Knjižnica časopisa ,Maprej!" v Idriji. 1 0 V. zvezek. Temeljna načela socialne demokacie . (Erfurtski program . ) 1. del. Kdo uničuje proizvajanj e v tnalam Napisal Karol Kautsky. Poslovenil po 8. izdaji Anton Kristan . Ceni. 30 vinarjev . Idrija 1908 . Založila in izdala založba časopisa „Naprej!” Tiska! Iv. lir. Lampret v Kranju. Vsebina. . Stla n l. Uvod 2. Predgovor k peti izdaji . I X 3. Proizvajanje v malem in zasebna last 4. Blago in kapital . . 7 Kapitalistični način proizvajanja 13 6. Smrtna borba proizvajanja v malem 21 Uvod. Prigodom diskusij, ki so se vršile o na črtu novega programa socialno-demokratičn e stranke, predlagal sem v časopisu «Neue &it> , naj se napiše popularna razlaga k programu , ki bo kratke, gole stavke na široko izvela, utemeljila in pojasnila. Ko so pa mene pozvali, naj svoj predlog sam izvršim, sem šel takoj na delo, al i uvidel sem, da je nemogoče v okvirju kakega manifesta podati, kakor sem nameraval , obširno in splošno umevno razlago vseh načel , ki bi naj pri ocenjevanju naše stranke prišla v poštev. Moral bi se omeji na to, da bi jih le na kratko naznačil, in v najboljšem slučaju bi mogel podati uboren posnetek komunističnega manifesta, ki bi istotako kot ta za svoje porazumevanje še potreboval prece p gospodarskega in zgodovinskega začetnega znanja . Ali bi se pa moral omejiti na razlaganje nekaj malo glavnih stavkov kakor sem to storil v brošuri ki izide na svetlo istočasn o s to knjižico. v Seveda ta brošura ne odgovarja svrhi , ki jo je imel moj predlog. Poleg kratkih brošur, ki naj široke množice opozorijo na naša stremljenja, potrebujemo tudi neke vrste k atehi z m a socialne demokracije, navodil a za vse one, ki hočejo njeno mišljenje bližj e spoznati, kakor tudi navodilo za agitacijo, k i hoče druge v to mišljenje uvesti . Takšne knjige manjka doslej v naši književnosti. Vsa dela nemške socialistične literature, ki presegajo obseg brošure, so le monografije, ki obravnajo le eno ali drugo stran, nikoli pa ne vseh strani modernega socializma . Seveda je ta literatura tako obsežna, da oraogoéa vsestransko porazumevanje naših načel, Kdor j e bral in razumel Marxov , Engelsove spise «Položaj delavskega razreda n a Angleškem», , katerega misli se vijejo kot rdeča nit v vseh delih, — ta j e gotovo v stanu porazumeti vsestransko, mišljenje modernega socializma. Vseh teh knjig pa, zlasti ne more vsakdo brati, in doslej je manjkalo zveze med brošuricami in specialnimi deti socialistične literature, manjkalo je spisa, k i vi bi popularno in vendar temeljito razjasnjeva l utemeljeval v celoti vsa načela socialne demokracije . Knjiga, ki leži pred nami, poskuša zamašiti to vrzel. Na podlagi Erfurtskega program a hoče pokazati na splošno razum evni način vsako stran socialističnega mišljenja, ki je bistveno pomembna za poraznnievanje socialne demokracije . Samoobsebi je umevno , da se tu ne gre za sistematično, znanstveno ustanovitev, ampak v prvi vrsti za to, da s e pridobi razumevanje za praktično delavnos t socialne demokracije. Zato se dotikam splošnih, temeljnih teorij le bolj na kratko, podani so l e rezultati preiskovanja brez utemeljitve in raz jasnitve. Podrobneje razlagati te teorije je stvar Špecialnih studij. Nasprotno pa temeljitejše obravnavani celo vrsto bližje se nahajajočih vprašanj, o katerih se momentano živahnejše razpravlja, kakor n. pr. o propadanju proizvajanja v malem, o kartelih, o nadprodukciji, o razmerju delavskega razreda k politični in strokovni delavnosti i. t. d., zlasti pa o vprašanju < države prihodnosti . V celoti podaja ta knjiga že po svoj i osnovi le pregled idej, ki so Že vložene temeljnih delih soeialno - demokratične literature. In baš ta obsežna osnova je povzročila, da je bilo potreba dotakniti se delokrogov, VlI katerih naša strankarska literatura ali še splo h ni obravnavala ali pa ne v tej zvezi, kakor tu . Upamo, da ne bodo v ti knjigi le oni , 1,; " ne poznajo naše stranke, našli marsinovo misel, ampak tudi oni, ki poznaj o Literaturo . :onČuje izpolnujem prijetno dolžnost, da tem mestu zahvaljujem ljubemu prija m sotrudniku Edvardu Bernsteinu, pospeševal s svojimi nasveti in s kri ti pregledovanji manuskripta poleg teg a tudi marsikatero drugo moje delo . ' tu t t g ar t, v juniju 1892 . FC. Raufslg. Predgovor k peti izdaji. Pred dvanajstimi leti je izšla prva izdaj a te knjige. Od tedaj pa se je mnogo izpremenilo i v glavah i v stvareh, tako da je nastalo tuintam v socialni demokraciji .,vprašanje , če ni postal njen program in za to tudi ta komentar že prestar in z dejstvi nezdružljiv. Ni dvoma, da so prejšnje izdaje t e knjige v mnogih točkah zastarele iz formalnih vzrokov, ker se opirajo na material, ki so ga prehitela Že nova dejstva in nov a poročila. Zlasti so v tem zastarele, ker datirajo statistični podatki iz poklicnega štetj a iz I. 1882., ki pa so sedaj potisnjene popolnoma v ozadje z onimi iz I. 1895. Jaz sem v novi izdaji zamenjal stare številke z novimi . Pa baje niso le podatki za socialistično mišlje zastareli, ampak da je tudi to mišljenje samo popolnoma zastarelo in nepravilno, tako da se zahteva za socialno demokracijo temeljno izpremembo njenega pro- grama. Ix Jaz sem tudi v tem ozira to knjigo natančno pregledal, ali našel nisem nič takega, kar bi bilo vredno izpremeniti, razven v eni točki, o koji bom še govoril. Vse kritike (der Verelendigungs- und Katastrophentheorie) me niso napotile, da bi le eno črko, v tem izpremenil, zlasti zato ne, ker se ne govori v moji knjigi niti o eni, niti o drugi te h teorij . To so teorije, ki so se iznašle v Erfurtskem programu nekaj let potem, ko j e bil spisan, kljub vsem protestom. Ali baš ob času postanka Erfurtskega programa je bila verjetnost veliko večja nego je danes, da bo proletarijat v mnogih deželah zadobil politično moč brez katastrofe n. pr. v Angliji. Marx je sani priznaval z a Anglijo mogočnost mirnega razvoja. Če pa ni veroval na tako mogočnost za države evropske kopne zemlje, ni bila vzrok tem u kakšna posebna katastrofna teorija, ampa k pogled v posebni značaj državne moči na kopnem Evrope. S tem pa še ni bila dan a nobena katastrofna teorija, ravno tako kako r ni še dejstvo, s katerim se konstatira bližanj e nevihte, teorija nevihte. Ker razvija moja knjiga le načelne osnov e socialne-demokracije in ne osnov njene tak tike za posamezne slučaje, nisem imel prav nič vzroka tu postavljati katastrofne teorij E in se zanjo potegovati. In ravno tako malo je bila moja dolžns l razvijati osiromaševalno teorijo . Ob času, ko se je sestavljal Erfurtski program, so bili konsekventni marxisti že davno eni h mislij, da ne bo emancipirala proletarijata naraščajoča revščina, ampak naraščajočE razredno nasprotstvo in iz tega izhajajoč i razredni boj proletarijata samega. Baš v tem, da je teorija razrednega boja nadvladala teorijo osiromašenja mas, ki je lastna predmarxističnemu socializmu, smo videli eden naj večjih uspehov rnarxizma . Spoznanje, da ime kapital od prirode potrebno tendenco, razmnoževati revščino, izkoriščevanje in pritisk je bilo h tega stališča važno, ker je ta tendenca omogočil e porazumeti potrebo neprestanega razširjenj a in poostrenja razrednega boja. Nikomur rg ni prišlo na misel, da bi iz tega sklepal na raščajoče propadanje in pokvarjenost proletarijata. Osiromaševalna teorija ne igra v te, knjigi o Erfurtskem programu nobene uloge Zato nisem potreboval radi nje, kakor tu d ne radi katastrofne teorije, no . benega stavka. Poleg teh dveh teorij se je Živahno dvoi milo še o eni teoriji, katero je pa Marx r e xI postavil, namreč o njegovi teoriji kriz. Ta teorija je bila sezidana na izkušnjah pol stoletja. Daljše izkušnje, ki so sledile njenemu porodu, so jo jasno in določno potrdile. Kar je bila ta teorija l. 1898. proglašena za napačno, ker so se pojavila tri, piši in reci : tri leta prosperitete. Ako bi bila takrat nemški socialni demokraciji ta kritika iinponirala in bi bila revidirala o krizah obravnavajoči odstavek Erfurtskega programa, nastala bi ji bila potem po dveh letih prijetna naloga, ta odstavek zopet revidirati . Kdor enkrat takim kratkovidnim kritikam, ki nis o praviloma nič drugega nego momentana razpoloženja in misli, dovoli smerodajni vpliv na prepričanje in program, ta bo odslej vedn o revidiral in bo le igrača v rokah dogodljajev, namesto, da bi jih obvladal pregleduje jih z visokega stališča ter jih podrejajoč svoji m velikim, nepremakljivim ciljem, ki jih ima trdno pred očmi. Le v eni točki sem moral nekaj v prejšnjih izdajah povedanega omejiti : o pričakovanjih glede nazadovanja malih gospodarstev na kmetiji. Razpad kmetiškega malega gospodarstva gre v zadnjih dveh desetletjih bolj pomalem nego poprej, mestoma si celo malo kmetiško gospodarstvo pridobiva tal. To 1. 1892. ni bilo še tako jasno videti. In tu XII sem se moral sedaj bolj rezervirano izraziti kot tedaj. In to je pa tudi vse . Ni pa najmanjšeg a povoda, da bi se postavila na mesto stare, nova nasprotna tendenca, da mala podjetja izpodrivajo velepodjetja v kmetiškem gospodarstvu. Zato so dosedanji podatki še preneznatni. Ne kažejo na izpremenjeno smer razvoja , ampak na zastanek dosedanjega razvijanja, v kolikor se tiče velikosti podjetij. Izpremembe, ki so se izvršile tekom zadnjih dveh desetletij z ozirom na obseg zemlje v posameznih kategorijah podjetij, s o le malo pomembne in ne gredo povsod v enaki smeri. V nekterih pokrajinah nazaduj e velepodjetje (proizvajanje na veliko), v drugih napreduje. Pri tem pa je doba, v kateri se opaža zastanek, še prekratka, da bi smeli i z tako malo značilnih dejstev sklepati kaj takega, kar bi prevrglo izkušnje celega stoletja. Ako bi se zapeljali ter prehitro sklepali, potem bi se nam v agrarnem vprašanj u prav tako godilo kot se godi mnogemu revizionistu pri krizah. Končno se pa mora omeniti, da ni s koncentracijo kapitala, kakor jo je Marx razumel, združljiv ne le nadaljni razvoj, amp ak celo neko gotovo naraščanje proizvajanja v malem (malega podjetja) v posameznih pro izvajalnih panogah, in ne-le v poljedelstvu , ampak tudi v obrti in v trgovini . In če se ravno v zmislu. Marxove dialektike misli, se bo to naraščanje lahko razumelo. Vsaka tendenca rodi protitendence k i gredo za tem, da ono odpravijo . Ali tudi tam kjer se jim to posreči, ne provzroče s tem le povrnitve v ono stanje, kakršno je bil o pred gospodstvom odpravljene tendence, tem več celo rade nekaj čisto novega . Tako rodi na primer revščina, kater o provzroča kapitalizem proletarijatu, njegov boj proti revščini. Tam pa, kjer je proletarski razredni boj dosti močan, da zavrne po kapitalu povzročeno revščino, ni ta rezulta t kakšna predkapitalistična delavska idila. In tam, kjer stremi proletarijat za tem, da se organizira in s tem premakne razmerje moči , ki obstoji med posameznim mezdnim delavcem in med posameznim kapitalistom, rod i to stremljenje na drugi strani zopet težnj o po organiziranju podjetnikov. Kjer pa stopi delavska organizacija nasproti zvezi podjetnikov , se zdi, da je staro razmerje moči me d posameznim delavcem in posameznim podjetnikom zopet obnovljeno. V resnici pa je novo razmerje moči vendar nekaj čisto drugega. Kakorkoli močni morejo postati kapitalisti vsle d svojih organizacij tako pa vendar ne sme več ravnati organizacija podjetnikov z organizacijo proletarcev, kakor je delal posamezni kapitalist s posarneznirn delavcem. In tako zavest kakor taktika organiziranih delavcev sta n a vsak način drugačni kot pri posamezne m delavcu. Enak dialektični proces tudi povzroči , da more nastati iz same koncentracije kapitala zopet pomnožitev proizvajanja v malem . Ali novo proizvajanje v malem je povsem drugo kot staro, ima s tem le zunanje stran i skupne, ekonomično in politično pa igra povsem drugo ulogo ! Koncentracija kapitala pa, kakor znano , po Marxovem nazoru ne vodi le v smrt preostalega, samostojnega proizvajanja v malem , ki obstoji v bistvu brez trajnega mezdnega dela, ampak pomnožuje tudi rezervno armad o delavskih rnočij. Veliko več delavskih sil poda trgu, nego jih ta more absorbirati. Vendar pa ni bolj napačne trditve nego ta, da se stoji vsa rezervna armada iz brezposelnih delavcev. Ravno nasprotno je prav, brezposeln i so le real delek, samo njeni najvišji in naj nižji sloji — tu so sprideni proletarci (tu. lumpen-proletadjat), lenuhi, ki se ne boje brezposelnosti, tam pa organizirana delavska aristokracija, katere organizacija je dovolj modna , da svoje brezposelne člane določeno dob o xv vzdržuje in podpira. :yeliki srednji sloj onih, ki iščejo dela, pa ne najdejo takšnega, ki b i odgovarjalo njihovim sposobnostim, je prisiljen poprijeti se drugih potij, da dobi za delo denarja. Edina pot pa, da se kaj zasluži, je delo v lastnem malem podjetju — zadružn o podjetje še ne prihaja v poštev kot gromado i pojav. Cim hitrejše se je koncentriral lupita čim hitreje se je uničevalo privatno proizvajanje v malem, teni večja je bila težnja prostih delavskih močij , da si ustanov e ali obdrže mala svoja podjetja . Odpravi proizvajanja v malem na eni strani je sledilo njegovo razširjenje na drugi strani. Koncentracija kapitala odstranjuje v Nem čiji proizvajanje v malem najhitreje v industriji svetilnih snovi, v kateri je od 1882—1895 . propalo 25% malih podjetij, v industriji kamna in zemlje (propad za 24%), v rudarstvu in plavžarstvu (za 34°/) in v tekstiln i industriji (za 42%). Isti razvoj pa je razmnožil mala podjetj a v trgovini za 39%, v zavarovalni obrti z a 60%, v prenočevališki in gostilničarski z a °o. Pri izdelovanja tobaka in cigar so pomnožila mala podjetja od 5465 na 9708 torej za 78%, v krošnjarstvu pa o d 202.709 na 312,059 — torej za 54 ' xvr Pri kmeti pa so se poljedelska podjetj a pod 2 ha pomnožila le za 58% in ona o d ha le za 3.50/ . Če bi se šlo samo za statistične številke, moglo bi se za trgovino, gostilničarstvo, za izdelovanje tobaka in še z a par manjših obrti] proglasiti temeljni stavek , da za nje zakon koncentracije kapitala ne velja. In vendar verno prav natanko, da j e ta zakon tudi tod v veljavi. Toda novo proizvajanje v malem (nov a mala podjetja), ki prihaja iz koncentracije ka pitala — to so domači delavci, krošnjarji , mali kmetje — je seve popolnoma drugačno kot ono, koje je koncentracija kapitala odstranila. Ta so imela svoj temelj v zasebnem lastništvu proizvajalnih sredstev, ki so bila prosta last svojih posestnikov ; novemu proizvajanju v malem (novim malim podjetje m pa posoja proizvajalna sredstva kapital, s čirnnr si jih napravi podložne — mali krne t obdeluje v najem prevzeto zemljo ali pa zadolženo posestvo, delavec v domači industriji dobi od založnika (nakladalca) surovine, gostilničar toči le na račun pivovarne, krošnjar ali pa branjevec pa prodajata blago, koje do bita na upanje (kredit) . Staro proizvajanje v malem je tvorilo srednji stan ; lastnik starega malega podjetj a je stal rned kapitalistom in rned mezdnim delavcem — pol kapitalista, pol mezdneg a delavca je bil . Posestnik novega malega podjetja stoji pa pod mezdnim delavcem ; težje se brani kot ta, njegovo življenje je često slabš e njegov delavnik je daljši, njegova žena i n otroci so vse bolj izkoriščani. Novo proizvajanje v malem že tvori zanj pozicijo, v kater o pade — poleg že palih samostojnih posestnikov malih podjetij . Staro proizvajanje, ki je bilo vsled koncentracije kapitala odstranjeno, je tvoril o konkurenta kapitalu posameznemu kapi talistu je stalo sovražno nasproti kot čla n enakega razreda samostojnih proizvajalcev. Novo proizvajanje v malem pa tvori izkoriščevalni objekt kapitala in kot rezerva delavskih moči velepodjetja je 'pogoj njegovem u procvitu. Kapitalistu stoji sovražno nasprot i ne kot član enakega razreda, ampak kot čla n drugega, po kapitalu izkoriščevanega in potlačevanega razreda, t. j. proletarijata. Kapitalistično velepodjetje se ne more razvijati, če mu ne stoji na razpolago rezerva delavnih moči, ki na eni strani niža mezd o usltúbenih mezdnih delavcev, na drugi strani p a dovoljuje kapitalu, da izkoristi vsako konjunkturo in da razširi od časa do časa produkcij o xvm skokoma s tem, da pomnoži hitro stare de iavske moči z novimi. Te rezerve mu ne proža v taki meri truma brezposelnih, ampak nova vrsta, lahko rečemo, proletariziranih malih podjetij. Le v razmeroma malo vrstah dela je bila doslej zadostna daljša brezposelna podpora mogoča . Množica onih, ki so daljši čas brez posla , propade, odvadi se dela in je neporabna z a izkoriščanje po kapitalu. Vse drugače pa je z delavci in posestniki proletariziranih mali h podjetij. Ti so vedno pripravljeni, da stopij o v industijo , kakor hitro dobe kako vrednejše delo, in ti stopijo v industrijo z vs o deloljubnostjo, z vso znajdenostjo in vso pokornostjo, katero poraja proletarizirano mal o podjetje . Kakor hitro se začuti dalje trajajoča er a prosperitete, zapuste premnogi delavci selski h in mestnih malih podjetij svoje dosedanje del o ter se obrnejo k velepodjetju . Posestnik malega podjetja je sam, zlasti na kmetiji, pre Često preveč privezan nanj„ da bi se isto tako brez daljših pomislekov obrnil k velepodjetju. Pošlje pa mu svoje najenergičnejš e in najinteligentnejše rodbinske člane, tako d a delajo v malem podjetju le še starci in otroci , da s tem malo podjetje najjasnejše kaže svojo novo funkcijo v kapitalistični eri, k o producira nove delavce in shranjuje one, ki so postali odveč. Ne-le industrielno, marveč tudi poljedelsko proizvajanje na veliko, potrebuje čimdalj e bolj one rezervne armade, ki mu jo daj e proizvajanje v malem ; da, celo poljedelsko proizvajanje na veliko je potrebuje Še bolj kot industrielno. Ena onih okolnostij, ki ga stiska v nasprotju s poslednjimi, prihaja od tod, ker izpreminja nova tehnika, zlasti razdelitev dela in uvedba strojev, poljedelstvo povsod tam, kjer se po kapitalistiško obdeluje, Čim dalje bolj v sezonsko delo, ki v go tovih dobah potrebuje večjih delavskih m a v gotovih pa zopet le malo. Odtod je torej pri veleposestnikih potreba po delavcih, ki b i bila pa Še večja brez rezerv iz male kmetije , zlasti na vzhodu Nemčije in onstran njeni h mej, odkoder prihajajo v velepodjetja vsak o leto Željno pričakovane delavske moči ko t potovalni delavci. Brez tega prebitka delavskih močij, ki jih dajo mali kmetje, bi bilo poljedelsko proizvajanje na veliko v Nem Še v veliko večji stiski nego je. V t o lik o je torej pri dana§nji organizaciji produkcij e proizvajanje v malem za napredek poljedelstv a neizogibno potrebno ; ne kot tehnično pre- močnejši konkurent velepodjetja, ampak kot najbolj zanesljiv in najbolj izdaten liferant proletarcev za veleposestvo. Veleposestvo izkuša celo samo naletno ustvarjati mala podjetja, da bi moglo dobivati še več proletarcev. Tako vidimo, da koncentracija kapital a sama zopet rodi in pospešuje potrebo po pomnožitvi malih podjetij . Ali je pa s tem Erfurtski program priveden ad absurdum, ker govori o neizogibne m propadu proizvajanja v malem? Ne in ne ! On obravnava le propad onega proizvajanj a v malem, <éegar podlaga je zasebn o lastništvo delavčevo nad proizvajalnimi sredstvi . To pa ne velja, kakor smo videli, z a novo proizvajanje v malem, čegar najvažnejša produkcijska sredstva ima baš kapital v posesti. To novo proizvajanje v malem je povsem proletarska tvorba katere svojci izgubljajo tem dalje bolj interes na zasebnem lastništvu proizvajalnih sredstev, Čimdalje bolj prihajajo v enako razredno nasprotstvo kot mezdni . proletarijat. Ako je staro proizvajanje v malem tvorilo najtrdnejš o trdnjavo zasebnega lastništva proizvajalni h sredstev in s tem kapitalizma, tvori novo element proletarskega nasprotstva proti tem u XXI zasebnemu lastništvu in s tem tudi proti kapitalu. Ker so v novem proizvajanju v malem delujoči delavci bolj izolirani, potlačeni i n bolj preobloženi z delom kakor delavci v velepodjetju (v veleproizvajanju), ker jim njihovo gospodarsko stališče ni tako enostavno in jasno, kakor pravim mezdnim delavcem , zato jih je veliko težje organizirati ter ji h pripraviti do tega, da bi se zavedali svojega položaja . Delavci v novem proizvajanju v malem morejo, če nanese prilika celo zadrževati kot stavkokazi in konservativni volilci emancipacijsk i boj proletarijata, nikjer pa ne morejo več tvoriti elementa, na katerem bi mogel kapita l trajno ustanoviti svoje gospodstvo . Prej ali slej jih poteno razredni interesi na stra n bojujočega se delavstva . Staro, iz zlate dobe rokodelstva podedovano, proizvajanje v malem je tvorilo eden izme d najtrdnejših in najpotrebnejših temeljev družb e svoje dobe. Novo proletarizirano proizvajanj e v malem tvori pa družabne odpadke, ki s o pri danih družabnih razmerah istotako neizogibni kot zločin in prostitucija, ki pa morejo biti prav tako malo zdrav temelj družbe kot sta ta dva. XXII Novo proizvajanje v malem bo vedno bolj parazitovska tvorba, pripomoč v potrebi, ki le družbo obremenjuje in katere se od nje živeči sloji radi in lahko odkrižajo, kako r hitro se jim le nudi prilika. Že danes vidimo, kako se pri vsaki prosperitetni dobi trumoma zapuščajo mala podjetja, kakor na deželi tako v mestih . Kakor hitro pa si bod e proletarijat osvojil politično moč in možnost , vso produkcijo po svojih interesih urediti, b o moral v prvi vrsti skušati odpraviti industrieln o rezervno armado, In to bo privelo do brzeg a opustošenja malih podjetij (proizvajanje v malem) v večini panog industrije, trgovin e 'n kmetije. Ni pa bolj napačnega umevanja kot to, da je socialistično proizvajanje šele takra t mogoče, ko bodo vsa mala podjetja (vsa proizvajanja v malem) izginila . Potem bi res n e bilo nikoli mogoče, ker koncentracija kapital a ne bode pustila nikoli, da bi proizvajanje v malem popolnoma izginilo, ampak bo prečest o na mesto starega postavila novo. Odprava teh novih, parazitično-proletarskih malih podjetij bo šele omogočena z uvedbo socialističnega proizvajanja. To jepredpogoj, ne pa posledica popolnega izginjenja proizvajanja v malem iz vseh gospodarskih poljev, n a katerih je posta tehnično odveč . Predpogoj socializma ni popolno izginjenj e proizvajanja v malem iz statistike proizvajanja , ampak to, da se ga izloči iz proizvajalnih procesov, ki ovladujejo družabno življenje, da se t e spravi pod oblast kapitala, ki monopolizira proizvajalna sredstva in vse koristi njihove naraščajoče izpopolnitve. Da ti predpogoji socializma najrapidnejše rastejo, to more z rokami že prijeti danes celo socialni in politični slepec. V tem zmislu je razumeti v Erfurtski program vsprejeti nauk marxisma o koncentraciji kapitala. Ako se ga tako razume, potem ni ta princip nikjer v nasprotstvu z pravimi dejstvi, on celo proža mogočnost, da se jih popolnoma razumejo. Tako v ti točki, kakor tudi v nobeni drugi, katerim je «kritični socializem» prigovarjal, ne potrebuje principielni del Erfurskega programa nikakšne revizije . Ni samohvala, če sem to izpregoyoril, ker Erfurtski program ni izključno le moje delo. Res je, da je bil sestavljen program na podlagi načrta , ki sem ga jaz predložil. Ali erfurtska programna komisija je ta načr t bistveno razširila. V načrtu samem pa so bili oni stavki, ki so pozneje vzbudili največ diskusij, vzeti doslovno iz Marxovega dela «Kapi tal', splošni del programa samega pa je le xxIv parafraza znanega odstavka «O zgodovinski tendenci kapitalistične akumulacije» v tKapitalu » . Baš v tem vidim, da tiči moč Erfurtskega programa in njegove zmotnosti kljubovati proti izpreminjajočim se modam. Dokler se ne posreči .na mesto «Kapitala» postaviti drugega teoretičnega utemeljenja socializma , toliko časa ne bo potreboval Erfurtski progra m revizije svojih principov. Berlin-Fr i e de n a u, v maju 1904. R. Rautskg. xxv Proizvajanje v malem in zasebna last i Program, kateri je nemška socijalna demokracija sprejela na strankarskem zboru v Erfurtu (vršečem se od 14. do 20 . okt. 1891. je razdeljen v dva dela, in sicer : v splošni, teoretični del, ki obravnava načela in končn i cilj socialne demokracije, in v p r ak tič n i del , ki obsega zahteve, ki jih socialna demokracija kot praktična stranka postavlja napram današnji družbi in današnji državi v dosego svojega končnega cilja. Mi se bomo pečali tu le s prvim splošni m delom, ki je zopet razdeljen na troje : l. prvi del riše današnjo družbo in nje n razvoj ; 2. opisuje končni cilj socialne demokracije in 3. sredstva, ki morejo in tudi morajo privesti k temu cilju . Prvi del tvorijo ti le štirje odstavki : «Gospodarski razvoj meščanske družbe vodi proizvajanje v malem brezpogojno v propad. Podlaga proizvajanja v malem je za sebna last delavčeva nad izdelovalnimi sredstvi. Gospodarski razvoj odvzema delavcu izdelovalna (proizvajalna) sredstva in vstvarj a iz njega brezposestnega proletarca . Nasproti temu pa postajajo izdelovalna sredstva monopol razmeroma malega števila kapitalistov in veleposestnikov . Obenem s tem monopoliziranjem proiz vajalnih sredstev uničujejo maloobrtna podjetja veleobrtna. Orodje se razvija v stroj, in človeško delo proizvaja ogromno . Vse koristi teh izprememb monopoliziraj o pa zasé kapitalisti in veleposestniki. Za pro letarijat in za propadajoče srednje razrede — za male obrtnike in kmete — pomenijo l e naraščajočo negotovost eksistence, bedo, uničevanje, zasužnjevanje, ponižanje in izkoriščanje. Vedno večje in večje je število proletarcev , vedno večja in ogromnejša je armada nadpotrebnih delavcev, vedno ostrejše postaja nasprotje med izkoriščevanci in izkoriščevalci in vedno ogorčenejši je razredni boj med buržoazijo in proletariiatom, ki razdeljuje moderno družbo v dva sovražna tabora, in ki je skupni znak vseh industrijalnih dežd -a Nasprotstva med posedujočimi in neposedujočimi pa še razširjujejo krize, katere pro 2 vzroča kapitalistični način proizvajanja ; te krize so vedno obsežnejše, delujejo vedno bolj uničujoče ter ustvarjajo splošno negotovost kot normalno stanje družbe. S tem dokazujejo jasno, da so proizvajalne moči prerasle današnji družbi Čez glavo in da zasebn e lasti proizvajalnih sredstev ne moremo smotreno uporabljati in popolnoma razvijati . Takoj v prvem stavku srečamo pomenljivo besedo : «gospodarski razvoj». Ta beseda nas vodi takoj k jedru socialno-demokratičnega načina mišljenja . Marsikdo meni, da je izrekel nekaj prav zelo modrega, ko je proglasil napram nam : «Nič" ni novega pod solncem. Tako kot danes je bilo vedno in bode vedno.> Pa ni bolj nepravilne in bolj neumne trditve! Novejša veda nam pokazuje, da ni nikjer miru in da je, kakor v družbi, tako v naravi opaziti neprestano razvijanje . Mi vemo danes, da je prvotno člove k živel kot zver, zbirajoč to, kar mu je narav a prostovoljno dala. Ali on je iznašel eno orožje za drugim, eno orodje za drugim, vedno dovršenejše in dovršenejše, Postal je ribič, lovec , pastir in končno stalno naseljeni kmet in obrtnik. Razvoj je bil vedno naglejši, hitrejši , in danes v stoletju pare in elektrike se je tako zna 11 da ga moremo zasledovati s svo jirni lastnimi očmi, kar primerjati se ne da z nekdanjo dobo . In še vedno se nahajaj o ljudje, ki z učenim obrazom razlagajo, da n i q ič novega pod solnce m Nr ačln, na kakoršen ljudje pridobivajo 'ke potrebščine ter na kakoršen izde namen potrebno imetje, je od vise, , njihovega orodja, od njihovih surovin , s kratka od sredstev, ki jih imajo za proizvajanje, torej od izdelovalnih sredstev. Ljudje pa niso nikoli proizvajali vsa k zasé, ampak vedno v večjih ali manjših družbah, katerih tedanja oblika je bila vedno odvisna od načina izdelovanja . Razvoju proizvajanja odgovarja torej razvoj družbe. Oblike družbe in vzajemne razmere njeni h članov so ozko združene z oblikami l a s t ništv a, kakoršne družba priznava in vzdržuje. Z razvojem proizvajanja se razvija roko v roki tudi lastništvo. Primer pojasni to najboljše. Vzemimo ga iz krnetiškega gospodarstva. Redno krnetiško gospodarstvo -.-a dvoje delokrogov (področij) : živinorejo in poljedelstvo. Pri živinoreji je vladalo pri nas do XVIII. stoletja, na več krajih vlada pa še sedaj , pašno gospodarstvo. Temu pašnemu gospodarstvu pogoj pa je : skupno a n i š t v o z e m l j e. Pilo bi neznaiselno, ako bi hotel vsak kmetič zasé vsak košček paše ob dati s plotom in si za nekoliko svojih koso v živine vzdrževati svojega pastirja i . t, d. Zato se drži kmet povsod, kjer je pašno gospodarstvo , z največjo žilavostjo občinske (skupne) paš e in skupnega pastirja . Drugače je v poljedelstvu, ako se del a z navadnimi orodji kmetiškega gospodarstva , brez strojev. Skupno delo vseh obČinarjev na vseh poljih knaetiške občine pri takih raz merah ni niti potrebno, ni niti ugodno z a obdelovanje. Orodja kmetiškega gospodarstv a zahtevajo, da obdeluje posameznik z nekolik o svojih tovarišev (torej s svojo rodbino) manjši del zemlje zasé . Kmet obdeluje pri teh raz merah zemljo tem skrbnejše, čim svobodnejš e vlada s svojim zemljiščem in čim popolnejše dobi plod svojega dela. Poljedelstvo vodi v svojih početkih k proizvajanju v malem, to pa zahteva zasebnega lastništva proizvajalni h sredstev, da se more svobodno razvijati . Pri starih Nemcih n. pr. vidimo skupn o lastništvo zemlje, dokler so se v glavnem pe čali s pastirstvom (in lovom) . Skupno lastništvo pa je izginjalo pred zasebnim lastništvom, ko se je pojavljalo malo knaetišk o gospodarstvo . Končno pa se je nadomestil o pašno gospodarstvo s hlevnim gospodarstvom, in s tem je bil napravljen konec skupnem u lastništvu na kmetiji. Tako je vsled napredka v kmetiškem gospodarstvu pod uplivom gospodarskega razvoja postal iz kmeta- komunista fanatik za:g ibnega lastništva. Kar velja za malega kmeta, velja tudi z a rokodelca. Rokodelstvo ne zahteva skupnega dela večjega števila delavcev. Vsak delavec v rokodelstvu izdeluje, bodisi zasé čisto sam bodisi pa z enim ali z dvema pomočnikoma, ki spadata v njegovo rodbino, v njegovo domačijo. Kakor v krnetiškem gospodarstvu, tako tildi v rokodelstvu upravlja posamezni delavec ali posamezna rodbina svoj lastni zavod . Torej je v rokodelstvu kakor tudi v mali kmetiji potreba zasebnega lastništva proizva alnih sredstev in izdelkov, ako hoče popolnoma razvijati svoje proizvajalne sile . V proizvajanju v malem je izdelek odvisen od osebe , od zmožnosti, pridnosti in vstrajnosti delavčeve. Potreba je torej, da je izdelek njegov a zasebna last. Svoje osebe tudi ne more v proizvajanju popolnoma uveljaviti, ako povsem svoboden in ako ne vlada svobodno nad svojimi izdelovalnimi sredstvi — to je : ako niso ta njegova zasebna last . To je uvidela socialna demokracija i n priznala izrecno v svojem programu : Pravi pa takoj : . Razmotrujmo ta razvoj . Blago in kap Izhodišče meščanske (briržoazijsle) družb e e kmetovalstvo in mala obrt (rokodelstvo) . Kmetiška rodbina si je prvotno vse svoj e potrebščine sama preskrbovala . Izdelovala je vsa sredstva za hranjenje, vse orodje, vs o obleko za svoje člane, sama si je postavila celo domovanje i. t. d. Proizvajala je baš toliko, kolikor je potrebovala, več ne. Sčasoma pa je vsled napredovanja v kmetovanju dospela tako daleč, da je proizvajala veliko več neg o e sama direktno potrebovala. S teni je prišla v položaj, da je mogla svoje izdelke (pridelke) zamenjavati za take, kakršnih sploh ni izdelovala (oz. pridelovala), oziroma kakr4n~ l ni prav znala popolnoma izdelovati, n, pr . za nakitje, orodje, orožje i. t. d. Radi zamenjavanja so postali ti izdelki blag o. Blago je izdelek, ki se ne uporabi v on i obrti, v kateri je bil izdelan, ampak ki je določen v zamenjavanje za izdelek druge obrti . 7 Pšenica, ki jo je kmet posejal, oplel in požel za svojo lastno porabo, ni blago -- to je še le ona pšenica, ki se je pridelala za prodajo. Prodajati pomeni zamenjavati eno blago za drugo blago, in to za takšno, katero im a vsakdo rad, in ki postaja s teni denar, n . pr. zlato. Kmet je postal — kakor vidimo — z gospodarskim razvojem izdelovatelj blaga. Rokodelec v samostojni mali obrtniji je iz delovatelj že od početka. Ta ne prodaja le tega, kar preveč izdela, ampak izdeluje le z a prodajo . Proizvajanje blaga pa zahteva dvoje : prvič, da se ne proizvaja v vseh obrtih eno in isto, temveč da je nastopila v družb i delitev del a, drugič : da zarnenjevalci prosto razpolagajo z izdelki, katere zamenjujejo, da so ti njih zasebna last. Čim bolj se razvija delitev dela v posamezna področja, čim večji obseg zadobiv a zasebno lastništvo, teni bolj gineva proizvajanje za lastno porabo, ker ga izpodriva prevajanje blaga. Delitev dela vodi končno k temu, da postaja tudi prodajanje in kupovanje posebn a obrt, kateri se posveča posebna vrsta ljudi , ki jih nazivtjamo trgovce. 8 Njihovi dohodki prihajajo iz tega, ker p o ceni kupujejo in drago prodajajo. S tem seveda ni:rečeno, da morejo trgovci cene blaga prosto voljno določevati. Cena blaga je odvisna v zadnji vrsti od svoje menjalne vrednosti . Vrednost blaga določa na sploh tista množin a dela, ki je bila potrebna k proizvajanju. Cene blaga pa se skoro nikoli ne vjemajo natančno z svojo vrednostjo, določajo jih razen proi z vajalnih razmer tudi tržne razmere, predvsem povpraševanje in ponujanje — kolik o je namreč izdelanega blaga naprodaj in koliko se ga hoče. Pa tudi cena je podvržena še gotovim zakonom. Je namreč na določenih mestih in v določenih dobah določena . Ako hoče trgovec doseči večjih cen pri prodajanj u nego so bile tiste, za katere je kupoval, to je : ako hoče doseči dobiček, doseže ga le na ta način, da kupi blago na pravk ,m mestu in v času, kadar je poceni in prodti ga mora o b času, ko je drago . Ako kupi kmet ali rokodelec blago, stori zato, ker ga potrebuje za svojo in za svoj e družine uporabo kot življensko ali proizvajalno sredstvo. Trgovec pa ne kupuje blaga za svojo lastno uporabo, ampak da ga tako porabi, da dobi iz njega dobiček . Blago in denar, kateri se uporablja v to svrho, imenujemo — kapital. 9 Nobeno blago pa tudi noben denar samobsebi ni kapital. Gre se le za njih uporabo. Tobak, kateri trgovec kupi, da ga z dobičkom zopet proda, je zanj kapital. Tobak, ki ga pa kupi, da ga sam pokadi, ni zanj kapital . Prva oblika kapitala je trgovski kapital. Ta je sicer enako star kot je o ti e rušk i kapital, katerega dobiček so obresti, ki ji h pograbi kapitalist za posojeno blago ali za posojeni denar . Kapital se tvori na določeni stopinji proizvajanja blaga, seveda na temelju zasebnega lastništva, ki je temelj vsega blagovnega proizvajanja. Zasebno lastništvo pa dobiva pod vplivom kapitala popolnoma novo obliko. Poleg malomeščanske oblike, odgovarjajoč e razmeram male obrti, pojavlja se sedaj tud i kapitalistična oblika. Branitelji (zagovorniki) današnjega zasebnega lastništva pokazujejo l e na obliko v mali obrti. In vendar bi bili slepi , ko bi danes pregledali kapitalistično oblik o zasebnega lastništva . Na oni stopinji gospodarskega razvoja, o kateri sedaj obravnavamo, ko je kapital l e trgovski in oderuški, pojavlja se šele mal o znakov te kapitalistične oblike, ali tudi ti s o opažanja vredni . Dohodki kmeta in rokodelca so v dobi gospodarstva male obrti odvisni v prvi vrsti od 10 njegovega in njegove rodbine značaja, o d njegove pridnosti, sposobnosti i. t. d. Množina trgovčevega dobička je pa tein večja, čim več d e n arj a ima, da nakupi blaga, in čira več' blaga ima na prodaj . Ako prodam 1000 ' funtov tobaka, zaslužim ob enakih razmerah stokrat več nego tedaj, ko morem prodati le 100 funtov. Isto velja za oderuha. Dohodek kapitalista — kakor kapitalista je odvise n v prvi vrsti od njegovega kapitala . Delavna moč in zmožnosti posameznikov e so omejene prav tako tudi množina izdelkov, katere more delavec ob določenih razmerah izdelati. Ta ne more prekoračiti določenega razmerja. Denar pa se more gromaditi i n gromaditi brez konca in kraja. In čim več ima kdo denarja, tein bolj mu raste, ako g a je porabil kot kapital. Tako je mogoče pridobiti si neizmernih bogastev. Ali zasebno lastništvo poraja tudi nov o možnost. Zasebno lastništvo proizvajalnih sredstev pomeni za vsakega pravno možnost , da si jih nabavi, možnost pa je tudi, da ji h to je sredstev za življenje — izgubi, tore j da pade v popolno siromaštvo! Oderuški kapital izkorišča pomanjkanje ter ga obene m množi . Dobiček brez dela — neizmerno bogastv o enih popolna revščina drugih j e 11 kapitalistična oblika zasebnega lastništva. Ta oblika pa ni popolnoma jasna, dokler st a trgovski in oderuški kapital v poeetkih razvoja. Zlasti najhujša stran, revščina, se pojavlja š e slabo, brezposestnost je izjema, ni še stanj e velikih vrst ljudi . Prav tako kot ostali izkoriščevalci, n . pr. v srednjem veku fevdalni posestniki — o katerih sicer tukaj kaj več ne bomo razpravljali — sta tudi trgovec in oderuh na tej stopinji odkazana na to, da mala obrt v mestu in na dežel i vzete in. se razvija. Doslej je še veljaven nazor, če ima kmet denar, ima ga cel svet . Trgovina ne uničuje proizvajanja v malem, ampak je podpira v nekaterih slučajih . Oderuh izkorišča dolžnika, ali ne hrepeni po njegovem uničenju. Izguba izdelovalnih sredstev ni ob teh razmerah pravilen družabn i pojav, ampak posebna nesreča, ki jo je za krivila nenavadna nezgoda ali neobičajn a nezmožnost. Revščina pa se smatra za po-skušnjo, poslano od boga, kazen za lenobo , za lahkomiselnost i. t. d. Ta nazor živi še sedaj v malomeščanskih krc gib, in vendar je nastala brezposestnost (siromaštvo) pojav popolnoma druge vrste, nego je bila včasih. 12 Kapitalistični način proizvajanja. V srednjem veku se je rokodelstvo v Evropi čim dalje bolj razvijalo delitev dela v družbi je napredovala — tako se je raz delilo tkalstvo v volnarstvo, platnarstvo in v barhanterijo ; in razna opravila, ki so bila nekdaj združena s tkalstvom, so se razvila v posebno obrt, n. pr. suknostrižništvo ali čiščenje sukna . Obenem pa se je razvijala trgovina, zlasti ker so s e zboljšala prometna sredstva, glavno vsled tesanja ladi e Pred štiristo leti je cvetelo rokodelstvo ; bila pa je to tudi znamenita doba za trgovino. Odkrili so morsko pot v Indijo, v to bajno deželo, polno neizmernih zakladov, i n odkrili so Ameriko z njenimi neizčrpljivim i zalogami srebra in zlata . Bogastva so preplavila Evropo, bogastva, katera so evropski klativitezi v novoodkritih deželah nagrabil i potom kupčije, goljufije in ropa. Največji del teh bogastev je prišel v roke trgovcem, ki s o bili v stanu si nabaviti in opremiti ladje te r jih preskrbeti z mnogoštevilnim in močnim moštvom, ki je bilo sila predrzno in brez vestno. V tem Času pa se je porajala tudi moderna država, centralizirana uradniška i n vojaška država, naj poprej v obliki absolutne m o n a r h i j e. Ta država je odgovarjala istotak o potrebam povzpenjajoeega se kapi'talistiškega razreda, kakor je potrebovala njegove po moči. Moderna država, država razvite kapitalistične produkcije ne črpa svojih moči i z osebnih služb, ampak iz denarnih dohodkv. Monarhi so imeli zato dovolj vzroka tiste, ki so prinašati denar v deželo, to je trgovce i n kapitaliste, varovati in podpirati . V zahvalo -za to varstvo so posojevali kapitalisti vladar jem (monarhom) in državam denar, napravljali so jih s tem za svoje dolžnike, jih na rajali od sebe odvisne ter so s tem sedaj Šel e prav silili državno moč , da je služila kapitalističnim interesom z varstvom in z raz razširjanjem prometnih potov, s pridobivanje m in vzdržavarijem zamorskih kolonij, Z vojnam i proti konkurujočim trgovskim državam . Naši gospodarski abecedniki nam pripo vedujejo, da je izvir kapitala v varčevanju . Mi smo se pa naučili spoznavati povse m druge vire kapitala . Največ bogastva kapitalističnih narodov pohaja iz kolonialne politike , to je iz ropanja v tujih deželah, iz pomorskega ropanja, iz kontrabantarije, iz trgovin e s sužnji in iz trgovskih vojen . Zgodovina te h 14 narodov nam podaja sem do naših časov do volj primerov takšnih metod, kako se kapita l «privarei» . In državna pomoč se je pokazala kot jako sredstvo za pospeševanje tega ,< varéevanja> . Nova odkritja in nova morska pota niso prinesla samo velikih bogastev za trgovce, ampak so tudi razširila odjemalski trg za in dustrijo ob morju se nahajajočih držav, zlast i za industrijo Anglije, ki se je povzpela z a gospodarico morja. Rokodelstvo ni bilo več v stanu zadoščati vsem tein, tako naglo in tako silno naraščajočim potrebam trga. Prodaja na veliko je potrebovala proizvajanja na veliko veliki trg je potreboval produkcije, ki se je povsem ravnala po njegovih potrebah , to se pravi, ki je bila popolnoma odvisn a od trgovcev . Trgovcem je bilo glavno do tega, d a izvajajo razširjenim trgom odgovarjajoče proizvajanje na veliko sami ; oni so imel i tudi potrebna denarna sredstva, da so mogl i v potrebnem obsegu nakupiti vse, česar je bil o za proizvajanje potreba n. pr. surovine, orodja , delavnice , delavno m o č — ali odkod jo vzeti? Sužnjev , katere se je mogl o poprej kupiti, ni bilo v Evropi nič več. Delavec pa, ki je sam posestnik svojih lastni h proizvajalnih sredstev, ali ki je član rodbine , 15 posedujoče potrebna proizvajalna sredstva, ne proda svoje delavne moči. Rajši dela zase in za svojo rodbino, da ostane plod njegovega dela njemu samemu ali njegovi rodbini. On proda plod svojega dela, ne pa svoj e delavne m o č i. Bodi tu omenjeno, da se je varovati izraza : prodaja dela. Delo , delavnost se ne more prodati. Beseda delo se pa navadna ne rabi le za označenje delavnosti, ampak tudi za označenje uspeha te delavnosti, t. j, ploda dela in za označenje moči, ki se izraža v delavnosti , t. j. za označenje delavne moči. Uporabljanje besede «delo» v gorenjem pomenu orn o goča onim ekonomom, ki hočejo delavce i n malomeščanske sloje (male obrtnike) obdržati v nejasnosti o njih razmerah, da zamenjava vajo najrazličnejše stvari drugo z drugo in ji h med seboj enačijo . Za to je treba tem gospodom dobro na prste gledati . Pa vrnimo se nazaj k našemu trgovcu , katerega smo zapustili pri iskanju delavcev . Z lastniki malih podjetij in z njihovimi družinami ni nič. Trgovec mora iskati delavce , ki ne posedujejo nobenih proizvajalnih sredstev, ki ne posedujejo ničesar drugega kot svoje delavne moči, katero so prisiljeni prodati, da morejo živeti. Kakor smo videli, je razvoj produkcije blaga in zasebnega premoženja 16 take nemaniee že porodil, kakor smo videli. Spočetka jih je bilo le malo, pa še večina teh, ki niso živeli v družinskem krogu ali v gospodarskih podjetjih je obstajala iz nezmožnih za delo , iz pohabljencev, bolnikov, starčkov ali pa iz lenuhov, potepuhov in sleparjev. Stevilo onih delavcev, ki bi bili neposedujoči. in popo notna zmožni za delo, je bilo zelo majhno . Ali dobrotna usoda je že poskrbela, da so postale velike množice delavcev brez po sesti in da se jih je vrglo na cesto baš v one m času, ko je bilo največ povpraševanja po brez-posestnih delavcih . In bogatim trgovcem jih je potreba bilo le pobrati in uporabljati. Tudi to je bila posledica proizvajanj a blaga. Razširjanje tržišč za mestno industrij o je vplivalo na krnetiško gospodarstvo. mestih je raslo povpraševanje (potreba) po živežu , in tudi po surovinah, po lesu, volni, predivu , barvilih i. t. d. In kmetiško proizvajanje je postajalo čim dalje bolj proizvajanje blaga , proizvajanje za prodaj o . Kmet je dobil denar v roke. In to je bila njegova nesreča, kajti to je dražil o grabežljivost njegovih izkoriščevalcev, grajšeakov in knezov. Toliko časa, dokler je njego v prebitek bil izključno v naturalijah (v' pridelkih), so mu jemali le toliko, kolikor so mogl i použiti. Denar se pa more vedno rabiti, čim ) 7 več ga je, tem bolje je. Čim bolj se je odjema sk. krog za kmeta razširil, čim več denarja je dobival za svoje blago, tem hujš e so ga drli grajščaki in knezi, tem višje s o stopali njegovi davki in davščine. Kmalu Že niso bili gospodje več zadovoljni s prebitkom, katerega je kmetovo del o dajalo nad njegovo potrebo ; oni so izsilili od kmeta čim dalje več tudi od najpotrebnejšega. Nič čudnega ni potem, da se je lotevalo kmetov obupanje in da je marsikateri , zlasti ko so bili vsi poskusi upora v kmetiških bojih zaman, zapustit svoj imetek in si poiskal zavetišča v mestu , Temu se je pa pridružila še druga oko liščina. Med tem ko je v mestih vsled raz širjenja odjemalskega kroga nastala potreba po industrijskem proizvajanju na veliko , je na kmetih vzrasla potreba po kmetiški pr@dukeiji na veliko . Isto kar so poskušali trgovci v mestih, godilo se je tudi graščakom . Grajščak, ki je bil dosedaj le malo boljš i kmet, skušal je zdaj svoje podjetje razširiti . Delavnih moči mu ni manjkalo, kajti znal s i je napraviti kmete podložne. Gesto pa ni niti novih delavnih moči potreboval. N. pr. pri pridelovanju volne in pridelovanju lesa, pr i pašnem ali pri gozdnem gospodarstvu je treb a veliko manj delavcev kot pri poljedelstv u 18 (obdelovanju polja) . Kjer so graščaki opustil i poljedelstvo ter prešli k pašnemu ali gozd nemu gospodarstvu, tani je postalo precej poljedelskih delavcev odveč . Kar pa je graščak pri vseh okolnostih potreboval — bilo je več zemlje, kakor pa jo je doslej imel . To je mogel doseči le na stroške kmetov svojega okoliša. Te je moral grajščak raz njihova gospodarstva pregnati, ako je hotel svoje gospodarstvo povečati in razširiti. Prov.roealo mu je to prav malo premagovanja, da je t a korak storil. Uničevanje kmetov in preganjanj e jih s kmetij je započelo ter je trajalo v velikem obsegu do prejšnjega stoletja . Med teni, ko so trgovci bogateli vsled ropanja kolonij , so bogateli plemiči in knezi vsled ropanj a svojih lastnih podložnikov. li fevdalni gospodje so se prav tako malo kot kapitalisti strašili uporabe goljufije in nasilstva, ropanj a in požiganja če se jim je le zdelo potrebn o v dosego svojih ciljev. Zgodovina nas uči tu prav posebnih manir v a r , e n j a. Kaj naj pa sedaj počno množice nepr: ep,lo:žnih kmetijskih budil kateri so delom a pred davščinah in dajatvami zbežali, deloma ,s pa bili po prevari ali silosa izgnani iz do-' mačije? Na svoj račun niso mogli več ni česar proizvajati — manjkal() jim je pro 19 izvajalnih sredstev, ker so bili odtrgani, od gnani od njik Sami niso mogli več nikakšni h plodov svojega dela prinašati na tržišče preostajalo jim je le eno : prinesti samega sebe na prodaj ter svojo lastno delavno moč, svoj e ---i-- najdragocenejše, za daljšo ali krajšo dob o prodati, to se pravi, samega sebe s o morali vdinjati. Eni so postali kmetiški dninarji — mo goče celo pri ravno istem gospodarju, ki jih je spodil Drugi so postali vojaki (žolnirji) pr i ravno tistem gospodu, ki jih je domačije oropal, ter so mu pomagali pri njegovih roparskih napadih; zopet drugi so se pokazili ter postali berači ali hudodelci. Mnogi, in gotovo ne najslabši, pa so se obrnili k industriji ter iskali v nji posla. Rokodelci s o se skušali ubraniti preplavljanju teh novi h delavnih moči, teh novih konkurentov s tem , da so svoje rokodelstvo po cehih omejili, te r s tem zaprli pot vanje. To pa je še bolj gnalo te množice v roke onih trgovcev, ki so potrebovali mezdnih delavcev za svoj a industrijska podjetja . Tako so bili ustvarjeni temelji kapitalistiene industrije, kapitalističnega proizvajalnega načina potomekspropria c i. je (razlaščenja), potom revolucije ; bolj krvave in grozne sploh svetovna zgodovin a 2 nepozna. Seveda, bila je to revolucija bogatih in močnih proti slabim in brezpomembnim ; in zato je stoletje te revolucije slavljeno kot stoletje humanitete (človekoljubja) in osvoboditve duhov ; danes seveda še posebno glasn o od onih, ki so ogorčeni nad revolucijskim i eni socialne demokracije. Nujni predpogoj kapitalistične produkcij e na veliko je bilo : pripraviti večje delavske množice ob njihova proizvajalna sredstva ter jih izprerneniti v nepremožne ter iz njih n a praviti p r o l e t a r c e. Gospodarski razvoj j e m eril na to. Ali kakor vedno, tako se tud i seoaj niso zadovoljili oni razredi, ki so prišl i na površje, da bi mirno čakali na samostojn i razvoj, ampak so porabili nasilje, da varujej o svoje interese in da pospeše tek iiazvoja. In to nasilje, ki smo ga videli pri porodu kapitalistične družbe, je bilo tako, da groznejše -brutalnejše biti ni moglo. Smrtna borba proizvajanja v malm . Na zunaj se novi proizvajalni način najpoprej le malo razločeval od starega. Prvotna oblika je bila, da je dajal kapitalist delavcem , katere je najel, surovine, n. pr. če so bili tkalci, dajal jim je prejo, da so to doma predelovali ter izdelek zopet oddajali kapitalistom . Razume se sarnoobsebi, da je e v tej 21 obliki, ki je bila najbližja rokodelstvu, poka zalo kapitalistično proizvajanje globoko razliko med samostojnim rokodelcem in med mezdnim delavcem v domači industriji. Izpremembe v položaju delavcev, ki jih je pri nesel novi proizvajalni način, bomo poznej e v drugi zvezi obravnavali, tu hočemo le njegov lastni razvoj zasledovati. Daljši korak kapitalista je bil, da ni dovolil delavcem njihovega dela več doma izdelovati, ampak jih je zbral v posebni delavnici, kje r je mogel nanje bolj paziti in jih bolj priganjati. S tem je bil ustvarjen temelj pravega industrielnega kapitalističnega velepodjetj a ali tudi temelj onega prevrata proizvajalni h načinov, ki se od tega časa izvršuje sem v vedno naglejšem tempu . S skupnim, vzajemnim delom mnogih v eni delavnici se je šele razdelitev dela v pod jetju omogočila . Za časa gospodarskega proizvajanja v malem je vodila delitev dela k temu, da se je število obrtij pomnožilo, da je bilo tistih vrst predmetov, katere je posameznik izdeloval, vedno manj . Vendar pa je vsak posameznik izdeloval celoto. Delitev dela v pekovski obrti je vodila n . pr. k temu , da ni več vsak pek vseh vrst kruha izdeloval. Eni so pekli le bel kruh, drugi črn. Vsak pa je pekel (izdeloval) cele komade . Drugače 22 je z delitvijo dela v podjetju samem . Po vzročila je, da so bila razna dela, ki so potrebna za popolno izdelanje izdelka, odkazan a določenim delavcem, ki so delali iz rok v roke. Posamezni delavec se je vedno i n vedno bolj omejeval na posamezne kos e dela, katere je vedno ponavljal. Velepodjetje, v katerem se na ta način izdeluje, se imenuje m an u f a k tur a. Plodnost, produkti viteta dela posameznikovega se je s tem ne izmerno zvišala . Ali še važnejša je druga posledica. Ako je delitev dela v eni produkcijsk i panogi enkrat že tako napredovala, da je bilo popolno izvršenje izdelka razdeljeno v najenostavnejše kose, da je delavec bil poniža n za stroj,potem je bilo treba še malega koraka, da se je na mesto delavca postavil stroj. In ta korak se je tudi zgodil . Pospeševa l ga je razvoj p r i r odo znan s tv a, predvse m iznajdba gibajoče parne moči, s čimer s e je prvič ustvarila, od volje elementov neodvisna, le človeku popolnoma udana goniln a moč. Uvedba stroja v industriji je pomenila gospodarsko revolucijo. Ž njim je dobilo kapitalistino velepodjetje svojo najvišjo in naj popolnejšo obliko — tovarn o. V stroju je dobilo kapitalistično proizvajanje svoje naj mogočnejše orožje, ki je igraje vsak upo r 23 prema a o in kapital je dosegel v ekono mičnem razvoju svoje mogočno zmagoslavje. Okrog 1770. leta so bili iznajdeni in uvedeni prvi praktični stroji za tkalsko obrt Angleške. V istem času so iznašli tudi parni stroj . Od tega časa pa je stroj zagospodoval v obrti — drugo za drugim si je osvojil . V vseh deželah se je udomačil . Do štiridesetega let a minulega stoletja je bila kapitalistična tovarniška industrija izven Anglije malo pomembna okrog petdesetega leta se je na Francoskem živahno povzdignila, okrog šestdesetega i n zlasti sedemdesetega pa je zagospodarila p o Združenih ameriških državah, po 'Nemčiji in Avstriji. V zadnjih desetletjih si je tudi v Rusiji pridobila trdnih tal, da celo v vzhodn i Indiji in v Avstraliji. Poéetke je pa videti že v vzhodni Aziji, v južni Ameriki in južni. Afriki. Kaj so najveličastvenejše svetovne države prejšnjih stoletij proti ti orjaški državi , katero si je podložno napravila kapitalističn a industrija. Leta 1837 . je bilo na Pruskem v obrti 423 parnih strojev s 7 .500 konjskimi močmi . L. 1901. pa se je naštelo le nepremakljivih parnih strojev 70.832. In parnih konjskih aaaočij v obrti in na kmetiji ima Pruska že nad t milijone. 24 Delo, ki ga opravljajo parni stroji p o celem svetu, cenili so že pred več nego desetimi leti na 200 milionov konjskih močij ali na tisoč milionov mož. Parni stroj neprenehoma izprenzinj a ves način proizvajanja. Iznajdba gre za iznajbo , odkritje za odkritjem. Na eni strani osvaja stroj vsak dan nova polja , ki so bila dotedaj Še ohranjena za ročn o delo. Na drugi strani pa se skoro vsak dan v najrazličnejših vrstah industrije zamenjujejo stari stroji za nove, boljše in porabnejše ; — da, vsled novih iznajdb se kar uničuje nekatere stare vrste v industriji ter s e ustvarjajo popolnoma nove. Že pred tridesetimi leti je proizvajal de lavec na predilnem stroju stokrat več neg o predica z ročnim delom . Glasom enkete merikanskega delavskega urada (epar~einent of Labor v Waschingthonu) iz l . 1898. pa že prekaša stroj 163 krat ročno delo v tkalstvu . Stroj je izdelal takrat v 19 urah in sedinih minutah ravno toliko preje (200 funtov) kolikor jo je delavka z roko izdelala v 3117 urah in 30 minutah. Kaj more potem poleg tega še rokodelsko proizvajanje v malem pomeniti ? Tudi na najnižji stopinji kapitalistišk o izkorjŠčevane domače obrti se vidi, da j e 25 kapitalistiško podjetje jačje od rokodelskega. Mi hočemo pustiti popolnoma na strani dejstvo, da se delavec specializira in s tem svoj o sposobnost zvišuje . Važnejše so pa še koristi , ki jih ima kapitalist kot trgovec pred rokodelcem . On nakupi surovine in druga proizvajalna sredstva na veliko ; on pregleda tržišč e vse bolje nego rokodelec, ve bolje, kdaj je čas po ceni kupiti in drago prodati ; ima pa tudi sredstva, da počaka take čase ! S tem je že kapitalistova premoč na d rokodelcem tako velika, da ta ne vzdrži nit i konkurence domače obrti na vseh onih poljih, kjer pride v poštev proizvajanje v veliki h množinah, proizvajanje za trgovino . Celo v onih vrstah obrti, v katerih j e še danes ročno dele, ki se dela v domovanju delavčevem, edino vladajoči način dela , neha samostojnost delavčeva, kakor hitro s e hoče eksportirati (izvažati izdelke). Rokodelstvo v eksportno industrijo izpremeniti, se pravi : rokodelstvo uničiti, je izpremeniti v domačo obrt, ki se po kapitalistiško izkorišča. Iz tega se vidi, kako premeteni so oni «socialni reformatorji>, ki hočejo rokodelstvo s tem reševati, da mu razširjajo odjemalske kroge . Že od začetka kapitalistične produkcije , ko je ta še enostavna, se vidi , da prekaš a 26 rokodelstvo na vseh poljih, kjer se proizvaja v velikem stroj pa ga naravnost popolnom a uduši. Rokodelstvo se more le Še v onih vrstah dela obdržati, kjer se ne proizvaja v velik i množini, ampak, kjer se gre za proizvajanj e posameznih predmetov, kjer je trg (odjemalski krog) še majhen. Stroj pa ni zrevolucioniral le ind u strij e, ampak tudi prometna sredstva. Parniki in železnice vedno zmanjšujejo prevaževaln e stroške blaga, vežejo vedno bolj najoddalje nejše in najnepristopnejše kraje s središči industrije, in razširjujejo za vsako industrijo neprestano odjernalske kroge. S tem pa je tudi stroj Šele zadobil mogočnost, da razvije svoje delovanje v obrti . Velikansko stopnjevanje proizvajanja, katero je povzročila uvedba stroja zahteva odgovarjajoče stopnjevanje odjema], skega trga . Z isto mero, s katero so se prometn a sredstva razširila in izpopolnila, z isto mero, s katero se je trg za posamezne obrtne vrste razširil, z isto mero se je tudi polje za rokodelstvo zožilo . Beseda o zlatem dnu rokodelstva je že davno izgubila vsak pomen . Število onih vrst dela in pokrajin, v katerih more rokodelstvo še borno životariti, je že precej omejeno in se oéividno zmanjšuje . 27 Tovarna vlada in dnevi rokodelstv a so šteti. In kar velja za rokodelstvo, to velja tudi , če ne v enaki meri, o kmetiškem malem gospodarstvu. Kjer proizvaja poljedelstvo, kako r v malem gospodarstvu tako v velikem, pretežno za pr o d a j o in ne za lastno uporabo tam ima veliko gospodarstvo, če tudi ne bi bil o zmožnejše, že v naprej prav iste koristi pre d malim gospodarstvom, kot jih ima kapitalis t povsod pred rokodelcem : namreč boljši pregled in ovladanje trga . Premožen veleposestni k ali njegov najemnik more svoje podjetje tud i vse bolj zboljšati nego kmet, si more nabaviti in uporabljati boljša orodja, boljšo živino, prežno in plemensko, boljša gnojila in boljš a semena i. t. d. Tehniška in komercielna premoč poljedelskega velepodjetja (veleposestva) v Eropi. se je v zadnjih dveh desetletjih seveda znatn o zmanjšala radi prekomorske poljedelske konkurence, ki je evropsko velepodjetje (veleposestvo) občutnejše zadela kot malopodjetj e posestvo) enkrat že radi tega, ker s e je najostrejše pokazala v žitnih pridelkih, kje r se tehnično premoč veleposestva nad na posestvom najbolj vidi . Veleposestvo se peča najbolj s pridelovanjem žita in to trpi najbolj vsled konkurence anterikanskega roparskega go 28 spodarstva. Potem trpi veleposestvo tudi rad i tuje konkurence, ker pridela več za prodajo , do čim malo posestvo velik del svojih pridelko v samo porabi . Zato je tudi krnetiško malo podjetje od trga manj odvisno nego veleposestvo . Pa te ugodne razmere za malo posestv o so najbre le prehodne. Inozemska konkurenca ne ostaja le pri pridelovanju žita, ampak razvija tudi živinorejo. Pridelovanje za lastn o porabo se tudi na kmetih zmanjšuje in se urnika pridelovanju za prodajo . Zlasti razvoj železnic in davkov pospešuje pridelovanj e blaga v poljedelstvu. Železnica je zvezala kmeta s svetovnim trgom davki pa so g a prisilili, ča obiskuje trg, ker jih ne more plahti, če ne proda določene množine svojdi pridelkov. dim večji so davki, tem bolj je kme t na trg odkazan, tembolj postaja njegovo pridelovanje blagovno pridelovanje, tembolj j e izpostavljen konkurenci veleposestva. Za noben razred našega prebivalstva ni povišanj e davkov tako škodljivo kot za male kmete. Militarizem tvori danes najvažnejši vzrok, d a se davki pomnožujejo. Tisti ljudje, veleposestniki namreč, ki pravijo, da so najboljši prijatetji kmetov, pa so najbolj goreči pospeševatelii militarizma. Veleposestnikom proda militarizem le koristi . Militarizem potrebuje 9 živila v veliki množini tako za ljudi kakor z a konje, take množine more skoro le velepodjetje dajati . In sinovom veleposestnikov proža militarizem prav veliko dobro plačanih čast niških služb. Kmetu pa odvzame militarizem njegovo najboljšo delavno moč, njegoveg a sina, prinaša pa mu velikanske davke in g a žene na trge, kjer ga pritiska k tlom konkurenca tuzemskih in roparskih inozemskih velepodjetij. Vladajoči razredi vidijo v kmetu in vojaku edino varno podporo obstoječih redov . Ne vidijo pa, da leži ena teh podpor na drug i ter jo polagoma s svojo naraščajočo težo uničuje. V poljedelstvu je bilo propadanje samo stojnega kmetiškega malega podjetja prav zel o opažati sem od postanka kapitalističnega proizvajalnega načina tja do zadnjih 20 let. Kmeta so proietarizirali, bodisi na ta način, da j e veleposestvo požrlo njegovo malo posest , bodisi — kjer veleposestva ni bilo v bližin i da se je njegovo posestvo razdrobil o parceliralo. Ta razvoj traja na mnogih kraji h še neprestano dalje, v nekaterih je pa pre nehal, glavno radi gori omenjenega vpliv a prekomorske konkurence, deloma radi vedn o naraščajočega izseljevanja krnetiških delavcev v mesta, o čemer pa ne moremo tu nadalj e 30 razpravljati. Statistika nam kaže sledeč e številke : Na V Nemčiji Francoskem 1882—1892 1882—1892 Razred i Priraslo ( )Priraslo ( + ) Razred i po velikosti Odpadlo ( —) Odpadlo ( — ) po vehkosti posesti posesti Pod 1 ha -j- 243.420 ha Pod 2 ha 17.494 ha Od l— 5 ha — 108.134 » Od 2— 5 ha+ 95.781 » » 5 - 10 » 13.140 » » 5—20 » 4-563.477 » » 10—40 » — 532.243 » »20 0 — 38 333 » nad 40 ha --197.288 » nad 100 ha + 45.533 » Vidimo torej nazadovanje samostoj nega in od kapitala neodvisnega poljedelskega podjetja. Sistem zakupništv a (najemništva) in zadolževanja pa raste . V Nemčiji je narasel zemljiški dolg v desetih letih (od 1886 — 1895) okroglo za 23 .000 mil. mark. In število podjetij, ki imajo v najem (zakup) vzeta zemljišča se je pomnožilo od leta 1882. do leta 1895. za 284.311, od 2,322.899 na 2,607.210. Končno pa vidimo nazadovanje v poljedelskem prebivalstvu vobée . V Nemčiji je bil o leta 1882. poljedelskih prebivalcev 18,704.038 oseb, leta 1895. pa 17,815.187 oseb — tore j skoro za en milijon manj. Veliko jasnejše nego v poljedelstv u se pa vidi nazadovanje proizvajanja v male m 31 (malih podjetij) v obrti. Tu je pa vsekakor absolutno. V Nemčiji je bilo v obrti : malih podjetij (z 1 do 5 delavcev) leta 1882. — 2,175.857, l. 1895. — 1,989 572, odpadlo je tore) 8 .6% ; srednjih podjetij (z 6 do 50 delavcev) l . 1882 . 85.001, leta 1895. 139.459, priraslo je torej 64.1 % ; velikih podjetij (z nad 50 delavcev) leta 1882. 9481, leta 1895. 17 941, priraslo je torej 89-3 % . V i tem času naraslo prebivalstv o za 14-5 '/o . Delavstva v industrielnih malih podjetjih je bilo leta 1882. veliko več nego polovica (59 )! vsega industr. delavstva (4,335.822 od 7,430.789 delavcev), leta 1895. pa ga je bilo še 46.5 % (4,770,669 od 10,26) .269). Delavstvo v velikih podjetjih se je pa v iste m času podvojilo (od 1,613 247 na 3,044 267). Z oziroma na mladost nemškega kapitalizma morajo te številke vsakogar presenetiti , ker propadanje malega podjetja napreduj e praviloma počasi . Mala primera bo to pojasnila. Strojno tkanje (glavno angleško) je napravilo v Nem čiji že v 40 letih prejšnjega stoletja ročnemu tkanju tako hudo konkurenco, da je prisla revščina ročnih tkalcev že v pregovor in d a povzročila revolucije iz lakote. Kljub temu 32 pa je bilo v Nemčiji po statistiki iz I . 1882 . od 491.796 tkalcev še 285.444 uslužbenih pri malih podjetjih (od 1—5 del.), torej več kot polovica. Radi tega pa ni še nikomur na misel prišlo, da bi iz tega sklepal, da im a ročno tkanje še bodočnost, da njcgov propad ni zapečaten. Na Angleškem je že zdavnaj zadnji ročni tkalec umrl lakote . Tudi v Nemčiji so njegovi dnevi šteti . Številc usluzbeni h tkalcev v malih podjetjih se je zmanjšalo o d 1882.—1895. od 285.444 na 15 6 . 2 4 2. Če je pa še vedno toliko ročnih tkalcev, ne dokazuje to konkurenčne zmožnosti malega podjetja, ampak zmožnost stradanja pri ročne m tkalcu. Popolno uničenje malih podjetij ni prvo, ampak poslednje .dejanje žaloigre, ki se naziva propadanje proizvajanja v malem. Prvi vpliv konkurence kapitalističnega proizvajanj a je bil ta, da je rokodelec — in kar velja za tega, velja z malimi izpremembami tudi za mal e kmete — polagoma dal v podjetje vse, ka r je nakopičila pridnost njegova in njegovih prednikov. Mali človek je ubožal; da bi pa storil kaj proti ubož'anju , je moral biti pridnejši. Delavni čas si je podaljšal pozno v noč, žena in otroci so se moral i pritegniti k pridobitnemu delu ; na mesto dražjih, odraslih pomočnikov si je privzemal 33 cenejše vajence, katerih število se pomnožuj e čez mero. In med tem ko se delavni čaš podaljšuje in delavnost postaja naravnost mrzlična, brez odmora, brez počitka, pa s e zmanjšujejo izdatki za hrano, za obleko i n za stanovanje. In ni klavernejše in bednejše eksistenc e kot je ona malega obrtnika ali pa maleg a kmeta, ki vodita boj proti premočnemu kapitalu. Veliko je resnice na govoricah, da stoj e danes mezdni delavci mnogo bolje kot p a mali kmetje in mali mojstri . S tem se hoče dokazati, da delavci nimajo pravice biti ne zadovoljni. Ali puščica, ki je naperjena prot i socialni demokraciji, ne zadene nje, ampak zasebno last. In res, ako stoje neposedujoči boljše, kot pa posedujoči v malem podjetju — kakšno vrednost pa ima še z a lastnina? Neha jim koristiti, začenja jim škodovati. Če se n. pr. domači tkalec še vedno trdno oklepa svojega nezadostnega podjetja, čeprav bi v tovarni več zaslužil, je vzro k tenu to, ker še nekaj poseduje, mal o hišico in nekaj koščekov zemlje rad i pridelovanja krompirja, katere bi moral prodati, če bi svoje podjetje opustil. Za malega človeka je postala lastnina proizvajalnih sredstev vez, ki ga uklepa v siromaštvo, dočin 34 je popreje bila njegov varuh pred rev§ 'no . Učinek zasebne lastnine je zanj postal ravno drugačen, nego je• kedaj bil. Kar je prinašal o rokodelcu in kmetu pred sto leti blagoslov, prinaša mu sedaj prokletstvo . Ali, reklo se bo, mali rokodelec in krne t imata ob ti večji revščini vendar večjo samostojnost in svobodo nego jo pa uživa mezdni delavec. Pa tudi to ni res. Kjer pride malo podjetje v dotiko s kapitalom, tam pade l e prekmalu v njegovo popolno odvisnost . Roko delec postane delavec v domači industriji, k i robota za kapitalista ; njegov dom postan e filialka tovarne ali pa postane agent kapitalistov, prodajalec tovarniškega blaga, k i opravlja poleg tega le še razne krparije. V enem kot v drugem slučaju je popolnoma odvise n od kapitalista. In krnet, ki ne vzdrži konkurenčnega boja kot krnet ali ki pade kot žrtv a oderuha ali državnih bremen, preide bodisi v službo kapitalista v domači industriji, bodis i v službo velikega poljedelca kot dninar . Mor e pa postati tudi potoval .n delavec ali pa gre v tovarno, ali rudnik, in prepusti delo na domačiji svoji ženi in nedoraslim otrokom . Kje je tu njegova neodvisnost in svoboda ? Njegovo posestvo je edino, ki ga še loči o d proletarca, ali Im§ to posestvo mu zabranjiije , da bi šel tja, kjer je boljše delo, ker ga 35 veže na grudo in ga napravlja bolj od odvisnega, nego je neposedujoč mezdni delavec. Zasebna lastnina proizvajalnih sredste v ne pomnožuje le gospodarske bede maleg a človeka, ampak tudi njegovo odvisnost. Njen učinek se je tudi v tem ozira izpremenil v nasprotje, iz branišča svobode je postal a sredstvo zatiranja . Vendar, tako pravijo nekteri, zasebna lastnina zajamčuje rokodelcu in kmetu last nad produkti njegovega dela. No, slaba tolažba je, če je vrednost teh produktov tako zelo padla, da ne zadošča potrebam proizvajalca in njegove rodbine. Pa tudi ta slaba tolažba ni pravilna. Že v naprej ne velja za ono veliko armado, ki mora delati v domači obrti ali kot dninarji, da se borno preživijo. Ne velja pa tudi za množino onih malih rokodelcev in kmetov, ki še niso direktno v službi premočnega kapitala, tako da so si ohranili navidezno samostojnost. Ne velja z a vse tiste, k i s o zadolžen i. Oderuh, ki ima hipoteko na kmetovem posestvu, poseduj e večjo pravico na produkt kmetovega dela ko t ta sam. Najpoprej se mora oderuha zadovoljiti le kar temu ostane, dobi šele kmet ; če ta ostanek zadošča kmetu ali ne, da b i vzdrževal sebe in svojo rodbino, to pa ode 36 ruha prav nič ne briga. Kmet in rokodelec delata prav tako za kapitalista kot mezdni delavec. Razlika, katero dela zasebna last v tem ozira med posedujočimi in neposedujočimi delavci je le ta, da se ravna splošn o mezda neposedujočih po njihovih navadnih potrebah, doéim za dohodke posedujočega delavca ni nobene takšne meje . Pripeti se lahko, da mu oderuške obresti ničesar ne puste, da mu vzamejo vse, kar izdela, d a dela zastonj — za kar se zahvaljuj e zasebni lastnini ! Če se še v kakih oddaljenih krajih nahaja o kmetje in rokodelci, ki nimajo nikakšnih dolgov, skrbe že državni dolgovi, da so tudi oni podvrženi obrestim kapitala . Na obrestih za hipoteke, menice in ostale dolgove plačajo kmetje in rokodelci le obrest i kapitala, ki so ga vsaj sami vzprejeli. V davkih , ki so za obrestovanje državnih dolgov, plačujejo pa obresti kapitala, ki si ga je država izposodila, da bogati na njihove stroške njihove konkurente in izkoriščevalce, kakor so : zalagatelji, stavbeni podjetniki, veleindustrijalci , veleposestniki i. t. d .»fitarim.n_in drž. dolgovi, to so tista močna sredstva, s katerimi potegn e današnja država tudi najoddaljenejšo vas v de , lokrgg, kapitalističnega izkori§čevanja in s kate rimi, pospešuje propadanje kmeta in rokodelca . 37 Kakšen pa je končni rezultat te mukepolne borbe proti premočni konkurenci proizvajanja na veliko ? Kakšna nagrada čaka rokodelca in kmet a za njuno varčevanje in njuno pridnost, to s e pravi zato, ker se z ženo in otroki vred zasužnjuje ter telesno in duševno uničuje. Nagrada za to je b a n ker o t, popolna razlastitev (ekspropriacija), ločitev od proizvajalnih sredstev, pr o let a ri zir a n j e . To je neizogibni končni rezultat gospodarskega razvoja v današnji družbi, prav tak o neizogiben kot je smrt neizogibna. In kakor se zdi bolniku, ki leži v groznih mukah, da j e smrt rešilka, tako reši v današnjih razmera h bankerot malega ,moža. Reši ga od lastnine , ki ga je obteževala kot najgroznejše breme. Daljše obstajanje proizvajanj a v malem vodi v tako propalost, v tako revščino , da se moramo vprašati, Če imamo sploh pravico, da zadržujemo propad proizvajanja v malem, če bi se tudi dalo zadržati . Ali bi bilo bolj želeti, da propadejo mali obrtniki in kmetje na stališče tkalcev v Rudogorju, kako r pa, da postanejo mezdni delavci v velepodjetjih. Samo za to se gre pri poskusih za vzdrževanje proizvajanja v malem, kajti da b i rokodelstvu in malemu kmetiškemu gospo 38 darstvu prišla zopet zlata doba, da bi tud i mali podjetnik mogel sodelovati pri blaginja h moderne kulture, kaj takega je v dobi par e in elektrike nemogoče . Samostojno, od kapitala neodvisno proizvajanje v malem, ki bi bilo popolnoma gospodar nad produkcijskimi sredstvi in svojim i produkti — to proizvajanje, na katerem je temeljilo v srednjem veku, da, celo do 17 . stoletja vse gospodarsko Življenje, izginja ne vzdrzno pred stopajočim kapitalizmom, ki zavzema eno produkcijsko področje za drugim . Kar pa se je tam, koder vlada kapital, še obdrZalo od proizvajanja v malem (mali h podjetij), ali kar se še novega razvija, to n i nič drugega, kot zakrita oblika proletarijata in nikakor ne kakšna njegovih najvišjih oblik . Tako proizvajanje v malem je zadnje zatočišče tistih nesrečnih nič ne posedujočih, ki v vele industriji ne najdejo zavetišča in ki so preponosni, da bi beračili, in prepošteni , da b i kradli . 39