LETO XLV, ŠT. 38 PTUJ, 24. SEPTEMBRA 1992 CENA 45 TOLARJEV Na se^ So ravnali pametno? ^ . __________-. ^ Bo škoda zaradi suše, ki /naša v ormoški občini po prvih ocenah 537 milijonov tolarjev, ostala občinski problem, so se spraševali na seji občinske vlade v po- nedeljek. Pobrala je "samo" za 8,9 odstotkov družbe- nega proizvoda, zato ostajajo pri dodeljevanju držav- ne pomoči trenutno praznih rok. Ali bo končna ocena, ki bo znana 30. septembra (zbirajo še podatke o škodi v trajnih nasadih) višja od prve, je težko napovedati. Predsednik izvršnega sveta Vili Trofenik je menil, da mora biti škoda objektivno in hitro ocenjena, pomoč, da jo ublažiš, pa pravočasna. Sicer pa je po njegovem mnenju težko priti do poštenih izračunov, ker so se pridružili še nejasni kriteriji in nerazumljivi organizacijski pri- jemi, ki jih je postavilo sloven- sko ministrstvo za kmetijstvo. Tone Luskovič, član izvršnega sveta, je povedal, da je sicer proti prikazovanju "velike ško- de", vendar ga jezi, da bodo po vsej verjetnosti iz iste vreče do- bili več tisti, ki bolj kričijo o škodi, kot Ormožani, ki so skromni. Terezija Stefančič, predsed- nica sveta za kmetijstvo, je me- nila, da so največji problem or- moške občine statistično ugoto- vljeni nižji pridelki na hektar. Tako denimo niso mogli obračunati devet ton izgube pri- delka na hektar pri koruzi, ker statistika za območje ormoške občine pravi, da pridelajo samo pet ton. Vida Topolovec V ponedeljek prižgali apneno peč s prižigom apncne peči so v po- nedeljek pričeli v ormoški tovarni sladkorja štirinajsto predelavo sladkorne pese, ki naj bi jo predvi- doma sklenili prvi teden v decem- bru. Letos imajo peso posejano na 5.500 hektarjih njivskih površin, dobro polovico na njivah v Po- dravju in Pomurju, drugo v sosed- riji Hrvaški (na območju občin Cakovec, Varaždin in Ludbreg), na 2.000 hektarjih pa tudi na Madžarskem. Letošnja suša je "gospodarila" tudi pri sladkorni pesi in za 50 od- stotkov oklestila pričakovani pri- delek v Podravju in Pomurju ter za 40 odstotkov na območju hrvaških občin in Madžarskem. Kljub vsemu predvidevajo, da bo- do v tovarni v letošnji sezoni pre- delali okoli 240000 ton pesnih korenov ter tako dobili med 25 in 30 tisoč tonami sladkorja. Dr. Terezija Stefančič, ki v to- varni sladkorja odgovarja za suro- vinski sektor, je povedala, da je trenutna vsebnost sladkorja 16,45 odstotkov. Peso so pričeli ruvati v ponedel- jek na območju sosednjih hrvaških občin, po 1, oktobru pa bodo na njivah v Podravju in Pomurju. Včeraj so v tovarno pripeljali le- tošnji prvi pridelek, jutri se prične predelava, s prvim belim sladkor- jem letošnje letine pa se bomo sladkali predvidoma v nedeljo. Vsako leto ob pričetku predelo- valne sezone zaposlijo za določen čas nove delavce. Letos so jih za- poslili samo okoli 80. Denar za začetek predelave po besedah direktorja mag. Vin- ka Štefančiča imajo, prav tako jim ne manjka rezervnih delov za stroje. VT PRVI MOŠT ŽE VRE Minuli konec tedna je zaživelo že kar precej vinogradov in brajd. V goricah so pričeli trgati rane sorte grozdja, z brajd pa so marsikje pospravili samorodnice. Sporočili pa so nam tudi, da so med vrenjem mošta zaradi dolgotrajne suše in nedavnega dežja ponekod pričele cveteti jablane. Pa naj še kdo reče, da letošnje leto ni nenavadno. Foto: M. Ozmec o dosedanjih dosežkih in na- logah je govoril predsednik KS Alojz Kaučič. Na Gomili v objemu Slo- venskih goric so v nedeljo, 20. septembra, proslavili 16. praznik krajevne skup- nosti Juršinci. O doseda- njih aktivnostih in do- sežkih ter o bodočih usme- ritvah je zbranim govoril predsednik sveta KS Alojz Kaučič. Zavzel se je za raz- voj turizma in poudaril, da morajo storiti mnogo več, da bodo o njih culi tudi drugod po Sloveniji in Evropi. "Slovenske gorice so kot prsi device in to je treba znati izkoristiti", je poudaril. Za številne zasluge pri razv^oju teh krajev so po- smrtno podelili zlati znak KS Jur.šinci dolgoletnemu predsedniku in aktivistu Jožetu Novaku. Poleg tega so Simorui Toplaku, Marti nu Žajdeli, Dušanu Holcu in Milanu Pavlici izročili bronaste znake KS. Priz- nanja pa so prejeli Osnov- na šola Juršinci, aktiv kmečkih žensk, Franc Meznarič ter Jože Rižnar. O iireditvi in razširitvi mestnega vodovodnega omrežja, o ureditvi farne cerkve in zdravstvenega doma Juršinci ter o željah po razširitvi telefonskega omrežja in drugih aktiv nostih smo v Tedniku pred kratkim že poročali. Na nedeljski slovesnosti so simbolično odprli na novo asfaltirani krajevni cesti na Lipovec in Šlekar v dolžini 1.750 m ter pre- plasteni asfaltni cesti Juršinci — Gomila in Ga brnik — Grlinci v dolžini 2.850 m. V imenu občanov ptuj- ske občine je ob prazniku Tečaj orientalskega plesa Pokrajinski muzej v okviru razstave Srečanje z Jutrovim po- novno organizira tečaj oriental- skega plesa. Vodila ga bo prizna- na slovenska koreografinja in plesalka Jasna Knez, ki bo pri- hodnji teden predstavila sloven- ski sodobni ples. Tečaj oriental- skega plesa se bo pričel v petek. Tisti, ki imajo manj časa, se ga bodo naučili ob koncu tedna, drugi pa bodo nadaljevali še pri- hodnji teden, od ponedeljka do četrtka. Udeleženci tečaja si bo- do ogledali tudi razstavo turkerij. Jasna Knez bo prihodnji če- trtek ob 20. uri gostja priredit- ve Znani Slovenci v ptujskem muzeju, že nocoj pa jo bodo spoznali najmlajši v Turko- mandiji — uri pravljic. j>j Y Slovenske goricq kot prsi device čestitala članica izvršnega sveta Metka Slanic. Na slovesnosti so podeli- li tudi pokale in priznanja najbolje uvrščenim na tur- nirju v malem nogometu, ki je potekal dan pred tem v počastitev krajevnega praznika. S prisrčnim kulturnim programom so slovesnost popestrili \icenci OŠ Jur- šinci s svojim pevskim zborom in recitatorjl ter člani turističnega društva Gomila, ki so pripravili prireditev Vinska trgatev. Ob koncu je krajanom za njihove dosežke čestital tudi znani domačin dr. Ludvik Toplak, predsed- nik Družbenopolitičnega zbora slovenske skup- ščine, ki je opozoi-il predv- sem na možnosti dodatne- ga zaslužka slovenskega kmeta s turistično \ismer- jenlml kmetijami. OM Sokrajane je pozdravil tudi dr. Ludvik Toplak. Foto: M. Ozmec i Če kočijaž dobro vidi, I bo tudi s slepimi konji prišel do cilja I ♦ Johann Nestroy • NOVA OČESNA AMBULANTA i NA PTUJU j Panonska ul. 5 \\* dr. Ljuba Neudauer - Resnik, dr. med., spec. okulist • I stran 14 2 — DOMA IN PO SVETU 24. SEPTEMBER 1992 — TEDNIK Vlada Sprejela večmo obrtniških zahten MEDNARODNI COJSKI SOEM Jubilejnega 25. mednarodnega obrtnega sejma od 11. do 20. septembra se je udeležilo rekordno število ra/sta- vljalcev i/ domovine in tujine. Mesto s 110-letno sejemsko tradicijo se je ponovno izkazalo. Razstavljalci so sklenili vrsto zanimivih poslov, slovenski obrtniki in podjetniki pa poleg tega pričakujejo, da bo vlada še letos rešila naj- večje probleme ter tako pokazala, da ji ne gre samo za papirno reševanje težav obrtništva in malega podjet- ništva. Obrtna zbornica Ptuj je predstavila dejavnosti, s katerimi se ul;■'■■'■■■-•>■'■■ V-----:--'------':-/ W.v.v:..-:.-.'../ •yl.:'.:'yl;.'A'. 'y.'y.'y.W.-:'yJ 'y.'y.'y.'yJyJyJ fyjy.'y/yjyjy.- !yjylyjylylyi !ylyly'y.'yiy. !ylylyiyiyly. .'yjy.'y.'y,'y.y. ■M--.'yMy.'yM.-M Kam pa so se ti ljudje zate- kli, me boš vprašal. Hiš ni bi- lo, pa centralne tudi ne. Kam pa bi se zatekel ti? Vse, kar imaš, je to, kar ti nudi narava. Ali si se že spomnil? V jame, kajpak. Tam ni tako mrzlo, pa tudi sneži in dežuje ne. Zato te ljudi imenujemo JAMSKI LJUDJE. Ti ljudje pa so za zgodovino tako zelo pomembni tudi zato, ker so iznašli nekaj, kar je ta- ko pomembno za čU)veka, to je GOVOR, govorjenje, da so se med seboj lahko sporazu- mevali. Tudi živali se spora- zumevajo in oddajajo posebne glasove ali zvoke, toda tega ne znajo poimenovati z bese- dami. Zapomni si, da je GOVOR druga pomembna značilnost, ki loči človeka od živali. Ali si predstavljaš življenje teh ljudi? Kot vemo, so poz- nali orodje, znali so si prido- biti hrano, lovili so živali, poznali so ogenj, pekli meso, se oblačili v kože živali, da jih ni zeblo, živeli v jamah v skupini. Človek nikoli ni živel sam, zmeraj v skupini, ker je bil tako bolj varen in močnejši. Življenje v skupini je lažje. Zato pravimo, da je ČLOVEK DRUŽBENO BITJE. Takim prvim skupi- nam ljudi pravimo horde. Ker pa je človek živel v družbi, si je kmalu organiziral življenje v njej tako, kakor je bilo najbolj naravno. Ženske, ki so rojevale otroke, jih vzga- jale, so ostajale doma, kuhale in skrbele za ogenj. Moški pa so hodili na lov in skrbeli za varnost teh skupin. Tudi če bi se ti znašel v taki skupini ljudi danes v pragoz- du, bi si gotovo enako organi- zirali delo, zato pravimo DE- LITVI DELA glede na spol in starost NARAVNA DELI- TEV DELA. To je_ tretja bi- stvena značilnost, ki loči člo- veka od živali. Ta človek, ki smo ga opisa- li, je razmišljal in poglej, kaj vse je iznaše. Bil je pravi fra- jer, prvi čisto pravi znanstve- nik. Vedi, da si je to, kar bi ti počel v pragozdu zato, da bi preživel, pred teboj moral nekdo izmisliti, za to pa je po- treboval 10.000 let. In še ena stvar je, ki nas loči od živali. Ljudje — da, vsak človek je tudi umetnik. Prav vsi imamo to nagnjenje. Ne verjameš? Že zelo majhni otroci tako radi rišejo (čečka- jo), pojejo Ringa-raja, pa tudi veliki to radi počenjajo. Neka- teri med njimi so veliki umet- niki slikarji, kiparji, pesniki, pisatelji..., mi drugi pa smo majhni umetniki, vendar smo umetniki prav vsi. Ljudje ima- mo kulturo ali višje razvito kulturo kot druga živa bitja. Do te kulture pa pride, ker človek misli, opazuje in hoče svet, ki ga vidi in razume, pre- nesti v sliko, pesem... Tudi pračlovek je pel, pripo- vedoval zgodbe, ki so se pričele z "Nekoč je bilo...", ri- sal, rezbaril... Žal pa si še ni izmislil pisave in not. Kako pa potlej veš vse to, me boste vprašali. Ja, nekaj pa je ven- darle ostalo. Na stenah jam so našli prečudovite slike živali, ki jih je narisal pračlovek. Našli so tudi druge dokaze: grobove, izrezljane kipce, po- risane kamne... Kaj misliš, zakaj so praijud- je to počeli? Tega tudi mi ne vemo natančno. Domnevamo pa, da so ti ljudje s pomočjo risb hoteli čarati in s čarovni- jo vplivati na to, da bi bil nji- hov ulov boljši. Predstavljali so si, da če bodo narisali žival, ki jo hočejo ujeti, jo bo- do s tem uročili — začarali in s tem ujeli prej kot sicer. Tako so narisali svoj plen. Ker so bili tesno odvisni od lova, kajti le—ta jim je bil vir hrane, so si želeli na ta način olajšati težko delo. Občutek odvisnosti je te- melj religije, in ker je bil pri- mitiven človek odvisen od na- rave in plena, je le—ta postala prvi predmet verovanja — prareligije. Primeri stenskih risb in slik iz mlajšega paleolitika iz raznih jam zahodne Evrope: a) mamut, b) nosorog, c) jamski med- ved, č) volk, d) konj, e) bizon (pragovedo), f) severni jelen, g) divji prašič. Prerisano iz knjige E. Loth: Czlowiek przeszlošci. Varšava 1938. Množičen obisk ure pravljic na ptujskem gradu Res pravljično je bilo prejšnji četrtek na dvorišču ptuj- skega gradu, kjer so otroke sprejeli pravljična megla in ob vhodu v turško pravljično sobo dekle in fant, oblečena v turška oblačila. Bili smo v Turkomandiji V organizaciji Pokrajinskega muzeja ter Ljudske in študijske knjižnice so se začele pravljične ure, vezane na razstavo Srečan- je z Jutrovim. Obisk je presene- til vse, zato bodo danes (pra- vljične ure bodo namreč vsak četrtek) pripovedovali pravljice v dveh skupinah: za mlajše ob 18. in za večje otroke ob 19.uri. Otroci so v pravem turškem ambientu s pripovedovalko tur- ških pravljic, oblečeno v turška oblačila, knjižničarko mladin- skega oddelka Liljano Klemen- čič, posedli po turških stolih in blazinah ter se prepustili pra- vljicam iz Tisoč in ene noči... To pa še ni vse. Dobili so tudi barvanko in zloženko na temo turkerij, ki ju je pripravila peda- goginja muzeja Majda Fridl— Grah, za vstopnico pa razgled- nico s podobo enega od portre- tov, ki so razstavljeni na razsta- vi Srečanje z Jutrovim. Dogodek ob domiselnosti obeh kulturnih institucij, muze- ja in knjižnice, kaže, da so najmlajši željni žive besede, srečanja s kulturnimi vrednota- mi, ki so sicer "rezervirane" za odrasle, pa jih najmlajši znajo prav tako zaznati in uživati ob njih, če jim jih le predstavimo na njim razumljiv način. Turko- mandija je tisto pravo, in če bi podeljevali nagelj za prireditve za otroke, bi ga muzej in knjižnica, gotovo dobila. ^^-^ Šolski zvonec nam je zaupal... PTUJ * V Osnovni šoli Ljudski vrt so teden športa namenili trem športnim panogam: tenis so igrali na teniških igriščih v Topli- cah, Zabjaku in Kidričevem, Kolesarji, 90 jih je bilo, so obiskali rojstno hišo dr. Matija Murka na Drstelji, planinci pa so se pod skrbnim vodstvom vodnikov ptujskega Planinskega društva odpra- vili na pohod na Donačko goro. Najpogumnejši so se preiskusili v plezanju prek zavarovanega grebena na žetalsko stran. DORNAVA * V šoli v naravi v Piranu je druga izmena. V okviru ekološke ure pa so prejšnji teden "pospravili" okolico šole in zbira- li stari papir. STOPERCE * V tednu športa so se učenci skupaj z učitelji po- dali na Donačko goro. V petkovi akciji so uredili okolico šole. Pri nabavi novih učbenikov, ki jih šola posoja učencem, jim je pri- skočila na pomoč Kreditna banka Maribor - poslovna enota Ptuj, ki ima patronat nad šolo. PTUJ * Tudi učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so imeli športni dan. Pomerili so se v rokometu in nogometu. Učenci nižjih razredov pa so se odpravili na potep v gozd ali na otroška igrišča. V DIJAŠKEM DOMU V PTUJU ŠE NEKAJ PROSTIH MEST Starši se doma otepajo y ..............—_______—„—,—.—___——^ Osnovnošolcev je v letošnjem letu v ptujskem di- jaškem domu 42. Praviloma prihajajo iz socialno ogroženih družin in obiskujejo Osnovno šolo dr. Ljude- vita Pivka. V dijaški dom jih napoti Center za socialno delo, imeti pa mora soglasje staršev. In prav pri sogla- sju se zatika, saj je kar nekaj staršev, ki ne želijo imeti otroka med tednom v dijaškem domu, saj v tem prime- ru ne dobijo zanj otroškega dodatka, ki je v mnogih družinah edini stalni denarni vir. Običajno so prav otroci iz takih družin zaneniarje ni, doma se z njimi nihče ne ukvarja in je zanje dom poleg' varstvene družine edina možnost. Žal pa se ti otroci v soboto in nedel- jo vračajo v svoje neureje- ne družine, in ko se ob koncu vikenda vračajo v dom, imajo vzgojitelji z njimi kar precej dela, saj se je zgodilo že, da se je kateri od njih vrnil tudi z garjami. V dijaškem domu bi jih bilo še več, če bi bil odprt tudi v soboto In nedeljo. Najbolj ogroženi gredo za- to v varstvene družine. Srednješolcev je v domu 74. So iz občin Ormož, Gornja Radgona in Ptuj (iz Haloz), 46 postelj pa je še praznih. V domu na osno- vi izkušenj pravijo, da jih bo pozimi več. Zanje so iz svojih sredstev obnovili štiri etaže. Lani so imeli eno, letos imajo tri učne vzgojne skupine za sred- nješolce, kar omogoča vzgojiteljem več indivi- dualnega dela, več je mož- nosti za interesne dejav- nosti. Mesečna oskrbnina je 10.000 tolarjev, brez sobo- to in nedelj. Dom je že lani in tudi le- tos na široko odprl vrata za vrsto dejavnosti, s kate- rimi želi popestriti življen- je ne samo v domu sa mem, ampak ga povezati z življenjem zunaj svojih zi- dov. Za otroke organizira Mlinček prostega časa, od- stopil bo prostor šoli Logi za otroke od četrtega do osmega leta, ponudil mož nosti za otroke od drugod za zimska in poletna leto- vanja (letos so gostili otro- ke iz Italije in Madžarske), pri njih bodo komunika cijski treningi dr. Pavea Brajše, tečaji tujih jezikov, Kulturna razvedrilnica in še kaj. Veliko zanimanja je za kosila. Mala kosila za otro- ke od prvega do petega ra- zreda stanejo 150, za otro ke od šestega do osmega razreda in srednješolce pa 200 tolarjev. Srednješol cem ponujajo tudi tople malice po 180 tolarjev. Za druge abonente je cena kosila 250 tolarjev. Za prijetno počutje otrok, ki preživljajo šolsko leto v domu, bi radi nare- dili še veliko več kot to, da so 24 ur vzgojitelji v do mu, pa žal na vseh koncih zmanjkuje denarja in kljub prodaji svojih stori- tev ob raznih seminarjih in tečajih ostaja še veliko želja neuresničenih. NaV fiiiiiiiiiHiii^ ^» BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvini in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ronianizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zalo je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotograllje: Bine Kovačič. KLLT MATRON (lat. MATRONAE, MATRES) Kult Matron nam iz antične literature ni poznan. Vse, kar vemo o njih, lahko razberemo iz nekaj sto reliefov in posvetilnih napisov, ki so najpogostejši v Severni Italiji, Franciji in Nemčiji. Takšna razprostranje- nost nam govori za neki pre- drimski, verjetno keltski kult rodovitnosti. Matrone so bile lahko tudi zaščitnice posamez- nih provinc in ljudstev. Tako nam neki napis iz Lyona, po- svečen cesarju Septimiju Seve- ru, omenja Matrcs Panoncev in Dalmatov (Matrcs Pannoniorum et Dalmatorum), napisi v sami Panoniji so redki. Iz Poetovione nam je poznan marmornat kip sedeče žene s sa- deži v naročju, ki predstavlja neko božanstvo rodovitnosti, vprašljivo pa je, ali gre prav za prikaz Matrone ali pa za kakšno drugo lokalno božanstvo rodo- vitnosti, npr. Epono. Med upodobitvami na upo- rabnih predmetih naj omenimo fragment reliefno okrašene ke- ramične posode, prevlečene z zeleno glazuro. Prikazuje nam na prestolu sedečo boginjo pod drevesom. V dvignjeni desnici drži rog izobilja (baklo?), v le- vici pa ji počiva drug atribut. M. Abramič je v slednjem videl dojenčka, zato je boginjo imel za sveto dojnico (Nutrix). Ker pa sta rog izobilja in drevo običajna atributa Matron, se nam zdi takšna opredelitev ver- jetnejša. Marmorni kip sedeče bogin- je rodovitnosti s sadeži v na- ročju. Prikazana je neka sta- roselska boginja: Matrona ali Epona. 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 24. SEPTEMBER 1992 — TEDNIK Na Destrniku novo gasilsko vozilo (iasilsko društvo Destrnik je po večletnih prizadevanjih prišlo do težko pričakovanega specializiranega gasilskega vozila, ki so ga svečano krstili minulo nedeljo, 13. septem- bra, na slovesnosti, ki .so se je udeležili gasilci in gostje od blizu in daleč. Kot Je povedal predsednik GD Janez Irgl, novo gasilsko vozilo ne bo služilo le ob more- bitnih požarih, ampak tudi ob pomanjkanju pitne vode in mo- rebitnih elementarnih in drugih nesrečah. Vozilo je namncč opremljeno za različne namene. Polovico sredstev za novo vo- zilo je prispevala Zveza gasil- skih društev občine Ptuj, drugo pa so .sofinancirali Oddelek za obrambo občine Ptuj, Krajevna skupnost Destrnik, krajani po posebnih pogodbah in številni botri. Pred slovesno predajo je 99 članov gasilskega društva na Destrniku temeljito prenovilo tudi svoj gasilski dom z oro- diščem in garažami. Pokrovitelj nedeljske slove- snosti na Destrniku je bil Odde- lek za obrambo občine Ptuj, za- to je tudi uvodni pozdrav opra- vil načelnik tega oddelka, mag. Janez Mere. O drugih dosežkih na Destrniku in okoliških vaseh je zatem govoril predsednik sveta KS Franc Simeonov in povedal, da so za vse pridobitve v KS v letošnjem letu namenili več kol 36 milijonov tolarjev. O neprecenljivi vlogi gasilstva na vasi je govoril podpredsednik Zveze gasilskih društev občine Ptuj Anton Valentin. Ob po- membnem dosežku pa je vsem Destmičanom v krajšem nago- voru čestital tudi ptujski župan Vojteh Rajher. Ključe novega avtomobila so izročili vozniku Dušanu Simoniču. Farni župnik Mihael Valthuber je novo vozilo blagoslovil in krstil. —OM Na Destrniku so se v nedeljo zbrali gasilci in gosti od blizu in daleč. Krst novega vozila je opravil farni župnik gospod Mihael Val- thuber. Kolo v Spodnje Ključarovce Ob koncu počitniške nagradne ak- cije so v papirnici Alf izžrebali več kot 90 nagrad za vse, ki so kupili šol- ske potrebščine za več kot 5.000 to- larjev. S to akcijo bodo posredno po- magali enemu od invalidnih otrok, ki so ptimoči še kako potrebni. Odziv kupcev in darovalcev nagrad je bil izredno velik. V akcijo so se vključili slikar Julij Ošlovnik, župnijska Kari- tas, častni občan akademski slikar France Mihelič ter podjetja: Kompas Ljubljana, Kovinotehna Celje, Repri- za Ptuj, TP Pohorje, Mariborski tisk, Darima Manribor, Tandem Ptuj, Mla- dinska knjiga Ljubljana, hotel Slavi- ja. Tovarna nogavic Polzela, Perutni- na Ptuj, Trgovina Pri Roku, Plus — Anno 69, Pika Kranj in Papirnica Alf. Zbranih je bilo 60 nagrad, 35 pa jih je prispevala Papirnica Alf, med drugim tudi 1. nagrado — žensko kolo, ki ga je 3-letni Denis d(xlclil v Sp. Ključarovce Damjanu Gašpariču. La- stnica 2. nagrada — smuči ELAN je postala Brigita Žalcr iz Ptuja. Svoj delež sta prispevala tudi ma- riborski VEČER ter Tednik Ptuj, s pomočjo katerega bi Alf želel vrniti pozabljeno otroško prehodno ve- trovko, ki bi lastniku v teh hlad- nejših dneh gotovo prišla prav. Srečo je pri Alfu je delil Denis. Foto Langerholc. V Zavrču velika gasilska vaja Krajane Zavrča je v soboto, 12. septembra, nekaj po šestnaj- sti uri zagotovo razburilo zavijanje gasilske sirene. Fa tokrat ni bilo nič nevarnega, saj so s tem pričeli Ic veliko gasilsko vajo v okviru gasilskega centra Markovci, na kateri je sodelovalo več kot 100 gasilcev Iz vseh desetih gasilskih društev tega centra. Gasilci iz Zabovcev, Bukovcev, Stojncev, Borovcev, Sobetincev, Cirkulan, Prvencev—Strelcev, Nove vasi, Zavrča in Markovcev so na va- ji dokazali, da so se sposobni lotiti tudi zahtevnejših požarov. Kot je povedal poveljnik Občinske gasilske zveze Ptuj Ciril Murko, so tako uspešno preizkusili operativno spo- sobnost in pripravljenost vseh gasil- cev, hkrati pa so preverili tudi delo- vanje gasilske tehnike in opreme. Na sklepni slovesnosti se je vsem za sodelovanje zahvalil tajnik KS Zavrč Peter Vesenjak ter jih pozval, da jih tudi v bodoče tako požrtvo- valno branijo pred požari. — OM Vodstvo vaje je pred postrojenimi gasilci predalo raport povelj- niku Občinske gasilske zveze Cirilu Murku. Foto: M. Ozmec Ptujska klet uspešna na ocenjevanju Vino Forum v prvi polovici prejšnjega tedna je bilo v Maribo- ru mednarodno ocenjevanje vin VINO FORUM. Gre za novo združenje, ki je bilo lani ustanovljeno na Slovaškem in združuje vinarje Av.strije, Madžarske, Češke, Slovaške, Italije, Hrvaške in Slovenije. Mednarodna komisija je ocenila 226 vzocev po mednarodnih kriterij z odbitnimi točkami. Ptujska klet Je poslala na ocenjevanje štiri vzorce in prejela dve zlati medalji (za rumeni muškat letnik 70 in chardonnay z Vurberka — izbor letnik 89) in sre- brni medalji (za traminec letnik 90 in sauvingon — izbor letnik 90). Ptujska klet Je potrdila svojo kakovost tudi na radgonskem sejmu, kjer Je za štiri vzorce dobila tri zlate in srebrno medaljo, na ljubljanskem vinskem sejmu pa za sedem vzorcev štiri zlate in tri srebrne medalje. jv[ V. ORMOŽ LevVs Shop Irene Kukec — Čurin Irena Kukec — Curin Staro ormoško mestno jedro dobi- va novo podobo.K temu prispevajo tudi zasebni podjetniki, ki urejajo doslej zanemarjene in prazne pro- store. Prijetno se spreminja predv- sem podoba Poštne ulice, kjer je ob cvetličarni, urarju in prodajalni čevljev od 12. septembra nova pro- dajalna — Levi's Shop. Njena la- stnica je Irena Kukec — Čurin. Kupcem je na voljo celoten pro- gram ženskih in moških oblačil znamke Lcvi's; v prihodnjih dneh pa bo dobila že jesensko in zimsko ko- lekcijo. Ob tem ponuja tudi eksklu- zivne italijanske nogavice, svileno žensko perilo, bluze iz indijske svile ter uvoženo kozmetiko Ellen Betrix, Laura Biagiotti, Jarden ter moško Boss in Otto Kerr. Na voljo je tudi veliko modnih dodatkov, predvsem modnega nakita za moške in žen- ske.Posebej je opozorila na moški nakit, narejen iz plemenite kovine titanium. Kar izhaja lastnica novega lokala iz znane vinogradniške družine, je v trgovinici posebna vitrina, v kateri so ob ekskluzivnih Čurinovih vinih njegova številna priznanja ter poka- li. Tako lahko kupiš zase ali za dari- lo prijateljem tudi buteljko cksklu- zivnega Čurinovega vina. Ireni Kukec — Čurin se je izpol- nila dolgoletna želja, da bi imela svojo trgovino. Trgovsko znanje si je nabrala, ko je v Ormožu vodila brezcarinsko prodajalno, nekaj trgovske žilice pa je v njej sami, za- to upa, da bo uspešna tudi sedaj, ko je na svojem. Trgovinico ima odprto med ted- nom od 8.30. do 16., v soboto pa med 8. in 12. uro. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Plakatni valj s petelinom Ormoško turistično društvo je pobudnik postavitve plakatnih valjev v mestu, zadnje ča.se pa jih na pobudo mestnega arhitekta Dušana Moškona poskuša olep- šati. Na vrhu je petelin, kar daje valjem poseben mik. Valj na foto- grafiji je postavljen med pošto in župno cerkvijo. Tekst in foto : VT L Tristo let miklavževske cerkve Slovesno somaševanje ob tristoletnici Težko bi našel pri Miklavžu pri Ormožu starejšo zgrad- bo, kot je župna cerkev. V zgodovinskih virih se omenja prvič 1486. leta v zvezi s krajem, ki je dobil ime po far- nem zaščitniku sv. Miklavžu, 1655. leta so jo povečali, v sedanji obliki pa je bila dograjena v letih 1683 do 1692. Kdo ve, zakaj so jo zgradili na gričku sredi zamočvirjene ravnice? Mogoče zaradi izvirov vode, ki je bila že tedaj pravi blagoslov, je v svojih raz- mišljanjih "Tristo let življenja med goricami" povedal Ciril Vnuk: "Je tristo let malo ali ve- liko na statvah časa? Kakor se vzame. Za nas zemljane je to veliko, vendar je vse podvrženo relativnosti časa. Za čas pred tristo leti je bila cerkve v tem kraju edina ustanova, ki je družila ljudi. Uravnavala je nji- hov ritem življenja, ob svetkih in petkih, ob vseh opravilih, od rojstva do smrti. Ljudje so ob zvonjenju natanko vedeli, kdo vleče za vrv zvona, ki je žal ko- mu največkrat oznanjal zadnjo popotnico, saj je imel vsak zvo- nar ob zvonjenju svoj ritem in svoje posebnosti. Z miklavževsko cerkvijo so po- vezani tudi prvi začetki poučevan- ja, ki je tod staro skoraj toliko kot cerkev sama in lipa pred njo, mi- mo katere je stekel lep kos cerkve- ne zgodovine." Ob tristoletnici cerkve so do- mačini pripravili lep kulturni pro- gram. Pela sta moški decet KUD Miklavž in mešani cerkveni pev- ski zbor, Dušanka Žličar, ki jo je na klavirju spremljal Nikolaj Žličar, je zapela Ave Mario, pred- stavljeni so bili tudi odlomki iz besedil Franca Kolenca in Stanka Kocipra ter zadnja pesniška zbirka dr Stanka Janežiča Božja obzorja. Ob tej priložnosti je izšel tudi Miklavževski zbornik. V prvem delu je predstavljena cerkev iz umetnostnozgodovinskega vidika, najpomembenjši ljudje, ki izhajajo iz teh krajev, zgodovina šolstva in kulturne ustvarjalnosd, v drugem pa dela Štefana Modrinjaka, Fran- ca Kolenca, Stanka Kocipra in dr. Stanka Janežiča. Ob tej priložnosti je potekalo tudi slovesno somaševanje, ki ga je vodil inariborski škof dr. Franc Kramberger. Ob tej priložnosti je navzoče krajane in duhovnike pozdravil tudi ormoški občinski župan dr. Jože Bešvir in poudaril vlogo cerkve pri prosvetljiteljstvu in vzgoji slovenskega naroda ter ohranjanju narodne zavesti. Vida Topolovec Lansko leto obnovljena streha in zvonik miklavževske cerkve. Foto: Š. Hozyan Aforizmi hy Predi Poznam umetnika, ki mu grenkoba prihaja v srce z grenkim pelinkovcem. Je res božja volja, da ge vse v božjo mater? * * * Ljudožerci ti dajo lovorov venec na glavo le zaradi aro- me. Povej mi, s kom se raz- družiš, in povem ti, kdo si. Ljubo doma, kdor jo ima. * * * Priložnost dela priložno- stnega tatu. * * * Kdor ne uboga, ga tepe na- dloga, a kdor uboga, ga tepe ubogljivost. * * * Zadnjič sem pil žilavko in — zanimivo — bolj ko sem JO pil, manj žilav sem bil. TEDNIK — 24. SEPTEMBER 1992 NASI KRAJI IN LJUDJE — 7 Mestni deli — četrti: I. — K S Dušana K vedra, II. — del K S bra- tov Reš, K S Grajena in K S O. Meglic, III. — K S J. Potrča in K S F. Osojnika, IV. — KS B. Ziherla in del KS bratov Reš, V. — KS Spuhlja, K S Budina — Brstje in KS T. Žnidariča, VI. — KS Tur- nišče in KS I. Spolenaka ter VII. — del KS Rogoznica. Jože Maucec Notranja razmejitev mestne občine Ptuj SEDANJE STANJE Občina Ptuj je danes razdeljena na 35 krajevnih skupnosti, mesto Ptuj pa na 11 KS. To so teritrorial- no majhne enote (od 518 do 4105 prebivalcev — glej priloženo tabe- lo), ki so ustrezno zastopane v občinski skupščini v zboru KS. PREDLOG ZA MESTNE DELE_ v tezah zakona o lokalni samou- pravi je možno mestno občino deli- ti na ožje enote (krajevne skupno- sti, četrti). Ptuj je velik in upošteva- joč še zgodovinski razvoj mesta bi lahko mestno občino razdelili na ožje enote. S tem bi dosegli večjo sprejemljivost za lokalne pobude in možnost za opravljanje nekaterih dejavnosti, ki ne presegajo ožje krajevne ravni. Pri tem je potrebno upoštevati zgodovinski razvoj me- sta, pripadnost mestnemu predelu in tudi zaokroženost nekaterih ko- munalnih sistemov. Zastopniki mestnih delov bodo imeli politično težo v mestnem svetu, pri čemer se odpira vpra- šanje zastopanosti. Pri delitvi je pomembno število prebivalstva (razrez na enake volilne okraje), če pa se upošteva funkcionalna zaokroženost, pa velja upoštevati načelo paritete. MESTNI DELI PREBIVALSTVO_ I. KS Dušana Kvedra (staro mestno jedro) 2.090 II. KS b. Reš (del), KS Graje- na, KS O. Meglic 3.961 III. KS J. Potrča, KS F. Osojni- ka 3.377 IV. KS B. Ziherla, KS b. Reš (del) 5.211 V. KS Spuhlja, KS B. — Brstje, KS T. Žnidariča 2.367 VI. KS Turnišče, KS I. Spole- naka 3.169 VII. KS Rogoznica (del) 3.021 SKUPAJ 23.196 Mestna uprava ("magistrat") je na skupni lokaciji v prostorih se- danje občine. Uvedba lokalne sa- mouprave ne sme privesti do šir- jenja uprave. Predstavniški del upravnega si- stema (svet, odbori, župan) opra- vljajo svoje funkcije praviloma neprofesionalno. Upravo kot stro- kovni organ lahko ustanovi več občin (glej priloženi model me- stne oblasti). POKRAJINA_ Gre za drugo stopnjo lokalne sa- mouprave. Ustanovijo jo na osno- vi prostovoljnosti posamezne so- sednje občine. Nekatere zadeve bo nujno treba reševati in zadovolje- vati v širši teritorialni enoti. To velja predvsem na področju ure- janja prostora in nekaterih javnih služb (šolstvo, zdravstvo). Ptuj bi moral postati sedež "ptujske po- krajine". Analiza gospodarske in družbene infrastrukture, ki naj bi bila osnova za funkcionalno zao- krožen teritorij, bi verjetno poka- zala, da je "ptujsko pokrajino" možno oblikovati prek današnjih meja občine Ptuj. PREBIVALSTVO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE PTUJ V LETIH 1971-1991 ORMOŽ Poslancev pa od nikoder s septembrom je pač tako, ni več pravo poletje, jesen pa še tudi nc. Nekoliko podopu- stniško obarvan mesec, ko se ljudje v spominu na poletje še ne zresnijo dovolj. Mnogi me- nijo, da to še lii pravi čas za tehtna in pogiobljtna raz- mišljanja, sestankovanja in se- je, zato se jim raje izognejo. Tako se je menda dogajalo mi- nulo srtdo v Ormožu, ko naj hi bila skupna seja vseh treh zbo- rov ormoške občinske skupščine. Dan je bil vroč in sončen. Ne- kaj sonca in nasmeha so pri- našali s sabo tudi tisti redki občinski poslanci, ki so prišli v skupščinsko dvorano v or- moškem gradu. Pogledali so naokoli in se spraševali, kje jih je več. Ura jc bila 13., ko bi se skupščinsko zasedanje po vseh pravilih točnosti moralo pričeti. Dokaj mirno čakanje je trajalo še petnajst, dvajset mi- nut, potem pa se jc pričelo tele- foniranje. Nekateri poslanci so medtem še prihajali, vendar jih je bilo premalo. Največ ( trije ) jih je manjkalo v zboru združenega dela, druga dva zbora sta bila sklepčna vsaj /a silo; župan dr. .lože Bešvir Je dobrih deset minut pred 14. uro povedal, da žal skupščin- skega zasedanja ne bo; pre- ložili so ga na 30. september. Da pa ne bi bili tisti, ki so kljub lepemu in sončnemu vre- menu le prišli (med njimi je bi- lo veliko kmetov, ki imajo v takšnih dneh obilo dela na pol- ju ali v vinogradih, saj se je ta dan začela trgatev ranih sort grozdja), užaljeni, jih je dr. .lože Bešvir povabil na kavo, ki sojo medtem skuhali. Po vsej verjetnosti bo konec meseca poročilo o polletnem gospodarjenju v občini že za- starelo, sporazum o ustanovitvi skupnosti obmejnih občin sve- rovzhodne Slovenije, kjer so prav na pobudo Ormožanov uskladili nekatere predloge, bo počakal, težje pa razne kadrov- ske rešitve, saj bi morali na tej seji potrditi sklep o razrešitvi in imenovanju komandirja in namestnika Policijske postaje Ormož, podati soglasje k ime- novanju direktorice in glavne urednice Radia Ormož ter rav- nateljice VVZ Ormož, ker vse te ustanove in institucije mora- jo delati nemoteno in zakonito. Podobno je tudi pri potrditvah statutov in ustanovitvi nekate- rih javnih zavodov v občini. Upajmo, da bo konce meseca vse to in še veliko drugih reči le mogoče rešiti ob primerni sklepčnosti poslancev. Vida Topolovec TEDNIK — 24. SEPTEMBER 1992 NEKOČ IN DANES — 9 Suša osiromašila vinsko letino Materialni standard je lažje nadomestiti kot duliovnega! _ Takole razmišlja v sobotni prilogi DELA (19. septem- bra 1992) drugi človek v slovenskem kulturnem mini- strstvu, dr. Janez MIKUŽ, z namenom, da parlament ne bi sopregledal "zamudljivih" stvari v sferi kulture. Ta misel mi je zelo blizu, še iz otroštva, ko so namreč knjige in časopisi bili na naši mizi, mesa pa ni bilo, ko je bil čas za gledališče, razstavo itd., za pohajkovanje pa ga ni bilo. Ob pričetku letošnje trgatve imajo vinogradniki ormoško— ljutomerskih goric veliko skrbi. Nekaterim je suša osiromašila vinsko letino, drugi pa ne vedo, kam prodati presežke grozdja. O teh in drugih problemih smo se pogovarjali z direktor- jem podjetja Vinogradništvo, sadjarstvo in vinarstvo Jeruza- lem diplomiranim inženirjem agronomije Matijem Kociprom. Kako ste .se v ormoški vin- ski kleti pripravili na sprejem letošnjega grozdja? Matija Kociper: Ker je letos ostalo v kleti nekaj več starega vina, bomo najprej morali poi- skati ustrezen prostor za spre- jem novega pridelka, drugače pa so priprave nekako utečene kot vsa leta. Kako ocenjujete letošnjo le- tino glede na vremenske raz- mere? Matija Kociper: V začetku ve- getacije so bile vremenske raz- mere ugodne. Poletna suša pa je različno vplivala na vinsko leti- no. Računamo, da je izpad pri- delka okoli 30 odstotkov, odvi- sno od tega, na kakšni podlagi je trta zasajena. V mlajših nasa- dih, kjer koreninski sistem ni dovolj razvit, je vpliv suše kata- strofalen. Tudi v rodnih vino- gradih, ki ležijo na neugodnih legah, je bilo opaziti veneče ra- stline in grozdje ne bo normal- no dozorelo. Na nekaterih legah pa so vinogradi v dobri kondici- ji in tam se grozdje ugodno raz- vija. Ker pa je letos zorenje bolj rano, so sladkorne stopnje v tem času že dosegle takšno ra- ven, kot je bilo prejšnja leta normalno ob začetku trgatve, v oktobru. Bi lahko na podlagi meritev sladkorne stopnje povedali, kakšna bo kvaliteta letošnjega vinskega letnika? Matija Kociper: Na nasadih, kjer grozdje zaradi suše ne bo povsem dozorelo, bo vino slabše kvalitete, tam pa, kjer so ugodnejše razmere, pa lahko pričakujemo, da se bo sladkorna stopnja dvignila na raven letni- ka 1983. To so sicer še bolj ugi- banja, vendar so za to dani že vsi pogoji. Sicer pa smo trgatev ranih sort že pričeli. Pri vseh sta sladkorna stopnja in kislina v prijetnem sozvočju. Kolikšna sta najnižja in naj- višja cena grozdja? Matija Kociper: O ceni se bo- mo natančno dogovorili na Po- slovni skupnosti za vinograd- ništvo in vinarstvo v Mariboru, kjer bodo analizirali stroške, ki jih imajo vinogradniki. Cena bo po mojem okoli 45 tolarjev za kakovostna vina. Pri vrhunskih vinih pa so lahko cene nepri- merno višje, več kot 100 tolar- jev, vendar so količine grozdja v najvišjem kakovostnem razre- du zanemarljive. Številni zasebni vinogradni- ki se še vedno odločajo, ali naj presežke grozdja prodajo vam v klet, ker so dobili plačanih komaj 47 odstotkov lanske le- tine. Matija Kociper: Res so so v izredno neugodnem položaju, ker morajo v proizvodnjo vložiti veliko svojih sredstev in ob tem preživeti. Okoli tega problema se širijo razne verzije, med drugim valijo krivdo na klet, češ da ni prodala dovolj vina. Zalog je res precej, vendar vinogradniki vedo — to jim je bilo razloženo na zborih — da je šlo za izplačilo akontacije lanskega letnika, za kar je bil najet kredit; takrat so bile letne Gornja -misel je v ptujski stvarnosti — v sferi kulture (gledališki abonmaji) še posebej aktualna. Občinska skupščina je na predlog izvršnega sveta spre- jela usmeritve za kulturo in ta- ko imenovani "živi" kulturi da- la prednost, pozitiven odnos do kulture se je pokazal v sredstvih za nekaj več projektov zraven redne dejavnosti kot v letu 1991. Že leta 1990 se je namreč spremenil sistem financiranja: ni več prispevnih stopenj za po- samezne dejavnosti, sedaj so osnova vsemu davki in posledi- ca integralni proračun. Tako se najdejo na isti 'zatožni klopi' gledališki abonmaji za odrasle, pločniki, regresiranje plemen- ske živine, odlogi plačil podjet- jem, socialne pomoči itd. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je pri formiranju proračuna o/, sredstev, potrebnih za kultu- ro, sledil logiki, da na mladih svet stoji, zato je štel sofinaci- ranjc lutkovnega abonmaja (439.000,00 SIT) in mladinske- ga abonmaja (265.000,00 SIT), čeprav je ta vezan na abonmaje odraslih, in Linhartovega sre- čanja (150.000,00 SIT) kot nuj- no, odrasli pa si bomo morali sami pomagati. Kako? Od aprila do danes nas abo- nentov nihče ni vprašal, ali smo pripravljeni tri predstave sami plačati oz. ni pripravil razpisa predstav, da bi se lažje odločili globlje poseči v svoj žep. Na pristojno mesto tudi ni prišel predlog, da bi morda obnovo svetlobnega parka (406.000,00 SIT) ali obnovo akustike (215.000,00 SIT) ali morda ob- novo fasade (225.000,00 SIT) prenesli na drugo leto, pa rešili abonmaje, ki so za celo pro- računsko leto bili planirani v višini 762.000,00 SIT (delež občine). Iz tako imenovane renomina- cije so bili gledališču pokriti stroški treh spomladanskih predstav (občinski delež 230.370,00). Za naslednje tri je- senske predstave bi morali v proračunu najti 531.630,00 SIT za izvedbo abonmaja. Možnosti pridobitve sredstev, da bodo abomnaji ostali: — ponovno bo potrebno pre- tresli akcije, ki se financirajo iz občinskega proračuna — ZKO bo morala "večji del časa uporabiti za promocijo sa- mega sebe in za zagotavljanje svojega dela in eksistence" — abonenti bomo morali globlje poseči v žep. Način dela je znan, žal pa ni bil izveden. Ali je Zveza kultur- nih organizacij menila, da v tej krizni situaciji tak način dela ni potreben, ali pa je vmes kaj dru- gega? Kamen spotike so tudi kultur- na srečanja, češ da smo jih črta- li, ker nismo zagotovili deleža proračunskih sredstev. Februar- ja 1992 so bile turkerije — ak- cija Pokrajinskega muzeja Ptuj sprejete kot projekt Ptuja oz. naše občine. Temu projektu smo (po prvotnem predračunu) na- menili sredstva, ki presegajo re- publiški delež. Turkerije s svo- jimi spremljajočimi dejavno- stmi so eno samo kulturno srečanje. Ali jih sprejemamo in doživljamo tako? Glasbeni abonmaji so res šib- ka točka (tu mislim vse nas, ne le izvršni svet oziroma pro- račun), vendar tudi tu že iščemo možnosti. Sedaj je september, čas plani- ranj, usklajevanj, potrjevanj ak- cij za leto 1993 in za naprej. Vsi, ki se direktno ali indirekt- no vključujete v oblikovanje kulturnega jutri, ne pozabite na naslov članka. ČLANICA IZVRŠNEGA SVE- TA ZA ŠOLSTVO, KULTURO IN ŠPORT Kristina Samperl— Purg, prof. zg. Prvi letošnji pridelek je že v kleti. Zasebna otroško-šolska ambulanta na Ro^ozniški cesti 32_ Znana ptujska zdravnika dr. Erik Šolman, specialist pcdiatcr, in dr. Jadranka Šolman, specialistka šolske medicine, sta v po- nedeljek na Rogozniški cesti 32 (v najem sta vzela prostore v podjetju TAM — Proizvodnja komponent Ptuj) odprla zasebno otroško in šolsko ambulanto. Tam bosta začela mlade bolnike sprejemati prvega oktobra. Odprta bo vsak delovni dan od 7.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa od 15. do 17. ure. V njej bodo opravljali preventivne in kurativne preglede predšol- skih in šolskih otrok. Dr. Jadranka Šolman bo preven- tivno pregledovala učence gimna- zije, osnovnošolce v šolah Ljudski vrt, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Destrnik, v kurativnem delu pa vse tiste šolarje, ki jo bodo izbrali za lečečega zdravnika. obrestne mere tudi nad 1.000 odstotkov. Ni proizvodnje, ki bi brez problemov prenesla takšno obrestno mero. Ob vsem je še prodaja manjša, kot je bilo načrtovano, problem je, ker tudi kupci zamujajo s plačilom, tako da priteka denar počasneje do zadruge, kjer pa še niso pokrite obresti. Ko bo to urejeno, bo s prodajo tega vina možno iz- plačati zaostanek. Sicer pa je ostajanje vina v kleteh vseslo- venski pojav,ne samo ormoška 'posebnost'. Vida Topolovec Pri predšolskih otrocih ni take stroge delitve. Če se bodo starši predšolskih otrok odločili in izbra- li dr. Erika Šolmana za lečečega zdravnika svojih otrok, bo poskr- bel za preventivne in kurativne preglede ter tudi za zaščitno cep- ljenje. Ambulanta je sodobno oprem- ljena in ima tudi priročni laborato- rij za osnovne laboratorijske prei- skave. Prednost nove zasebne otroške in šolske ambulante je tu- di v tem, da dela na enem mestu, kar je dobrodošlo za starše, ki imajo predšolske in šolske otroke. Nova zasebna zdravnika si želita, da ne bi bilo čakalne dobe in da bi se otroci v ambulanti dobro poču- tili. Preventivne preglede bodo opravljali po predhodnem na- ročilu. Dr. Jadranka Šolman ob tem poudarja: "Samo najboljše je dobro za mojega bolnika." Nova zasebna otroško-šolska ambulanta dela pod enakimi pogo- ji kot javno zdravstvo. To ji je omogočeno z novim zakonom o zdravstveni dejavnosti in zdrav- stvenem zavarovanju. Koncesijsko pogodbo sta zdravnika podpisala z občino, pogodbo o plačevanju pa z Zavodom za zdravstveno zavaro- vanje. V ambulanti se za storitve ne plačuje, edini pogoj je, da ima- jo mladi bolniki redno potrjeno zdravstveno izkaznico. Vhod v ambulanto je za zdaj še mimo Tamove vratarnice, v dveh mesecih pa nameravajo urediti posebnega. Ob njej je tu- di urejeno parkirišče. Za razliko od nekaterih drugih zasebnih zdravnikov, ki so začeli delati brez telefonov, je nova otroško- šolska ambulanta brez tega pro- blema. Pokličete jih lahko na telefonsko številko 772-327. MG Kolektiv nove ambulante. Foto: OM FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 56. nadaljevanje Najprej je namestnik ko- mandirja, ki je skupino vodil, začel potiho preklinajati, da smo ga zgrešili, vendar se nam je to zdelo nemogoče. Plazili smo se med granatnimi lijaki in bolj s tipanjem kot vi- denjem našli sled tanka. Z ba- terijo ni bilo varno posvetiti, saj bi s tem takoj priklicali točo jekla in ognja. S tipanjem smo ugotovili, da je med top- niškim ognjem tank odpeljal. Niso ga odvlekli, saj so sveži sledovi čez razruto zemljo ka- zali, da so se gosenice vrtele. Morda mu je pri tem pomagal drugi tank ali kak vlačilec? Najbolj smo domnevali, da je bila v tanku tehnična okvara, ki so jo v večernem mraku od- pravili, zato tudi zaporni to- povski ogenj, in tank je bil rešen. To je gotovo bilo mno- go cenejše kot pa v tovarni iz- delati novega. Nemški vojaki so bili ra- zočarani, posebno kandidat za častnika, Id je že mislil, kako bo med svoje dneve bojne prakse uvrstil tudi uničenje T—34. Na tihem sem bil z razpletom nadvse zadovoljen; ne samo zato, ker se nam je tank izmuznil, temveč zato, da smo se lahko brez posebnih problemov varno vrnili nazaj v enoto. Bal sem se namreč, da bo potem, ko bodo eksplo- zije uničile tank, začelo na go- sto padati okoli nas, še bolj pa sem se bal tega, da tank varu- jejo dobro skriti vojaki. Komandir voda je bil po eni strani zadovoljen, da smo se vsi vrnili celi. Glede na tisti topniški ogenj spodaj na rav- nini je domneval, da so nas pred izvedbo naloge odkrili in nas poskušali uničiti. Čudil pa se je, da smo tako krožniške kot magnetne protitankovske mine prinesli nazaj. Za po- drobno obrazložitev je po- skrbel vodja skupine, da je lahko komandir potem po- ročal na višjo komando, zakaj akcija ni uspela oziroma se nam je izmuznila pred nosom. 16. oktober 1943 Noč sem prebil v strelskem jarku z malo vmesnega span- ja. Vlekel je sever, bilo je pošteno mrzlo in vso noč me je zeblo. Ko se je zdanilo, sem bil med tistimi, ki so bdeli ob strelnih linah. V ruskih jarkih nasproti so bili opazni premi- ki. Kaj če se ne pripravljajo na napad, sem pomislil in po- stalo mi je vroče, čeprav sem imel od mraza trde noge. Te premike je opazil tudi topniški opazovalec in bateri- jo je usmeril prav na te jarke. Moral jim je sporočati točne koordinate, saj so težke grana- te padale skoraj v jarke. Prvič sem bil v položaju, ko pred tu- lečo granato ni bilo treba pri- tiskati glave k tlom, temveč sem napeto gledal, kam bo pa- dla. Od vojakov iz prve sve- tovne vojne sem slišal, da iz- streljene granate sploh ne mo- reš videti. Vendar to ni bilo res. Sedaj sem — na megle- nem obzorju v ozadju — lepo videl temna zrna izstrelkov težkih havbic, ki so z močnim treskom udarjale le dobrih sto metrov pred mano. Bal sem se, da bo rusko top- ništvo začelo obstreljevanje vračati, vendar je bil mir. Začel je pršeti dež, treba si je bilo na- deti šotorska krila. Dež je padal vse gosteje, na dnu jarkov se je začela nabirati rjava deževnica, ki so jo vojaški škomji mešali z zemljo in spreminjali v lepljivo godljo. Čez dan je bilo samo nekaj puškarjenja in regljanja strojnic. Prvič sem doživljal noč v strel- skem jarku v dežju in blatu. Voda je zalila tudi tiste vdolbine, ki smo jih izkopali zato, da je bilo v njih moč za kako uro kolikor toli- ko varno zaspati. To noč s takim spanjem ne bo nič, treba jo bo enostavno prestati v blatu in mo- kroti. 17. oktober Kako uro po polnoči je nena- doma prišla zamenjava. Prišla je nova pehotna enota in nas za- menjala v strelskih jarkih. Z olajšanjem smo se odplazili na- zaj in potem opotekajoč se čofotali po blatu kake pol ure, kjer so nas čakala naša vozila. Dremal sem, zato sem izgubil občutek za čas in ne vem, kako dolgo smo se vozili. Predramilo me je, ko smo se ustavili na ne- kem dvorišču in se spravili v hišo na počitek. Šele tedaj sem s presenečenjem ugotovil, da je to prav tista hiša, kjer smo se zadrževali od začetka oktobra sem. Preoblekel sem se v suhe cape in zaspal. Vstati je bilo treba šele okoli poldneva. Zunaj je še vedno močno deževalo. Na sporedu je bilo samo čiščenje orožja in opreme, vendar brez zbora in kontrole. Čakalo me je tudi ne- kaj pisem, iz katerih sem raz- bral, da je v Halozah, v Rogaški Slatini in Savinjski dolini vse mirno in življenje teče normal- no. Jesen je lepa in suha. Le kaj bi dal, da bi lahko bil tam! Kandidat za ' častnika se je spravil k pisanju. Povedal je, da mora vsak bojni dan opisati po- sebej. Omenil, da bo tudi tisti najin razgovor, ki sva ga imela ob obžagnem T-34 o tehničnih izboljšavah, ki sva jih na njem opazila, podrobno opisal in tudi tisto, da vojak dalj časa vztraja v strelskem gnezdu ali jarku, če ve, da se bo po kakem rovu lahko varno umaknil; če tega ni, si bo pomagal na varno raje prej. Tudi izjalovljen podvig uničenja po- škodovanega tanka bo opisal. Tedaj sem mu zaupal, da si tudi jaz delam vsak dan, včasih tudi kak dan za nazaj, beležke o tem, kar sem doživel. Vse iz-' ključno zato, da na doživetja ne bi pozabil. Začela sva se pogovarjati tudi o osebnih zadevah. Iz tega raz- govora sem razbral, da je bil doma iz okolice Mannheima, izhajal je iz meščanske, strogo katoliške družine. Imel je za- ročenko, ki je izhajala iz podob- ne družine, zato sta sklenila, da bosta do uradne sklenitve za- konske zveze živela vzdržno. Toda kot vojak, zlasti še sedaj na fronti, je spoznal, da življen- je ni dosti vredno, da ga lahko kar mimogrede izgubiš, zato je treba vsak trenutek izkoristiti. Čez par dni bo končal svoj frontni staž, odšel bo na dopust in potem nadaljeval študij. Ko pride domov, tudi zaročenke ne bo več "hranil" za poznejši čas... Pritrdil sem mu, le kaj naj bi mu bil drugega tudi rekel, saj je bil starejši od mene in po po- ložaju mnogo višje. 18. oktober Nebo se je zjasnilo, obetal se je lep, svež jesenski dan. Po ju- tranjem zboru je enota spet odšla na neko utrjevanje obram- bne črte, komandir pa mi je na- ročil, da ostanem doma in po- skrbim za kurjo juho in pečen- ko; vrnili se bodo proti večeru. Obšla me je neprijetna misel, da bo spet kak ruski preboj na fronti, kot je bil doslej vsakič, kadar sem ostal doma. Vendar je ta dan minil mimo. Nekaj od tistih kur, ki so od zadnjič še ostale žive, je že te- kalo z domačimi po dvorišču. Gospodinji, ki jih je skrbno krmila, sem naročil, da naj dve ulovi. V vasi je bila tudi četna poljska kuhinja. Vedel sem, da je moje kuharsko znanje zelo revno, zato sem obiskal glavne- ga kuharja in ga prosil za po- moč. Bil je pripravljen, vendar za protiuslugo, da pridem po- magat lupit krompir. Za vso četo ga je bilo treba olupiti kar precejšen kup. Opazil sem, da imajo — tako gospodinja kot sosede — do mene bolj hladen odnos. Bojijo se, da jim bodo rdeči, ki bodo prav gotovo kmalu tam, saj se včasih pokanje sliši že čisto bli- zu, še tisto "sabrali", kar jim bodo "germanski" pustili, njih pa odpeljali kdove kam. Dejal sem, da jih razumem, in jih poučeval, kako morajo trditi, da so vse, kar so naredile za nemške vojake, morale storiti pod grožnjo z ustrelitvijo. Tedaj je gospodinja dejala, da ji mo- ram najprej zagroziti s puško, šele potem mi bo ulovila tisti dve kuri. Kljub vsemu je tisti dan potekal normalno. Ko so se proti večeru drugi vojaki vrnili, so bili nad kurjim priboljškom presenečeni. £,alje prihodnjič 10 — NASVETI 24. SEPTEMBER 1992 TEDNIK OTROK m domače živali Imeti domačo žival je za otroka koristna in poučna iz- kušnja. Žival nauči otroka obzirnosti do dru^ih, spošto- vanja narave ter mu pokaže prednosti in koristi ljubezni- vega obnašanja. Toda imeli domačega ljubljenčka pome- ni nositi nekatere odgovornosti, zato je izredno pomem- bno, da jih otrok sprejme že na začetku. Domača žival ni muha enodnevnica, temveč dolgoročna obveza, ki traja tako dolgo kot življenje živali in ki vključuje tako napore kot užitke. V tem sestavtcu bomo govo- rili o tem, kako izbrati otroku prvo domačo žival. Vzpodbu- dite svojega otroka, da ga bo prebral, lahko tudi skupaj z vami, in da bo tudi sam zvedel nekaj več o bodočem novem prijatelju. Naj si ogleda tudi kakšno televizijsko in posluša kakšno radijsko oddajo ali pa naj poseže še po kakšni dodat- ni knjigi. Če boste ob vsem tem upoštevali še naše nasve- te, lahko temu sledi dolgolet- no in sreče polno prijateljstvo med vašim otrokom in do- mačimi živalmi. Prva domača žival naj bo primerna za otroka Izberite tisto, za katero boste zlahka skrbeli in ji nudili srečno življenje. Če- prav ste si že dolgo želeli točno določeno vrsto živa li, na primer psa, se lahko izkaže, da je prezahtevna za mladega lastnika. Izkušnje so pokazale, da je najbolje začeti z eno iz- med tehle štirih živali: za- jec, hrček, gerbil in morski prašičeii. Njihovo vzdrže vanje je preprosto in eko nomično. Vsi so sesalci, kar pomeni, da so toplo- krvni in da samica doji svoje mlade. Prav gotovo ste že srečali katero od njih v šoli ali pri kakšnem prijatelju. Vse te živali so si precej podobne, zato zanje velja- jo neka skupna, splošna pravila, po katerih se rav- Morski prašiček. Foto M. Ozmec naino pri njihovem vzdr zevanju. KJE KUPIMO PRVO DOMAČO ŽIVAL_ Zaželeno je, da jo kupite pri priznanem rejcu ali v ugledni trgovini z domačimi živalmi. Tako boste prepričani, da je žival, ki ste jo kupili, iz dobre- ga legla in da je zdrava. Če ste v dvomih, kam se obrniti, pov- prašajte za nasvet veterinarja, saj vam bo prav gotovo pri- skočil na pomoč. Kako ravnati z novim prijatel- jem, vam bo znal svetovati že rejec oziroma trgovec, pri kate- rem ste žival kupili. Da je žival zdrava, se boste prepričali tako, da boste izbrali tisto, ki je živahna, gibčna in radovedna. Vzemite jo v roke, tako da jo lahko dobro pregle- date. Če ste si izbrali hrčka, počakajte, da se dodobra pre- drami. Bodite posebej pozorni na smrček, oči in ušesa — gnoj- ni in podobni izločki so znak bolezni! Preverite tudi kožu- šček, na katerem ne sme biti go- lih mest. Če opazite bolehno žival, je ne izberite, saj boste kasneje ra- zočarani. Raje jo pokažite la- stniku trgovine in mu predlagaj- te, naj jo pelje k veterinarju. Žival, ki ste jo kupili, mora biti še mlada. Le tako ji boste lahko zagotovili najugodnejši začetek življenja v svojem do- mu. Kljub temu pa počakajte ta- ko dolgo, dokler ne neha .sesati. Zajci, gerbili in hrčki naj bodo stari približno osem do deset tednov, morski prašički pa te- den ali dva mlajši. SPOZNAVANJE NOVEGA UUBLJENČKA_ Vsaka žival pride na svet neu- domačena. Ne glede na to, kako bistra je videti, je njeno zaupa- nje do nas osnovni pogoj za uspešno udomačitev. Nadaljevanje prihodnjič Gibanje za odgovoren odnos do malih živali ORMOŽ Najmlajši planinci že drugič v Robanovem kotu Avgustovska vročina je za nami, šolarji so žc sredi šolskih obveznosti, vendar so spomini na prijetno preživete počitnice petinštirideset otrok v starosti med šestim in dvanajstim letom še vedno živi. Osem nepo- zabnih dni so v začetku letošnjega avgusta preživeli ob vstopu v Robanov kot, v Gornji Savinjski dolini, na do- mačiji, ki ji po domače rečejo pri Pečovniku. Osem odraslih jc prevzelo v dneh bivanja med gorami Kam- niških planin veliko odgovornost na svoje rame. Vodja tabora je bil Tomaž Bolcar, Marija Lah pa je bila ku- harica; otroci so ji rekli kar kuharica Mica. Letos staji pomagali Vita Petek in Cilka Špindler, višja medicin- ska sestra, ki je zdravila odrgnine in prehladcsaj na srečo ni bilo nobenih poškodb. Za delo z otroki je skrbela Ljuba Fišer, ekonom je bil Miran Fišer, za gla- sbeno dejavnost Ina Lah, za tehniko in druge oblike izobraževanja pa Slavko Petek. Pri postavljanju in po- diranju tabora je pomagal Marjan Spacapan. Tomaž Bolcar je pove- dal, da so se letošnjega tabora udeležili vsi, ki so obiskovali planinski kro- žek v vrtcu ali ormoški osnovni šoli in so bili v planinskem otroškem ta- joru že lansko leto. "Ta- borjenje je nadaljevanje tistega, kar smo v planin skem krožku obravnavali teoretično, na planinskih poteh pa smo to preizku- sili v f)raksi. Za Robanov kot smo se odločili zara- di tega, ker so tod števil ne lažje planinske ture, ki jih zmorejo tvidi najm- lajši planinci. Otrokom kondicije ni manjkalo, saj smo vse šolsko leto si- stematično opravljali krajše in daljše izlete in si nabirali moči za daljše in zahtevnejše ture." Za osem dni bivairja v planinah so udeleženci tabora morali z vožnjo vred odšteti 5.000 tolar jev. V veliko pomoč so jim bili starši, ki so pri- spevali zelenjavo in clru- go a življenje v gorah, nekaj pa so primaknila tudi nekatera ormoška podjetja. Nekaj taborne opreme jim je posodil tu- di območni štab TO iz Ptvija. O življenju v taborvi nam je Tomaž Bolcar po- vedal: "Ker smo želeli, da se otrocičim bolj spozna- jo z najbližjo okolico ta- bora, smo se povzpeli do Robanove planšarije, kjer so nam postregli s kislim mlekom. Otrokom smo prikazali, s čim se ljudje v teh krajih ukvar- jajo. Nabirali smo rastli- ne za planinski herbarij. Nabirali smo zdravilna zelišča za čaje in jih ka- sneje pili. Zbirali smo ka- menje, svilie veje in kore- nine ter vse to kasneje v taboru "obdelali". Zaiii miv je bil vzpon na Ol ševo in do Potočke zijal ke. Slavko Petek je našel zob jamskega medveda in potem so se pričele med otroki razprave o medvedih ter drugih pre bivalcih jam. Otroci so bili ponosni, da so "bili zraven" pri tej zgodovin- ski najdbi." Osrednja dvodnevna tura najmlajših planin- cev je bil vzpon na Ko- rošico, ki so jo ves čas ta- borjenja občudovali. Pot je bila naporna v glav- nem zaradi neznosne vročine, drugače pa so jo otroci dobro obvladali. Premagali so Ojstrico in ob tem uživali v čudovi- tem razgledu po oko liških vrhovih. Odpravili so se tudi pro ti Lučam. Na poti so si bolj po naključju ogledali še eno izmed planinskih jam — Trbiško zijalko, majhno, vendar dovolj zanimivo, da otroci vidijo vse značil- nosti kraškega sveta. V ja- mo jih je povabil poseb- než tega kraja, gorski vod- nik z vzdevkom Fux, ki je bil videti skoraj kot Beda- nec, divji mož s črnim klo- bukom in brado, vendar so ga otroci poznali, saj je bil cesto njihov gost. Pripravili so tudi kultur- ni program ob ognju. Pred dobrim tednom so imeli udeleženci planin- skega tabora skupaj s star- ši pri ormoškem ribniku piknik, kjer so se pogovo rili o vsem, kar so doživeli v planinah. Starši so s takšnim načinom počitni- kovanja svojih otrok zado voljni. Mladi planinci ne bodo manjkali v planin- skem taboru prihodnje le- to, so zatrjevali. Vida Topolovec "Hural Uspeli smo priti na vrh Ojstrice!" Tabor tik pred odhodom iz Robanovega kota. Dober den, zaj pa v gorico gren! Kaj bom pa delal tam, žalosten bom sam! Tak vam je to, začenja se trgatev grozdja. To je poleg kolin eden najboj veselih kmečkih domačih praznikov. Letos bode to na našen Suhen bregi resen pravi praznik, saj bodo tudi polov- joki prozni. Iz tistega suhega grozdja, kije po letošnji katastrofal- ni suši ostalo, nede nič pametnega in sladkega nateklo, pa tudi grozdja nemo meli za prodajo. Pa saj vete, kak pravimo vinograd- niki v sladkih in bogatih letinah, da smo dobro kapljico sami pri- delali. V slabih in kislih letinah pa pravimo, da so nam takšne pač gospod Bogec dali. V prejšnjen sistemi, gdo smo meli samo enega Boga in eno partijo, te sta bla tata dvo reveža kriva za vse, zaj pa imamo več hogecov in več partij oziroma strank, pa nišče več neje za nič kriv. Vsi hi si radi lastili samo dobre zasluge, nihče pa neče bili kriv za slabosti, ki nam grenijo vsakodnevno Življeje. No ja, pa saj bomo enkrat le vena k pameti prišli in začeli složno propadajočo virstvo gor vzdigovati... Vsi zaj dosti pričakuvlemo od novih volitev, ki bodo najbrž tan negi oh kunci totega leta in hode nam gospod Božiček prinesa nove poslan- ce, novega šefa držove in druge fukcionore. Naenkrat bomo vsi grotali voli(vci). Pri nas pravimo volom po domače junci. Saj vete, to so tiste štirinožne živoli brez jajc, ki orjejo, voze vločijo in druga težka dela opravljajo. Delajo kak črni od zore do mraka, če gUh so jih marsikje že traktori in drugi kmetijski stroji zamenjali. Pa bodi zadosti o volih in volitvah, saj smo ob tem čista na krave molznice pozobli. Zavolo suše nega krme in krave, ki dojijo pri gobci, so lačne. Jaz predlagan, da kmetje kupimo vsem kravam zelene sunčne očali: fojtrali jim bomo rjovo suho slamo, pa bodo mislile, da zeleno trovo žvečejo. Od tiste solidarnostne krme bodo itak pocrkale. Pa srečno. LUJZEK. V SADNEM VRTU septem bra obiramo vse vrste poznih sort sadja razen nešplje. Obira- nje je opravilo, ki se ga veseli- mo in pričakujemo z rahlo ne- strpnostjo, saj pomeni vračilo za večletni in letni trud in delo. Čeprav se spravilo sadja v orga- nizacijskem smislu pri vrtičkar- jih bistveno razlikuje od tržnih pridelovalcev, pa je vendarle potrebno opomniti na nekatere strokovne napotke, katerih upoštevanje bo imelo za posle- dico kakovostnejšo in trajnejšo hrambo sadja. Pri sadju ločimo drevesno in užitno zrelost. Prezgodaj obra- no sadje še nima povsem formi- rane teže, saj se plodovi obliku- jejo šele ob zorenju, slabše je obarvano, ima manj sladkorja, manj je aromatično in ni oku- sno, pa tudi lupina še ni do- končno formirana, kar vse ima za posledico slabo skladiščno vzdržljivost. Prepozno obrano sadje je po popolni užitni zrelo- sti, ko so vse snovi, ki imajo v plodovih vlogo in sposobnost naravnih konzervansov (kisline, sladkor, pektin in druge) že v fi- ziološkem razpadu, tako sadje pa prav tako nima skladiščne vzdržljivosti. Sadje obiramo z vso pozorno- stjo, da ga ne obtolčemo, kajti vsaka poškodba ima za posledico okužbo z glivično boleznijo — monilijo ali sadno gnilobo. Obira- mo od spodnjih vej proti vrhu, da višje rastoči plodovi pri padanju ne bi poškodovali spodnjih. Nagnitcga in gnilega sadja ne puščajmo na drevju in po tleh, saj je v njem leglo škodljivcev in bo- lezni, temveč ga takoj poberemo, razkužimo z ostanki škropiva in zakopljemo. V OKRASNEM VRTU smo gladiole na prostem sadili v več časovnih presledkih, da bi za re- zanje imeli ves čas na voljo to izredno lepo cvetje. Gomolje zgodnjih sort gladiol septembra že izkopljemo. Da je gomolj zrel za izkop in hrambo, spoznamo po ko- reninah. Kakor hitro prično prve korenine odmirali, že lahko go- molje poberemo, ni treba čakati, da bi nadzemni deli do kraja strohneli ali odmrli. Gomolje iz- kopavamo z orodjem, ki jih ne poškoduje. Že najmanjša poškod- ba je vzrok, da ga okužijo glivične bolezni. Okuženi gomolj pa ne sa- mo da v shrambi hitro strohni ali zgnije, temveč okuži zdrave in ne- poškodovane, tako da ves pridelek ne prezimi, pač pa propade. Ko gomolje izkopavamo, po- režemo nadzemne dele stebla 10 cm nad njimi. Izkopane posušimo na zračnem in suhem prostoru, šele ko so suhi, jih očistimo in hranimo v zračnih prostorih, kjer temperatura ne pade pod IC. Da nam bodo spomladi enakomerno kalili in da jih lahko po želji raz- vrstimo, jih že v shrambo razvrsti- mo po barvi in velikosti ter ustrez- no etiketiramo. V ZELENJANEM VRTU ko- nec septembra sadimo rabarbaro. Najuspešneje jo razmnožujemo z delitvijo korenike. Ko listi v poz- nem poletju porumenijo, je to znak, da je korenika dozorela in da se je v njej nakopičilo toliko asimilatov, da je sposobna za deli- tev in presajanje. Dele korenike za sajenje nabiramo le iz dobro raščenih rastlin s krepkim kore- ninskim sistemom. Za sadiko služi korenika, ki ima najmanj en krep- ko razvit zaobljen končni brst. Rabarbara je vrtnina, ki ni pose- bej zahtevna na rastne rastne raz- mere. Najbolje uspeva v globokih humoznih, peščeno—ilovnatih tleh; to je tudi razumljivo, saj je rabarbara trajnica, ki več let raste na istem rastišču in razvije pre- cejšnjo koreniko. Rabarbaro pridelujemo zaradi njenih okusnih, aromatičnih in hranljivih rdečih mesnatih listnih pecljev. Listi so sorazmerno veliki in jih rastlina razprostre med ra- stjo daleč vsaksebi, zalo jo sadimo dovolj redko — po 1 m narazen. Pregoste rastline se slabo razvijajo in tako pridelamo samo tanke in manjvredne peclje. * * * Po biokoledarju priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 22., 23. in 30. septembra, zaradi ko- renike od 25. do 28. septembra, nadzemnih plodov od 23. do 25. septembra ter rastline, ki jih pridelujemo zaradi cveta, in zdravilna zelišča 20. in 21. ter 29. in 30. septembra. Miran Glušič, ing. agn Krvodajalci Vitomarci, 8. septembra: Andrej Ploj, Drbe- tinci 41; Štefan Vršič, Slavšina 2; Ana Čuček, Drbetinci 65; Marija Fras, Slavšina 55; Viktor Mlakar, Vitomarci 75; Janez Rojs, Vitomarci 77; Anica Kovačec, Novinci 16. Posamezniki, 8. in 10. septembra: Irena Ja- vemik. Poljska cesta 35, Hajdina; Darko Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Albert Čeh, Levanjci 33/a; Franc Rodošek, Kungota 109; Milan Breg, Krčevina pri Vurberku 49/a; Danica Zinreich, Klepova ul. nh, Ptuj; Rudolf Petrovič, Pacinje 28; Jerica Babulč, Scstrže 34; Franc Gabrovec, Ulica 25. maja 19, Ptuj; Darko Kmetec, Prazna ulica 9, Maribor; Jože Mlakar, Zgečeva 8, Ptuj; Franc Hmja, Kraigherjeva 28, Ptuj; Marija Vi- dovič, Zlatoličje 77; Miran Eržen, Kardeljeva 73, Maribor; Mihael Jerebic, Moravci 136, Bučkovci; Janez Šmigoc, Polenci 46; Štefan Be- lina, Kelcminova 17, Maribor; Branko Cajnko, Nova vas pri Ptuju 10; Alojz Ters, Klinetova 10, Maribor; Ivan Vrabec, Marjeta na Dravskem polju 5; Janez Goričan, Placar 11/a; Silvo Gor- janc, Zlatoličje 70; Leopold Paher, Gerečja vas 72; Danijel Ters, Hotinja vas 122; Alojz Caf, Janžovci 6/d; Srečko Marin, Podgorci 101. Klicani, 9. in 10. septembra: Lorenco Plen- kovič, Kajuhova 5, Ptuj; Andrej Ploh, Draženci 21; Franc Zorli, Gorišnica 80; Milan Bogdano- vič, Zabjak 34/a; Milan Furek, Videm 59. Agis, 10. septembra: Franc Lah, Spuhlja 46; Jože Kovačec, Dragovič 37; Martin Majar, Mez- Bovci 57/a; Anton Brodnjak, Placar 19; Marjan Segula, Reševa 7, Ptuj; Bojan Murko, Pobrežje 17; Anton Pauko, Vintarovci 12/a; Anton Cafu- ta, Pobrežje 89; Jožica Letenja, Goričak 46; Sta- nislav Skrinjar, Turški Vrh 14. , TEDNIK — 24. SEPTEMBER 1992 ŠPORT — 11 ///. slovenska nogometna liga vzhod REZULTATI 5. KOLA: Beltrans—Slovenj Gradec 3:0, Hme- zad—Pobrežje 1:5, Impol — KOB Market Kungota 4:1, Aluminij — Ižakovci 1:3, Rače—Rogašovci 3:3, Pohorje—Lipa Stojnci 2:0, Kovinar—Papimičar 1:1. PARI 6. KOLA: sobota, 26. septembra, ob 15. uri: Slovenj Gra- dec—Papimilčar, Lipa Stojnci —Kovinar, Rogašovci—Pohorje, Ižakovci—Rače, KOB Market Kungota—Aluminij, Pobrežje—Im- pol, Beltrans—Hmezad. 1. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_ REZULTATI 4. KOLA: Skorba—Videm 1:1 (sodnik Turk, 0:1 Bedrač, 1:1 Mertelj), Dornava—Pragersko 0:2 (sodnik Lončarek, 0:1 Breznik, 0:2 Majal), Bukovci—Rogoznica 2:2 (sodnik Burjan, 0:1 Menoni, 1:1 Goričan, 1:2 Menoni, 2:2 Bezjak), Gerečja vas— Drava 1:2 (sodnik T. Ivančič, 1:0 Lukas, 1:1 Lončarič, 1:2 Leben), Gorišnica—Slovenja vas 2:1 (sodnik Doki, 0:1 Murko, 1:1 Horvat, 2:1 Plohi), Središče—Hajdina 1:0 (sodnik Ornik, 1:0 Jambriško). Pari 5. kola: sobota, 26. septembra, ob 16. uri: Drava—Gorišni- ca, Rogoznica—Gerečja vas, Pragersko—Bukovci; nedelja, 27. septembra, ob 10.30: Hajdina—Skorba, Videm—Dornava; nedelja, 27. septembra, ob 15. uri: Slovenja vas—Središče. 2. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_ REZULTATI 4. KOLA: Podvinci—Leskovec 1:1, Tržeč—Mla- dinec 4:1, Mašina—Hajdoše 1:4, Grajena—Sp.Polskava 3:0, Mar- kovci—Apače 3:0, Zg.Polskava—Solid 4:2. PARI 5. KOLA: sobota, 26. septembra, ob 16. uri: Apače—Zg. Pol- skava, Sp. Polskava—Markovci, Hajdoše—Grajena, Solid—Podvinci; nedelja, 20. septembra, ob 10.30: Mladinec—Mašina, Leskovec—Tržeč. REZLLTATI 2. KOVA ČLANSKEGA POKALA R SLOVENIJE Podvinci—Rogoznica 1:0, Mladinec—Pragersko 3:4 (0:0), Grajena— Sp. Polskava 4:1, Gerečja vas—Aluminij 1:0, Leskovec—Slovenja vas 5:2 (2:2), Hajdina—Impol 3:2 (prekinjeno v 75. minuti zaradi napada igralca NK Impol na sodnika), Videm—Drava 2:7, Dornava—Lipa Stoj- nci 3:4 (0:0). 1. kolo tekmovanja selekcij medobčinskih nogometnih zvez Kidričevo, sobota, 26. sep- tembra, ob 15. uri: pionirska se- lekcija MNZ Ptuj —pionirska selekcija MNZ Celje; ob 16.30: kadetska selekcija MNZ Ptuj — kadetska selekcija MNZ Celje. Branko Lešnik JUDO Porazi Drave in Gorišnice v Interligi Judoisti so v nedeljo nastopili v Interligi. V Ptuju je bistriški Impol z 10:4 premagal Dravo, Gorišnica pa je v Veliki Nedelji najprej s 4:10 izgubila z Unio- nom iz Lipnice, nato pa s 3:11 še z Mariborom. Za Dravo sta zmagala Za- fošnik in Leščak, za Gorišnico pa je bil dvakrat uspešen ude- leženec bližnjega svetovnega prvenstva v Argentini Damjan Petek, enkrat pa Plošenjak. l.k. Na evropsko tekmovanje psička Maca iz Ptuja AgUity je v Sloveniji še zelo ndada športna disciplina, v kateri sodelujeta pes in njegov vodnik. Dve leti se šele uveljavlja pri nas in lahko bi rekli, da ima že precejšnje .število privržencev. Eden teh je gotovo Silvester Škerget s svojo psičke Maco i/ Ptuja. Foto: Kosi Trenirati je začel pred enim letom povsem naključno v Mariboru in agility ga je osvojil. Prepreke pa ra- da premaguje tudi psička, nemška ovčarka Maca, ob teko rekoč vsa- kodnevnem treningu. Te športne di- scipline se v Sloveniji šele učimo, tudi trenerji in sodniki. Tako lastniki psov še vedno bolj ali manj trenirajo individualno, po literaturi, zdaj, ko je Slovenija sprejeta v mednarodno idnološko organizacijo, pa se bo tu- di na tem področju marsikaj uredilo. Maca in njen lastnik Silvester sta doslej sodelovala na vseh tekmovan- jih za državno prvenstvo. V Ljubljani sta bila osma, v Mariboru sta bila v drugem teku, potem ko sta imela v prvem najboljši čas, diskvalificirana. v Murski Soboti sta bila druga v jumpingu (premagovanje ovir brez kontaktnih con — pa.sji slalo) prva, v Škofji Loki sta delila prvo mesto, v jumpingu sta bila prva, na finalni tekmmi v Ajdovščini sta bila v agiii- tyiju prva in se tako uvrstila v ekipo za evropsko prvenstvo, ki bo v začetku oktobra v Lyonu v Franciji. O sodelovanju na evropskem pr- venstvu Silvester Škerget pravi: "Predvsem bo to velika izkušnja. Telcmovalci — štirje bomo — se bo- mo potrudili, smo brez obremenitev. Naša udeležba še ni povsem zaneslji- va, vendar upamo, da bomo našli do- volj sponzorjev za pot v Francijo." NaV Svetovno jprvenstvo v mafem maratonu Dober rezultat Mirka Vindiša V Nevvcastlu v Veliki Britaniji je bilo v nedeljo prvo svetovno prven- stvo v malem maratonu, teku na 21 kilometrov in 97 metrov. V repre- zentanci Slovenije je nastopil tudi Mirko Vindiš in bil po pričakovanjih med napimi uvrščen najbolje. Za progo ie porabil uro, štiri minute in štiri sekunde ter se uvrstil na 63. mesto, v sredino nastopajočih. V ospredju so bili Afri-čani in so dikti- rali izjemno hiter tempo, ki mu naši tekmovalci niso mogli slediti v vo- dilni skupini. Rezultat Vindiša je dober dosežek in nova potrditev nje- govega primata v Sloveniji. l.k. ROKOMET Devet dni do prvenstva v prvi ligi člani rokometnega kluba Drava so v oslabljeni postavi v soboto v Murski -Soboti s 15:22 izgubili prijateljsko tek- mo s Pomurko iz Bakovcev, članice so v drugi ligi kar s 25:9 zmagale v Brežicah, druga moška ekipa pa je v tretji ligi s sedmimi zadetki razlike zmagala v Gornji Radgoni. Prvo kolo novega prvenstva v prvi državni moški ligi bo v soboto, 3. ok- tobra, Drava pa se bo v Ptuju pomerila z Italcom iz Dobove. Ekipa pod vod- stvom Zvonka Papka in Marjana Va- lenka ob zelo intenzivnih treningih igra res veliko število pripravljalnih tekem, da bi bila na naporno in kako- vostno prvenstvo pripravljena kar naj- bolje. Po dosedanjih igrah sodeč so Plujčani močno izboljšali igro v obrambi, kar je zasluga boljše pripra- vljenosti in bratov Potočnjak iz Or- moža, ki sla znana obrambna igralca, uspešna pa tudi v napadalnih vlogah. Skratka v Ptuju je močna ekipa, ki jo bo zelo težko premagati. Predstavili jo bomo v prihodnji številki. l.k. JUDO DAMJAN PETEK potuje v Argentino Poročali smo, da bo v prvi polovici oktobra v Argentini mladinsko svetovno prvenstvo v judu. Na njem bodo nasto- pili tudi štirje slovenski tekmovalci. To so Damjan Petek iz Gorišnice in Simon Grajf iz Slovenske Bistrice ter Vrbančič iz Ljubljane in Ei.senbaher iz Celja. N.___• Fantje so se pod vodstvom tre- nerja iz Poljske pripravljali v Slo- venski Bistrici in največ pozorno- sti namenili tehniki. Odpotovali bodo jutri (v petek), vrnili pa 13. oktobra. Pred odhodom nam je Damjan Petek, ki bo nastopil v kategoriji do 86 kilogramov, povedal, da na- sprotnikov ne pozna, vendar bo vložil vse moči in znanje za dober rezultat. Kaj bo to, je res težko na- povedati. Devetnajstletni strugar iz Moškanjcev 116 je tako pred prvim viškom kariere, naslednji pa bo že mesec dni kasneje evrop- sko prvenstvo mladincev v Izrae- lu. Želimo mu srečno pot in uspešne nastope! l.k. Damjan Petek, odlični judoist iz Gorišnice, državni repre- zentant v mladinski in članski konkurenci. Foto: I. kotar PADALSTVO Uspešni v Prekmurju v soboto in nedeljo je bilo v Murski Soboti tekmovanje za peti Pomurski padalski pokal v skokih na cilj. Nastopile so tri ekipe Ae- rokluba Ptuj in se dobro odrezale: prva ekipa je bila druga, tretja pa tretja med devetimi ekipami. Med posamezniki je bil Mirko Vršič drugi, Janez Vrbančič četrti, Igor Glažar pa šesti. V tekmovanju za pokal hotela Ajda v Moravskih Toplicah pa je bil Glažar tretji, Vršič peti, Janez Haložan pa sedmi. j ^ Rezultati dobri, težave s pokritimi objekti v minulem enoletnem obdobju so v ptujski športni zvezi naj- več pozornosti namenjali organizacijskim zadevam po ukinitvi samoupravnih interesnih skupnosti ter dvigu kakovosti in i množičnosti. Podatek, da sta Narcisa Mihevc in Anita Ličina nastopili na šahovski olimpiadi, Mirko Vindiš in l-ilip Leščak pa na olimpijskih igrah v Barceloni, potrjuje, da je ptujska občina po tej plati med uspešnejšimi v Sloveniji. Zato bodo tudi v pri- hodnje namenjali največ pozornosti zagotavljanju razmer za vrhunski in tekmovalni šport, v skladu z usmeritvami, ki naj bi jih na prvem podopustnem zasedanju sprejeli tudi poslanci občinske skupščine. V tem času si prizadevajo bolje izkoristiti pokrile vadbene površine, saj se je z dvoitmenskim poukom v Srednješolskem centru zmanjšala možnost vadbe v športni dvorani Center. Oh tem morajo odpraviti problem ogrevanja športne dvorane Mladika, pripraviti se na zagoto- vitev nadomestnih objektov ob izgubi dela stadiona zaradi gradnje ptujskega podvoza in na novo organiziranost ob reorganizaciji države — gre za nove občine. To so glavni poudarki s skupščine občinske športne zveze, ki je bila 75. septembra in na kateri sta o tem govorila predsednik zveze Branko Resnik in predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Branko Brumen ter na kateri so brez večjih naspro- tovanj potrdili poročila za lani ter letošnji finančni načrt. /.jt. ŠPORTNI RIBOLOV Dušan Horvat — pokalni prvak v Ljutomeru je bilo prvo po- kalno prvenstvo Slovenije v lo- vu rib s plovcem, na katerem je nastopilo osem moških in štiri ženske ekipe. Med posamezniki je zmagal Ptujčan Dušan Hor- vat, med posameznicami pa Ma- riborčanka Elizabeta Seidl. Ekipni zmagi in pravico nasto- pa na evropskem prvenstvu sta si priborili ribiški družini Mari- bor pri ženskah in Gornja Rad- gona pri moških. Ptuj je bil pri moških drugi, pri ženskah pa četrti. Lk. Mladika področni prvak, Gimnazija druga Prejšnji četrtek je bilo v Mari- boru področno ekipno prvenstvo v atletiki za osnovne in srednje šole. Državni finale bo v začetku okto- bra v Novem mestu, vanj pa se bo uvrstilo osem najboljših z vseh področnih prvenstev v Sloveniji. Upajmo, da bodo med temi tudi ptujske šole, ki so se v Mariboru odlično odrezale. Med osnovnimi šolami je namreč tako pri učenkah kot pri učencih zmagala šola Mla- dika, šola Olge Meglic pa je bila tretja pri učencih. Med srednjimi šolami je ptujska gimnazija druga v obeh konkurencah. Strojna in metalurška šola je peta. Kmetijska in elektro šola pa sedma pri dija- kih, l.k. 12 — TV SPORED 24. SEPTEMBER 1992 TEDNIK TEDNIK 24. SEPTEMBER 1992 ZA RAZVEDRILO — 13 14 — POSLOVNA SPOROCILAi 24. SEPTEMBER 1992 — TEDNIK Obnovljen frizerski salon Vere Nahberger Foto: OM Podoba starega mestnega je- dra je lep.ša tudi po zaslugi šte- vilnih ptujskih obrtnikov in podjetnikov. Njihova prizade- vanja so vidna na vsakem kora- ku. Trudijo se, da bi svoje sto- ritve ponujali v čimbolj ureje- nih lokalih. Vera Nahberger, lastnica fri- zerskega salona v Miklošičevi pet v Ptuju, je prejšnji ponede- ljek povabila na odprtje prenov- ljenega salona najbolj zveste stranke in prijatelje. Lokal je s prenovo pridobil dodatno pri- vlačnost, kar bo prispevalo k dobremu počutju strank in za- poslenih. Pridobitev lokala pa je tudi prodaja specializiranih frizerskih pripomočkov, ki jih drugje ni mogoče kupiti. MG TEDNIK 24. SEPTEMBER 1992 OGLASI IN OBJAVE — 15 PRVIH MUZEJSKIH STO LET Stara in nova arheološka spoznanja Približuje se lelo 1993, ko bomo praznovali stoletnico Mu/ejske^a društva na Ptuju in hkrati stoto obletnico inu/eja. V vseh teh letih je ptujski mu/.ej pomenil i/.redni dragulj v naši bogati kulturni dediščini, la ju- bilej moramo primerno ovrednotiti in ga predstaviti z razstavami in znanstvenimi publikacijami širši domači in tuji javnosti. Že zgodovina muzeja nam pove, da so na Ptuju delovali znanstveniki ce- lotne Evrope, vendar je ustanovitev samega ptuj- skega muzeja v tistem času za to območje zelo pomembna. V vseh teh le- tih so bile naše zbirke zna- ne daleč naokoli, ob tej obletnici pa nameravamo to še poudariti in z razsta- vo Archaeologia Poetovio- na, Stara in nova arheo- loška spoznanja prikazati delo, ki je potekalo v mu zeju. To želimo pospremi- ti s pisnim in slikovnim gradivom v obliki katalo ga, razglednic, spominkov in podobnim. Zgodovina ptujske ar- heologije se začne s kura- tom Simonom Povodnom, ki je dal vzidati rimske spomenike v mestni stolp. Bogate najdbe so privabile arheologe graškega dežel- nega miizeja in dtmajske komisije za varstvo spo- menikov in odpeljali so jih v tujino. Z ustanovitvi- jo muzejskega društva, v katerem so delovali naju- glednejši Ptujčani, pa so dosegli, da je bogato ar heološko gradivo ostajalo doma. V tem času so bili odkriti deli mesta Poeto- vio, mitreji in grobišče. Z delovanjem pravnika in arheologa Viktorja Skrabarja je bil uresničen eden najpomembnejših dosežkov muzejskega društva: postavitev prvega in tretjega mitreja na me- stu odkritja. Oba mitreja sta bila zaščitena s stavba- ma in sta danes po toliko letih potrebna temeljite obnove. Predvsem je pro- blematičen dohod k prve- mu mitreju, ki stoji na Spodnji Hajdini. Potrebno bi bilo urediti pot in ozele- niti okolje ter parkirišče v bližini, že na glavni cesti pa postaviti primerne opo- zorilne table. Te so nujne tudi pri tretjem mitreju. Že sama fasada štabe tret- jega mitreja kaže na to, da je vedno primanjkovalo denarja za nujno obnovo kulturnih spomenikov, praznovanje stoletnice pa naj bo vzrok, da se te po- manjkljivosti odpravijo. Prvi prostori so bili mu- zeju namenjeni v stari gimnaziji v sedanji Prešer- novi ulici. Zaradi številnih arheoloških najdb z izko- pavanj so ti prostori posta- li pretesni. Leta 1928 je muzej dobil prostore v bivšem dominikanskem samostanu, kjer je uredil zbirko, med katerimi je najbolj znan lapidarij. Po drugi svetovni vojni so bili prostori domini- kanskega samostana po- novno namenjeni muzeju, izdelan je bil načrt uredit- ve zbirk, depojev in delov- nih prostorov ter restavra- torskih delavnic. Že leta 1946 naj bi bili po sklepu Ministrstva za prosveto in kulturo LR Slovenije in ptujske občine izpraznjeni vsi prostori, v katerih so živeli stanovalci, pa se to do danes žal še ni ure- sničilo. Nekaj teh prosto- rov je muzej uspel preure- diti, vendar zahteva obili- ca novo odkritega arheo- loškega gradiva komplek- sno posodobitev arheo- loškega oddelka Pokrajin- skega muzeja in njegovih zbirk. Mesto Ptuj ima veliko ar heoloških spomenikov, med katerimi je nekaj ohranjenih na mestu od kritja, tako da si jih obi skovalci našega mesta, za- kladnice tisočletij, ogleda jo med svojim sprehodom; žal pa jih nobena pot ne privede do njih, pa t\idi opozorilnih tabel ni nikjer opaziti (izjema je le park z ostanki rimske ceste pri novi porodnišnici). Visoki kulturni jubilej, ki ga praznuje "mesto muzej", je velika priložnost, da te pomanjkljivosti popravi- mo z ureditvijo arheo- loške poti in s postavitvijo novih primernih smeroka- zov ter ponazoritvenih ta bel po mestu in njegovi bližnji okolici. Ob tako visokem jubile ju želimo Ptujčanom in našim obiskovalcem po- drobneje predstaviti doga- janje ob arheoloških spoz- nanjih, zato pripravljamo v Pokrajinskem muzeju več prireditev, ki bodo opozarjale na osrednji do godek ob stoletnici muze- ja v našem mestu. Dose- danje jubileje Muzejskega društva so proslavljali v jesenskih mesecih, zato smo se tudi mi odločili za nadaljevanje te tradicije in bomo oktobra prihod- nje leto pripravili razstavo Archeologia Poetoviona in druge prireditve, o ka- terih pa v^as bomo še ob veščah. Mojca Vomer—Gojkovič Nataša Kolar Ogled izkopišča tretjega mitreja leta 1913. Foto: Arhiv PMP. Osebna kronika Rodile so — čestitamo: Sonja Krajnc, Lancova vas 93 — Alena; Sonja Petrovič, Podvinci 124/a — dečka; Bernarda Bezjak, Spuhlja 108 — Nejca; Ema Štampar, Gra- be 27, Središče ob Dravi — Janka; Darinka Žunkovič, Grdina 2 — Mojco; Vida Sitar, Kungota 108 — dečka; Marija Coh, Rimska ploščad 19, Ptuj — dečka; Nada Bročilovič, Apače 97 — Antonia; Zdenka Krivec, Majšperk 54 — deklico; Marija Cvetko, Peršetinci 2 — deklico; Tatjana Vidovič, Sel- ška c. 26, Ptuj — deklico; Angela Kovačec, Dr. Hrovata 1, Ormož — Jelko; Irena Hunjet, Ciril-Me- todov dr. 16, Ptuj — dečka; Lidija Kukovič, Barislavci 10/1 — dečka; Zinka Zoreč, Grajenščak 12/b, Ptuj — Katjo. Poroke — Ptuj: Rajko Habja- nič, Ul. 1. maja 13, Ptuj, in Simo- na Gornik, Kajuhova 3, Ptuj; Ro- man Mihelič, Grajenščak 5 l/a, in Ivanka Horvat, Mestni Vrh 54; Alojz Steiner, Skorba 68/b, in Marta Tumpej, Lovrenc na Dr. polju 57; Zvonko Amon, Mo- stečno 24/a, in Marija Zakelšek, Kupčinji Vrh 47; Vjadko Kram- berger, Grajena 16/a, in Darja Vo- da, Dolič 10; Andrej Horvat, Go- rišnica 21, in Alenka Toplak, Strelci 5/a. Umrli so: Ana Brumen, Zabov- ci 22, * 1910 — t 15. septembra 1992; Ivan Bombek, Hercegova ul. 2, Ptuj, * 1932 — t 15. sep- tembra 1992; Marija Glatz, Mur- kova ul. 1, Ptuj, * 1902 — t 18. septembra 1992. Ročk Ropot Ptuj '92 v petek, 2. oktobra, bo v prostorih bivšega vo- jaškega skladišča na Potrčevi ulici na Ptuju ročk koncert naslednjih skupin: Sleazy Snails (Ptuj), The Search. For VVhat? (Lendava), Hlc Et Nunts (Vrhni- ka), Pure Laine (Graz), AMD — Anti Military De- monstration (Budimpešta), VHK — Vagtazo Halott- Keniek (Budimpešta). Koncert .se bo pričel ob 20. uri. Predprodja vstopnic bo od ponedeljka, 28. .septembra, v Turistični agenciji Anka na Ptuju. Dosedanji pokrovitelji prireditve so: Radio I*tuj, Radio MARS, Radio Murska Sobota, Radio Ormož, Radio Slovenj Gradec, Trgovsko — gostinsko podjetje Ana — gostilna Be- li križ Ptuj, Gostišče s prenočišči pri Tonetu SvenSku Ptuj, Turistična agencija Anka, TALBO Maribor, Ptujska mle- karna, Zdravilišče Ptujske toplice, Trgovina in servis malih kmetijskih strojev Anton Krajnc I*tuj, Bife Maja — Stanko Korošec, Hajdina, TALUM Kidričevo, Bife Atila Kidričevo in lEE Danilo Papeš, Hajdoše. križemkražem PTUJ * V Miheličevi galeriji je na ogled razstava ZBI RAM, TOREJ SEM. Ogledate si jo lahko vsak dan od 9. do 14.in od 16. do 19.ure, ob sobotah in nedeljah od 12. do 19.ure. ŠTATENBERG * Jutri in v soboto bo dvajseto srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije v organizaciji ■TTiariborske podružnice Društva slovenskih pisateljev in Zveze kulturnih organizacij Slovenije. PTUJ * Na gradu bo tudi danes ob 18. in 19. tiri Turko mandija, pravljična ura turških pravljic. Črna kronika — Črna kronika Mladoletni mopedist ni padel sam v ponedeljek, 14. septembra, nekaj po 6. uri je prišlo v križišču lokalne z magistralno cesto na Spodnji Hajdini do nezgode, v ka- teri je bil poškodovan 15-letni D.M. iz Kidričevega. Voznik oseb- nega avtomobila, ki je zakrivil nezgodo, ga je prepeljal do Zdrav- stvenega doma v Ptuju, mu na- ročil, da naj pove, da je padel sam, potem pa je odpeljal. Nasled- nji dan so policisti izsledili tega voznika; bil je Frančišek Hvaleč iz Vareje. Ta je v ponedeljek zju- traj vozil osebni avto po lokalni cesti od Tumi.šča proti Spodnji Hajdini. V križjšču je zapeljal na magistralno cesto v trenutku, ko je po njej z njegove leve privozil mladoletni mopedist D. M. Trčil je v avto, padel in obležal huje poškodovan. Voznik avtomobila je pokazal odgovornost do človeka, poskušal se je pa izogniti odgo- vornosti za prekršek. S tovornjakom v zadnji del avtobusa Po regionalni cesti od Oplotnice proti Slovenski Bistrici je v torek nekaj po 15. uri vozil tovornjak Janez Gajšek iz Spodnjih Poljčan. Zunaj naselja Gladomes je začel prehitevati avtobus, ki ga je vozil Stanislav Škrinjar iz Čadrama pri Slovenski Bistrici. Ko je bil tovor- njak vzporedno z avtobusotn, mu je nasproti pripeljal osebni avto, zato je voznik tovornjaka sunkovi- to zavil v desno in trčil v zadnji del avtobusa. Pri tem sta bila voz- nik Gajšek in njegov sopotnik Jo- sip Vočanec iz Slovenske Bistrice hudo ranjena in so ju prepeljali v mariborsko bolnišnico. Materialna škoda na obeh vozilih krepko pre- sega milyon tolarjev. Vlomilca ujeli pri delu Ormoški policisti so v sredo, 16. septembra, ob 2. uri prese- netili vlomilca, 33-letnega Mar- jana L. iz Mihovcev, ko je vlamljal v bife Pri lipi v Veliki Nedelji. Vlomilec se je pred po- licisti zabarikadiral v toaletnih prostorih, od koder so ga polici- sti spravili s pomočjo solzivca. Čeprav ni uspel ničesar odnesti, je z vlomom, naredil škode za okoli 8.500 tolarjev. Avto v celoti zgorel Prejšnjo sredo se je po lokalni cesti skozi Loperšice pri Or- možu peljal z opel kadetom Dušan N. iz Središča ob Dravi. Zaradi kratkega stika na elek- trični napeljavi se je osebni av- tomobil vnel in je v celoti zgo- rel. Trčenje avtomobilov v križišču V četrtek, 17. septembra, nekaj po 13. uri je Franc Jerenko iz Pobrežja 162, KS Videm pri Ptuju, vozil osebni avto po lokalni cesti skozi naselje Kungota na Dravskem polju. V križišču s prednostno cesto je trčil z osebnim avtomobilom, ki ga je vo- zil Miroslav Pauman iz Rač. V trčenju je bil Pauman hudo ranjen. Skupina otrok nenadoma čez cesto čez Osojnikovo cesto v Ptuju je v četrtek, 17. septembra, ob 15. uri nenadoma stekla skupina štirih otrok. Prav tedaj je po cesti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Borut Šalamun iz Nove vasi 101 pri Ptuju. Kljub zaviranju je Šalamun trčil v triletnega G. G. iz Ptuja in ga zbil po cestišču. Hudo ranjenega fantka so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Verižno trčenje na dravskem mostu v Ptuju V četrtek, 17. septembra, okoli 18. ure je na most čez reko Dravo v Ptuju pripeljal z osebnim avtomobi- lom Ivan Simonič iz Brezovcev 14/b, KS Polenšak. Zaradi neprila- gojene hitrosti pred kolono vozil, ki je stala na mostu, ni mogel pra- voča.sno ustaviti. Trčil je v osebni avto Boža Turka iz Središča ob Dra- vi, njegovo vozilo pa je odbilo na- prej v avto Milana Krušiča iz Skor- be 53/a. V nezgodi je bila sopotnica v Turkovem avtomobilu Marjetka Grof iz Ormoža hudo ranjena, v Krušičevem vozilu pa je bila sopot- nica Darinka Šijanec iz Skorbe lažje ranjena. Hudo ranjen mopedist Z osebnim avtomobilom je v četrtek, 17. septembra, ob 20,45 Dušan Horvat iz Gregorčičeve 8 v Ormožu zavijal levo s Ptujske ceste v Skolibrovo ulico v Ormožu. Prav tedaj jc po Ptujski cesti pravilno pri- peljal voznik kolesa z motorjem Ivan Vuk s Ptujske ceste 12/b v Or- možu. Zadel je v osebni avtomobil, padel po vozišču in hudo ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Z avtom v betonsko ograjo mostu V nedeljo, 20. septembra, zjutraj nekaj po 5. uri je po regionalni cesti od Ptuja proti Lenartu vozil osebni avtomobil Robert Bezjak iz Bukov- cev 168, KS Markovci. V blagem desnem ovinku v Novi vasi pri Ptuju ga je pričelo zanašati, zapeljal je na bankino in potem trčil v betonsko ograjo mostu. Avto je odbilo v tri metre globok jarek, kjer se je večkrat prevrnil. Med prevračanjem sta iz avtomobila padla voznik Bez- jak in sopotnik Janko Amuš iz Bu- kovcev 173. Oba sta obležala hudo ranjena in so ju prepeljali v ptujsko bolnišnico. Otrok stekel pred avto Po lokalni cesti skozi Novo vas pri Ptuju je v ponedeljek, 21. sep- tembra, nekaj pred 8. uro vozil osebni avto Janez Hibler iz Spodnje Ščavnice 131. V bližini hiše št. 107 je nenadoma z leve pritekel pred av- to 9-letni P. K. iz Nove vasi. Avto je dečka zadel in zbil v obcestni jarek. Hudo ranjenega so prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. Pogosti požari Konec minulega tedna je bilo na našem območju več požarov, ki so zaposlovali gasilce, ljudem pa pov- zročili veliko materialno škodo. V petek, 18. septembra, ponoči je do tal pogorelo gospodarsko poslopje Karla Tomaniča v Lovrencu na Dravskem polju. Ocenjujejo, da je škode čez 600.000 tolarjev. V soboto je ob 17.30 zagorelo na nenaseljeni starejši stanovanjski hiši Andreja Krajnca v Veliki Vamici, K S Leskovec. Ogenj je hišo upepclil do tal, škodo pa so ocenili na okoli 400.000 tolarjev. V soboto zvečer, nekaj po 19. uri, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Franca Zorca v Vitanu 21, KS Kog, občina Ormož. Ogenj je uničil ostrešje in jc po oceni pov- zročil škodo za milijon in pol tolar- jev. Osumljeni posilstva Ptujski policisti so v petek prive- dli k preiskovalnemu .sodniku Te- meljnega sodišča v Mariboru 29-let- nega I. R. iz Gerečje vasi in 28-let- nega D. P. iz Kungote na Dravskem polju. Osumljena sta, da sta v sredo v ptujski okolici posilila 28-lelno dekle. Še ne 16-letno dekle iz okolice Slovenske Bistrice je samo prijavilo posilstvo, ki naj bi ga zagrešil 20- letni fant iz Gabrovnika pri Sloven- skih Konjicah. Dekle jc fanta pozna- lo, zato ga je v bistroju v Tepanju v soboto, 19. septembra, nekaj po 22. uri prosilo, da jo zapelje domov. Fant je potem med vožnjo zavil v gozd in z grožnjami dekletu storil silo. Gorelo na Vičavi V .soboto, 19. septembra, nekaj po deseti uri dopoldne je zaradi sa- movžiga izbruhnil požar na ostrešju stanovanjske hi.še Alojza Toplaka na Vičavi 14 (tik ob vojašnici). Požar so prvi opazili stražarji učnega cen- tra slovenske teritorialne obrambe in tudi prvi ukrepali. Iz svoje hidrantne mreže so napeljali gasilsko cev in gasili do prihoda ptujskih gasilcev, ki so požar hitro obvladali in poga- sili, še preden je zajel stanovanjske prostore. Lep primer sodelovanja slovenskih vojakov z mestom, v ka- terem začasno živijo. OM, FF Ptujski gasilci so požar hitro obvladali. Foto: M. Ozmec