni odbor, sekretariat pa bo štel 9 članov. Predsedniško mesto so zopet zaupa- li Jožetu Joštu, ki bo zastopal celj- ske borce tudi na republiški skup- ščini borcev. -ma- PREDKOxVGRESNI RAZGOVOR UTRDITI SEDV^JE OBLiáE IZOGIBAJMd SE DVOJNIH RAZPRAV Tudi na področju žalske občine člani socialistične zveze živahno raz- pravljajo in zbirajo gradivo, o ka- terem bi naj razpravljali na prihod- njem kongresu. Obiskali smo VIN- KA ŽAGARJA, delegata za kongres in ga naprosili, da nam pove, o čem bi predvsem kazalo spregovoriti. »V tem dinamičnem razvoju je veliko stvari, o katerih bodo dele- gati razpravljali na kongresu. Če bi jaz razpravljal, bi poudaril, da se mi ne zdi umestno kakorkoli spre- minjati strukturo vodstva osnovnih organizacij, zlasti pa ne njenih vo- dilnih organov. Prepričan sem, da sedanji občinski odbori in izvršni organi v takšni obliki ustrezajo po- trebam časa in da tudi ta oblika za- gotavlja možnost neposrednega uve- ljavljanja občanov v komunalni sa- moupravi. To tembolj, ker so že sedaj uve- ljavili takšne oblike dela, (tribune" občanov, razširjeni plenumi itd.), ki jih statut sicer ni vsöboval, so pa bile uspešne. Zatrjevano načelo ne- posrednosti volitev za člane vodil- nih organov SZDL pa pride do iz- raza le za vodilne organe v občini, vsi višji pa bi naj bili voljeni po- sredno. Zato ne vidim smotrnosti v spremembi.« — Ali se vam zdi, da teze statuta pravilno opredeljujejo in vrednoti- jo vlogo socialistične zveze? »Doslej vloga zveze ni mogla priti do izraza v tohkšni meri, ker pripo- ročila in sklepi, ki so jih občani sprejeli na javnih tribunah ali raz- širjenih plenumih, niso imeli tolik- šnega značaja, čeprav so bili še ka- ko pomembni, da bi predstavniški organi morali o teh priporočilih in sklepih obvezno razpravljati, kot je to primer s sklepi in priporočili z zborov volivcev. Zaradi tega je vlo- ga SZDL v tem smislu zapostavlje- na. Ustavni sistem oziroma samo- upravni akti družbenopolitičnih skupnosti bi morali utrditi položaj SZDL v tem smislu, da bi se ta položaj enačil z zbori volivcev. Na ta način bi se izognili dubliranju razprav o krajevni samoupravi v okviru samouprave! Iz dosedanjih izkušenj vemo, da so zbori volivcev slabo ot)iskani, pa čeprav bi naj na njih sprejemali važne odločitve, ki zahtevajo formalno določeno na- vzočnost volivcev. Udeležba na se- stankih SZDL, bodisi v obliki javnih tribun ali razširjenih plenumov, pa je neprimerno večja, zato bi bilo potrebno, da bi dosedanje pravice zborov volivcev prenesli na organi- zacijo SZDL.« — Kaj menite, v čem so uspehi in v čem slabosti organizacije? »Socialistična zveza je nedvomno dosegla relativne uspehe, ki so vse- kakor odraz in posledica sproščenih oblik delovanja, brez formalizma pri razpravljanju in sprejemanju odločitev, kar sprošča in privablja članstvo k raizspravam in cdločit- vam. i Ta množičnost v posameznih kra- jevnih organizacijah, zlasti na koi- ferencali vaških organizaicij je vse- kakor tudi posledica jasnejše in trdnejše eksistence individualnih kmetovalcev v sedanjem razvoju kmetijstva. Toda A^^ključevanje v ak- tivno dejavnost SZDL na vasi ali v mestu ob reševanju krajevnih ali občinskih problemov je odraz pra- vilnih smernic organizacije. Zdi se mi, da so to največji uspehi, ki jih lahko organizacija doseže. O bistve- nih slabostih organizacije pa sem že govoril prej.« js NOVE POBUDE (Nadaljevanje s L strani) sprememb, ker so komaj zaživele, za- to pa naj bi bila občinska organiza- cija, kot osnova delovanja SZDL ti- sta, ki bi delegirala svoje člane v viš- je organe, zlasti v republiškem in zveznem merilu. Tako bi v večji meri kot doslej zagotovili vpliv občinskih organizacij na delo višjih, zagotovili tesnejšo povezavo med vsemi organi SZDL itd. Sicer pa tudi v tem primeru ne gre za obliko, temveč za vsebino dela in končno tudi za večjo javnost dela organizacij SZDL. Značilna je pobuda, naj bi občinsko organizacijo ne sestavljale samo krajevne, marveč tudi vse ostale oblike zbiranja ter ak- tivnosti članov in občanov. To so se- veda sekcije, podružnice, javne tri- bune, klubi kot družbeni centri itd. Pobud za nadaljnje delo organiza- cij SZDL je torej dovolj. Dosedanje izkušnje pa nam zagotavljajo, da bo- do novi predlogi rodili tudi zaželene rezultate in da bo socialistična zveza postala v še večji meri tista politična silnica, tista tribuna, na kateri bodo lahko vsi ljudje povedali svoja mne- nja, izmenjali stališča in ki bo spod- bujala nadaljnji razvoj samoupravlja- nja. -mb ZABELEŽENO ZA VAS Reformirano zamujanje Dragi bralci! Zamujanje v shižbo je pojav, ki kaže pomanjkanje discipline. Zamuja največ administracija, ki ni vezana na električni ali kak drug pogon, ki poganja proizva- jalna sredstva, se pravi, stroje. To so ugotovili v neki ustanovi, kjer je bilo zamujanje tako re- koč vsakodnevni problem. Da hi prišli stvari do dna, so se lotili seveda, ankete. Vse uslužbenke so dobile anketni listek z vrsto vprašanj, med katerimi velja omeniti vsaj tri. Prvič: koliko zamudite dnevno (v minutah)? Drugič: zakaj zaníujaíe (samo objektivni vzj-oki)? Tretjič: za koliko bi lahko skrajšali zamujanje? Odgovori so bili zelo zanimivi. Na primer: »Dnevno zamudim samo petnajst minut, včasih tudi več, kar pa nadomestim s prav tolikšnim predčasnim odhodom iz službe«. »Zamiijajn v glavnem zaradi objektivnih razlogov: pre- pozno vstajanje, spuščene zapor- nice, predolga pot itd.« »Zamu- janje bi lahko skrajšala, če ne bi bilo objektivnih vzrokov, za tri minute.« Na osnovi rezultatov ankete so v omenjeni ustanovi sklenili, da l)odo zamujanje reformirali in da bodo (v glavnem uslužbenke) odslej reformirano zamujale. Ugotovili so namreč, da hi z re- formiranim zamujanjem prido- bili dnevno najmanj uro in pol efektivnega delovnega časa ali kakih pet minut na.vsakega za- poslenega. Vsakdo bi lahko zato odšel iz službe še dodatnih pet minut prej. To pomeni, da bi za- mujanje skrajšali, prehitevanje pa podaljšali, s čimer bi seveda dosegli izreden učinek. Pdorda ne hi bilo slabo, ko hi čimprej dopolnili poslovnik de- lovne organizacije s temi najno- vejšimi izsledki. Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Veliko zanimanje povzročajo še vedno indonezijske razprtije. Zad- nje dni se je sicer položaj razmero- ma umiril, četudi je skoraj ves svet pričakoval, da o predsedniku Su- karnu kmalu ne bomo slišali niče- sar več. še vedno vlada veliko pre- pričanje, da je ostal predsednik Su- kamo zgolj formalni predsednik, kar štejejo kot nujnost zaradi nje- govega ugleda, a da je v resnici ge- neral Sukarto izvajalec indonezijske politike. Oh razpravah o novi vladi so sicer prišli zdaj od 12 na 24 čla- nov, a še vedno vladajo ostra na- sprotja med vojaki in civili, kdo bi naj imel v vladi odločilno besedo. Novi zunanji minister Adam. Falik, ki je zamenjal dr. Subandira, pa si le s težavo utira pot in veljavo, ker samo zatrjevanje o vračanju ugleda še ne pomeni, da si bo ugled tudi v resnici pridobil. Zatem ko so v Gani osvojili dolo- čene koncesije tujemu kapitalu, si zdaj nova vlada prizadeva, da bi dobila od mednarodnega monetar- nega sklada skupno okoli 96 milijo- nov dolarjev kredita. Za kredite je nova vlada še posebej zaprosila ZDA, Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo, Japonsko, Francijo in Ni- zozemsko. Pred leti je vlada pred- sednika Nkrumaha prav tako zapro- sila mednarodno banko za posojilo (četudi je šlo tedaj za manjšo vso- to), a so prošnjo zavrnili. Zaradi te- ga je morala Gana uporabljati svo- je devizne rezerve, kar ji danes no- vi režim očita. V primeru, da bi zdaj mednarodna banka posojilo odobrila, bi to očitno kazalo, da so se kapitalistične države zavzele za novo vlado. V Vietnamu se položaj krha. Ne gre samo za povečanje ameriškili napadov, ki sipljejo bombe na Se- verni Vietnam, v Južnem Vietnamu pa uporabljajo pline, strupe in bio- tike v boju proti gverilcem, proti čemur se Severni Vietnam odločno pritožuje, dosti bolj zapleten je nor stal položaj v Južnem Vietnamu, kjer je po devetih mesecih postalo budistično razpoloženje hudo na- sprotno vladi generala Куја. Budi- stom je doslej uspelo, da so vrgli še vsako vlado v Južnem Vietnamu in v primeru, če bi uspeli zamenja- ti vojaško vlado s civilno, bi verjet- no v marsičem spremeyúli tudi vse druge odnose v Vietnamu. Francija in NATO sta še vedno v tihem, boju in zaradi francoskih stališč so tudi vse druge članice ne- koliko zmedene. Pač pa Erhard ne- zadržno vz.traja pri nespremenje- nem NATO in celo poziva SZ, naj svojo miroljubnost dokaže na »živ- ljenjskem vprašanju Nemčije«. Ade- nauer mu sicer oporeka, a v vsem je vendarle samo formaliziranje. VSEM OBČANOM CEUSKE KOMONE VODSTVA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZA- CIJ NASE KOMUNE SO OBRAVNAVALA POROČI- LO KOMISIJE, KI JE UGOTAVLJALA POSAMEZ- NE NEPRAVILNOSTI IN NERESNIČNE GOVORI- CE, KI SO SE iŠIRILE O POSAMEZNIKIH. VODST- VA SO POROČILO V CELOTI OSVOJILA IN GA V NADALJEVANJU TEGA BESEDILA POSREDUJE- JO OBČANOM NAŠE KOMUNE Z ŽELJO, DA NA NJEGOVI OSNOVI RAZMEJIJO MED DEJSTVI, RESNICO IN ZLONAMERNIMI POULIČNIMI GO- VORICAMI. Gospodarska reforma, započeta v juliju lanskega leta, posega v vsem svojem bistvu in kompleksnosti ne samo na področje gospodarjenja sa- mega, temveč temeljito tudi v naše družbene odnose. Takoj od začetka izvajanja reformnih ukrepov nam je bilo vsem razumljivo, da bodo tako globoke spremembe na pod- ročju gospodarjenja nujno terjale spremembe v družbenih odnosih, ki se prvenstveno reflektirajo v zaost- renih elementih odgovornosti vseh iistih, ki so trenutno na odgovornih vodstvenih družbenih položajih, bo- disi v samih delovnih organizacijah, bodisi v okviru širših družbenih skupnosti. Vsi delovni ljudje so re- formo sprejeli z razumevanjem, saj nam je bilo vsem razumljivo, da je nujna, potrebna in da je bila konec koncev tudi težko pričakovana. Ce nas je dosedanji način gospodarje- nja pripeljal v določene čisto eko- nomske težave, (ki so več ali manj tudi nujne in zato vsem razumlji- ve), je v ljudeh vzbujalo nezadovolj- stvo in kritiko vse tisto, kar iz ta- kega ekonomskega razvaja nujna izhaja, predvsem pa se je to odra- žalo v naših medsebojnih odnosih. Že dlje časa smo ugotavljali, da je nujno potrebno zagotoviti element osebne odgovornosti slehernega, ki opravlja družbeno pomembno delo, bodisi kot poklic, bodisi kot voljen funkcionar. Na tej relaciji so bile kritike ostrejše, obsežnejše in tudi družbeno bolj utemeljene. Dinamična družba v svojem raz- voju nujno poraja določene slabo- sti, na nas vseh pa je, da jih pravo- časno, radikalno in brez sentimen- talnosti odpravljaimo. Do reforme smo o teh vprašanjih samo govori- li, ipo reformi pa so delovni ljudje zahtevali, da se pristopi tudi h kon- kretnim dejanjem. Ostrina kritike se je ob sami reformi zelo zaostrila, kar je razumljivo, saj je reforma prizadela nas vse, nekoga več, dru- gega manj, toda vsi smo si bili na jasnem in se tega zavedamo v polni meri tudi danes, da se je nujno ne- čeijiu odpovedati, da bomo lahko jutri začeli boljši dan, boljši za vse. Da je objektivna in konstruktivna kritika nujen sestavni del naših že vpeljanih družbenih odnosov, je zna- no vsakemu našemu samoupravi jal- cu, ni pa znano vsem, da mora ime- ti taka kritika predvsem realne os- nove in svoje moralne meje. Ob tem dejistvu pa začenja naš pro- blem. Marsikaj naši delovni ljudje ob reformi niso dojeli v celoti, kar je pogojevalo tudi reagiranja obča- nov, ki niso bila utemeljena. Od samega začetka izvajanja re- formnih ukrepov je bilo med ob- čani naše komune slišati vrsto kri- tik in pripomb, ki so se nanašale na najrazličnejša področja našega družbenoekonomskega in politične- ga življenja. Vse to je zahtevalo, da se vse te kritike in pripombe preverijo in da se ugotovi njihova realna osnova in obseg. Zaradi vse- ga, kar so občani iznašali na zborih volivcev, člani SZDL na svojih se- sestankih in tribunah in komunisti na svojih sestankih, je bilo nujno, da je vodstvo občinskega komiteja ZKS Celje imenovalo posebno par- tijsko komisijo, katere naloga je bila, da ugotovi dejansko realno in objektivno osnovo kritik ter da na podlagi ugotovljenih dejstev izreče občinski komite, kolikor gre za :;sameznike, ki so komimisti, tudi svoje ukrepe. Hpmisija je več kot mesec diri intenzivno delala na teh vprašanjih in na osnoVi svojih ugo- tovitev podala poročilo občinskemu komiteju, ki ga našim občanom, članom SZDL in ZK posredujemo preko te objave. I. r Osnovna ugotovitev komisije je je v tom, da lahko vse izrečene pri- pombe in kritike opredelimo v dve skupini: v prvo skupino sodijo ti- ste kritike občanov, ki imajo svojo realno in objektivno osnovo, so to- rej več ali manj resnične, v drugo skupino pa uvršča komisija vse ti- ste zlonamerne, tendenciozne in škodljive kritike, ki nimajo svoje osnove v resničnih dejstvih in so bile po posameznikih ali določenih skupinah ljudi namenoma plasira- ne' med občane, da jih vzpodbujajo v njihovem nezadovoljstvu. Komi- sija si je v največji meri prizade- vala strogo ločiti med tema dvema skupinama vprašanj in ugotavljati resnična dejstva, na osnovi katerih je moč preverjati posamezne druž- bene anomalije in napake posamez- nikov. Ugotovitve iz prve skupine vprašanj posredujemo v nadalje- vanju tega teksta, medtem ko dru- go skupirio vprašanj obsojamo in odločno zavračamo. Vsaka objektiv- na kritika, temelječa na dejstvih, je družbeno koristna, ker vodi k odpravljanju napak, neresnično po- sredovanje informacij pa je škod- ljivo, ker jemlje ugled posamezni- kom, ki si v svojem delu prizade- vajo dajati od sebe vse za našo skupno stvar in skupni družbeni napredek. Ob prvi skupini vprašanj je komisija ugotovila vrsto po- membnih dejstev, medtem ko žal DO drugi strani ni mogla ugotoviti, kdo so tisti posamezniki ali skupi- ne, ki namenoma plasirajo posa- mezne neresnične ugotovitve, zgolj z namenom, da vplivajo na javno mnenje in ga vzpodbujajo k vse- splošnemu nezadovoljstvu m neob- jektivni kritiki, kar negativno vpli- va na odnose in zavira družbeno koristno delovanje tako posamezni- kov kakor določenih forumov. Ko- misija, in na osnovi njenih ugoto- vitev vse družbenopolitične organi- zacije, tako zlonamerno obravnava- nje neresničnih problemov obsojajo in naloga vseh subjektivnih sil je, da v bodoče take stvari v kali pre- nrečimo, da pa istočasno prisluhne- mo resničnim in utemeljenim kri- tikam ter na podlagi njih skupno nodvzamemo določene ukrepe, pri 'emer moramo stalno imeti pred očmi cilje našega skupnega razvo- ja, naša hotenja in napore posamez- nikov, da te cilje in hotenja čim- prej realiziramo v naše skupno dobro. Na nas samih je, da obsodi- mo in izločimo tiste, ki namenoma delujejo proti našim skupnim inte- resom, pri tem pa izkoriščajo naše napake v želji, da zavro naš celo- vit družbeni in ekonomski razvoj, za katerega se vsi borimo, ker ve- mo, da je edina oblika uresničeva- nja osnovnih programskih stališč nadaljnjega razvoja naše sociali- stične družbene skupnosti. II. J Težišče kritik občanov, članov in komunistov je bilo usmerjeno na problematiko kreditiranja in gradnjo individualnih zidav, ki jih dajejo delovne organizacije, bivši stanovanjski siklad preko stanovanj- ske zadruge DOM in občinsfko zdru- ženje borcev NOV. Kako dodelju- jejo kredite delovne organizacije, je stvar njihovih samoupravnih or- ganov, ki v celoti nosijo odgovor- nost za višino kreditov in prioritç- •to, ki jo dajejo posameznikom, ki za to obstajajo. Stanovanjska za- druga DOM lahko odobrava kredi- te samo v višini do dveh milijo- nov, in to svojim članom, ki so hi- šo že zgradili do tretje faze oziroma imajo zagotovljena sredstva, da bo- do to lahko storili. Posebnih nepra- vilnosti komisija v zvezi s tem kre- ditiranjem ni ugotovila, ker je veči- na koristnikov kreditov pri stano- vanjski zadrugi DOM delavcev iz neposredne proizvodnje. Podrobno fpa je komisija ana- lizirala način kreditiranja individu- alnih stanovanjskih gradenj iz sred- stev, ki z njimi razpolaga občinski odbor Zveze združenj borcev. Ko- misija je ugotovila, da je bil za i razdeljevanje teh kreditov sprejet ' poseben pravihiik, ki določa posa- '■ mezne kriterije, po katerih naj bi prosilci dobivali kredite za svoje individualne gradnje. Komisija je nadalje prišla do pomembne ugo- tovitve, da je že sam obstoječi pra- vilnik v temeljnem nasprotju s ti- stim, kar je bilo namen doseči s sredstvi, ki so bila namenjena za gradnjo stanovanj borcev. Priporo- čilo republiškega sekretariata za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve pri Izvršnem svetu SRS je najjnreč apeliralo na to, da se s temi sredstvi preko po- sebnega natečaja pomaga predvsem tistim borcem, ki so pridobitno manj sposobni in nimajo normalnih pogojdv priti do potrebnih stano- vanj. Mimo tega priporočila in mi- mo sprejetega pravilnika se je izo- Iblikovalo stališče, da lahko dobe kredite le tisti prosilci, ki poleg prošnje za kredit prilože izjavo, da bodo svoje dobro (komfortno) sta- novanje odstopili za potrebe članov ZB. Tako postavljen kriterij pa je avtomatično izključeval vse tiste prosilce, ki so sicer imeli pogoje, da dobe kredit, pa ali niso imeli dobrega stanovanja ali pa obstoje- čega niso mogli odstopiti, ker jim • lastniki stanovanj tega niso dovo- ljevali. Politika kreditiranja je bila torci že v svojih temeljih zgreše- na, kar je med člani ZÌB sprožilo vrsto upravičenih kritik. Komisija ugotavlja v svojem po- ročilu, da se postavljeni pravilnik ni v celoti upošteval in da so bili kriteriji za dodeljevanje kreditov čestokrat subjektivni. Posamezniki so se medsebojno prepričevali, da se izplača najeti kredit, ker so po- goji pač izredno ugodni; tako se je vrsta prosilcev odločila za grad- njo samo zaradi tega, kljub temu, da niso čutili posebnih potreb po individualnih hišah, ker'so imeli udobna in ustrezna stanovanja. Prošnje jc obravnavala stanovaiij- ska komisija, ki je med prosilci tu- di vršila selekcijo. Predsedstvo ob- činksega odbora ZB NOV je pred- loge komisije več ali manj samo potrjevalo. Kredite pri ZB NOV so odobra- vali največ v višini šest milijonov din in so vsakršne govorice o višjih vsotah neutemeljene. Predvsem pa so v celoti neutemeljene in lažne govorice, da posamezniki grade hi- še, vredne več deset milijonov. Ta- ke govorice so neresnične, neute- meljene in zlonamerne! III. številne pripombe občanov so se nanašale tudi na to, kako je mogo- če, da so posamezniki pričeli s svo- jimi individualnimi gradnjami na zahodnem pobočju Golovca, ker so vrsto let vse gradnje na tem po- dročju odklanjali, češ da je to po- dročje, ki spada v zaščitni pas. Ko- misija je tudi to vprašanje podrob- no analizirala in prihaja v svojem poročilu do naslednjega zaključka: Ф Parcelni vložki, na katerih se grade enodružinske hiše na Go- lovcu, sodijo na področje zazidal- nega načrta Nove vasi. Za to po- dročje v začetku lanskega leta še ni bil izdelan podrobni zazidalni načrt, zato je skupščina občine Ce- lje le-tega naročila v izdelavo pri Zavodu za napredek gospodarstva. Ker je bilo že takrat znano, kdo so gradbeni interesenti na tem po- dročju (med njimi sta tudi Gra- (Nadaljevanje na 4. strani) Od vsepovsod PREVORJE: Pionirji osnovne šole so ob smrti Dušana Kvedra prirediM žalno svečanost, na katera so se se- znaniiLi IZ injegovim delom in življe- njem, nato pa so njegov spornim po- častili z enominutnim molkom. 2ALEC: Ob desetletnici obstaja gradbenega . podjetja »Gradnja«, v Žalcu, ki se je i razvilo v dokajšnje gradbeno podjet- i je, je tudi sindikalna organizacija ki svečanosti prispevala svoj delež. Na sindikalni konferenci je padroužnica namreč razvila svoj prapor. POLZELA: Samoupravni organi v polzelski to- varni nogavic so ekilenáli, da ibi v na- domestilo za uikinjeno K-15 Visem za- poslenim razdelili linearno 15.000 di- narjev. Delegati, ki so se udeležili minule sindikalne konference pa so soglašali s predlogom, naj bi samo- upravni organi še enkrat to viprašanje pretresli in skleip spremenili tako, da ne bi vsi dobiti teh sredstev, temveč samo tistii, ki ires uživajo oddih. Pri tem so tudi naglasili, naj bi bili de- ležni teh sredstev tudi nepreskrbljeni svojci zaposli enih. KOZJE: Danes je bila tu tribuna občanov o kmetijstvu. Pripravila jo je krajevna organizacija SZDL, nanjo pa so povabili vodilne usluž- bence šmarske KZ, predstavnike Gozdnega gospodarstva in člana skupščine zdravstvenega zavarova- nja kmetov s tega področja. Raz- pravi j ali. so o odnosih kmet — za- druga, o gospodarjenju z gozdovi in o problemih zdral^stvenega varstva kmetovalcev. ŠMARJE PRI JELŠAH: Občinska gasilska zveza je že pripravila pred- log petletnega razvoja gasilstva v občini. Med pomembnejšimi naloga- mi najdemo gradnjo gasilskega do- ma v Kozjem, dograditev gasilskega doma v Imenem in Pristavi, preure- ditev domov v Šmarju, Rogaški Sla- tini in Rogatcu ter na Sladki gori in nabavo avtomobilov za gasilska društva v Rogaški Slatini, Imenem in Rogatcu. V naslednjih letih pa naj bi še sodobneje opremili gasil- ske enote. Skupna vrednost del in novih osnovnih sredstev znaša 670 tisoč N din. Od tega naj bi gasilske organizacije same zbrale 280 tisoč N din. ŠENTJUR: Osrednja proslava ob- činskega praznika bo letos v Gorici pri Slivnici. Ob tej priložnosti bodo v tem kraju odprli novo osnovno šolo. Občinski odboi- ZZBNOV pred- laga, naj bi šola dobila ime padlega borca Franja Vrunča. POLZELA: V novem stolpiču, ki bo zgrajen maja letos, preurejajo dvoje stanovanj v otroško varstve- no ustanovo. Stroške bo krila to- varna nogavic Polzela, vrtec pa — ki naj bi začel poslovati že kmalu, bo sodil v okvir varstvenih ustanov občine Žalec. Prijatelji prijatelja Beseda je stekla o avtomobi- lih, kakor je že dandanašnji obi- čaj, kadar se zbero prijatelji. Ko je prišla vrsta name, sem se otožno oglasil: »Saj je 'fičko' tu- di avto, a vendar, ko bi prišel kako do kakšnega drugega voza, nekaj bolj opaznega, nekaj,,.« »A ga vidiš lakomneža,« se je oglasil Viktor. »Tri leta se je vo- zil s 'fičkom', hranil je vso kilo- metrino v posebni kuverti, delal je nadure in še honorarno, sam ga je popravljal, da bi ja čim več prihranil. Zdaj pa bi se rad iz- prsil. Veš, dragi moj, če hočeš kakšno boljše vozilo, pa že mo- raš imeti kje dobrega prijatelja!« »Saj, prijatelj, to je voziček!« je vzkliknil Peter, ki se je štel za dobrega jezikoslovca. Ko je videl, da smo ga vsi bedasto po- gledali, je nadaljeval: »No, ami — to vendar v francoščini pome- ni 'prijatelj'! Pa naj še kdo reče, da ami ni dobro vozilo!« Vsa družba se je veselo nasme- jala domislici in potem so se zvrstile ocene vseh drugih vozil, kolikor jih je le kdo poznal iz reklam in prospektov — saj v resnici smo komaj zmogli naše- ga vsakdanjega 'fička'. Meni pa je ves večer rojilo po glavi samo »ami — prijatelj«! In spomnil sem se nekega znan- ca, ni bil ravno moj prijatelj, a kljub temu sem vedel, da je že dolgo tega, kar je bil naročil prijatelja — amija in takoj na- slednji dan sem ga poiskal. »Cuj, Marjan, kako bi prišel do prijatelja?« sem ga vprašal kar naravnost. Pogledal me je presenečeno in se nehote nekoliko odmaknil od mene. »Ne, ne! Nič norega mi ni padlo v glavo. Veš, prijatelj je po francosko ami. Ti ga boš pa menda vsak čas že imel? Povej mi no, kako bi prišel do njega!« »Veš, to je pa še bolj noro, ka- kor je bilo sprva videti! Da bi ga vsak čas imel? Figo bom imel, pa ne amija!« »Kaj pa se ti je toliko zameril? Mi morda odstopiš vrstni red, če si si ti res premislil?« »Nikomur ničesar ne odsto- pim, ko še sam nimam, kar bi mi šlo:« »Pa kaj se je vendar zgodilo?« »Dobro! Pisal sem v TOMOS in poslali so mi lepo natisnjeno obvestilo, kj je imelo več točk. Vplačal sem akontacijo in kmalu mi je TOMOS pismeno potrdil naročilo in določil vrstno števil- ko. Veselil sem se trenutka, ko bom sedel v amija — ali prija- telja, kakor praviš ti — in raču- nal pri sebi: TOMOS bo izdelal 90 do 100 vozil na mesec, od tega je potrebno odšteti vsak mesec deset vozil...« »Zakaj odšteti deset vozil?« sem ga prekinil. »Saj to je ravno tisto,« je vzro- jil«znanec. »Ko bi že moral pre- jeti obvestilo, naj vozilo prevza- mem, ni bilo od nikoder nobene- ga glasu, čakal sem potrpežljivo neka i dni, potem pa sem se od- pravil v Koper in uveljavil pra- ласо, da pogledam v knjigo na- ročnikov. Lepo in prav. Moje irne se je svetilo med,imeni mnogih drugih in je bilo vpisano pod pravilno številko. Začudeno sem gledal tovariše v TOMOSU, dok- ler mi le ni nekdo povedal: »Ve- ste, tovariš, pozabili ste na dva- najsto točko'!« »In kaj je v tej dvanajsti toč- ki?« »Poslušaj: 'TOMOS si pridržu- je pravico, da izzvzame mesečno po 10 vozil vsake tipe od načina odrejanja vrstnega reda po 2. in 7. tč. teh pogojev zaradi razde- litve po lastnem preudarku SVO- JIM KOOPERANTOM, POSLOV- NIM PARTNERJEM, ČLANOM SVOJEGA KOLEKTIVA in po- dobno'. Tedaj sem zahteval še knjigo vrstnega reda po 12. toč- ki. In pomisli, bilo jih je skoraj več, kakor v knjigi rednih dobav. Pa kaj to, ko bi bili vsaj res ko- operanti, poslovni partnerji ii) člani kolektiva, a so bih: član skupščine SRS, direktor neke ca- rinarnice, članica CK ZKS, ured- nik nekega zagrebškega časopisa, pomočnik nekega zveznega sek- retarja, član skupščine Hrvatske, pomočnik nekega republiškega sekretarja, pomočnik nekega bančnega direktorja, neki drugi direktor banke iz Beograda, pa spet trije uslužbenci rai^jh bank, uslužbenci neke bližnje občinske skupščine, RTV in nekdanje ok- rajne gospodarske zbornice in po- dobno. Tako je, če naša podjetja ne vedo, kdo in kaj so koope- ranti. Zato boš moral najti zares visokega prijatelja, če bos hotel dobiti svojega prijatelja p>od toč- ko TN PODOBNO'«! še je govoril, jaz pa sem nag- lo odšel, da ne bi izgubil vere v prijatelja. Herbert Savodnik — GLOSA VSEM OBČANOM CELJSKE KOMUNE (Nadaljevanje s 3. strani) dišnik in Sajovic, uslužbenca Zavo- da za napredek gospodarstva), so celotno zazidavo zazidalnega načr- ta izdelovali izredno forsirano, da ■bi le-ta bil čimprej izgotovljen, da bi interesenti lahko pričeli z grad- njo. Komisija ugotavlja, da je bil ravno načrt za to področje eden iz- med redkih (če ne edini), ki je bil izdelan v pogodbi predvidenem ro- ku, pri izdelavi ostalih projektov so se roki praviloma vedno zavlekli. Izdelavo so forsirali do take meje, da so posamezniki morali opustiti svoje redno delo in se v celoti po- svetiti izdelavi omenjenega zazidal- nega načrta. # Kompleksen . jsazidalni načrt Nove vasi je bil obravnavan na ur- banistični komisiji pri skupščini' ob- čine Celje, ki je upoštevala izredno slabo stanje primarnih komunalnih naprav, nasprotovala kakršnimkoli novogradnjam v večjem obsegu. Ker je celotno področje Zahodne- ga Golovca izven ožjega zazidalne- ga okoliša Celja, je bilo potrebno za izdajo izjemnega lokacijskega dovoljenja dobiti soglasje urbani- stičnega inšpektorata. Za to soglas- je je bilo potrebno vrsto izjav po- sameznih institucij, ki гн-ејајо vpra- šanja komunalnih naprav. Vsa po- trebna soglasja so bila negativna, vendar je komisija ugotovila, da so le-ta soglasja sprejemljiva. Da so bila sprejemljiva soglasja več ali manj konsecija osebam, ki so na tem področju hotele graditi, je dejstvo, ki ga je komisija tudi v celoti ugotovila. V zvezi s celotno problematiko urbanizacije tega področja je ob- činski komite na osnovi poročila komisije, (ki ga pa v tej obliki ni mogoče posredovati v celoti, ker je preobsežno), izrekel tudi določene ukrepe. IV. 1 Veliko utemeljenih in neuteme- ljenih ter zlonamernih govoric se je širilo tudi o predsedniku skup- ščine občine Celje, tovarišu Marja- nu Učakarju. Svojemu ugledu kot predsedniku skupščine in komunistu je škodo- val predvsem s tem, da je preko stanovanjske zadruge DOM naročal gradbeni material še prej, preden je za to imel mobilen kredit, ki je pogojen za izdajo gradbenga dovo- ljenja. Da bi v času tik pred refor- mo, ko so mu bile uradno znane vse nove cene, naročal nov gradbe- ni material, ni res in so vse obtožbe v zvezi s tem neutemeljene, res pa je, da mu je bilo v zadnjih dneh pred spremembo cen nabavljeno večje količine gradbenega materi- ala, ki ga je naročil že prej, pre- den je 22. julija izvedel za nove ce- ne. Pri tem je potrebno omeniti dejstvo, da je za okvirne nove cene vedel že prej, vendar so bila to sa- mo predvidevanja, ki se niti v ce- loti z reformnimi ukrepi niso ure- sničila. .Ugtovitve komisije ga bremene tudi za neurejeno vprašanje plan čila komimalnega prispevka za gra- ditelje — borce. Kljub temu, da je to vprašanje aktuailno že od leta 1963., kot predsednik skupščine ni pravočasno pravno uredil plačeva- nje omenjenega prispevka. Do tega je prišlo šele novembra lanskega leta, vendar je sprejet zaključek tak, da je diskriminacijski do vseh tistih borcev, ki so gradili v prejš- njih letih, in do vseh tistih, ki bi v gradnjo pristopih v prihodnjih letih, vse dotlej, dokler se stano- vanjska \prašanja ne uredijo zado- voljivo, kar pa je brez dvoma naša osnovna in skupna naloga. V. Na osnovi podanih dejstev v po- ročilu komisije in upoštevaje zago- vore, ki so jih občinsikemu kornite- ju posredovali prizadeti posamezni- ki, je občinski komite na svoji iz- redni seji izrekel tudi določene ukrepe in vse komuniste, za k:a'- tere je smatral, da so s svojim ne- odgovornim ravnanjem ravnaH v navzkrižju s statutom Zveze komu- nistov, tudi kaznoval. Tovariš MARJAN UČAKAR, pred- sednik je bil kaznovan, ker je komisija ugotovila, da je s svojim ravnanjem kot komimist in kot predsednik skupščine povzročil do- ločene nepravilnosti, ki so škodo- vale njemu kot predsedniku skup- ščine, kot komunistu in Zvezi ko- munistov kot organizaciji. Kazno- van je bil tudi zaradi tega, ker je nenamensko iz svojega kredita iz naslova ZB (skupaj vsega kredita je prejel 5 milijonov dinarjev), na- ročil razni gradbeni material za svoj weekend v. Fiesi skupaj s iremi družinami. Vse govorice, d^ bi pre- jel kredit iz drugih virov, so neute- meljene in neresnične, kajti turistič- ni kredit, ki ga je najela njegova že- na, je morala Komunalni banki vr- niti v celotnem znesku nedelj eno že v letu 1965. Tovariš STANE KOKALJ je bil kaznovan, ker je kot predsednik sveta krajevne skupnosti Dolgo po- lje samovoljno spremenil sklep omenjenega samoupravnega organa, ki je na svoji seji dne 14. 9. 1965 zavzel negativno stališče glede pri- ključitve novo odprtih gradenj na obstoječe komunalne naprave. STA- NE KOKALJ je v prostorih Zavoda za napredek gospodarstva podpisal listino, ki daje pozitivno soglasje h gornjemu vprašanju. Kot komunist je s tem prekršil pravice samo- upravnega organa in lik komuni- sta. Tovariš FEDÖR GRADIŠNIK je bil kot komunist kaznovan zaradi tega, ker je kot predstojnik Zavoda za napredek gospodarstva nepo- sredno odgovoren za vse probleme, ki so se pojavljali v zvezi z urbani- zacijo področja Nove vasi oziroma zahodnega Golovca. Kot komimist bi se moral zavedati, da bo celotna urbanizacija ob neupoštevanju pri- pomb občanov in nekaterih stro- kovnih organov povzročila med ob- čani naše komune utemeljene kri- tike. Tovariš FEDOR GRADIŠNIK je prejel skupen kredit v višini 8 milijonov starih dinarjev, in to 6 milijonov v svoji delovni organiza- ciji, 2 milijona pa pri stanovanjski zadrugi DOM. Tovariš ADOLF SEDLAR je bil kaznovan, ker je kot predsednik stanovanjske , komisije pri občin- skem odboru Združenja borcev NOB soodgovoren za neupošteva- nje pravilnika za razdeljevajne kre- ditov članom ZB. Vsega kredita je dobil v višini 5,5 milijona, in sicer samo iz naslova ZB. Iz drugih vi- rov kredita ni prejel. Tovariš MIRKO MEŠTROV je bil kaznovan zaradi izigravanja pogo- jev kreditii-anja individualne grad- nje stanovanjskih hiš s pomočjo sredstev ZB. Njegova delovna or- ganizacija je predložila pismeno izjavo, da pri njih ni dobil kredita za individualno gradnjo, ker bi si- cer dodeljeno vsoto predsedstvo ob- činskega odbora ZB NOV upošte- valo pri višini kredita. Komisija je ugotovila, da je poleg 5 milijonov kredita ZB prejel tudi 3 milijone iz lastne delovne organizacije, s či- mer je prekršil moralne norme ko- munista. Tovariš EMIL PEPELNJAK, upravnik stanovanjske zadruge DOM Celje je bil kazno\^an, ker je tovarišu UČAKARJU izdajal naro- čilnice še prej, preden je le-ta imel gradbeno dovoljenje, na podlagi ka- terega bi lahko črpal svoj kredit, ki ga je prejel pri občinskem od- boru ZB NOV. VI. ' Vodstva družbeno političnih or- ganizacij naše komime smatrajo, da so s temi pojasnili zadovoljivo odgovorile vsem našim občanom, članom SZDL in Zveze komunistov in smatrajo, da so osnovna vpraša- nja okrog tega problema s tem re- šena. Kakor je bilo ugotovljeno, da je bila vrsta kritik utemeljena, mno- go pa je bilo takšnega, kar je te- meljilo na pouličnih in zlonamernih govoricah, ki samo škodujejo na- šim skupnim naporom, da bi čim- prej uredili vsa nerešena vpraša- nja razvoja naše družbe v njeni ce- lovitosti kakor tudi v naši komuni sami. Naš namen je, da v bodoče zagotovimo, da bomo vse napake, bodisi posameznikov ali vodstev, odpravljali sproti in jih zatirali v njiJiovi kali. Samo takrat, če bomo obravnavali resnične napake in po- manjkljivosti, bomo znali te napa- ke pravočasno in dosledno odpra- viti, kar vse bo samo v našo skupno korist. Nikoli ne smemo dovoliti, da bi napake posameznikov na od- govornih mestih aplicirali na vse odgovorne tovariše, kakor se je to delalo v zadnjem obdobju. Vsakdo, ki je na odgovornem družbenem položaju, se zaveda svojih obvez do tistih, ki so mu ta položaj zaupali in samo ob skupni podpori in kon- struktivni kritiki bomo uspeli uspešno reševati vse probleme, ki jih nosi s seboj naš družbeni raz- voj. Zaključki III. plenuma CK ZKJ so potrdili družbenost naše refor- me in ne samo njeno ekonomsko plat, na nas vseh skupaj pa je, da se bomo zavedali svojih nalog, dolž- nosti in odgovornosti, delovali tako, kakor od nas zahtevajo naši osnov- ni principi, na podlagi katerih smo vsi prepričani, da hodimo pot, ki je edina pravilna, da pa moramo vse njene pojavne oblike sproti obrav- navati in hitro odpravljati vse na- pake, ki se pojavljajo. Odpraviti napake, pa ne pomeni samo, poke- sati se in potem nadaljevati po sta- rem, temveč pomeni to dosledno uve- ljavitev osebne odgovornosti,na pod- lagi katere naj vsak, ki je napake po- vzročil, nosi tudi vse posledice, ki iz tega nujno morajo izhajati. Ra- zumljivo je, in to je tu eden bist- venih zaključkov pravkar minulega III. plenumu CK ZKJ, da posamez- nik, ki se nahaja na odgovotnejšem mestu, nosi večji delež odgovorno- sti za svoja dejanja. Le enotni v skupnih prizadeva- njih bomo uspeli dosledno izpeljati vse naloge, ki stoje pred nami, ki pa so v celoti odraz naših skupnih in individualnih interesov, interesov generacije, ki dela, ustvarja in ki mora ustrezno svojemu delu in na- porom tudi primerno živeti. OGLAŠUJTE V CELJSKI ТЕОШК! ŽIVA IZLOŽBENA OKNA V POSLOVALNICAH »VESNE« Modna revija »MODE« -V soboto, 26. marca ob 17, hi ob 19, uri ter v nedeljo, ob polenaj- sti uri bo V Celju svojevrstna modna revija, ki jo je pripravilo trgov- sko podjetje »Moda« v svoji poslovalnici »Vesna« in sicer v izložbe- nih oknih. Na reviji, ki si jo boste mogli ogledati iz Lilekove in Stanetove ulice, boste videli razne pomladanske in zgodnje poletne izdelke, ki jih lahko kupite v taznih poslovalnicah trgovskega pod- jetja »Moda«. ODSLEJ PRI AVTO CELJE OB VPLAČILU AVTO PO IZBIRI NIŽJE CENE VOZIL ZASTAVA 750 iii 1300 V zvezi z znižanjem občinskega pro- metnega davka smo se zglas'ili v pro- dajnem oddelku avtomobilov trgov- skega podjetja »Avto Celje« in na Tprašanje o novih cenah avtomobitov Zastave 750 in 1300 nam je tovariš Budin odgovoT.il: »Vozilo Zastava 750 se je pocenilo od 15.340 Ndin na 14.960 N din, Zastava 1300 pa od 27.850 Ndin na 26.610 N din. — In po koLikšnem času od vplačila lahko kupec dobi voziilo? »V primeru, da je kupec zadovoljen ^ vozilom, ki si ga iizbere med vozili v sifciadišču, ga lahiko prevzame takoj po vpdačilu. Če pa si kupec izbira po- sebno barvo, dvobarvno vozilo, po- sebno ta^ciiranij e sedežev ali z vgra- jenim radioaparatom, potem mora na takšno vozjiilo čakati približno štim- naj,st diPi.« — Kakšni pa so pogoji za nakup drugih vozil? »Najlepši pogoji so za nakup vozil raznih tovornjakov in sipeciialnih av- tomobiLov tovarne Zastava. Pri naku- pu teh vozil morajo dati podjetja le 30 % lastne udeležbe, medtem ko Zar stava kreditira ostanek za obdobje treh let.« Pojasnila, ki smo jih prejedd v pro- dajalni avtomobilov podjetja »Avto Celje«, kažejo, da so se kupni pogoji za avtomobile izboljšali, kar bo ver- jetno kmaiu pripomoglo še k večji motorizaciji. VEDNO SLABŠE ZNANJE Z novim temeljnim zakonom o var- nosti prometa je možno, da vsak voz- nik, ki iima vozniško dovoljenje, tiii leta poučuje kandidata za vozniški iz- pit. Tako isedaj vsako popoldne kroži po Celju in okolici 40 šolskih avtomo- bilov, kvaliteta znanja na šoferskih izpitih pa naglo pada. Zanimivo je, da na dveh izipitih ni bilo nobenega kan- didata, ki bi naredil izpit. Res je, da so kriteriji poostreni, na drugi strani pa recimo niti kandidat niti privatni instruiktor nista znala prižgati parkir- nih lučk na »fičku«. Eden izmed kan- didatov ni i'zpita naredil že petnajstič. To so nekoliko smešne ugotovitve, vendar nam zastavljajo vprašanje, ka- ko bo ob sedanjem vse večjem pro- metu in tako slabem znanju voznikov. Odločitev za privatne inštruktorje vsekakor izhaja iz dejstva, da je bilo šolanje v društvih izredno'drago. Po sedailjih izračunih pa stane šolnina pri AMD Slavko Slander s petnajstimi urami praktične vožnje, teoretičnim poukom in preskrbo dokumentov sa- mo 42.000 starih dinarjev. V^lik problem za šolske avtomobile pa je gotovo primeren prostor za vož- nje, saj v Celju ni urejenega terena — poligona za te avtomobile. Zato se bodo v kratkem zbrali vsi zainteresi- rani činiteiiji in pregledali možnosti za ureiditev poligona, ki bii lahko bil po predvidevamijih na terenu desno od Bulejevega mostu na Ljubljanski cesti. M. Senticar Meverjetno, a resnično Preko dvajset let je mmilo od zmagoslavnega konca narodno osvobodilne vojne. Mnogi borci, ki so izvojevali svobodo, so še naprej ostali v armadi, se šolali in si pridobili poleg splošnega in strokovnega znanja tudi veliko življenjskih in delovnih izkušenj. Leta so minevala in dosti bor- cev, ki so bili na odgovornih me- stih v armadi, je bilo zlasti v zadnjih letih demobiliziranih. Za- menjali so jih mlajši, šolani kad- ri. Mnogi še razmeroma mladi ofi- cirji, ki so slekli vojaško suknjo, so se zopet zaposlili in uspešno vključili v družbeno življenje. Toda ne vsi. Nekateri, čeprav sposobni in voljni dela še vedno iščejo zaposlitev. Kamorkoli se obračajo,, naletijo po navadi na gluha ušesa. To kaže, da je od- nos do teh borcev še marsiJcje — milo rečeno — nepravilen kljub jasnim stališčem, ki jih je naša družba do tega vprašanja spre- jela. Te negativne pojave so os"ro obsodili tudi borci na nedavni občinski skupščini Zveze zdru- ženj borcev NOV v Celju. Dele- gati so navajali primere, ko po- nekod zapostavljajo borce prav zaradi tega, ker kot izkušeni in odločni ljudje odkrito kažejo na napake in dajejo konstruktivne predloge. Ponekod jim zato nji- hovega odkritega in odločnega stališča očitajo, da zaostajajo za družbenim razvojem ter da ne gredo s časom naprej. Z razni- mi spletkami se jih skušajo celo znebiti. Vse meje presega primer, ki ga je eden izmed delegatov na skup- ščini označil kot akt razrednega sovraštva in je zato tega vse ob- sodbe vreden. Takole je povedal: — Upokojeni letalski polkov- nik, prvoborec, ki je že pred voj- no končal srednjetehnično šolo, I^o vojifii pa višjo л^ојпо akademi- jo in obiskoval fakulteto, dolga leta strokovno vzgajal letalske o- ficirje in podoficirje, se je ponu- dil za predavatelja matematike in fizike na vajeniški šoU v Celju. Njegova ponudba pa je bila zavr- njena, češ da nima kvalifikacij za poučevanje vajencev in je sploh vprašanje, če bi se še la- hko za tako delo adaptiral. Odveč je poudariti, da taki od- nosi ne le da niso v redu, tem- več upravičeno revoltirajo bor- ce in vse zavedne državljane. —ma— ENO SAMO GRADBIŠČE Pogled na novo naselje, ki se i,z dneva v dan spreminja, bi lahko zanisali pod posnetek. Predstavlja pa del stanovanjskega naselja v Žalcu. LE MJMJNEJSI PRIMERI ^ŠMARSKA OBČINA JE ZA PRIZNAVALNINE UDELEŽENCEV NOV V LETOŠNJEM LETU NAMENILA 16 MILIJONOV STARIH DINARJEV V ŠMARSKI OBČINI JE ŠE PRECEJ NEREŠENIH VPRAŠANJ BORCEV NOV. PREDVSEM GRE ZA SLABE SOCIALNO-EKONOM- SKE, ZDRAVSTVENE IN STANOVANJSKE ZADEVE. ŠMARSKA OBČINA JE ENA TI STIH, KI IMA MNOGO PREBIVAL- CEV, VELIKO SOCIALNIH PROBLEMOV, NIZEK NARODNI DOHO- DEK IN VELIKO UDELEŽENCEV NOV, SAJ JE VSAK KOZJANSKI PREDEL, OBSOTEUE IN ROGAŠKA SLATINA Z OKOLICO SODE- LOVALA V NOV. Da bi izboljšali življenjske pogoje uedeležencev NOV, je skupščina ob- čine namenila 16 milijonov starih dinarjev za priznavalnine, sprejela pa je tudi odlok o znižanju davkov od kmetijstva za kmete — borce. Tisti, ki so vstopili v NOV do konca 1943. leta, bodo plačali 20 odstotkov , manj davka od dohodka iz kmetij- stva, borci iz leta 1944 — 10, iz leta 1945 pa 5 odstotkov. Skupščina je tudi namenila 750.000 starih dinar- jev za pomoč žrtvam fašističnega terorja, za rehabilitacijo invalidov 300.000, za delo borčevskih organi- zacij 3 milijone, za urejanje spome- nikov in grobov iz NOV pa 600.000 starih dinarjev. Trenutno se udeleženci NOV naj- bolj zanimajo za priznavalnine. Ker s 16 milijoni ne bo mogoče rešiti vseh primerov slabih življenjskih razmer borcev NOV in njihovih dru- žin, bo treba poskrbeti, da bodo pri- znavalnine dobili res najbolj potreb- ni. To je narekovalo, da borčevske organizacije in pristojna komisija pri občinski skupščini ponovno pro- učijo sleherni primer. Zmotno je namreč mišljenje, da mora prizna- valnino prejeti vsakdo, ki je bil ak- tiven v NOV, ne glede na to ali ima urejene življenjske pogoje ali ne. Pri- znavalnina tudi ni plačilo za zasluge v NOV, za hrabrost in požrtvoval- nost, za čas prebit v NOV. Tako bo- do zaradi omejenih sredstev dobili priznavalnine le tisti, ki nimajo last- nih sredstev za normalno življenje in pa le del tistih, ki s svojim delom sredstev ne morejo zaslužiti. Na občini že pripravljajo nove odločbe o priznavalninah. Da ne bi ob dodeljevanju le-teh nastale po- mote in nepravilnosti, pa bodo mo- rale poskrbeti krajevne organizacije in občinska zveza združenj ZB NOV. KA Pred dnevi so se na izredni delovni konferenci zbrali komunisti tovarne emajlirane posode. V glavnem so razpravljali o nadalj- njem razvoju samoupravljanja, o ideološki krepitvi komunistov, o gospodarski reformi in o tretjem plenumu. Teh vprašanj so se lotili z vso resnostjo, saj vplivajo tudi na najbolj boleč problem v tovarni — na nizke osebne dohodke, ki so posledica slabih skla- dov. Poudarili so, da se morajo komunisti tudi v delovnem kolek- tivu boriti za pametna in napredna stališča in da je njihova prva naloga nadaljnja krepitev samoupravljanja. Zastarela oprema |Iz dela šentjurskih gasilcev Opaziti je, da delo šentjursl^ih gasilcev peša. Predvsem manjli^a sodelovanja med društvi in občinsko zvezo. Razen tega so tu tudi objektivna dejstva, predvsem ekonomska, mimo katerih ni mogoče - kljub dobri volji. Šentjurska občina šteje med manj razvite in tega ni moč spremeniti čez noč. •Gasilske organizacije v šentjurski občini so se v lanskem letu pred- vsem ubadale z materialnimi prob- lemi. Močno so si prizadevale, da bi zbrale potrebni denar za izbolj- šanje gasilske opreme. 1,1 milijona starih dinarjev, kolikor jih je lan- sko leto dodelila občinska skupšči- na, je bilo premalo. Razumljivo je,* da je zaradi slabe opreme trpela tudi učinkovitost gasilcev. V zad- njem času so v občini odpovedale kar tri brizgabie, ki pa se jih ne splača popraviti, saj so starejše kot 30 let. Motorne brizgalke so sploh problem zase. šentjurski gasilci so- dijo, da bi potrebovali na našem tržišču brizgalno z zmogljivostjo 500 do 600 litrov. Sedanji proizvodi niso najbolj primerni, saj je brizgal- na »Sora« pretežka, »Savica« pa pre- lahka. Med pomembnejše uspehe šent- jurskih gasilcev šteje zgledna skrb za preventivo. Delo pa bi bilo še bolj usepšno, če bi bilo v gasilskih vrstah več strokovnega kadra. Lani so šentjurski gasilci sodelo- vali pri osmih požarih. 94 gasilcev iz prostovoljnih enot je opravilo nad 300 ur efektivnega dela. Razumljivo je, da je vrednost, ki so jo gasilci obvarovali s svojim delom nekaj- krat večja kot sredstva, vložena v požarno varnost. Da bi sodobneje opremili gasil- ske enote, bo potrebno veliko bolj načrtno delo. To pa bo mogoče op- raviti na osnovi čvrstega plana in ob tvornem sodelovanju vseh dru- štev z občinsko zvezo in drugimi družbenimi činitelji. »KA Ustanovna konferenca bojevniških organizacij v Laškem v SREDIŠČU DOGAJANJ PRED DNEVI JE BILA V LAŠKEM USTANOVNA KONFERENCA BOJEVNIŠKIH ORGANIZACIJ, NA KATERI SO SE SEDANJA ZDRU- ŽENJA ZVEZE BORCEV NARODNOOSVOBODILNE BORBE, ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV IN ZDRUŽENJA REZERVNIH OFI- CIRJEV IN PODOFICIRJEV ZDRUŽILA V ENOTNO ZDRUŽENJE BORCEV NOV. KONFERENCE SE JE POLEG ŠTEVILNIH DELEGA- TOV UDELEŽIL TUDI CLAN REPUBLIŠKEGA ZDRUŽENJA BORCEV NOV, NARODNI HEROJ FRANC ROJŠEK — JAKA. Med letom jebilizrednopomemben vpliv borcev na celotno družbeno, politično in gospodarsko dejavnost v občini, kar izhaja iz tega, da je od celotnega števila članov Zveze borcev aktivno sodelovalo v družbe- no političnih organizacijah, društvih in organih družbenega upravljanja kar 821 članov, ali več kot dve tre- tjini članstva. Ti podatki dokazuje- jo, da so nekdanji borci tudi danes zelo aktiAmi m da so važen činitelj celotnega dogajanja v občini. Udeleženci konference so zelo ugodno ocenili tudi reševanje gmot- nih vprašanj bivših borcev, tako glede priznavalnin kot tudi borčev- skega dodatka ali stanovanjskih vprašanj. Tako so za socialno zašči- to borcev uporabili več kot 26 mili- jonov dinarjev. Ce pa k temu še pri- štejemo sredstva, ki so jih borcem dodelili kot posojilo za popravilo in zidanje novih stanovanjskih hiš, potem je ta znesek višji in preseže 180 milijonov dinarjev. Posojilo za popravilo in zidanje stanovanjskih hiš je prejelo 83 borcev. Stanovanj- ski problemi borcev bodo zdaj v glavnem rešeni; s sedanjim nači- nom financiranja gradnje stanovanj bo nekoliko težje dobiti sredstva le za stanovanja kmetov — borcev. Na konferenci so veliko govorili tudi o razvijanju tradicij NOB. Ce- 'prav so organizacije ZB storile vse, kar so mogle, to delo le ni tako uspešno, kot bi lahko bilo. Gre predvsem za predmetnike na osnov- nih šolah, saj je poučevanje zgodo- vine prav za obdobje NOB zelo po- V zvezi z invalidninami so opozo- rili, da se niso zvišale skladno s po rastom življenjskih stroškov in da zdaj v primerjavi z njimi še zdaleč niso tolikšne kot morda pred dese- timi ali petnajstimi leti. Zvišanje in- validnin pa so predlagali tudi za to, ker so v zadnjem času nekateri ob- čani preko raznih predstavništev v Nemčiji tudi že uveljavili invalidni- ne za padlimi v nemški vojski in so te invalidnine celo nekajkrat višje od tistih, ki jih prejemajo upravi- čenci za padlimi v narodnoosvobo- dilni borbi. Konferenca je novoustanovljene- mu združenju borcev naložila še ve- liko drugih nalog, ki jih bodo mogli uspešno opraviti samo ob temeljiti podpori vsega članstva. T. K. manj kij ivo. Na posameznih šolah to vrzel izpc»polnjujejo z občasnimi predavanji nekdanjih borcev, toda najbolj učinkovita bi le bila spre- memba predmetnika, ki bi zagoto- vila večje število ur. Poleg tega so na konferenci go- vorili še o spominskih objektih, ki so sicer dobro vzdrževani, nekateri pa bi bili potrebni popravila. Ker še ni zakonsko določeno, kdo je od- govoren za vzdrževanje teh objek- tov, je težko zagotoviti potrebna sredstva. TV od 20. do 26.3. Nedelja, 27. 3. 1966 9.45 Poročila (Ljubljana); 8.50 Z ansamblom Boruta Lesjaka (Ljub- ljana); 9.20 Spominska oddaja ob 27. marcu (Zagreb); 10.00 Kmetij- ska oddaja (Zagreb); 10.45 Tisoč- krat zakaj? — oddaja za otroke (Beograd); 11.30 Lassie — serijski film za otroke (Ljubljana); 12.00 Nedeljska TV konferenca (Zagreb); 16.00 Mednarodni smučarski skoki v Planici (do 17.00) (Ljubljana); 17.00 Regata na Temzi (Evrovizija); 17.40 Cesarjev klavček — predstava Mladinskega gledališča iz Ljubljane (Ljubljana); 19.00 Rezerviran čas (Ljubljana); 10.00 V nedeljo ob sed- mih (Zagreb); 10.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.45 Kako živi in se zabava Sisak (Zagreb); 21.45 Zgodbe za vas — serijski film (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Ponedeljek, 28. 3. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 11.40 Televizija v šoli — Neu tonov zakon (Ljubljana); 17.40 Tečaj an- gleškega jezika (Beograd); 18.10 Ri- sanke (Ljubljana); 18.25 TV obzor- nik (Ljubljana); 18.45 Kuharski na- sveti (Ljubljana); 10.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 10.40 Re- zerviran čas (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Sylvanus: 50 rojstni dan — TV drama (Zar greb); 21.30 Biseri glasbene literatu- re (Beograd); 21.45 Kamen, les in fantazija (Skopje); 22.00 Poročila (Beograd). Torek, 29. 3. 1966 18.15 Lepote papirja — poljudno- znanstveni film (Ljubljana); 18.45 Torkov večer (Ljubljana); 19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana); 19.50 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Uni- on Pacific — ameriški celovečerni film. 22.00 Za lahko noč (Ljublja- na); 22.10 Zadnja poročila (Ljublja,- na). Sreda, 30. 3. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tečaj ruskega jezika (Zagreb); 17.00 Te- čaj angleškega jezika (Zagreb); 17.40 Tik tak: Zgodba o bratcu (Ljubljana); 17.55 Slike sveta (Beo- grad); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Glasbena oddaja (Skop- je); 19.15 Mozaik kratkega fUma: Beograd 66 — festival kratkega fil- ma (Ljubljana); 19.40 Cik-fcak (Ljub- ljana); 19.54 Intermezzo (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Jan Fischer: Romeo, Julija in tema — opera (Ljubljana); 22.0(i Kulturna panorama (Ljubljana); 22.40 Zadnja poročila (Ljubljana). četrtek, 31 3. 1966 10.00 Televizija v šoM (Zagreb); 11.00 Tečaj angleškega jezika (Beo- grad); 16.10 Televizija v šoli: Neuto- nov zakon (Ljubljana); 17.05 Poro- čila (Beograd); 17.10 Rdeči signal (Beograd); 17.40 Združenje rado- vednežev — oddaja za otroke (Za- greb); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Reportaža (Ljubljana); ■19.10 Glasbena oddaja (Beograd); 19.40 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Aktu- alni razgovori (Beograd); 21.10 Od- daja narodne glasbe (Beograd); 21.20 Ekran na ekranu (Zagreb); 22.20 Poezija Alojza Gradnika — »Eros-Tanatos« (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila). Petek, 1. 4. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tečaj ruskega jezika (Zagreb); 17.00 Te- čaj angleškega jezika (Zagreb); 17.30 Pogovori (Ljubljana); 18.00 Mali svet — oddaja za otroke (Za- greb); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Rezerviran čas (Ljublja- na); 19.15 S kamero po svetu (Ljub- ljana); 19.40 Crna tabla (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Dvojna zavarovalnina — amer, celovečerni film (Ljubljana); 22.15 Koncert resne glasbe (Zagreb); 23.15 Poročila (Zagreb). Sobota, 2. 4. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 17.35 Poročila (Beograd); 17.40 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Beo- grad); Ì7.55 Lutkovna oddaja (Skop- je); 18.10 Vsako soboto (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Mladinska igra (Beograd); 19.25 Ko sem bil še majhen (Beograd); 19.40 Cik cak (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20.30 Glasbeni koti- ček (Sarajevo); 20.40 Peščena ura (Ljubljana); 21.10 Cm sneg — dra- ma v nadaljevanjih (Beograd); 22.00 Bonanza — serijski film (Ljublja- na); 22.50 Zadjna poročila (Ljublja- na). Smrtni nesreči Ločanov Franc Stegenšek Franc Ostrišnik Pred dnevi je prebivalce v Loki pri Zidanem mostu pretresla no- vica, da se je pri delu smrtno ponesrečil ^ranc Stegenšek, nato pa še vest, da se je tri dni preden bi ga bili odpustili iz vojske, prav tako smrtno ponesrečil Franc Ostrišnik. Oba sta bila med prebivalci svojega kraja zelo priljubljena, zato so ju na zadnji poti pospremili v velikem številu in jima izkazali vse časti. Franc Ostrišnik zapušča ženo In otroka. S. S. KAR PO DOMAČE Stopil sem v krčmo pri »AJNE- MARJU« v šeščah in sedel za veliko krušno peč. In pričaral sem si ugodje od doma, tisto top- lo domačnost, s kosom svežega kruha, v domači peči pečenega, svinjskim želodcem na pladnju in z iskrečo se izabelo v kozarcu. Menda je krčmarica Dora uga- nila moje misli, pa jc začela. — Ja, so bili časi, ko so nas hoteli uničiti, samo zato, ker smo imeli urejeno »po starem«. ŠO«: krčmarica Dora, le kar po domače! Da. Ic kar po domače, saj se gost v takem okolju tako imenit- no počuti, še posebej sedaj, ko bo sadno drevje zacvelo in bo okolje pri, »AJNEMARJU« en sam rožni grm. Domačnost, či- stoča, solidna postrežba in pri- jazna beseda — goste, razvedrila žejnih, privabljajo, vse drugo pa jim vrata »pred nosom« kar sa- mo zapira. Zato, gostinci, le po- trudite se: v klet dober vinček, za točilno mizo veder obraz in v shrambi mnogo mnogo »do- mačnosti«, pa bo krčma zmeraj pretesna. Mi pa bomo sproščeno zapeli: — Spet trte so rodile ... I D. K. Inšpektor je inšpektoi'ju vrata odpiral, za vsako najmanjšo »pre- greho« so od občine znova dajat- ve zahtevali. In zato smo potem gostilno tudi zaprli! — In vendar je ob tej krušni peči tudi poleti prijetno!- sem re- kel, ko sem cedil sline po pre- kajeni svinini in kosu koiruznega kruha. — Pred leti je inšpektor uka- zal: podrite to peč! Pa je nismo podrli, preveč smo je navajeni, preveč smo nanjo navezani. Zdaj pa pridejo-in kar preglasno zah- tevajo: dajte domačega kruha in kokoške v domači peči pečene! In že izabelo bi pili, ko bi jo imeli in bi jo smeli prodajati. Kar vsi mi zdaj »pihajo na du- OB MEDNARODNEM GLEDALIŠKEM DNEVU DELEŽ SLG Celje LETOS P R A Z iN U J E "V'E S SVET ZE PETIC TA DAN 27. MAREC V vrsti deiel, ki niti nimajo naj- bolj močno razvite gledališke omi- ke, je mednarodni dan gledališča postala velika javna manifestacija, medtem ko v mnogih drugih deže- laJt še vedno ni našel ustreznega obeleija. Na lanskem (devetem) kongresu ITS (mednarodna gleda- liška zveza) v Tel Avivu, so se ude- leženci zavzeli, da bi povsod v svetu ta dan dobil širši pomen in naj ne bi ostal bolj ko ne formalna poča- stitev gledališke dejavnosti. Tudi SLG Celje skuša uresničiti takšna prizadevanja in je določilo, da bo tega dne v mladinskem klu- bu uprizorilo brezplačno predstavo »Rendez-vousa«. Po predstavi se bo- do gledališčniki pogovorili z mladi- no o nekaterih vprašanjih, ki so zadnja leta ostala večidel brez od- govora. Gre predvsem za odnos do obi- skovanja gledaliških predstav, kar pa je nujno zdruieno s pojmova- njem in seznanjenostjo z repertoar- jem, zunanjih formalnosti, ki jih terja gledališki obisk (ali pa tudi ne terja), s primerjavami »živosti« gledališča, ki ga verjetno ne more (ali pa vendarle) nadomestiti televi- zija in film, ali je gledališče na po- ti, da bi postalo vsakdanja potreba delovnega človeka, naj ostanejo ig- ralci samo na odru, ali ii jih mo- rali še bolj približati ljudem in po- dobno. Ta razgovor bo gledališče pripra- vilo kot uvod v vrsto nadaljnjih razgovorov (kakršni so bili pred ča- som z velikim uspehom v pomoč celjskemu gledališču) in tako pri- čakujejo v SLG Celje, da bi ti po- govori znova mogli pospešiti tesnej- še stike in večjo veljavo gledališke dejavnosti med svojim občinstvom. Mimo te prireditve celjskega gle- dališča, bodo v počastitev medna- rodnega dneva pripravili tudi gosto- vanje mariborskega gledališča; v tedniku pa objavljamo tudi posla- nico, ki jo je za letošnji mednarod- ni dan napisal generalni direktor UNESCO Rene Maheu. Čeprav je Kalobje nad Šentjurjem kraj brez ceste, vodovoda in trgo- vine, je tam vendarle lepo. Le razvedrila ljudem primanjkuje. Ker ima- jo do kina predaleč, so se odločili, da si bodo zabavo poiskali sami. Do- menili so se, da bodo letos uprizorili kakšno veseloigro. Izbrali so ko- medijo Klobčič, ki so jo pred dnevi mladi igralci predstavili sovašča- nom. Povejmo še to, da so nekateri hodili na vaje tudi po uro daleč in to po temi, snegu in mrazu. Njilov trud je poplačan z lepim obiskom; mlade igralce pa vabijo tudi v sosednje vasi. Lep primer, da amaterizem še ni zamrl. POSLANICA Na tem nedoločljivem odru, kjer ni i ničesar konkretno, a je vse prežeto z globokim pKimenom, kjer je vse ver- jetno in hkrati absurdno — so ven- darle možni vsi čudeži. Tukaj — kar pomeni povsod in kjerkoli, nocoj — kar pomeni vedno in kadarkoli, je ves svet, vsa zgodovina včerajšnjega in jutrišnjega dne pred nami, ponuja se naši sproščeni fantaziji. V tebi, gledališče, pozdravljam sa- nje vseh ljudi. Čudežno, neresnično — pred našimi očaranimi čutili, se v domišljijispre- minja v dogajanje, ki prevzema naša navdušena srca. Kakšna moč je v tem dogajanju! Moč komedije, groza tra- gedije, nemir drame s svojimi nepo- srednimi čari, z iluzijo, ki preraste v vero. Gledališče ni predstava, ki ji prisostvujemo — to je skupno doži- vetje. Zahvaljujem se ti, gledališče, ker nas opominjaš, da je Qovek akcija in da je delovati isto, kakor verovati. Kakšna moč je v tem stiku med ljudmi, premagane so vse družbene razlike in celo kulturne pregrade se podro. Gledališke publike ne more- mo primerjati s kakršnimi koli skupi- nami ljudi, gledališka publika ni vsota ločenih poedincev — to je skupnost, ki išče svojo dušo. Nepozabno je, ka- dar jo najd^. ^ Medtem ko se na tvojem odru, gle- dališče, odigrava predstava, so v dvo- rani ljudje med sabo kakor ena sa- ma neločljiva družina, in kakšna sila je v tvoji govorici! Beseda — to je misel. Besede, osvajate nas in silite, da odkrito pogledamo v svoje najbolj skrite skrivnosti; utelešene besede, ki premikate živa telesa, krhka in pri- vlačna, ki jih vodite skozi bitke, pre- izkušnje, spletke in pasti vse do vr- huncev slave ali do pogube; besede veličastne, bridke ali smešne, besede ljubezni in smrti, groteske ali poveii- čanja — vaši jasni namigi me vodijo čez meje tistega, kar je dovzetno sa- mo mojemu vidu. Po vaši zaslugi je moja vera popolnejša in presojam lah- ko, kolikšna je njena vrednost. Po va- ši zaslugi bom zapustil to dvorano ilu- zij bogatejši s spoznanjem o svojem resničnem življenju. Prevzel od odrskih čarovnij, sem doživel pomembno preizkušnjo. Gle- dališče — ti mi s svojo magijo raz- krivaš moje lastne napake in hkrati me osvobajaš svojega lastnega ne- premagljivega čara. Resnično očišče- nje. Tvoje ime je katarza, Unesco, organizacija OZN za zna- nost, prosveto in kulturo, si šteje v čast, da se ob V, mednarodnem dnevu gledališča javno zahvali in izrazi ob- čudovanje veličini, vsestranosti in večni mladosti gledališča. Avtorji, igralci, režiserji in vi vsi, gledališki delavci, večni popotniki, pesniki odra — v imenu te organizacije vam prina- šam hvaležnost publike. Vam pa že- lim, da bi bili vselej vredni njenega spoštovanja in ljubezni. Nikoli ne po- zabite na dostojanstvo svoje umetno- sti, vi, ki imate to neizmerno moč, da lahko izvabljate smeh in solze zbra- nim ljudem. ARTHUR MILLER: lov na čarovnice GOSTOVANJE MARIBORSKE DRAME 29. MARCA V SLG CEUE Kakor vsako leto tako bomo tudi v letošnji sezoni imeli v gosteh mariborsko Dramo, kasneje pa še Mestno gledallače ljubljansko in ljubljansko Dramo. Mariborsko gledališče nam bo prineslo eno največjih del sodobne odrske literature »Lov na čarovnice« ameri- škega dramatika Arthurja Millerja, Pred leti je SLG Celje uprizorilo njegovo dramo »Smrt trgovskega potnika«. »Lov na čarovnice« ni samo direktna alu- zija na razvpiti Mac Cartheyjev pogrom zoper »neameriško« misleče pisatelje, znanstvenike in javne delavce, tudi nI samo opomin člove- štvu in obračun z množično histerijo, »The Crucible« (orlg. naslov) je predvsem veliko umetniško delo, preprosto, jasno in učinko- vito. Snov je povzeta po avtentičnem zgo- dovinskem izročilu, po znanem čarovnlškem procesu v ameriškem mestu Salemu. Aludi- ranje na sodobne razmere je umetniško pre- pričljivejše kakor pa direktna obtožba. Ni čudno, da je bilo v hipu preplavilo vse svetovne odre. Prvič jo je pri nas z uspehom postavil na oder ljubljanske Drame Slavko Jan. V približni enačici je režiser Jan pre- nesel to delo na oder mariborske Drame. Kritika in občinstvo so uprizoritev sprejeli zelo pohvalno. Obisk mariborskega gledališča bo s tem delom poživel celjski repertoar, mi pa upamo, da celjska publika ne bo zamudila te enkratne priložnosti. -jž Debut mlade pianistk^ KLAVIR: NEVENKA HOHNJEC, 2. KLAVIR: prof ŠIVIC % Klavirski večer Nenevke Hohnje- čeve je zaobjel komponiste, katerih dela srečujemo na sporedih sodob- nih virtuozov klavirjev (Bach-\Bui soni, Scarlatti, Chopin, Debussy, Ha- čaturjan). Koncertantka je izšla iz mojstrske šole prof. šivica. Po osvo- boditvi je naša akademija izobli- kovala vrsto mladih talentov, ki ne zaostajajo za onimi najslavnejših akademij. Bachov preludij in fuga, odbrane iz domala nepreglednega oeuvra te- ga velikana. Busonijeva predelava približuje Bacha poslušalcu z mo- derno zmogljivostjo klavirja in nje- nega zvoka. Chopin je romantik v najboljšem smislu, njegova neizčrp- na melodika korenini v poljski folk- lori. Kompozicije za klavir so nedo- segljive in enkratne. Chopin je polj- ski rojak, hkrati svetovno uglašen in je do današnjih dni ljubljenec vseh narodov. Debussy je tipičen Fran- coz, komponist velikih dimenzij, na impresionizem. Hačaturjan je oplajal se je ob klasiki s poudarkom sodoben sovjetski skladatelj, po ro- du iz Armenije. Prokofjev, šoštako- vič, Hačaturjan so zvezde stalnice, ki žarijo v svetu. Njegov koncert za klavir in orkester je poln živ- ljenjske vedrine. Na tem večeru je drugi klavir prof. Šivica nadomeščal orkester. Obžalujemo, da nam ni bilo dano poslušati celoten koncert z orkestrom. Izbor del za njen prvi večji na- stop je treba pohvaliti, saj nudi pia- nistki širok lok klavirske igre od klasike do sodobnega ustvarjanja. Poslušalci smo z napetostjo priča- kovali njen prikaz Hačaturjana. V mestih, ki zahtevajo kar moški po- udarek fortissima, se je izognila efektni bučnosti. Še tako krepko do- neča mesta so bila v mejah glasbene zvočnosti. Po drugi strani pa se nje- na igra ob Chopinovi liriki ni spre- vrgla v sentimentalno čustvenost. Klasiko je oblikovala skoraj racio- nalno. Debussyjeve slike treh pre- ludij ev je podala kristalno čisto in nemara je bil to vrh njenega večera. Krila njene klavirske igre so širo- ko razpeta. Ob muzikalnem obliko- vanju ji želimo sproščenost, ki jo bo dosegla s čestirni nastopi. Kon- certantka je osvojila celjsko publi- ko. Mladi umetnici naj prinese štu- dij še bogato žetev. Nebo njene kla- virske igre se naj docela zjasni, da si bo odprla vrata v svet. A. S. IZOBRAŽEVANJE ADMINISTRATIVNEGA KADRA Usposabljanje že zaposlenih OMEJEN VPIS V ADMINISTRATIVNO ŠOLO Omejiitev zapoislevanja v admini- stracija in dve šoM, ki izobražujeta ljudi s podobnimi profilil — ekoniom- ska srednja in adminisitrativna — so biM razlogi, da je svet za šolstvo ob- čine Celje proučil potrebe m dejstva, ki narekujejo obstoj in delo admini- strativne šale. Zavod za zaposlevanje je v tem času zabeležil deset deklet s končano administra ti vino šolo, kii ni- so mogle najti zaposlitve, hkrati pa razpolaga z analizo, ki govori o tem, da je v celj-ski indoisitriji na tistih de- lovnih mestih, kjer bi lahiko delali ljudje z administrativno šolo, 64 od- stotkov neprimerno usposobljenih de- lavcev. Ta podatek je svet za šolstvo prepričal o potrdbi nadaljnjega ob- stoja adminisitrativaie šole.. Zavoljo omejenega zaposlevanja v administra- ciji pa so šoli priporočili, naj letos v prvi letnik ne bi vpisali več kot 60 učencev; glede trajanja šolanja pa so menili, da ga ne bi bilo pametno po- daljševati na tri leta, temveč maj osta- ne rok dveh let. S tem seveda ni re- čeno, da šola ne bi smela organizirati dodatnih Oblik izoibraževanja za tiste učence in tudi za že zaposlene v ad- ministraciji, ki bi želeli svoje stro- kovno in splošno znanje še izpopol- niti. To šolanje naj bi tečajmiiki tudi sami plačali — ali pa naj bi jim stro- ške dodatnega izobraževanja nadome- Btili v delovnih organizacijah, ki so prav gotovo živo zainteresirane za dodatno izpopolnjevanije svojih delav- cev. Ta delna preorientacija progra- ma šole je tembolj pomembna zato, ker bi toiilo nesmiseino pričakovati, da bodo zdaj v vseh delovinih organiza- cijah zamenjali neustrezno usposob- ljene ljudi. Mnogo bolje bi bilo, da jim omogočijo dodatno izobraževanje. Sprejeto je torej priporočilo o ome- jenem vpisu v administrativno šolo. Ob tem pa se poraja vprašanje — in o njem je razpravljal tudi svet — kakšno stališče bo treba zavzeti čez dolbra dva meseca, ko se bomo mo- rali vprašati, kam usmeriti tisto os- novnošiolsko mladino, ki ne bo imela možnosti za vpis v srednje šole, niti se ne bio mogla vključiti v uk. Ali ni pametneje nekaterim omogočiti vsaj dveletno šolanje in jim s tem dati tudii pidkliic — kot pa ipustáiti jih v najj- kritičnejših letih brez obveznosti in brez dela? ! I. B. MNENJA KAJ BO S KONCERTMO DVORANO? V Celju je koncertno življenje do- volj razgibano. Poleg koncertne po- slovalnice imamo glasbene korpu- se, kot komorni moški zbor, godal- ni orkester, pa tudi mladinski pev- ski festival. Za festival, kakor za velike sinfonične koncerte sedanja dvorana seveda ne ustreza. Pravza- prav je vredna svojega imena samo tista v Narodnem domu, čeprav je njena zmogljivost (300 sedežev in kakih 100 stojišč) za Celje skromtîa. Za koncerte večjega obsega je tako treba najemati kinodvorano in jo plačevati v zneskih v višini ene ali dveh predstav, kar je z -ekonomske- ga gledišča nevzdržno. Celje dosti- krat ne premore niti enega simfo- ničnega koncerta v sezoni. Dvorani, ki ju imamo, sta iz ča- sov, ko je štelo Celje 7.000 prebival- cev, danes pa jih je petkrat toliko. Za festivalsko prireditev bi potre- bovali dvorano s 1.000 sedeži. Spri- čo današnjega ekonomskega polo- žaja seveda ni mogoče misliti na uresničitev velepoteznih projektov, kjer bi našel svoje mesto tudi kul- turni dom, vendar bi nekaj morali storiti, da naše glasbeno življenje ne bi stagniralo. Ob lanskem festi- valu se je zgrnilo v Celje nad 3.000 mladih pevcev, koncerti so bili po- poldne in zvečer in le malo poslu- šalcev so lahko sprejeli. Ob sedanjih okoliščinah bi bil iz- hod morda v tem, da bi kinopodjet- je pričelo misliti na izgradnjo no- ve dvorane, s čimer bi kasneje se- danjo dvorano odstopilo v koncert- ne namene. Adaptacija teh prosto rov izključno za koncertne priredit- ve, bi bila finančno znosna. Morda bi-^ bilo dobro, da bi osnovali v Ce- lju društvo prijateljev glasbe, ki bi se lahko s tem ukvarjalo. Nikakor pa ne bi smela ostati naloga na ra- menih aiktivnih glasbenikov, ki bi še pri tako dobri volji ostali brez financ praznih rok. Za Celje je problem koncertne dvorane pereč, saj v Sloveniji ni mesta celjskega obsega in pomena, kjer bi koncertna dvorana tolikanj ovirala razmah glasbenega življe- nja. Zato je razmah tega dela kul- turnega udejstvovanja zdaj na pra- vem mestu. Glasbeno šolo nižje stopnje naj bi povzdignili na sred- njo, predvsem' pa bo treba rešiti problem koncertne dvorane dvora- ne, v kateri bo treba poskrbeti tudi za orgije. Brez tega instrumenta ni polnozvenečega simfoničnega orke- stra, zlasti za stvaritev klasične glas- be. Današnja situacija je dediščina preteklosti in brez koncertne dvora- ne Celje ne more polno razvid glas- benega življenja. S polic študijske knjižnice Peters J. M. L.: Filmska vzgoja. Ljubljana 1965. S. 27767. Ristač M.: Hacer tiempo. Zaipisi na marginama rata. 1939—1945. Beograd 1964. S. 27598. Konvencije i praviiiLnaci o sipoljno- trgovinskim arbitražama. Zagreb 1964. S. 27599. Prvi koraci u braku. Zagreb 1965. S. 276O0. Topole u proizvodnji drveta i isko- riščavanju zemljišta. Beograd 1959. S. 27604/3. Pascal B.: Misli. Beograd 1905. S. 27718. Plavšdć L.: GMag. Novi Sad 1965. S. 27743. Janetschek O.: Beethoven. Koper 1965. S. 27742. Sweirr A.: Zdravnik tiranov. Koper 1965. S. 27740. Botcher H. M.: Ciidesne droge. Za- greb 1965. S. 27556. Knežević S.: Doktore odgovorite. Zagreb 1965. S. 27567. MLinšek D.: Rdeči bor v vzhodni Sloveniji. Ljubljana 1965. S. 15975/9. Krbek I.: O dvjestagodišnjiici Društvenog ugovora Jean Jacques Rousseaua. Zagreb 1962. S. 15685/27. Kostrenčić M.: Tadija Smičiklas. Zagreb 1962. S. 15685/20. Rasberger P.: Moji spomini. Ljub- ljana 1965. S. 19090/31. Trogirski spomenici. I—IL Zagreb 1948—1951. S. 23305/44, 45. 46. KAKO DOLGO ŠE? Kljub priporočilom, in to ce- lo republiške skupščine ter men- da vseh občinskih družbenih in političnih činiteljev o zbiranju sredstev za financiranje šolstva druge stopnje, zadeva ni urejena tako, da bi zagotavljala nemote- no delo v šolah. To je ugotovitev, ki je za naše razmere značilna in nič kaj razveseljiva. Medobčin- ski sklad za šolstvo druge stop- nje je sestavil proračun za letoš- nje leto v višini okoli 1,350 mili- jonov starih dinarjev, od tega naj bi občinske skupščine z ob- okraja prispevale nekaj nad 720 milijonov, gospodarske organiza- cije pa ostalo. Vtem ko so občin- ske skupščine sprejele svoj de- lež z velikim razumevanjem, pa se je zataknilo pri gospodarskih organizacijah. Namesto da bi sklad že na začetku leta vedel, s kolikšnimi sredstvi bo razpola- gal, je še zdaj v precejšnji nego- tovosti. V smislu priporočila re- publiške skupščine naj bi gospo- darske organizacije prispevale v ta sklad en odstotek bruto oseb- nih dohodkov. Da, to je pripo- ročilo, ki so ga prizsideti tudi sprejeli. Toda, v mnogih prime- rih dlje od tega niso prišli. To so pred kratkim ugotovili tudi na sestanku direktorjev delovnih kolektivov v celjski občini, na katerem so povedali, da je do- slej le 54 organizacij podpisalo pogodbe o financiranju šolstva druge stopnje. In ostale? Neka- tere še čakajo; samo vprašanje je na koga; druge se izmikajo in zmanjšujejo svoj obulus itd. Vse to kaže na neresnost in ne- odgovornost! Zato se poraja vprašanje, kakšen bi moral biti tisti dogovor, ki bi ga spoštovali vsi brez izjeme? Kdo bi mu mo- ral dati osnovo in začetek? Upaj- mo, da bo s prihodnjim letom to vprašanje rešeno, toda odpr- to je financiranje za letošnje le- to. Vprašujemo se, kako dolgo še? —m VABIMO VAS NA IZLETE: I 3-dnevno avtobusno prvomalsko potova- * V VERONO, VICENZO, PADOVO, BE- J/gTKE In TRST. Prijave do 17. 4. 1966. 2. lOdnevno potovanje v CARIGRAD IN gOFlJO koncem Junija 1966. 1 s-dnevno potovanje z letalom v SOV- jETSKO zvezo. Potovanje bo v mesecu ¿aju 1^66. Prljave do 31. 3. 1966. 4. 6-dnevno tradicionalno potovanje v RIM ^ 1. majske praznike. Prijave do 10. 4. 1966. 5. GOSTINSKI DELAVCI! 7-dnevno stro- kovno potovanje na CRNOMORSKO OBALO, * BOROVEC, SOFIJO In TIRNOVO. Prijave I, 20. 4. 1966. 6. KAIRO, ASUAN, LUXOR! 6-dnevno po- (ovanje 2 letalom. Strokovni ogledi Asuan- skega jezu, naselja EL NASER in zanimivi ^rUtičnl ogledi. 7. 13-dnevno krožno potovanje po SRtUO ^VILJU v mesecu maju 1966. g. 6-dnevno avtobusno potovanje na evrop- jko razstavo učil 8 »DIĐACTA« v BASEL-u. prijave do 10. maja 1966. 9. 7-dnevno potovanje za prvomajske praznike v LONDON. Prijave do 7. aprUa 1966. 10. Mednarodni obrtniški velesejem v MtJN- CHENU! Prijave do 28. 3. 1966. 11. Mednarodna pekarsko-slaščlčarska raz- stava v Basel-u. Prijave do 4. aprila 1966. 12. 6-dnevno avtobusno potovanje na ogled farmacevtsko in medicinsko telmične razsta- ve v BERLIN. Prijave do 2. 4. 1966. 13. ZA ZDRUŽENJE ZVEZE BORCEV orga- nizirano 7-dnevno potovanje v SCHÖNBERG, MARKIRCH, ST. MARIE AUX MINES, JJATZWEILER in STRUTHOF. Prijave do 6. 4. 1966. KOLEKTIVI! Za vaá 1. majski Izlet po do- movini In tujini Vam KOMPAS CEUE Izde- la brezobvezno po vaši želji program poto- vanja. Pevozl bodo izvršeni z avtobusi tipa Mercedes. . KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo Diižanih cenah v naj sodobneje opremljenih avtobusih Upa »MERCEDES«. ŠOLE! ORGANIZACIJE ZVEZE MLADINE! POSLUŽUJTE SE NAŠIH IZLETOV PO DO- MOVINI! NUDIMO 75 % POPUST! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLB-j TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE. >KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL.' 23-50. MALI OGLASI PRODAM ENODRUŽINSKO hišo z vrtom v Strmci 50 — Laško, prodam. TELEVIZOR RIZ avtomatik prodam. Infor- macije popoldne pri Pavlic, Šempeter 110. KUHINJSKO opremo prodam. Roje, Cesta na grad 50a — Celje. KAVČ in mizico dobro ohranjeno prodam. Conč, Celje, Oblakova 6. FIAT 750, dobro ohranjen prodam. Srdič, CeJje^. Dobrova 23. POSESTVO z inventarjem (elektrika in voda) oddaljeno 50 m od bele ceste in 8 minut od avtobusne postaje, telico in 2 breji kravi prodam ugodno. Jože Škorjanc, Babna go- ra 3 — Loka pri Žusmu. HIŠO vseljivo v okolici Prebolda prodam. Informacije na odkupni postaji pri »FiljaK ki« v Preboldu. MANJŠE posestvo 30 minut od postaje Štore prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upra- vi lista. PRALNI stroj AEG 3 kg zelo dobro ohranjen »Vesna« UKV radijski sprejemnik in kom^ biniran otroški voziček prodam ugodno." Naslov v upravi lista. ZIDAN štedilnik (beli) — levi prodam poce- ni. Naslov v upravi lista. ZARADI bolezni prodam motorno kolo NSU 175 v odličnem stanju (cena 320.000 din). Stanko Zupane, Primož 41 — Šentjur. Lovci! Zaradi hude bolezni, ki mi ne dovoli več odliodov v ljubljene gozdove prodam odlično ohranjeno lovsko puško znamke »BOCK« petelinka. Resni kupci si jo lahko ogledajo vsak dan od 17. ure dalje. Naslov v upravi lista. ŠPORTNI otroški voziček prodam. Naslov v ^upravi lista. D^DRUŽINSKO stanovanjsko vrstno hišo v Celju prodam. Naslov v upravi lista. Hišo z 4 sobami, pritiklinami, vrtom in sad- nim drevjem vseh vrst v centru Velenja na izredno lepem kraju prodam ali zame- njam. Informacije: Doličič, Velenje, Celj- ska 31. ENODRUŽINSKO hišo v Celju prodam. Po- nudbe pod »NAJBOUSI PONUDNIK«. i>KLADIŠCNE prostore v Celju, 40 m' pri- merne za skladišče prodam. Naslov v upra- ^\'i lista. 'KUHINJSKO opremo prodam. Naslov v upra- - vi lista. '»DAN štedilnik — levi, dobro ohranjen pro- dam pod ugodnimi pogoji. Ogled pri Te- ,^reziji Hriberšek, Migojnice 75 — Griže. *W 1200 letnik 1962 periweisse, odlično o- hranjen prodam. Ogled 27. marca dopold- уПе. Polde Janežič, Žalec nova hiša. *tCJ0 drvarnico in nov pralni stroj pol av- tomat prodam ugodno. Mariborska 139. ta oglase pod šifro ne pozabite napisati P'smene ponudbe — naslova na te oglase ne '^(lajamo! '^^NJSE posestvo ali hišo z vrtom na pro- "letnem kraju v okolici Celja kupim ali ^^nienjam za enako v okolici Maribora, "-enienc ponudbe na upravo lista pod šifro »Goto VI NA«. 2—3 sobe s komfortom v dobrem sta- I^Ju ali no\o z manjšim vrtom na promet- nem kraju blizu obmejnega pasu (Gornja Radgona) .ali pa v Celju, Žalcu, Mariboru, '•Zu železniške postaje ali avtobusne po- ^^jje^kupim. Ponudbe: Velenje poštni pre- JJANJOVANJE ^^EMLJENO sobo s posebnim vhodom v 3tru ali najbližnji okolici Celja išče mlaj- . ' moški. Naslov v upravi lista. I^NOVANJE v Dobrni (četvorček 4b) za- '^tijarn za stanovanje v Celju. Avgust Kom- , tjp^^i. Rimske Toplice 2. ^^KOJENKA išče blizu centra sobo s po- Os.pK-'" vhodom ali gre gospodinjit starejši ]¡^°i- Plača po dogovoru. Naslov v upravi Ha ^ izmenično zaposlitvijo nudim SojÍÍ'ovanje. Naslov v upravi lista. Nía ^i^OVALKO sprejmem na stanovanje. IŽ\5p'ov v upravi lista. j,j^*^NlCNO zaposleni ženi nudim brezplač- iijx5'P''emljeno sobo in delno hrano za ma- jev^ P'^'^oč k eni osebi. Uranjek, Trubar- TRISOBNO komfortno stanovanje zamenjam za manjše. Ponudbe pod šifro »Zamenjava — nagrada«. Za oglase pod šifro napišite pismeno po- nudbo, ki jo zapečateno v pisemskem ovoju in z označbo .iifre oddate v našem oglasnem oddelku. Naslov za te oglase ne izdajamo! ZAPOSLITEV MLAJŠO upokojenko za pomoč v gospodinj- stvu sprejmemo. Hrana in stanovanje pre- skrbljeno, ostalo po dogovoru. Franjo Gro- felnik, Hajnsko 12 — Pristava. OSEBO za 8 urno varstvo otroka iščem. Zglasite se pri: Gerkeš, Vrunčeva 35. GOSPODINJSKO pomočnico za vsa hišna de- la in kuhanje sprejmemo takoj za Zagreb Naslov v upravi lista. RAZNO ISCEM inštruktorja za izpit fizike. Ponudbe pod šifro »IzreOni študij kčnujec. Razpisna komisija delavskega sveta trgovskega podjetja , »KURIVO« Celje, Gregorčičeva ul. 6 razpisuje prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA Pogoji: kvalificiran trgovski pomočnik s 5-letno prakso v trgovini. Prednost imajo mlajši trgovski pomočniki izučeni v gradbeni stroki. Razpis velja 15 dni po objavi, prijave pa sprejema tajništvo podjetja. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje ni zagotovljeno. Upravni odbor ZD Laško, razpisuje delovno mesto VIŠJEGA DENTISTA v ZA Radeče POGOJI: Višja stomatološka šola. Osebni dohodki po pravil- niku o delitvi osebnega dohodka zavoda. Stanovanje ni zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Dravske elektrarne Maribor — ELKOV LAŠKO — razpisuje prosia delovna mesta za: 1) ključavničarja (mlajši z odsluženim vojaškim rokom) 2) dva NK delavca — do meseca novembra za pleskarska dela na terenu. Osebni dohodek po pravilniku. Razpis velja do zasedbe de- lovnih mest. Kadrovska komisija mreže Tovarne obutve PEKO Tržič, razpisuje za svojo poslovalnico PEKO Rogaška Slatina prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POMOCNIKA-CE Pogoj: — kvalificiran delavec-ka v trgovini; — poskusni rok tri mesece. Nastop službe po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski od- delek delovne organizacije do 31. marca 1966. ZAHVALA Za sočustvovanje ob težki izgubi ljube žene in dobre mamice TEJE KUNEJ prisrčna hvala. Posebna zahvala sindikatu, kolektivu in upravi Celjskega tiska za pomoč, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Jože in Elica Kunej ŽIVnsrOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 26. in 27. marca 1966 Ivan Pleterski, veterinar, Celje Trubarjeva 93 (Otok) tel. 29-26 Od 28. marca do 1. aprila 1966 Marjan Tiselj, veterinar, Celje, Savinjska 3 (Savinjsko oabiiežje) tel. 28-71 SLOVE\SKO LJIDSKO GLEDALIŠ(!E CELJE Petek, 25. marca ob 15.50 url: Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Komediji. I. šolski popoldanski alxmma in Izven. Sobota, 26. marca ob 20. uri: D. Garrlck-Smole: VARH, A. Medved: RENDEZ VOUS. Komediji. Gostovanje v Storah. Nedelja, 27. marca ob 10. uri: Schaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Komediji. III. nedeljski abonma in izven. Nedelja, 27. marca ob 16. in 19.30 uri: Anton Novačan: VELEJA. Gostovanje v Slovenski BUtrlcI. Torek, 29. marca ob 19.30 uri: Arthur Miller: LOV NA ČAROVNICE. Gostovanje SNG Maribor. Vstopnice bo- do v prodaji v nedeljo 27. 3. od 9. do 10. ure, Í8. 3. od 18.30 do 19.30 in na dan predstave uro pred pričetkom. Rezerva- cije vsak dan po telefonu 29-60. Sreda, 30. marca ob 1S.30 uri: Sartre: UMAZANE ROKE. II. šolski abonma In izven. Četrtek, 31. marca ob 20. uri: Schaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. III. šolski večerni abonma In izven, četrtek, 31, marca ob 20. uri: MUoš Mikeln: INVENTURA 65. Gosto- vanje v Vojniku. Petek, 1. aprila ob 19.30 uri: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Izven abonmaja. Sobota, 2. aprila ob 19.30 uri: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Zaklju- čena predstava za Cinkarno Celje. Nedelja, 3. aprila ob 10. uri: Schaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Komediji. II. nedeljski dopoldan- ski abonma. Nedelja, 3. aprila ob 15.30 uri: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Izven abonmaja. KINO ROGAŠKA SLATINA Dne 25. marca 1966 »KRIžPOTJE LJUBEZNI« francoski film Dne 26. marca 1966 »RIMSKA POMLAD GOSPE STONE« ameriški barvni film Dne 27. marca 1966 »PREZIR« itidijanski barvni film Dne 28. mraca 1966 »PISANE NOGAVICE« poljski film Dne 29. marca 1966 »KOZEL V RAJU« danski film Dne 30. marca 1966 »ZADNJI VLAK IZ GUN HILA« ameriški barvni film Dne 31. marca 1966 »MEČAVA« sovjetsid barvni film KINO »POHORJE« SLOV, KONJICE Dne 26. in 27. mraca 1966 »PHEDRA« ameriško-gršld film Dne 30. In 31. marca 1966 »PLAMEN NA ULICAH« angleški barvni film »SLAVNE LJUBEZNI« francoski barvni film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 26. in 27. marca 1966 »PEKLENSKA FREGATA« angleški film Dne 30. marca 1966 »PLAMTEČA ZVEZDA« ameriški film IZLETNIK CELJE v sodelovanju s >PutnA<4>m Beograd, orgs- niïlr» IZLETE PO JUGOSLAVUl Ш V INO- ZEMSTVO. M08KVA - LENINGRAD - KUEV - RIGA, 12-dnevna potovanja z vlakom in leta- lom. BUDIMPEŠTA - KRAKOV - VARŠAVA — MINSK — SMOLENSK - MOSKVA — HAR- KOV — KIJEV — ODESA — BUKAREŠTA — SOFIJA, 19-dnevna potovanja z avtobusom. GRAZ, 1-апелт1а potovanja z avtobusom na spomladanski sejem od 30. IV. do 9. V. 1966. Prijave sprejemamo do 25. III. 1966. MÜNCHEN, 4.dnevno potovanje z avtobu- busom na mednarodni spomladanski obrtni- 8ki sejem, ki bo od 12. do 22. V. 1966. Prijave sprejemamo do 30. III. 1966. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti za kolektive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE — TREVISO — UDINE — GORI- CA — TRST, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu- sni izleti za kolektive in posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datimi po- tovanja po dogovoru. ISTAMBUL — PRINČEVI OTOKI — OTOK BUJUKADA — SOFIJA, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. CORTINA Đ'AuMPEZZO — BOLZANO — GARDSKO JEZERO — VERONA — VICEN- ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto- vanje z avtobusom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. MADRID — VALENCIJA — BARCELONA — SARAGOSA — PERPINJAN — NICA — GENOVA — MILANO — MARSEILLE, 17- dnevno potovanje z avtobusom za farmacev- te, na 21. SKUPŠČINO FARMACEVTSKE FE- DERACIJE ter na 26. MEDNARODNI KON- GRES FARMACEVTOV, ki bo v MADRI- DU od 17. do 19. septembra 1966. Prijave sprejemamo do 20. maja 1966. Cena potovanja 2.100 N din. i IZLETNIK organizira prevoze na medna- ' rodni spomladanski velesejem, ki bo od 16. vj do 24. IV. 1966, v Zagrebu. i I2yi,ETNIK vas vabi na izlete za prvomaj- j ske praznike in na dan osvoboditve. Izlete ^ organiziramo po želji naročnika. Pohitite z rezervacijami avtoubsov. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem ¿asu nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje ' telJMl ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti in izlcaza- li poslednjo čast našemu dragemu dolgolet- nemu predsedniku tovarišu FRANCU PIPAWÌU I se iskreno zahvaljujemo Upravni odbor Poslovnega združenja »VEKTOR« Obvestilo bralcem Celjskega tednika Ker smo se preselili v nove prostore v Gledališko ulico št. 2 (zgradba družbenih organizacij — vhod iz Linhartove ulice), smo spremenili tudi telefonske številke: UPRAVA: 21-28 in INTERNO 005 — UREDNIŠTVO: 23-69 Obenem obveščamo, da s sprejemanjem oglajsov zaiključimo vsako sredo ob 11. uri. Uprava Celjskega tednika ALI BO AMATERSKO LETALSTVO POSTALO SPORT IZBRANCEV? »Komercializacija« Pod vprašanjem »Ali bo amater- sko letalstvo postalo šport »izbran- cev« je v članku »Komercializacija«, tovariš J. Sever obravnaval nekaj vprašanj na osnovi občnega zbora celjskega aerokluba. Naslovi član- ka zvenijo kot posebna senzacija, medtem ko vsebina nima objektiv- ne osnove, p>ostavljena je enostran- sko in z mišljenji, ki nikakor niso v korist kluba. Da bi javnost dobila pravo sliko, je potrebno, da dam ne- kaj pripomb na posamezne misli in težnje v navedenem članku. Pisec članka trdi, da so »v raz- pravi po poročilih udeleženci zbora kritično ocenili način poslovanja in težnje ípo profesionalizaciji nekate- rih ključnih funJicij.« Na občnem zboru pa med tem nihče od prisot- nih ni razpravljal o takšnih »tež- njah«. Omenjene težnje so torej zra- sle nekje izven občnega zbora, v članku pa vsekakor imajo poseben namen. Aeroklub Celje ima letalsko modelarsko šolo že 6 let. Vso to do- bo uspešno upravlja in dela profe- sionalni instruktor Arbajter Maks skupaj z letalskim mehanikom in letalskim modelarjem inštruktor- jem. Prav tako dolgo pa dela v klu- bu nameščeni sekretar kluba. Ta »profesionalni« kader je ves čas ne- spremenjen, to pa so edine ključne funkcije. Ostale ključne ñmkcije v aeroklubu so upravni odbor in pred- sednik kluba, ki pa niso profesio- nalni. Pisec članka po vsem sodeč z na- vedeno »težnjo po profesionalizaci- ji« aludira na predsednika kluba. Naj pisec in javnost ve, da je pred- sednik aerokluba Celje rezervni le- talski polkovnik s 25-letnimi izku- šnjami v letalstvu, ki v klubu deluje izključno na amaterski in častni os- novi. Za svoje delo ne sprejema ni- česar, niti nima težnje, da »profe- sionalizira« ključne položaje v klu- bu. To naj bo v vednost piscu član- ka in vsem ostalim, ki mislijo, da 25 letne letalske izkušnje predsed- nika kluba niso koristne in potreb- ne celjskemu aeroklubu! Občni zbor je sklenil, da vsi čla- ni piloti vplačujejo malenkostni sa- moprispevek za vsako uro letenja. Sklenjeno je bilo, da dijaki in člani brez zaposHtve tak prispevek lahko odplačajo z ustrezajočim delom na letališču in v delavnicah. To so skle- nili soglasno. Zakaj sedaj po zboru in sprejetju tega sklepa pisec član- ka obrača »drugo stran rnedalje« in ustvarja nezaupanje, vnaša dvome in nerazumevanje med člane in jav- nost? Ena ura letenja z motornim leta- lom stane klub blizu 30.000 starih dinarjev. V tem je vračunana amor- tizacija letal, poraba letalskega ben- cina in olja, potrebna stalna popra- vila in pregledi, obvezno in drago zavarovanje letal, ljudi in opreme ter ostali stroški, vezani za letalsko dejavnost. Ce posamezni pilot letno opravi samo 30 ur poletov, porabi okoli 900.000 družbenih in klubskih sredstev. Vsi ostali aeroklubi v Slo- veniji že več let zahtevajo prispev- ke, po veliko večji stopnji, kot pa smo to postavili na zboru. V nobe- nem klubu zato ni padla množičnost članstva, niti je letalski šport po- stal šport »izbrancev« kot ga pisec in nekateri somišljeniki tako tragič- no vidijo v Celju. Prispevek za eno uro letenja z motornim letalom zna- ša samo 600 starih dinarjev, kar pri 30 urah letno znaša maksimalno 18.000 starih dinarjev. V drugih športnih organizacijah člani nabav- ljajo sami rekvizite in plačujejo prLspevke, veliko večje, pa se nihče ne vznemirja (športni' ribolov, lov- ski šport itd.). Odrejeni prispevek je samo malenkosten delež visokim stroškom naše aktivnosti, ima pa tudi drug pomen. Samoprispevek obvezuje vsakega člana na pravil- nejši odnos do klubskega materiala in opreme, do večje odgovoniosti in racionalnega koriščenja sredstev, si- li ga v sodelovanje in večjo skrb za pravilno delo in aktivnost kkiba v celoti. Če govorimo o »izbrancih«, ki jih pisec v naslovu svojega članka ome- nja, lahko trdimo, da so vsa piloti do sedaj bili »izbranci«, ko so leta in leta leteli, ničesar pa niso prispe- vali za svojo športno dejavnost. Mnogi člani niso plačevali niti niz- ke članarine 240 starih din letno, zaradi svoje reputacije in dolgolet- nega članstva v klubu, pa so si že do sedaj ustvarjali »brezplačne« pri- vilegije. Uvedba prispevka pa take »izbrance« sedaj najbolj prizadeva, bolj kot ostale člane. To je — tova- riš Sever prava slika tiste »druge plati medalje«! Samoprispevek ne preprečuje množičnega vključevanja mladine v letalski šport. Vsakemu ljubitelju letalstva, ki res z dušo in srcem pri- pada letalstvu, safenoprispevek ne bo onemogočil njegovega dela. Tre- ba pa je predvsem vedeti, da je množičnost delovanja v aeroklubu relativen pojem, ki piscu članka verjetno ni dovolj jasen. Aeroklub nikdar ni bil, niti ne bo posebna množična organizacija. Množičnosi dela je vedno in povsod omejena z materialnimi pogoji, če pa je prav to kje odločilno, je to predvsem v aeroklubu. V aeroklubu lahko šte- vilo pilotov, modelarjev in padalcev podvojimo ali potrojimo. Če pa taki množici športnikov nismo v stanju dati in vzdrževati večje število letal, če nimamo potrebnih količin ben- cina in ostalega materiala in opre- me, bi taka množičnost bila jalova, kot je že bala. Aeroklub ima lahko tako množič- nost, kolikor za to ima realne ma- terialne pogoje. Vsaka drugačna mi- sel je čisti idealizem, je iluzija, ki jo lahko samo napišemo, ne pa iz- vajamo. Če mladinec postane puot, mora aktivno leteti vsaj 10 let. Če pa ga letos izšolamo, drugo leto že ne more več leteti, to za našo druž- bo ni koristno. Svoj članek tovariš Sever izvaja predvsqm na nekaterih mislih iz razprave tov. Cerjaka, sekretarja Občinskega komiteja ZKS v Žalcu. Pri tem je nekatere njegove misli usmeril tako, da niso niti v pomoč, še manj pa v korist celjskega aero- kluba. Notranje rezerve v športnih orga- nizacijah pisec članka na osnovi razprave tov. Cerjaka vidi tudi v aeroklubu, v »strahotnem admini- strativnem aparatu«. Ta aparat pa se v klubu sestoji iz sekretarja in nekoliko map dokumentov, ki izha- jajo iz predpisanega sistema poslo- vanja. Ob gospodarski reformi in novih pogojih dela aerokluba nihče od nas tov. Cerjak in Sever »ni vih- tel parol in nanje obešal stvari in probleme, ki z njo nimajo nič skup- nega« ! Usmerjamo se na bolj plansko in programirano delo, premišjeno in namensko usmerjamo koriščenje razpoložljivih sredstev, točno preci- zirati dolžnosti in odgovornosti v delu, odpravljamo ugotovljene sla- bosti in napake v dosedanjem delu. Vse to pa je za pisca poizkus, »da se v letalstvo vrine birokratieem«. Sedanie stanje pa je tako, da mora- mo odrejati plansko delo, zahtevati skrb o vsakem dinarju, skratka za- htevati red in smotrnost tudi v aeroklubu. Aeroklub ima letos zago- tovljene samo osnovne dohodke za instruktorski kader letalske šole, za vse ostale potrebe pa naj bo dovolj 1,5 milijona starih dinarjev, ki jih je dodelila ObZTK. Da bi mogli le- teti, moramo zavarovati po predpi- sih vsa letala in opremo, kar znaša blizu 3 milijone starih dinarjev. To pa niso parole, s katerimi vihtimo ob reformi. Vse to naj po mnenju pisca članka rešimo z »množičnim amaterskim delom članov in simpa- tizerjev«. Če je z amaterskim delom brez bencina, zavarovanja in ostalih jKJtreb možno spraviti vsa letala v zrak in pri tem množično delovati, potem je celotno vodstvo kluba res nepotrebno. Današnja stvarnost in konkretni p>ogoji so drugačni, kot jih vidimo pri obujanju spominov na zlate stare čase, zato članek »Komercializacija« bolj služi pre- teklosti, kot pa sedanjosti! Predsednik aerokluba Celje Stime Verbič ŠPORT NA DROBNO V povratni prijateljski nogometni tekmi je Šmartno doma izgubUo srečanje s Šoštanjem z rezultatom 2:1. ObZTK v naslednjih dneh organi- zira tečaj za rokometne sodnike in še sprejema prijave kandidatov. ObZTK je objavila tudi razpis za občinsko prvenstvo sindikalnih no- gometnih ekip. Prijavijo se lahko vse sindikalne ekipe, nastopali pa bodo lahko le neregistrirani igralci. Železničarsko smučarsko društvo Celje priredi v soboto, 26. 3. popol- dne in v nedeljo dopoldne celodnev- ni turni smuk na Mozirski planini. Zbirališče bo pri Mozirski koči v so- boto popoldne. Snežne razmere so zelo ugodne, koča bo oskrbovana, avto cesta do Šmihela pa prevozna. Ekipa F1ÌRAL1TA PRVA Minulo nedeljo je bil v Preboldu Partizanski orientacijski pohod v okviru delavskih športnih iger, ki jih organizira žalski občinski sindi- kalni svet. Pohoda se je udeležilo 8 moških in 5 ženskih ekip iz delovnih ko- lektivov žalske občine. Največ ekip je bilo iz Keramične industrije Li- boje, kjer je športna dejavnost zelo razvita. Tekmovali so v dveh tekih, moški v tdku na 5.000 metrov, žen- ske pa v teku na 2.000 metrov po nekdanjih partizanskih poteh. V teku na 5 km je zmagala ekipa iz Feralita, druga je bila ekipa iz Tekstilne tovarne Prebold, tretja pa iz Keramične industrije Liboje. Med ženskimi epkipami je bila najuspešnejša prva ekipa iz Kera- mične industrije Liboje, druga pa je bila druga ekipa iz Keramične, tret- ja pa je bila ekipa iz Juteksa. Žal nekateri večji delovni kolekti- vi, kot. so Kmetijski kombinat in p>olzelska tovarna nogavic, niso po- slali svojih ekip. Ti kolektivi zapo- slujejo veliko število mladih, zato je to neraziimljivo. To še tembolj, ker se v teh kolektivih mnogo za- poslenih ukvarja s športom. —ez SAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠA Neporaženi, vendar TRETJI v nedeljo so celjski šahisti sode- lovali na republiškem brzopoteznem turnirju slovenskih mest v Brežicah. Nastopilo je 24 šestčlanskih ekip, med njimi tudi Celjani, žalčani in šoštanjčani. Celjski šahisti so se tudi tokrat borili za osvojitev prvega mesta, vendar jim to ni uspelo, čeprav so premagali vse ekipe razen domžal- ske, s katero so igrali neodločeno. Celjanom v tolažbo je dejstvo, da so premagali tako ekipo Ljubljane in Maribora z rezultatom 3,.S : 2,5 in tako rekoč ostali moralni zmagoval- ci, v ostalih dvobojih namreč niso dosegli tako visokih zmag kot obe pred njimi plasirani ekipi. Vrstni red: Ljubljana 117,5, Maribor 117,5, Celje 111, Domžale 104, Jesenice 96 itd. v celjski ekipi so nastopili Drak- sler, ki je iz 23 partij dosegel 21 točk, Bervar 19 in pol. Pešec 20, Štrajher 15 in pol, Ojstrež 20 in pol in Pertinač 14 in pol točk. Ekipa Žalca ni ponovila uspeha iz preteklega leta in je zasedla 13. mesto, Šoštanjčani pa so pristali na 15. — 16. mestu. Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj so morali šahisti v osmih urah odigrati 23 partij, kar zahteva pre- cejšnjo mero koncentracije, izkuše- nosti in psihološke pripravljenosti. Organizacija tekmovanja je bila po- verjena šahovskemu klubu Brežice pod ix>kroviteljstvom predsednika občinske skupščine. Odlično organi- zirano tekmovanje zasluži vse pri- znanje požrtvovalnim brežiškim ša- histom in funkcionarjem. —ač — O — Tri kola pred koncem občinskega šahovskega prvenstva, še naprej vodi Cinkarna, ki bo po vsej ver- jetnosti tudi komčfli zmagovalec. In- grad kot zasledovalec zaostaja za Cinkarno 2 in pol točki in bo zelo težko nadoknac^ že izgubljene toč- ke, ker se že bliža konec turnirja. Posamezni rezultati šestega kola: Libela : Aero 1 in pol : 2 in pol, EMO : Cinkarna pod : 3 in pol. Za- vod : IFA 1 in pol : 2 in pol. Klima : Železarna 2 : 2, Ingrad : PTT 4 : 0. Vrstni red po tem kolu je nasled- nji: Cinkarna 21 in pol, Ingrad 15, (1 dvoboj manj). Železarna 14 in pol. Aero 11, Klima 11 (1), Zavod 9, EMO 8 in pol, PTT 8, Libela in IFA 7 točk. —O — V nedelljo je bilo v Celju med- občinsko posamezno brzopotezno prvenstvo, na katerem je sodelova- lo 30 udeležencev iz Celja, Žalca, Šoštanja, Rogaške Slatine, Konjic, Šempetra, Štor in Prebolda. Igralci so bili razvrščeni v tri skupine, pr- vi štirje iz vsake skupine so se pla^ sirali v finale. Največ uspeha sta imola Celjana Bervar in Ojstrež, ki sta si razdelila prvo in drugo mesto z 9 točkami, sledijo: štrajher 8 in pol, Draiksler 7 in pol (vsi Celje), Skok in štorman (Šempeter) 6, Per- tinač 5 in pol, Pajk 5, Inkret 4 in pol itd. Prvi štirje so se plasirali na re- publiško prvenstvo, ki bo naslednjo nedeljo v Mariboru. V tolažilni skupini je zmagal Bu- čer (Konjice) z 5 točkami, sledijo Bezenšek (Konjice) 4 in pol, Seler (Šempeter) in Lažič (Celje) 4 točke itd. —ač Začetek prvenstva Le ena točka Nedeljski start v spomladanskem delu tekmovanja slovenske nogo- metne lige je bil za obe celjski eki- pi dokaj neuspešen. Kladivar proti precej močni ekipi Ljubljane ni mo- gel iztržiti več kot eno točko. Tek- ma je bila precej dolgočasna, da bi bila pa dolgočasnost še bolj jasno poudarjena pa niti eni niti dnogi napadalci niso znali niti enkrat za- deti med vratnice. To pa je seveda precej slaba reklama za privablja- nje publike na nogometno igrišče. Slabo reklamo so si prvo nedeljo napravili tudi igralci Celja, ki v Go- rici prav tako niso znali zadeti gola. Oni so ga celo dobili in se vrinli-v Celje brez osvojene točke in dve mesti nižje v lestvici SNL. Moramo priznati, da poraz Celjanov pravza- prav nismo pričakovali, saj so v zadnjem času pokazali kar solidno formo. Seveda je to šele začetek in pravi nasprotniki za Celjane šele pridejo — v glavnem na Skalno klet, tam pa gotovo točk ne bo do- volj za ostale ekipe. Skratka — ka- že, da bo borba za vrh slovenske no- gometne lige precej zanimiv. Upaj- mo, da Celjani pri tem iie bodo ime- li zadnje besede. E. G. NAMIZNI TENIS V ŽALCU Pod pokroviteljstvom osnovne šo- le Žalec in ObZTK je bilo pred dne- vi občinsko prvenstvo šolskih šport- nih društev v namiznem tenisu. Tek- movalo je sedem fantovskih in 4 dekliške ekipe s 50 igralci. Med fanti je ekipno zmagala eki- pa Žalca pred Preboldom in Vran- skim, med dekleti pa ekipa Prebol- da pred Žalcem, Vranskim in Bra- slovčami. Med posamezniki so zma- gali Rezec, Habijsm in Ceh. adi Kegljači posamezno Na občinskem prvenstvu Celja v kegljanju nastopa okrog 150 posa- meznikov, članov celjskih kegljaških klubov. Najboljši je trenutno Va- novšek, ki je podrl 925 kegljev, sle- dijo Mehnar 884, Veranič 866. Krajne 865, Lubej 847. Neverjetno, za kaj vse ne uporabljajo koles. Pri tem se pa čudimo, da je toliko prometnih nesreč. Foto: F. Guček ŽRTVE PROMETA NESREČA S SMRTNIM IZIDOM Pešec Anton Plaskan, star 65 let, je vinjen hodil po desni strani ce! ste 1. reda na Gomilskem, ko je za njim privozil voznik osebnega avto- mobila CE 14-60 Ludvik Arnuš \г Celja. Pešca je zagledal na tako kratko razdaljo, da trčenja ni шо- gel preprečiti. Zadel ga je s spred- njim desnim blatnikom s takšno močjo, da ga je zbilo na pokrov av- tomobila in streho, nakar je padel na cestišče in obležal mrtev. NEZNANI MOPEDIST Pred dnevi je peljal po cesti 111. reda Laško — Vrh nad Laškim ne- znan mopedist in med vožnjo podrl • otroka Bernarda Mehleta iz Klad- nja pri Laškem, ki se je vračal iz šole. Otrok je pri padcu dobil kom- pliciran zlom levega gležnja. Pro- metna milica še poizveduje za mo- pedistom. NEZASENČENE LUČI Voznik osebnega avtomobila CE 75-54, Benjamin Ravnikar je vozil po cesti II. reda v vasi Log pri Sev- nici, ko mu je na nepreglednem ovinku pripeljal nasproti neznan osebni avtomobil, ki ni zasenčil lu- či. Ravnikar je zaradi bleščeče luči zavil na desno in zapeljal v obcest- no ograjo, jo podrl ter se prevrnil v potok. Voznik se ni težje poškodo- val, škoda na avtomobilu pa znaša 4.000 novih dinarjev. VOŽNJA PO OBEH STRANEH CESTE Po Mariborski cesti je vozil proti Celju z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila CE 77-80 Mir- ko Meke iz Vojnika. Nekaj časa je peljal po levem, nato pa po desnem cestišču, tako da je zadel v leseno ograjo, od koder ga je zaneslo v vo- gal hiše št. 105, kjer je avto zasu- kalo za 180 stopinj. Pri tem je bil voznik teže poškodovan, škodo na avtomobilu pa so ocenili na 5.000 novih dinarjev. MOTORIST IN PEŠEC Iz Sopóte proti Radečam je vozil voznik motornega kolesa L J 11-749. Ker ni imel prižganih luči, se je za- letel v pešca Oskarja Јгта iz Žebni- ka pri Radečah ter ga podrl. Pešec je bil pri tem laže pjoškodovan, mo- torist pa je utrpel pretres možga- nov ter odrgnine po obrazu. Odpe- IjaH so ga v celjsko bolnišnico, kjer so mu odvzeli kri za preiskavo. PREHITEVAL JE KOLESAIOCO Iz Velenja proti Celju je vozil voz- nik osebnega avtomobila MB 145-87 Peter Grobelnik in je v vasi Šalek prehiteval kolesarko Pavlo Bukovec iz Velenja. Tedaj mu je pripeljal nasproti neznani voznik osebnega avtomobila, tako da je Grobelnik pri izogibanju zadel kolesarko, ki je dobila težje poškodbe po glavi. 70.000 NOVIH DINARJEV ŠKODE 18. marca se je zgodila prometni nesreča v Verpetah pri Frankolo vem, ko je voznik avtocisteme U 12-35 s prikoMco LJ 10-32 Stevo Pit ka na nepreglednem delu ceste pre hiteval pred njim vozeči tovorni av tomobil CE 56-07 s prikolico, ki gH je upravljal Ivan Pinter iz Celja. Pr prehitevanju- je avtocisterna zadeli v levo stran tovornjaka ter ga zbil( v obcestni zid. Na obeh vozilih j( škode za 70.000 novih dinarjev. UMRL V BOLNIŠNICI O nesreči na križišču Kidričeve il Koroške ceste v Velenju, ki se je pri petila devetega marca, smo že poro cali. Ponesrečenec MARTIN VIVOE rojen 1911 leta, doma iz Lopatnik pri Velenju, je po treh dneh zarad hudih poškodb v celjski bolnišni< podlegel. , i v korak s svetovno modo III»-ART V CELJU revija domaČih sposobnosti čeprav v času priprav niso ob- Ij'ubili elcslcluzivnili modelov, pa je bila aktualnost vendarle največja odlika modne revije, ki sta jo pre- tekli petek, soboto in nedeljo pri- pravili v samopostrežni restavraci- ji v Celju poslovni združenji za obrt, gostinstvo in komunalo ter trgovino. Kot je dejal napovedova- lec Marjan Bačko, je bila to ena redkih revij, ki je šla v korak s ča- som in prikazala tudi nekatere naj- novejše »modne zakone« in to v ča- su, ko so veljavni tudi še drugod. Sicer pa — pojdimo po vrsti! Obi- skovalca modne revije je najprej ljetno presenetila dekoracija ing. arh. Janka Hartmana in Zdravka Božičnika, ki je v lepo urejeno dvo- rano samopostrežne restavracije priklicala pomlad in bližajoče se poletje. Ta dva letna časa sta bila tudi vodilo ustvarjalcem številnih modelov, ki so jih razdelili v šest skupin — jutranja oblačila, delov- na oblačila, spomladanske obleke, poletne modele, pletenine in coctail ter plesne obleke, čeprav uradno niso sestavljali posebne skupine, pa so otroška oblačila zavzemala v modni reviji pomembno mesto. Po- sebej se je v teh prizadevanjih iz- kazalo dvoje proizvajalcev — Ju- tranjka iz Sevnice in Kora iz Ra- deč, ki sta prikupne najmlajše ma- nekene in manekenke oblekic v to likanj ljubka oblačila, da so tudi med mlačnimi Celjani požela veliko priznanj. Naj omenim igralni kom- plet, okrašen z živahnimi volančki, poletno oblekco iz krepa s podalj- šanim životkom, karirast popelín ukrojen v oblačilce iz dveh delov, pa verjetno najlepšo — mornarsko oblekco male Darje, ki je posegla celo v op-art. Spomladanska bera med fantovskimi oblačili je bila precej revnejša, saj toge obleke, ukrojene po očetovem vzoru, za najmlajše »može« niso najprimer- nejše, Lepši so bili, ko s© oblekli puloverje, ki jih je izdelala Almi- ra in hlače različnih proizvajalcev. Med jutranjimi oblačili bi ome- nili lepe pižame; predvsem pa so v tej skupini navdušili kopalni plašči. Manj je bilo domiselnih ko- nih oblek, od katerih je omembe vreden samo črno beli bikini, ki ga bo mogoče dobiti tudi v prodajal- nah. Elegant se je predstavil s kom- -•^etom za plažo — hlačami, ki se- dijo na bokih in kratko bluzico, ki ravno toUko, da pokriva prsi. Lepa zelenorumena barva je za sončne in tople dni prav gotovo primerna. Med delovnimi modeli so prevla- dovale preproste reči, mogoče nič osebnega, pozornost pa so vzbudili modeli Koka iz Slovenskih Konjic, ki je prikazala med drugim tudi črn usnjen kostim, podložen z blagom v pegita vzorcu in štiri možne kom- binacije. Prav očarala pa je parada kratkih plaščev in celo oblek iz ve- lur usnja, ki jih izdelujejo po naro- čilu. Med spomladanskimi oblačili je modni salon Velenje predstavil epo kombinacijo plašča in obleke v bež oziroma rjavi barvi, med po- letnimi pa je Elegant poslal na raz- stavo stezo več v op-art oblečenih manekenk. Domiselno in prav spre- jemljivo! Pletenine so bile seveda spet ne- prekosljive in med njimi je bil tu- di neskončno lep komplet belih hlač in jopice z modrimi okraski — za jadranje, kot je dejal napovedova- lec. Kdo pa pri nas jadra? Na zaključku so prikazali še cock- tail in plesne obleke, toda domi- selnost je tu pojenjala — razen v primeru Podlesnik Jožice iz Celja, ki je ukrojila lepo veliko večerno obleko. In še nakit — Borec in Zla- tarstvo, čevlji Lilet Maribor, slamni- ki Univerzale Domžale, torbice To ko itd.; med celjskimi sodelavci pa še Sonja Vrečkova z lepimi modeli klobukov in česalnica Zora, ki je poskrbela za lepo in moderno poče- sane lase. V obeh primerih je bila naloga več kot uspešno opravljena. Prvi poskus prikaza domačih sposobnosti na področju kreiranja in oblačenja je torej uspel. Lep obisk na vseh petih prireditvah pa kaže tudi veliko zanimanje, ki ga je revija vzbudila v javnosti. Zato je upravičeno pričakovanje, da bo podoben pregled dela in ustvarjal- nosti postal tradicionalna delovna oblika. OP-ART JE VČASIH BOLJ SPREJEMLJIV, KOT BI SODILI NA PRVI POGLED. OGLEJTE SI TALE BEL KOSTIM, DOPOL- NJEN S TEMNOMODR1MI Všl- TLMl PROGAMI! ODKRITO JE 1 REBA PRIZNATI, DA JE ELE- GANTEN LN MLADOSTNO DE- KLIŠKI. K^RJLO NAD KOLENt PA JE ZAPOVED, KI NAJ VE- LJA ZA VSA LETOâNJA OBLA- ČILA. SAMO - NE ZA VSE ŽENE! PRI SL0VENÖEV1H Ko je bila Vera še dekle, je potrebovala precej časa, da se je j zadovoljna odpravila iz hiše. Saj ne, da bi se bila cele ure ogledovala i v ogledalu, toda njenim skrbnim očem le ni ušla nobena podrobnost.] Opazila je še tako drobceno gubo na snežno beli bluzi, za nekaj mili- j metrov premaknjeno crto na nogavici in prašek na skrbno zloščenih ! čevljih. In ko si je popravila še kodraste lase, je zadovoljno poma- ! hala mladi podobi v ogledalu in odhitela. Tudi tiste čase, ko je s svo- \ jim sedanjim možem samo še »hodila«, ji ni nikdar zmanjkalo časa \ zase. To, da se je uredila, kot je bilo treba, ji je olepšalo že tako lepe \ ure in veselilo mladi dan... Vera ima danes dvoje otrok. Dva, lepa, nekoliko trmasta in zelo i prikupna otroka. Ima moža, ki se marsikdaj vrne z dela šele pozno J popoldne ima lepo, veliko stanovanje in službo, ki ji vzame krepkih ì osem ur dopoldneva. Tega, da bi jedli v menzi, si ne morejo privo ' ščiti, pa se je odločila, da bo kuhala doma. Domov grede nakupi, j kar je potrebno za pozno kosilo, pohiti v kuhinjo in tam se okrog 1 treh dj-užina zbere h kosilu. Popoldnevi minevajo Veri v kopici go i spodinjskih opravil in ko se zvečer tako mimogrede pogleda v ogle- dalo, vidi utrujen obraz, sprijete lase in ne preveč čisto bluzo. V pr- j vih mesecih ji je to hudo grenilo dobro voljo, 'kasneje pa se jej navadila in čez čas je predpasnik, ki bi ga morala sleči že pred tremi i dnevi, le še obläkla — češ saj bo še dober. _ í Zadnjič pa je mala Andrejka prišla domov nekoliko pozneje kotj ponavadi. Toda bila je tako navdušena, da je Veri ostra beseda; zastala v grlu. »Veš, mamica,« je hitela pripovedovati. »Bila sem pri; Majdki. Ko bi ti vedela, kakšno mamico ima! Tako prijetno je dišalo i pa copate je imela okrašene z našitimi rožami in na zelenem pred-] pašniku je imela velik žep, poslikan z medvedki in zajčki, pa lase . .,.«^ in otrok je čebljal in čebljal. Vero je zbodlo prav v najbolj skrit i Kotiček srca. In ko je zvečer nakupovala hrano za naslednji dan, j je v košarico spustila tudi zvitek navijalk. Zvečer je, preden je legla,. oprala svoje še zmeraj lepe lase. In ko se je zjutraj sklonila k mali; Andrejki, jo je čisto tiho vprašala: »Ali kaj dišim?« \ SVET ZA ŠOLSTVO V CELJU PRE DLAGA ZDRUŽITEV USTANOV v celjski občini že nekaj mese- cev razpravljajo o taki organizaciji vzgojno varstvenih ustanov, ki bi zagotovila boljše in cenejše delo. Doslej- je v občini namreč delovalo pet varstveno vzgojnih ustanov z dvema podružnicama in 32 oddelki. Vsaka od teh je imela svojo upra- vo, ki se je bavila z vsemi večjimi, pa tudi drobnimi opravili, ki zahte- vajo tudi največ časa. Zato je pred časom svet za šolstvo imenoval ko- misijo, ki rraj bi proučila možnosti združitve varstvenovzgojnih usta- nov. Na zadnji seji sveta za šolstvo je komisija podala svoje poročilo. Združitev varstveno vzgojnih usta- nov je dobra rešitev ne samo zaradi tega, ker bi tako lahko združili tudi računovodsko in administrativno po- slovanje, temveč predvsem zaradi tega ker bi pridobili tudi na vzgoj- nem področju. Dosedanji upravniki vrtcev bi se namreč lahko posvetili vzgojnemu delu, seveda pa bi mo- ral biti v ekonomski enoti — ali kakorkoli jih bodo imenovali — še vedno nekdo, ki bo zanjo odgovo- ren. Komisija pa je navedla tudi ne- kaj nalog, ki jih bo moral opravljati vodja združenih varstveno vzgojnih ustanov. To delo ni nič manj odgo- vorno kot je delo v šoli; morda je zaradi različnih starosti otrok — v ustanovah se zbirajo dojenčki, pred- šolski in tudi šolski otroci — celo še težje. Vodja združenega centra bi moral skrbeti za vzgojo in varstvo zdravstvom, domom, socialnim cent- rom in delovnimi organizacijami, bdeti nad razvojem oddelkov itd. Po živahni razpravi je svet za šol- stvo predlog komisije osvojil. O združitvi bodo zdaj seveda razprav- ljali in dokončno odločali še v var- stveno vzgojnih ustanovah, toda po njihovem razpoloženju sodeč lahko upamo, da se bodo varstvenovzgoj- ne ustanove že kmalu znašle pod eno streho. Svet za šolstvo je na zadnji seji obravnaval tudi predlog kolektiva celjske bolnišnice, ki je pripravljen odpreti varstveno vzgojno ustanovo za otroke svojih delavcev. Svet za šolstvo meni, da bi jo v primeru, če bo to ustanova odprtega tipa in če bo tudi sicer izpolnjevala vse ostale potrebne pogoje, obravnavali kot vse ostale — torej, da bi sred- stva za osebne dohodke vzgojiteljev prispeval sklad za šolstvo. V bolniš- nici so pripravljeni prevzeti vse ostale stroške. Iniciativa tega veli- kega kolektiva je prav gotovo hva- levredna, vrtec pa bo dobrodošel tembolj, ker na tem območju var- stvene ustanove ni. ODGOVOR PLINARNE-VODOVOD Ker informacija v 9. številki »Celjskega tednika« od 4. 3. 1966 ni povsem točna, odgovarjamo na čla- nek »Čisti računi med vodo in pli- nom«. V drugem odstavku članka piše pisec, da je podjetje vodni prispe- vek plačevalo tudi doslej, vendar gre sedaj očitno za to, da bi ga radi prevalili na potrošnike. Pojasnilo: 1. Podjetje doslej ni plačevalo vodnega prispevka in torej ni mogel biti vkalkuliran v ceni vo- de. Podjetje je plačevalo Vodni skupnosti Savinja Celje manjši zne- sek za varstvo zemljišč in objektov pred škodljivim delovanjem voda. Ta znesek odškodnine ni istoveten z vodnim prispevkom in se plačuje ne glede na predpis o vodnem pri- spevku. Strošek odškodnine pred- stavlja v ceni vode 508 S din na m^. Vodni prispevek torej ni vkalkuli- ran v dosedanji ceni vode. 2. Republiški sekretariat za urba- nizem je o načinu pobiranja vodne- ga- prispevka dal svoje pojasnilo, ki smo ga prejeli preko občinske skupščine Celje. To pojasnilo se gla- si: »Mestni vodovod kot komunalna dejavnost plačuje pod tč. 3 zakona o vodnem prispevku Ur. list SRS, št. 36/65 od 29. 12. 1965 vodni prispe- vek po 5 S din za m^ izkoriščene ali porabljene vode, ki jo dobavi po ta- rifi za široko potrošnjo (občanom, družbenim službam in za javne po- trebe itd.), tako da k tarifi pribije še znesek vodnega prispevka, t. j. 5 S din za m3. V primeru, da je v tarifi že vključen strošek za vodni prispevek, potem vodovod ni upra- vičen pribijati vodnega prispevka k tarifi. 3. Naš predlog za zvišanje cene vodi je bil le v tem, da poenostavi- mo način kasiranja z enojno tarifo in ne dvakratnim računanjem. V vsakem primeru se ta prispevek od- vaja v Sklad za vodni prispevek v višini — poraba m"» X 5 S din. Tretji odstavek člahka govori o kritju primanjkljaja plinarne in o tem, da ustvarja voda 22 milj. skla- dov. Cena vodi je sorazmerno visoka zaradi obvez, ki jih ima naše pod- jetje za kritje anuitet za najete kre- dite za zgraditev vodovoda Vitanje - Celje. Skladi, ki se ustvarjajo so znatno večji, kot 22 milijonov, ker so tudi obveze znatno večje. 20 milijonov izgube plinarne se predvideva šele za letošnje leto, ker je bila cena, odobrena za plin v lanskem novem- bru, nižja od predlagane, t. j. eko- nomske in ker je odpadla velika potrošnja hotela Celeia, kar v kal- kulaciji ni bilo predvideno. Ob odo- britvi te cene je bilo dano na voljo svetu in občinski skupščini, da se zedini tudi za drugo možnost, koli- kor smatra, da predlagana cena ni sprejemljiva, t. j., da izglasuje sklep o ukinitvi plinarne: Noben od teh organov se doslej ni mogel odločiti za ta sklep, ker je bilo treba vedno upoštevati posledi- ce. Regresiranje plinarne torej ni neizogibno dejstvo Plinarne-vodo- vod Celje, temveč le presoja občin- ske skupščine, ki v interesu obča- nov določene občine presoja o za- vestnem regresiranju ali ukinitvi ne- kega obrata. Ekonomska cena plina je naspro ti drugim energetskim virom eko- nomična, da so le naprave in način proizvodnje sodobni, ne pa zastareli in pogojeni z drugo surovino. Podjetje bo na predlog sveta v naslednjih dneh dalo predlog za ekonomsko ceno plina. Svet naj ob tej priliki razpravlja in sklepa o vseh možnostih in interesu komune za oskrbo mesta Celja s plinom, na vsak način pa neodvisno od vodne- ga prispevka, ki ne gre niti skupšči- ni niti podjetju, je zakonsko pred- pisan in torej že vnaprej določen, tako da ga mora kot vedno posred- no ali neposredno plačati potrošnik komunalne usluge. Plinarna-vodovod, Celje prašek za pralne stroje MTY4T KMALU V ItIIA/IlL prodaji Tista gospodinjstva, ki imajo pralne stroje, so se sicer rešila ve- like skrbi, toda z nakupom velikega prijatelja so se začeli, dmgi pomi- sleki. Kje dobiti primeren pralni 'Prašek, zakaj znano je, da super avtomatic pralni stroji zahtevajo prašek, ki se ne peni in ki je — se- ^'^da dobre kvalitete. Slabost naših pralnih praškov pa je, da se, če so Izvali te tni, tudi močno penijo. V teh dneh pa so iz tovarne Zla- torog v Mariboru sporočili, da bo l^inalu v prodaji nov prašek za pral- ne stroje. To bo Mixal, ki je rezul- tat dolgih preizkušenj in izpopolnje- vanj. Preizkusili so ga na pralnih strojih najrazličnejših znamk, tudi na stroju, ki ga izdelujejo v Gore- nju. Nov pralni prašek bo v prodaji v polkilogramskih zavitkih s točni- mi navodili za pranje in potrebno merico. Kasneje bodo prašek proda- jali tudi v večjih, dvo in več kilo gramskih zavitkih. Poleg tega, da je dobre kvalitete, pa je Mixal tudi odišavljen, tako da perilo po pra- nju tudi prijetno diši. Tako o Mixa- lu v Zlatorogu, kako pa se bo uve- ljavil v praJisi, bomo še videh. PREMALO ZA NAJMLAJŠE V ŽALSKI OBÍLM ŠE TRI VARSTVEM USTANOVE SEDAJ JE NA PODROČJU OBČINE DEVET OTROŠKOVARSTVE. NIH USTANOV, VEČ KOT POLOVICO JIH JE USTANOVIL KMETIJ- SKI KOMBINAT. LANI SO ODPRLI TRI, MEDTEM ZA UREDITEV OTROŠKEGA VRTCA NA VRANSKEM, RAZŠIRITEV V ŠEMPETRU IN 2ALCU NI SREDSTEV. Tekstilna industrija in kmetijski kombinat zaposluje na področju žal- ske občine veliko število žena. Do- slej te delovne organizacije, razen Jimetijskega kombinata niso posve- čale večje pozornosti zaposlenim ženam pri reševanju varstvenih .problemov otrok. Lani so na področju žalske občine odprli še tri otroške vrtce, tako da jih je sedaj devet. Pri tem je zani- mivo in hvalevredno dejstvo, da je kmetijski kombinat organiziral pet varstvenih ustanov za svoje delav- ke, ki so stalno ali občasno zapo slene, na posameznih obuatih. Za opremo je kombinat vložil okrog 7 »milijonov starih dinarjev. Ta sicer veliko število otroško- varstvenih ustanov kljub temu še organizirani v prostorih, ki niso bili zdaleč ni dovolj. Vrtci so namreč grajeni za to, so premajhni in ne- usUrezni. S tem problemom uba- dajo predvsem v Šempetru in Žalcu. V Šempetru so boljši prostori v nek- danjem poslopju zdravstvene ambu- lante, ki jih pa kot kaže, zaradi ne- razumljivih vzrokov otroški vrtec ne bo dobil. Zaradi izredno velike- ga števila varstva potrebnih otrok v Žalcu, so sedanji prostori premaj- hni, vendar ni na vidiku nobene rnožnosti, da bi v doglednem času ta problem odpravili. To predvsem zato, ker v satelitskih in novih na- seljih investitorji niso predvideli prostorov za otroško varstvo. Zaposlene žene so tudi na Vran- skem bore, da bi ustanovili varstve- no ustanovo. V vseh obstoječih var- stvenih ustanovah se trudijo, da bi v varstvo vključili tudi šoloobvezne ptroke, vsaj iz nižjih razredov osnov- ne šole. To je doslej uspelo le v Preboldu, kjer so jih vključili lani. S tem so zaposlene žene, matere zelo razbremenili. HEINRICH MANN: SCEM Ko je Lea Izvedela, da se je njen ljubimec zaročil, je brž odhitela k njemu. — Mislim, da so vse to samo go- vorice? Viktor je zmignil z rameni. — Ti to ne misliš. Vedela si, saj sem ti povedal. — Poljubil jo je. — Že večkrat sva se razšla in se zopet sešla. Cas je, da se oženim. To nič ne pomeni; med nama lahko ostane vse, kot je bilo. — Kako? Poročil bi se iu obdržal mene? Zdelo se mu je, da se bo nekaj pripetilo, zato je iztegnil roko, toda Lea je skočila na drugi konec sobe in v tistem trenutku potegnila iz torbice nekakšen predmet in ga ho- ela dati v usta. V zadnjem trenut- ku ji je to preprečiL — Pusti to! je rekel grobo. — Lahko bi škodovalo tebi! se je nasmehnila, preden je zqtjokala. Moški je prekrižal roke na prsih: — Pozor, scena jokanja, tretje de- janje. Vstala je in si popravila lase. — Vem, ni prav, da sem se hotela tu zastrupiti. Slavna igralka tik pred premiero mrtva na tvoji preprogi: to bi bilo zate zelo neprijetno. Oprosti. — Nikjer mi ne bi bilo prijetno. Ne na preprogi ne kje drugje.. Po- spremim te do garderobe. Ne iz- pustim te niti za trenutek, je rekel Viktor. Nezvesti ljubimec si je na svojem sedežu v parterju govoril: — Lepo, dekle moje, postarali smo se in to je vse. Ko sem te spoznal, si imela čar mladosti, zdaj si odrasla in ja.z tudi, pa je bolje, da se razideva. Četudi bi se zdaj lahko resnično ra- zumela. V tvojem življenju je bilo kot v tej drami: ljubila si in trpela prevarana. Zdihnil je in trznil. Pozabil je, da bi moral tudi v odmoru paziti nanjo, da ne bi naredila samomor. Lotila se ga je panika. Zakaj niso dvigni- li zavese? Zavesa se je dvignila. Igrala je, da je srečna. Med dvema ljubimce- , ma. Ne ljubi nikogar: niti tistega drugega, s katerim je prevarala pr- vega. Zdaj je hotela biti hladna in . ostati hladna. — »Prvi bi bil lahko mislil, da me ima, drugi in celo kak ; tretji, toda kdo me v resnici ima? To je bilo nekoč.« Človek bi ji opro- stil. »Da bi me potem toliko lažje , zapustil. Kasneje, ko bom nemoč- na.« On ugovarja. »Kako da ne! Kogar jaz ljubim, ta me bo zapu- stU!« Predrzno in brez predsodkov za- ničuje pred avditorijem samo sebe; samo, da ji ne bi bilo treba več tr- peti. On ji ne more pomagati. Kaže, kako je treba trpeti, koliko je že pretrpela, kaj je še pred njo — igra življenje. Njene tanke roke se ste- gujejo kvišku. Njeno lepo telo v bo- gati halji je videti siromašno, njene oči gorijo. »K hudiču!« misli ljubi- mec v parterju. »Vsa čast ji! Napre- duje! Jaz lahko v tem meščanskem ,/akonu propadera. Samo ta ženska me lahko osreči. Kariera: da uto- nem kot človek? A ona naj sveti na odru? Naj z drugimi moškimi pre- izkuša svojo moč? To se ne sme zgo- diti.« Igralka se med tem pripravlja za odhod. Končala je s tem moškim in ga premagala. Slovo in njena velika scena. Zadnji stisk roke? On ga ne sprejme. Njen gib, njen izraz lica: »Dobro, potlej pa ne!« Vsa njena umetnost v enem samem gibu glave. Posamezniki so burno ploskali, si- cer je bilo občinstvo hladno. To zadnje odkrivanje občutij ni bilo po volji širokim množicam. Prvo dejanje je bilo skoraj tako kot v javni hiši, drugo je bilo preveč res- no. Čakali so na tretje dejanje. Ljubimec je odšel iz dvorane pred ostalimi. Igralka se je še priklanja- la, ko jo je že čakal v njeni gar- derobi. — Lea. je rekel Viktor, — ne bom vSe poročil. — To je moj največji uspeh! je vzkliknila veselo, — toda ti se mo- raš poročiti, dragi moj. Kajti zdaj je konec med nama. Kako srečna sem! je rekla zdaj bolj otožno, to- da samo zaradi spomina na minulo bolečino. — Kaj praviš? Glej, vse bom žrtvoval! — Kaj še! je rekla odločno. — In drugikrat? Kaj misliš, da bi lahko vsakikrat, kadar me prevariš, igra- la tako dobro — kdo ve, če bi dru- gikrat pomagalo? Bi se te lahko še enkrat rešila? Danes sem prosta. Ah, najdražji, zdaj je vrsta na tebi, da trpiš! Vtem ko je okleval, če bi kaj г^- kel, je vzkliknila: — Preoblačenje za tretje dejanje* Prttsim vas, zapustite ganierobo! FRANC KOČEVAR -5 - -- Kaj, to ste ga vprašali? se je začudila Marjetka. — Da, prav to. In z istimi besedami. Glej, sem mu rekla, nimaš ne očeta ne matere, tudi brata ni več, sorodniki pa se sploh ne zmenijo zate. Pod milim nebom nimaš človeka, ki bi se lahko zanesel nanj. Saj tako vendar ne moreš živeti! Po- treben ti je dom in gospodinja, kakor vratom podboje. Zakaj si ne bi izbral katere izmed naših deklic, ki ti je najbolj pri srcu, ki kaj zna in je povrhu še bogata! Nobena ti ne bi od- rekla, ker bi vedela, da bo sedla za polno mizo. Mirno je poslušal in gledal v tla. »Janez«, sem rekla čez čas, »jaz poznam nevesto zate. Pridna je in delavna, razen tega ima vse tiste čednosti, ki krasijo deklištki cvet. Pa še to — bo-" gata, in kar je vam fantom najvažnejše, tudi lepa je. da ji ni enake daleč naokrog. Lahko mi verjameš, da te ne bo zavrnila, saj mi je že sama rekla, da si ji izmed vseh teharskih fantov najbolj všeč.« — Oh, kaj ste mu izdali? je prestrašeno vzkliknila Marjetka — Izdala? Le počakaj, da ti vse povem. Oba sva nato umolknila. Jaz, ker me je zanimalo, kaj bo rekel, on pa, ker si menda ni upal vprašati, katero mislim. Ko sem videla, da ne bom omajala njegovega molka, sem pričela znova: Povedala ti bom ...« — Za božjo voljo! je vzkliknila Marjetka. — Nič se ne vznemirjaj, je rekla Martanaška, — preden ti vsega ne povem! »Janez,« sem rekla, »izdala ti bom njeno ime, toda obljubiti mi moraš, da nikomur ne boš črhnil niti bese- dice, če ti ne bo všeč.« Rad mi je obljubil. »Glej, Pengarjeva Metka te ima rada!« Janez me je ob tem imenu zgrabil za roko in vzkliknil: »Martinaška, je res, kar ste pravkar rekli?« »No, zakaj ne bi bilo res? Saj mi je vendar sama priznala, ko sva včeraj skupaj pieM repo«. Morala sem mu seveda vse po- drobno razložiti, kako in kaj. »če se ti ljubi, počakaj zvečer tu, morda ti pripeljem celo Marjetko, če je bo oče pustil. Ko bi bilo le moje ognjišče pripravljeno!« »Le kar hitro pojdite ponjo!« je odvrnil Janez. »Za ognjišče nič ne skrbite, pripravil ga bom jaz! In da veste, Marjetki ne recite niti besede o naji- nem pogovoru!« — Vidiš, Marjetka, ko prideva tja, se naredi, kakor da o tem ničesar ne veš. — Ampak, saj to ... ni mogoče ... je zajecljala Marjetka. Kako bi mogla skriti svoje veliko vznemirjenje! Medtem sta prišli do Sv. Ane. Tu je bilo že vse polno ro- marjev in drugih ljudi; nekateri so pod senčnatimi lipami pripravljali ognjišča, drugi so zabijali kole in postavljali šo- tore, kakor da bi se hoteli tu naseUti, vmes pa so celjski medi- čarji postavljali svoje stojnice z rdečimi zastavami. Za cerkvi- jo so teharski fantje nabijali svoje nove topiče ter preizkušali. kaiko pokajo. Nanje so bili seveda zelo ponosni, kajti možnarji so bili v tistem času pri cerkvenih obredih še prava redkost, tako rekoč nekaj povsem novega. Zato je razumljivo, da so Teharčani ljubosumno čuvali skrivnost svojih naprav in vsa- kega fanta, ki bi bil prišel od drugod ter se skušal zriniti med- nje, brž nagnali. Tuji fantje so jih lahko opazovali le od daleč; tu in tam so se jim posmehovali, marsikdo pa bi bil rad pričel domačine tudi zabavljati, ko bi se seveda ne bal prevelikega števila Teharčanov. Med temi se je posebej odlikoval Mlinarjev Janez. Bil 'je najmanj za pol glave višji od svojih vrstnikov in krepke rasti. Nosil je rdeč telovnik z debelimi srebrnimi gumbi, črne, umetno in bogato obšite irhovke, škornje nad koleni, na glavi pa nizek klobuček — kastor, nagnjen nekoliko v levo, izpod katerega je bilo videti pisano svileno kapo. Nje- gova zunanjost je razodevala pravo ljudsko korenino. Z njegovega jasnega obraza je odsevala neustrašljivost in nekakšna plemenita drznost. Lahko zakrivljen nos je izražal junaštvo in ljudje, ki so prehodili mnogo sveta, so pravili, da Mlinarjevemu Janezu ni najti enakega v devetih deželah. V irhastih hlačah je nosil ob stegnu zataknjene- dragocene, s sre- brom okovane nože. Kakor orel na pečini je pogledoval danes po ljudeh, ki so od vseh strani vreli skupaj. Videti je bilo, kakor da nekoga pričakuje. Ni mu bilo treba dolgo čakati, kajti njegovo bistro oko je brž ugledalo, po čemer je srce tako hrepenelo — svojo izvoljenko, Pengarjevo Marjetko, ki jo je bila pripeljala stara Martinaška. Janezu je zažarelo lice in srh ga je spreletel po vsem telesu. »Danes moram govoriti z njo, naj bo kar hoče,« je sklenil sam pri sebi. Medtem se mu je približal njegov prijatelj Šimkov Tone. — Kaj ti je, Janez, da si tako odsoten?« je \фгааа1. — Le malo potrpi, da nabijemo možnarje. Pokalo bo, da bo veselje in povrhu se ga bomo napili. Verjemi,/to ti bo pregnalo vse skrbi. Janez ni slišal aH vsaj ni poslušal, kar mu je bil pravil Šimkov. — Kaj smo danes Janezu mar mi in naše vino? je rekel Muharjev Jaka. — Najbrž mu je tesno pri srcu, pa se zato izogiba naše družbe. Zaljubljen je! Kaj ne, Janez? Kakor bi se bil iz sanj prebudil, je pogledal krog sebe in vprašal: — Kaj si rekel, Jaka? , Tovariši so ga čudno pogledali in se zasmejali. — Da, zaljubljen je, zaljubljen, je rekel prvi. — Pa še kako! je dodal drugi. _ 7 — — Jaz vem kaj se pravi biti zaljubljen, je rekel Šimkov, vtem ko je nabijal možnar z opeko. — Na lastni koži sem čutil, ko sem prvikrat videl svojo Mico. Lotevala se me je vrtoglavica kakor ribo, ki je požrla zastrupljeno vabo. Janeza je polila rdečica. Ni mu bilo prav, da bi njegove najslabje skrivnosti razpredali takole brezčutno v fantovskem krogu. ' ; — Prijatelji, je rekel — imam veliko skrbi, o katerih se vam niti ne sanja. Kar mi je umrla mati in so Turki na bre- škem polju ubiii očeta, mi dela posestvo noč in dan velike skrbi. V zvoniku se je oglasil veliki zvon; fantje so pričeli zvo- niti k večernicam. Prižgali so možnarje m s klobuki pod pazdu- ho odhiteli v cerkev. Tudi ljudje so se polagoma izgubljali, kajti mrak je pričel nad zemljo razprostirati svoja temna krila. Janez se ni ganil z mesta. Stal je ko pribit in gledal tjakaj, kjer je bilo Martinaškino ognjišče in kamor je pravkar pri- hitela Marjetka s škafom vode. »2^aj aU nikoli!« si je za- mrmral in se napotil proti ognjišču. Sam sebi se je zdel zelo okoren. Marjetka je obstala. — Kaj ti je, Janez? je rekla čez čas. — Zelo si se spreme- nil. Tvoji tovariši so odšli v cerkev, ti pa stojiš tu kot lipov bog. — Res sem se zamislil, je odvrnil Janez. — A to tudi ni nič čudnega. Saj veš, v zadnjem času se je marsikaj spreme- nilo. — In v čem je tista imenitna sprememba? je nagajivo vprašala Marjetka. — Meni res lahko poveš, saj sva od naj- nežnejše mladosti rasla skupaj. Morda ti bo odleglo, če mi boš zaupal svoje težave ... in kdo ve, če ti morda ne bi mogla pomagati. ^ — Res je, Marjetka. če mi nihče ne bi mogel pomagati, bi mi ti gotovo ... — Kako? — Da, prav ti in nihče drug. — Res? In zakaj si potem tako skrivnosten? Ali sem res tako neusmiljena, da ti ne bi hotela pomagati. Glej... saj... takole... mi res ne kažeš nobenega zaupanja. S čim sem si to zaslužila? Kaj ti je? Povej brez ovinkov. Če morem, ti bom rada pomagala. — Da, prav res mi lahko pomagal. — Reci že, kaj naj storim zate! Storila bom. Janez je prijel Marjetko za roko in jo potegnil nekoliko stran, za lipo. — Marjetka, je rekel, ter ji pogledal v oči — prisilila si me, da ti odkrijem svoje srce. Čeprav vem, da se mi ne bo za- celila rana, ki jo nosim tu notri, v svojem srcu, mi bo vendarle lažje, če ti vse povem ... Marjetka... jaz... dekle drago ... te — 8 — ljubim ... kakor zemlja ljubi sonce... roža mojega srca! Vidiš, v teh kratkih besedah sem ti povedal vse, kar sem že dolgo, dolgo ncsil s seboj in skrival pred drugimi. Sladke so moje bolečine, ki jih čutim, če pomislim nate; omamljen sem, kadar te vidim ali če smem takole spregovoriti s teboj. Ne moreš verjeti, kako nepopisno, nedopovedljivo rad te imam! Marjetka je sramežljivo povesila oči. — Kaj ne, da me imaš tudi ti nekoliko rada? je povzel Janez. — Kaj ne, da se ne motim v sladkem upanju? Molčiš? Povej mi, še nocoj mi povej, ali je moje upanje prazno, ali pa smem biti najsrečnejši človek pod soncem? Slišiš, Marjetka? še nocoj, da, prav v temle svetlem trenutku, ko mežikajo zvezde ... hočem iz tvojih ust sUšati... Govori, ljuba moja... govoril Janez je prijel Marjetko okrog pasu in jo potegnil nase, ona pa je svojo glavo položila na njegove prsi. — Janez, moj Janez, tudi jaz te ljubim, ljubim že dolgo in te bom ljubila, samo tebe... goreče, kakor zna le slovensko dekle ljubiti svojega ženina. Tebe in nikogar drugega. — Oh, kako srečen sem! Kako srečen, ko vem, da me ni varalo moje srce! Marjetka! Moja boš, dokler nam bodo naše gorice rodile slastno kapljico, ki vedri glavo in razsvetljuje srce! Ni si mogel kaj, da ne bi svoje izvoljenke poljubil na čelo. — Pri moji veri! je vzkliknil nekdo na drugi strani. — Pri moji veri, najlepši par, kar jih je! Bil je Janezov prijatelj Tone z drugimi fanti, ki so zalo- tili zaljubljenca v trenutku prvega poljuba. — Kaj sem vam pravil? je rekel Muharjev Jaka. — Nisem rekel, da je "Janez zaljubljen, da bolj biti ne more! Tedaj je Janeza in Marjetko obstopila fantovska družba. Janez je Marjetko še vedno držal objeto. Saj se jima ni bilo česa sramovati. Pač mlada ljubezen! — Prijatelji! je vzkliknil Janez in dvignil desnico proti nebu — to je najlepši dan v mojem življenju! Bodite priča tistega, kar vam prisegam. Pred vsemi povem, da ljubim Mar- jetko z vsem srcem in da bo moja žena. Če bi se kdaj tem besedam izneveril, me naj zahode tisti izmed vas, ki me prvi sreča! — Živel Janez! Živela Marjetka! so zaklicali v svetlo noč. — Marjetka mi je obljubila, da me bo ljubila vse dotlej, dokler bodo naši fantje vriskali in nosili šopke za klobuki, je rekel Janez svojim tovarišem. — Raca na vodi, to bo ljubezen, ki bo trajala vekomaj, kajti slovenski fantje bodo vriskali in nosili šopke za klobuki, dokler bo na svetu ljubezen, je rekel Tone. Slišati je bilo vriske Janezovih tovarišev, ki so odmevali z vseh strani. Nenadoma pa je vse utihnilo. Pred fanti sta se pojavila Pengarjev oče in Martinaška... NIKAR NE VPRAŠAJTE, CE JE RESNICA OJ, TE SKANDIMVKE GOVORICE IN DEJSTVA O SEVERNJAŠKI MORALt Nekdanji dopisnik revij »Time« in »Life« Donnald Connery, ki je več let preživel v skandinavskih deželah, je napisal knjigo »The Scandina- vians (Skandinavci), ki bo izšla jeseni pri dveh založbah v Angliji in Ameriki. Pripravili smo kratek povzetek vsebine, ki se loteva zanimivih vprašanj odkritosrčnosti in sproščenosti v spolnem življenju. Svojevrstna narava štirih skandi- davskih dežel, švedske. Norveške, Danske in Finske, očara mnoge tu- riste, ki se odločijo na pot proti se- veru, kjer lahko doživljajo celo po- larne noči ali dneve, polarni sij, se izgubljajo med številnimi jezeri in v neskončnih gozdovih, uživajo ob strmih fjordih, ali pa se predajajo veselju velikih pristanišč. Glede na slikovitost pokrajine bi mogli trditi, da četvorica nordijskih držav še vedno nima toliko turistov, kolikor bi jih zaslužila, a še ti, ki prihajajo, se v resnici dosti bolj zanimajo za tolikanj proslavljena skandinavska dekleta kaikor za naravo. Dolga leta so se širili glasovi, ki so zdaj postali skorajda legenda, da je ni v evropski državi tako gosto ljubne, kakor je skandinavsko de- kle. Dopustnikom, ki se odpravlja- jo v skandinavske dežele, zato ne bo škodilo, če se v teh vrsticah spo- znajo nekoliko bolj z resnico o svo- bodomiselnih običajih deklet s se- vera. Predvsem nikar ne vprašujte Skandinavcev, če je legenda resnič- na, kajti iskrenost je njihovo prvo načelo. Skandinavska statistika je verjetno najbolj poštena in odkrita v vsej Evropi. Svoboda pozvedova- nja je tolikšna, da smejo časnikarji pregledati celo vse državne arhive in dopise — z izjemo največjih dr- žavnih skrivnosti. A kljub tej od- kritosti, je videz, da so najbolj živ- ljenjska dejstva prava uganka tuje- mu obiskovalcu. Vsakomur je jasno, da so to dr- žave, kjer vlada velika humanost, napredek in poslušnost zakonom, in vendar imajo — po običajnem poj- movanju — spolno razbrzdanost, cvetoč alkoholizem, na stotine spla- vov, množice nezakonskih otrok in silovito nagnjenje k samomorom. Na jugu Evrope trdijo celo, da pri- hajajo skandinavslča spolno sestra- dana dekleta v Sredozemlje, kjer si iščejo vročekrvne ljubimce. Vse te govorice niso čisto neosnovane, a hkrati so tako posplošile vtis o se- vernih deželah, da že zakrivajo res- ničnost. Sampmori, na primer, so zares številni v Švedski, Danski in na Finskem, a zelo malo jih pozna- jo na Norveškem; kljub temu pa niso nič bolj številni kakor v vseh drugih močneje industrializiranih državah. Hkrati so tovrstna mnenja v tujini že taiko ustaljena, da tuji časnikarji, ki želijo spregovoriti z znamenitimi osebnostmi, dobijo od- govore o spolnosti, mladinskem pre- stopništvu in podobnem, še preden so sploh za kaj takega vprašali. Znameniti švedski psiholog Richard Blomberg je dejale »Evropa je ta- ko prepričana v naš sloves o zakon- ski nezvestobi, v visoko število lo čitev, naraščanje spolnih bolezni, prizadevanja za omejitev rojstev, pospeševanje splavov in razširje- nost spolne vzgoje v naših šolah, da je bolje, če je sploh ne skušamo prepričati o nasprotnem.« Je ta sloves pravičen? Odgovori- mo lahko, da vsaik Skandinavec, karkoli in kakršenkoli je že raje spregovori o vsem drugem, kaikor o blagostanju, razvoju in napredku v svoji deželi. Videz je, da se v Skan- dinaviji ljudje skoraj ne zanimajo za novice in vsakdanje dogajanje, razen v primerih, če je kje kakšna kraljevska poroka, odkrita kakšna sovražna vohunska skupina aU če se kje primeri kakšen spolni škan- dal. Toda to povrhnjost ne smemo šteti za pravo podobo, kakor si ne moremo zamisliti celovitosti ZDA, če bi jih presojali samo po sestav- kih o rasni nestrpnosti v tujih ča- sopisih. In vendar je resnica, da je spol- nost eno izmed osrednjih vprašanj, ki o njih razpravljajo Skandinavci nevsiljivo in običajno kakor marsi- kje drugod o počutju in vremenu. Tudi skandinavski caschisi so polni tovrstnih razprav, s čimer še večajo določeno predstavo o sebi v svetu. Prav posebej pa so tovrsten sloves o skandinavskih deželah razširili v svetu njihovi — posebej še švedski — filmi, ki so predstavili te dežele kot družbo svojevrstnih nevrotičnih prostoljubimcev. Švedski filmarji sicer niso krivi, če njihovi filmi močneje pretresajo evropske kino- obiskovalce, kakor domačine, a kri- vi so vendarle, da ob tovrstnih fil- rnih vse svet zastavlja pretresljiva vprašanja. In vendar, za skandinav- ske dežele ni bistveno, kaj si svet misli o njih, odločilno je dejstvo, da je v njihovi spolnosti oziroma v od- nosu do spohiosti zares nekaj po- sebnega. To posebno je skandinavska od- kritosrčnost, ne da bi poznali kakrš- nokoli hinavščino in trezno odobra- vanje ter uveljavljanje predzakon- skih spolnih odnosov. Niti najmanj ne poskušajo, da bi spolnost enačili z grehom, četudi je še v večini nor- dijskih dežela zakoreninjen močan puritanski duh. Neka švedska go spodinja je dejala: »Skandinavija spolnost je samo to, kar drugi na- rodi počno, a ne marajo priznati, da počno.« Tako torej zatrjujejo Skan- dinavci, da oni sprejemajo svojo spolnost naravnost in odkito, med- tem ko jo drugi skrivajo in zatem- njujejo. Švedi in Danci sicer dom- nevajo, da je morda meja dovo j lene- ga prekoračena, a kljub temu noče- jo priznati, da bi bili bolj nemoral- ni, kakor so drugi narodi. Zato so prepričani, da je njihovo spolno živ- ljenje dosti bolj dosledno, kakor pri narodih, Iki ga zatirajo v dvo umnosti. Zelo pogosto primerjajo odnos do spolnosti z Američani in Britanci. Ameriško »svetost« je povsem raz- bilo Kinseyevo poročilo (dve knji- gi, vsaka po osem sto strani, s šte- vilnimi grafikoni, v katerih je ame- riški seksolog Alfred Kinsey s svojo skupino dvanajst let raziskoval spolne običaje in navade več tisoč ameriških zakoncev, mož in žena); a še bolj skrivcnčena je »nepokvar- jenost« Britancev, saj dokazujejo statistike, da se v deželi konservativ- nih navad in lepega vedenja rodi vsak šestnajsti otrok izven zakona (v Londonu celo vsak deveti). Dekleta na telefonski klic (call-girls, kjer si lahko vsak po telefonu naroči dekle za zabavo), klubi stripteasa — ki jih Skandinavija skorajda ne pozna — so »pohujšanje« v vsem svetu. Por- nografija, ki je v nekaterih državah milijonski zaslužek — v kolikor ni prepovedana — je na severu po vsem nepotrebna. Spolna popače- nost (homosöksualci in lezbijke), kar na razne načine preganjajo po- vsod v svetu, je v skandinavskih de- želah lahko samo izjema. Skandinavski nazori so močno na- ravni in dozoreli: spolnost ni nič takega, česar bi se morali sramova- ti. Prav zaradi tega so silno redke reklame z erotično stimulacijo, dražljivi filmi, revije in knjige. Ko- mercialna spolnost je torej povsem odvečna, razen za tiste prostitutke v Kopenhagenu, ki so potrebne za- radi mornarjev v pristaniškem ob- močju. Prostitucija in pornografija sta silno malenkostni. Poznajo sicer nekaj revij s slikami popolne nago- te, a prodajo jih v kioskih poleg drugih časopisov. Kontracepcijska sredstva reklamirajo očitno v vseh dnevnih časopisih. Ponekod jih lah- ko dobite celo v avtomatih, kakor drugod cigarete in bonbone. Pouk o spolnosti je reden predmet v vseh šolah. Tovrsten odnos do spolnosti je v skandinavskih deželah močno zai- koreninjen v smislu pravičnosti. „ Dalje prihodnjihč KAJ KAŽEJO UGOTOVITVE V AKTIVIH ZM POVECmi BREZ PROGRAMOV v današnjem nadaljevanju razmišljanj na osnovi razgovorov v aktivih ZM v celjskih delovnih organizacijah bomo nanizali nekaj misli o programiranju aktivov in o odnosu do dela specializiranih mladinskih organiza- cij. . Pri pregledu programov in aktivnosti po- sameznih aktivov v obdobju zadnjih štirih mesecev smo lahko praktično videli, da do- bršen del aktivov ni organizacijsko utrjen, da dela brez programov, stihijsko, še poseb- no zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da se po reformi veliko aktivov v preležni meri ukvar- ja s »sekundarnimi« vprašanji (šport, kultu- ra, zabava), za reševanje osnovnih življenj- skih vprašanj mladih pa »baje« ne najdejo časa, nekateri pa še vedno menijo, da za obravnavo teh »političnih« vprašanj ni za- nimanja. Seveda se moramo ob teh ugqto- vitvah zamisliti in tudi ustrezno ukrepati ter se še vedno znova pogovarjati o tem, kaj in kakšna je vloga organizacije mladih itd. Vse- kakor pa je potrebno tudi ugotoviti, da se situacija, še posebno ponekod hitro izbolj- šuje. Posebno pozornost bo potrebno torej v prihodnje posvetiti realnemu programiranju, ki je osnova kvalitetnemu delu. Zdaj pa samo nekaj konkretnih primerov. V Klimi niso od konference pa do razgovo- ra še ničesar storili, niso še imeli progra- ma dela, ki pa so ga pripravljali. V Kovi- notehni imajo okvirni in akcijski program in aktiv tudi dokaj dobro deluje. Aktiv ZM v Avto-Celje ima svoj program dela, odbor se je sestal štirikrat, vendar ni bil nikoli sklepčen. V Aeru imajo program, obravna- vali so zaključke konference, proizvodnjo, reelekcijo itd. V Žični prograima nimajo in do razgovora tudi niso ničesar naredili. V Zlatarni programa nimajo, imajo pa infor- mativne sestanke, sicer pa po mnenju udele- žencev razgovora za delo aktiva ni interesa, pa tudi ne časa in ustreznega prostora. Tudi v aktivu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje niso imeli programa, imeli pa so že pet sestankov, od tega dva za razgovor o tem, kdo naj bo predsednik. V Mesninah programa nimajo, do razgovo- ra pa so organizirali športna tekmovanja, dva izleta in razpravljali o sprejemu mladih v ZK. V aktivu Ingrad imajo program, ki .so ga sestavili na osnovi konference aktiva in ankete med članstvom. V Savinji imajo pro- gram, uredili pa so igrišče, pripravljajo ozi- roma so pripravljali plesne vaje itd. V Cin- karni imajo program, ki so sestavili na os- novi ankete med člani, ima pa pretežno iz- obraževalni značaj, manj pa značaj dela po- litične organizacije. V Merxu so imeli od redne konference do razgovora le en širši sestanek, program dela pa še tudi niso se- stavili. V EMO imajo program, so tudi že precej naredili, omeniti pa je potrebno, da niso uspeli z akcijo za zbiranje sredstev za mladinski klub. V železarni Štore imajo pro- gram, enako v Libeli, v Zdravilišču Dobrna ga nimajo, imajo pa ga tudi v aktivu PTT, Ko govorimo o odnosu do dela specializi- ranih mladinskih organizacij, moramo omeni- ti, da v večini obiskanih kolektivov teh or- ganizacij ni. Medtem ko imamo v nekaj pri- merih opravka z družinami počitniške zveze, pa ostalih organizacij sploh ni. To nam po- trjuje ugotovitev, da se je v naši občini Po- čitniška zveza v precejšnji meri usmerila na aktive v gospodarskih organizacijah, da so taborniki organizirali po krajevnih skupno- stih in da so mladinski klubi OZN predvsem na šolah. Omenjene ugotovitve ne kažejo le na to, da se morajo v taksnih pogojih tudi aktivi ZM precej ukvarjati z dejavnostjo, ki je osnova za delo specializiranih organizacij, temveč tudi to, da bo potrebno storiti več glede razširjenja teh organizacij, da bo po- trebno več dela na nivoju občine in pa tudi to, da je' še precej možnosti za razvoj in razmah dela specializiranih organizacij. V posameznih DO sicer pride do sodelovanja s Počitniško zvezo, ki pa je premalo vsebin- skega značaja. Z ostalimi organizacijami sploh ni stikov in to vrzel je treba izpopol- niti v občinskem merilu, kar se nanaša ra- zen na že omenjene organizacije tudi na kul- turno-prosvetne in športne organizacije, ki v pretežni meri vključujejo mlade ljudi. Dagmar Suster Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE (14) Vohunske zgodbe iz II. svetovne vojne ¡ »Torej, gospod, mislim, da bo najbolje, če Vam vse priznam ... « Vsi so bili presenečeni in celo hladnokrvni podpolkovnik Oreste Pinto ni Rispel, da bi zakril začudenje, kajti Magis je spregovoril v angleščini, torej v jeziku, ki so Zanj vsi mislili, da ga sploh ne razume. Toda^ '2/egov naglas ga je izdajal, da je to čezatlant' ^ка angleščina. ] »Da, prav imate,« je dejal podpolkovnik, kt ie skušal skriti svoje presenečenje za dobrohot- nim nasmeškom. »Mislim, da bo najbolje, če ^se lepo priznate. Vi ste Kanadčan, kajne?« Podpolkovnik se je hitro ujel v svojem elemen- in je zadnje vprašanje postavil bolj v obliki trditve. »Da, gospod, Francoz — Kanadčan,« je pri- \Ш1 Magis in to je bilo verjetno njegovo prvo ^^kreno priznanje po aretaciji. Torej, s tem Priznanjem je bil rešen eden izmed problemov: '^agis in njegova tovariša so dezerterji iz ka- nadskih enot, ki so se nastalile v Angliji. Toda ^^o.j, ko je angleška protiobveščevalna služba ^jikrila to dejstvo, še ni mogla zadeve zaklju- ^'/i. Pojavila so se nova vprašanja, ki so znala hudo odločilna za nadaljnjo varnost britan- skega otočja. Podpolkovnik se je hitro odločil in še pre- ^cn se je Magis zbral po prvem priznanju, so ^a začeli križno zasliševati. Predvsem so hoteli ^^zčistiti vprašanja: zakaj je Magis ves čas tako trdovratno vztrajal pri trditvi, da je francoski ?^бипес, namesto da bi priznal dezerterstvo, je storil šele v trenutku, ko so ga »obsodili smrt«. Še bolj je zanimalo angleško protiob- veščevalno službo, kaj se je zgodilo z njihovimi in vojaškimi plačilnimi knjižicami, ki so bile običajno sredstvo za identificiranje. Poleg tega je bilo povsem nejasno, od česa so dezerterji živeli od trenutka, ko so ušli iz vojašnice do aretacije; torej, kako so prišli do denarja. Odgovor na prvo vprašanje je bil zelo eno- staven in prepričljiv. Magis je namreč že dva- krat prej dezertiral bi ob zadnjem poskusu so ì7iu zagrozili, da ga bodo obsodili na dve leti zapora v vojaškem zaporu v Aldershotu, ki so ga imenovali »steklenjak«. Tega zapora so se vojaki bali bolj kakor vsega drugega, čeprav ni nihče vedel natanko, zakaj tolikšen strah. In prav zaradi strahu pred tem zaporom, ki so o njem vojaki upali samo šepetati, je Magis vztrajal pri lažni trditvi, ki jo je spremenil šele po »obsodbi«, ker se mu je videlo, da bi bila smrt vendarle hujša kazen kakor vsak — še tako strog zapor. Na vprašanje, kaj je storil z vojaško knji- žico, je Magis odgovoril, da jo je sežgal, kakor hitro je prišel iz kasarne. V odgovor na vpra- šanje, kam je spravil uniformo, je Magis pove- dal, da je v Sohu spoznal nekega človeka, ki mu je ponudil, da mu v zameno za ponošeno uniformo oskrbi razmeroma dobro civilno ob- leko in mu povrhu obljubil še kar lepo vsoto denarja. Magis sicer m vedel, kako se ta človek piše, niti kje biva, še manj pa si je razbijal glavo, čemu je bil ta dobrodelni neznanec tako velikodušen. Podpolkovnik in njegovi ljudje pa so v teh izjavah zasumili novo nevarnost. Niti najmanj niso verjeli v pripoved, da bi Magis v resnici takoj ob odhodu iz kasarne sežgal vojaško knji- žico. Sicer bi bilo povsem verjetno, da dezer- ter odvrže vojaško knjižico, četudi bi bilo po- tem zanj neprijetno, kako se naj indetificira, če bi kdo zahteval dokumente. Razen tega pa vojaška knjižica nikakor ni pomenila dokumen- kor bi ga našli pri njem, zato je bilo povsem ta te vrste, ki bi mogel nekomu škoditi, v koli- neverjetno, da bi bili Magis in njegovi tovariši sežgali svoje vojaške knjižice. Začeli so zatorej domnevati, da so Magis in tovariši prodali skupaj z uniformami tudi svoje vojaške knjižice. Edinijrgovec s tovrstnim bla- gom pa nikakor ni mogel biti neki preprodaja- lec starih oblek, temveč samo organizator pete kolone. V Angliji so še vedno pričakovali Hit- lerjevo invazijo na otoke. A kako potekajo take invazije, so vedeli prav dobro iz izkušenj Fran- coske, Belgije in Nizozemske. Zatem ko bomb- tiiki strmoglavci »štuke« opravijo svoje, nasta- ne v napadeni deželi panika in zmeda. Begunci zatrpajo vse ceste in preprečijo hiter premik vojaškim vozilom. Vmes pa širijo petokolonci lažne vesti, s katerimi dosežejo še večjo zmedo. Begunci in vojska začno siliti v nasprotujoče si smeri in v' resnici ne pride nihče nikamor. Vrtijo setakorekoč na kupu v začaranem krogu in so najlepša tarča za sovražnikove bombe in obkoljevanje. V taki zmedi se lahko v ugodnem trenutku postavita dva človeka v uniformah na kakšno pomembno križišče in začneta usmerja- ti vojaške transporte v popolnoma napačno smer, ali pa nagovoriti civilno prebivalstvo, naj^ zapusti domove in se napoti prav tja, kjer bi bilo najmanj potrebno. Glavnina kanadskih enot je bila v tem času imstanjena v jugovzhodnem delu Anglije, torej prav na kraju, kjer je bila največja nevarnost za začetek invazije. Prav zavoljo tega so se pod- polkovnik in njegovi sodelavci vprašali, če ni ravno to razlog, da je nekdo začel kupovati ka- nadske uniforme in vojaške knjižice ter jih tudi zato tako dobro plačeval. MIRKO ROŠ ' Celjski spomini in zapiski Gledališko življenje je bilo raz- gibano ne samo dotlej, dokler so ga vodili znameniti stari igralci — amaterji. Slovensko gledališče v Celju je vršilo važno kulturno dejavnost prav tako v obdobju stalnih, poklicnih režiserjev, ka- kor pod vodstvom domačih igral- cev, med katerimi je gotovo naj- zasluženejši kot dramski pisatelj in umetnik naš stari Celjan mr. Fedor Gradišnik. Celje je bilo v tistih letih mič- no in mikavno. Ljudje, ki so se kdaj vživeli v njegov utrip, so ga neradi zapuščali. Mesto si je s svojo prikupno zunanjo podobo in s prisrčnostjo svojih sloven- skih prebivalcev ter njih gosto ljubjem pridobilo zavidljiv slo ves. V Celju je nekoč imel svojo kadrsko garnizijo stari slovenski I>ešpolk, ki je v razporedu avstrij- skih polkov nosil številko 87. Za- to prihajajo leto za letom v naše mesto na določen dan v septem- bru ali oktobru nekdanji pripad- niki pollka, častiti, a še vedno čvr- sti možje, ki so tudi v času nem- ške hegemonije bili zavedni ro doljubi. Prikliče jih trdno, neraz- rušno vzajemno prijateljstvo. Pri- vabi pa jih tudi spomin na naše mesto, v katerem so preživeli košček svoje v čas prve svetovne vojne segajoče razgibane mlado- sti. Tudi nekdanji dijaki se sni- dejo v Celju skoraj vsako leto, (Dalje prihodnjič) 53. JASNA VIŠINA: 168 cm TEŽA: 58 kg LASJE: Crni OČI: Temnorjave 54. ZOFKA VIŠINA: 154 cm TEŽA: 59 kg LASJE: Črni OČI: Temnorjave KUPON ŠT. 53 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Gledališka 2, poštni predal 161. KUPON ŠT. 54 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in poiljl- te na naslov: Uredniitvo Celjski tednik, Celje, Gledališka 2, poštni predal 161. REDOVNIKI IZ KOLEGIJA USHAW V ANGLIJI SKRBIJO ZA TE- LESNO REKREACIJO. DA BI BILI NA LEDU STABILNEJŠI, LOVL JO RAVNOTEŽJE, KOT VIDIMO, Z ZDRUŽENIMI MOČMI. SEVEDA VČASIH SKUPAJ PADEJO IN JE TUDI BOLEČINA SKUPNA. NAS NOVI DOBITNIK v seriji kuponov od št. 41 do 48 smo med ocenjevalci, ki so poslali pravilno izpolnjene kupone, nalepljene na dopisni- co, izžrebali za enoletno brezplačno na- ročnico Jeseničnik Pavlu, Paka št. 63, pošta Vitanje pri Celju. Naslednje žreba- nje bo za kupone ud številke 49 do 56. Ne zamudite! POGOJI ZA SODELOVANJE 1. V natečaju lahko sodelujejo vse-Sio- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, id Izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno v koliki meri ustreza kandidatka njiliovi predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki nimajo primernih silk, se naj zglasijo v uredništvu; slikali jih bomo na naše stro- ške. 2. Ob zaključku natečaja bomo prire- dili veliko zabavno-reklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila vrsto praktičnih nagrad. i SODELUJEJO: Trgovsko podjetje >MODA< iz Celja iot\ organizator in pokrovitelj prireditev, Ut bo svoje nagrade določilo kasneje. j KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje,, ki s svoim prvovrstnJbm poslovanjem ved- : no ustreže svojim strankam, vam nudi v ti teb dneh vrsto prijetnih potovanj (oglej-^j te si podrobnosti na 7. stranil), posebej i pa vam priporočamo, da se pred vsakim J potovanjem zglasite v poslovalnici, ki vam bo hitro in točno oskrbela vse po- trebne informacije, vozovnice, rezervaci- je in še razne druge usluge. Za udeležen- ke natečaja je KOMPAS pripravil štiri nagrade: 1. ŠESTDNEVNO POTOVANJE PO ITALUI, 2. PETDNEVNO POTOVA- NJE PO AVSTRIJI IN ČEŠKI, 3. TRI- DNEVNO POTOVANJE PO AVSTRIJI IN ČEŠKI IN 4. DVODNEVNO POTOVANJE V BUDIMPEŠTO! PRED ZAKLJUČKOM NATEČAJA Vprihodnji številki bomo zaključili z javnim objavljanjem kindidatk, zato nam ne pošiljajte več fotografij. V natečaju bo torej sodelovalo 56 kandidatk. Podrob- nosti o pogojih in nadaljevanju natečaja bomo objavili hkrati z izidom zadnjega žrebanja po objavi zadnjih dveh fotogra- fij* AFORMIZMI Živali lahko delimo tudi v »hrbte- ničarje« in »brezhrbteničarje«. V obeh kategorijah je najpopolnejša vrsta človek. —O— Od vsakega zla je za človeka ved- no manjše tisto, ki ga lahko priza- dene drugemu. —O— Tisti, ki se pritožujejo nad samo- to, se pritožujejo sami nad sabo. —O— Vsi ustvarjalci imajo isto željo, da bi jih prav razumeli, vendar je njihovo potrpljenje različno. —O— Niso kozmonavti tisti, ki so doži- veli breztežno stanje. Ko se vzpenjaš proti vrhu, lju- beznivo pozdravi vsakogar, ki ga srečaš, kajti morda boš moral na- Vtzdol po isti poti. Oda hvali, satira biča, toÄa vča- sih kdo hoče satiro, ki bi bila tudi oda. Najbolj ga je pri njegovi odrasli hčerki morilo obnašanje, nad kate- rim je bil tako vzhičen pri svoji sekretarki. FRANCIJA SLOVI PO MARSIČEM, A KADARKOLI KDO PRI- POVEDUJE O NJEJ, MORA GOVORITI O PARIZU, MONTMART- RU, PIGALLU IN O ZABAVIŠČIH, KI SLOVIJO PREDVSEM PO LEPOTICAH. NA SLIKI SO DEKLETA »BLUEBELLS« IZ PARIŠ- KEGA LID A. ZA VSE TO SE FRANCOZI OPRAVIČUJEJO S PRE- GOVOROM: DOVOLJENO JE, KAR UGAJA! Kako bi se izognili nepotrebnim sunkom pri avtomobilski vleki? Na sliki vidite, kako je voznik prevlekel staro zračnico okoli od- bijača in šele nanjo privezal vlečno vrv. Zračnica ublaži trzanje in zavaruje odbijač pred poškodbami. To je priporočljivo pred- vsem v pfimerih, če na avtomobilu ni po- sebnega kavlja za vlečno vrv in če voznika nista vajena vleke. Na poti ste opazili, da vam hladilnik puš- ča vodo. Do prve avtomehanične delavnice si lahko pomagate s koščkom meče od kruha. Dobro je pregnetite in zatisnite razpoko z gmoto. Hladilnik bo nekaj časa zadržal vso vodo! Obstali ste sredi križišča ali — celo huje — na tračnicah in avto noče več vžgati. Iz- stopiti in zbežati? Ne! Prestavite v prvo hit- rost, spustite sklopko in dajte kontakt. Avto bo sicer nekoliko poskakoval, a zaganjač ga bo vendarle spravil iz nevarnosti! Avto ne vžge in v zadregi iščete nekoga, ki bi vas malo pomiril. Toda znanec se pripelje sam in ni dovolj močan. Nasmehne se, vzame kos debele peneče gume in jo na- stavi na vaš zadnji odbijač. Zatem zapelje do vašega avtomobila in s svojim odbijačem pritisne gumo. Vi sedite za volan, zavrtite kontaktni kVjuč, vključite drugo ali celo tretjo prestavo in — ko vas znanec potisne — počasi spustite sklopko. Avto je vžgal in na odbijačih ni nobene škode. Potrebno je le to, da sta odbijača pri obeh avtomobilih enako visoka! SAMO »Z MORALO PODPR- TE« SO PRSI PRI LETOŠNJIH DRZNJH POMLADNIH MODE- LIH VEČERNIH OBLEK. OD- KAR JE TOPLESS NAVDIHNIL IN VZNEMIRIL SVET, NE MO- REJO CISTO MIMO NJEGA NI- TI NAJBOLJ SLAVNI SVETOV- NI KREATORJI. NA NEDAVNI MODNI REVIJI V NEW YOfRKU SO PRIKAZALI NEKAJ INAČIC MODNEGA KREATORJA JIM- MYJA GALANOSA. KI OPRA- VIČUJE SVOJO DRZNOST Z BESEDAMI: »ČE NAŠE ŽENE HODIJO V MUZEJE V SPALNIH SRAJCAH, POTEM LAHKO PRIDEJO TUDI NA ZABAVE V PIŽAMAH!« Mala križanka VODORAVNO: 1. vrsta gledališke igre, 6. industrijska pokrajina v Belgiji, 8. dlaka na klasu, 9. kemič- ni znak za zlato, 10. Estonec, 11. mir, tišina, 12. kemični znak za ru- teni j, 13. predsednik SFRJ, 14. ose- ba, ki čuva stare listine, 16. zemlje- vidna knjiga. NAVPIČNO: 1. dresiranje urje- nje, 2. postopno večanje, 3. gro- bo orientalsko sukno,' 4. okrajšava za miliamper, 5. ime sovjetskega politika Mikojana, 6. umetniška ga- lerija v Milanu, 7, varuh, skrbnik, 11. reka v črni gori, 13. tanka tkani- na, 15. dva različna soglasnika. PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA« 45. Pod žicami in ob njih je bil tudi razmaja, ni del rova in kdor bi neprevidno pulil travo, bi se na vsem lepem lahko vdrl v zemljo. Na delo je nemudoma šlo nekaj zaupnih (ovarišeV,. ki so bili določeni za to. da preprečijo druginli internirancem dostop do nevarnih mest. 44. Komanda je namreč delila posebne hlebčke kruha tistim, ki ^»o pulili travo. Zaupni tova- riši so se prerili do dela tako, da so obljubili svoje hlebčke tistim, ki so jim delo odstopili. Svojo malce nenavadno željo so utemeljili s tem, da bi se radi »malo razgibali«. 45. Na nevarni prostor pri baraki 22 je prišel Janez. Pripeljali so ga v taborišče skoraj na- ravnost iz borb. Tudi v taborišču je vredno usmerjal pogovore na borbo, ki ga je tako pre- vzela in mikala. Bil je star blizu dvajset let. Maks ga je zelo cenil, ker je bil odličen kopač. celisüi tedni;! L-REDNISTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TEI.EFON: 23-69. — UREJUJE urednižki odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar, — Časopis je ustancv*» okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo., .Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik. (1950-19S4) in od 1955 ponovno kot."C«-J' ski tedniki. S 1. januarjem 1966 ga SOUSXANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. -5- Tednik IZHAJAob petk it. IZ- DAJA: Zavod za informativno službo Celie. TISK IN KLIŠEJI: »CeDski tiske — CENA: posasamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) din. polletna 10 (1.000) din. Tujin« 40 ( 4.000) - TEKOČI RAČUN: S07-3-223. __