MOJA MAMA Ml JE UMRLA, KO SEM BILA STARA SEDEM LET. BILA JE ZELO DOBRA. VEDNO Ml JE USTREGLA, KAR SEM Sl ŽELELA. MOJA NAJVEČJA ŽELJA JE BILA, DA BI IMELA LEPE UHANE. TUDI TO ŽELJO Ml JE IZPOLNILA. PO POKLICU JE BILA GOSPODINJA. Z NAMI SE JE VEČKRAT ZABAVALA. ZELO RADA JE IMELA RED. Ml SMO BILI ŠE ČISTO MAJHNI, ZATO JE BILO TREBA VELIKO POSPRAVLJATI. ZELO SEM JO IMELA RADA, SAJ JE BILA MAMA MOJE NAJDRAŽJE IN NAJLJUBŠE NA SVETU. UMRLA JE DVAJSETEGA JANUARJA, KO SEM IZ ŠOLE PRINESLA SPRIČEVALO. ZELO Ml JE BILO HUDO PRI SRCU, KER NI MOGLA VIDETI MOJEGA ODLIČNEGA SPRIČEVALA. Tale sestavek Je prebrala na proslavi dneva žena na stoženski šoli Alenka Cunder. Podobne sestavke so brali tudi ostali dijaki. GLASILO SZDL LJUBLJANA- BEŽIGRAD BCANOV Zakaj arondiramo? Načrt sedemletnega razvoja kmetijstva — industrijska vzreja živine ., "n*1'®®' N® zadnji seji bežigrajske občinske skupščine, ki je bila tudi tokrat v domu družbenih organiza- J »‘O1*®®", »o odborniki dobršen del razprave posvetili načrtu sedemletnega razvoja kmetijstva v občini. Med skoraj 4» tisoč bežigrajskimi občani »e samo 3,6% ljudi še izključno ukvarja s kmetijstvom, to je obdelovanjem zemlje, vzrejo ži-me“tem ko je aktivnih kmečkih gospodarstev 230, med pol kmete, pol delavce pa sodi 567 gospodarstev. Okrog izkoriščajo** °!>t*e*ova*ne zemlje ali pašnikov pa ima tudi 991 delavcev in uslužbencev, ki pa zemje sami največkrat ne 600 ha arondlrane zemlje ab Savi Obrežni pas zemlje ob levem bregu Save — od Črnuč do Šentjakoba in naprej do Dolskega — okrog 600 ha ze- mije _ ic^ j,0 t>orno jj, prihodnje leto arondirali za kmebijsko-živinorejsko po- sestvo Agrokombinata Zadobrova, bo že. prihodnje leto postal ogromen pašnik, na katerem se bo paslo 800, v naslednjih letih pa. kakih 1.500 glav goveje živine. Zemljišča na tem območju so danes dokaj neurejena in po katastrski razvrstitvi sodijo v najnižje kakovostne razre- de: njive in travniki 6. in 7. razreda, pašniki 2. razreda in mešani gozd. Ta tla ob Savi so pedološko zelo mlada, ker je to rečni nanos, ki mu občutno primanjkuje najosnovnejših elementov za prehrano rastlin, vendar primanjkuje humusnih substanc, id jih bodo s primer- CIBANJE FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE J#'""' Jm milim M mmiimm mmiSiliiiiii § tat< prvil/dvlV^mčs!.^19!"1. Pr‘’dVidCVa' b° tizi*■ ■ mmm » : | Iz vsebine: | RAZGOVOR S SODNICO LULIK - | PETERNEL MARIJO BERITE NA STRANI 2 nim gnojenjem — naravnim in umetnim — v daljšem časovnem obdobju lahko nadomestili. Arondacijski postopek bodo začeli izavajti letos, razdeljen pa bo v več faz. Najprej bodo vključili zemljl- (Nadaljevanje na 2. strani) ..rž-,. O TEM PIŠEMO NA STRANEH 6-7 O DELU OBČINSKE SKUPŠČINE POROČAMO NA STRANI 3 KAJ JE S STATUTI IN SOCIALNIM VARSTVOM - STRAN 4-5 VSI BORCI NIMAJO STANOVANJ STRAN 10 OLIMPIJCI V DOLU - STRAN II j M 1 a Zakaj arondiramo? ' (Nadaljevanje s 1. strani) £ča vzhodno od šentjakobskega mostu do Kamniške Bistrice, potem zemljo zapa-dno od tega mostu proti Črnučam in nazadnje do DoS-Ekega. Za ureditev tega velikega kompleksa zemlje, ki je namenjen za krmno bazo govedi, bo vsekakor potreben daljši čas. Kmetijski obrat Agrokombinata v Zadobrovi, ki bo prevzel to zemljo, se je odločil, da bo prva leta aron-dirane površine izkoriščal le za pašnike. Pašniki za 1500 glav govedi Da bi vso to zemljo obogatili, bodo porabili 800 do 1000 kg gnoja na hektar letno in v tem prehodnem obdobju krati omogočili pašo do 1.500 glavam gtoveje živine. To bodo živali za plemensko rejo in pitanje, presežek pa bo posestvo takoj prodajalo na trg. Goveja živina, ki se bo pasla tod ob Savi,’bo po računih kmetijskih strokovnjakov v prvem obdobju prirastla za 70 ton, ko pa se bo čreda pomnožila, računajo na 140 ton prirastka letno — samo v pa,Snih dneh! Vrednost prirastka govedi v prvem letu paše bo 50 milijonov kasneje pa preko 100 milijonov dinarjev. 300 milijonov din investicij Za ureditev površin v orno zemljo bodo potrebna znatno večja sredstva. Tu gre za kračenje zemljišč, planiranje, gradnjo varnostnega nasipa vzdolž savskega brega, gnojenja zemlje, itd. Kmetijski strokovnjaki menijo, da; bodo potrebovali za to pol mi- lijona dinarjev za hektar zemljišča, kar za celoten kompleks te zemlje predstavlja okrog 300 milijonov dinarjev investicij. Pri tem niso vračunani novi gospodarski objekti. Zaradi le-teh razmeroma zelo visokih vlag / ij je postopno investiranje več kot gospodarsko utemeljeno, 100 vagonov žita, 800 koruze... Ko bodo dokončno in po načrtih uredili vse orne površine arodniranega kompleksa zemlje ob Savi, bodo tu na . leto pridelali 100 vagonov različnih vrst žita, 80 vagonov slame, 1.000 vagonov zelene lucerne, 800 vagonov sl-lažne koruze in več drugih vrtnin v skupni vrednosti za okrog 200 milijonov dinarjev. Ves ta pridelek bo zvečine za potrebe živinorejskega obrata v Zadobrovi. In kmetje brez zemlje? Vsi za delo sposobni kmetje, ki bodo zaradi arondacije na tem območju del svoje zemlje, bodo dobili v zameno drugo zemljo — okrog 80 ha. Od ostalih občanov, ki so napol kmetje, napol delavci in uslužbenci, in jim zemlja ne predstavlja več osnovni vir dela in zaslužka za preživljanje, bodo le-to odkupili. Sklad za preživnine Pri občinski skupščini Iju-bljana-Bežigrad bodo ustanovili poseben sklad za preži-vinsko varstvo kmetov, iz katerega bodo za delo nesposobni kmetje dobivali ustrezno preživnino. Mlajši zasebni kmetje se bodo lahko zaposlili na posesetvu Zadobrova, kjer si bodo na raznih strokovnih tečajih pridobivali kvalifikacije. Meso, mleko zelenjava... Z arondacijo teh 600 ha zemelj ob Savi in dodatnimi 250 ha, ki jih bo družba v sedemletnem razdobju še odkupila od zasebnih kmetov, bo po sedemletnem radobju še odkupila od zasebnih kmetov, bo po sedemletnem planu imel družbeni sektor kmetijstva za Bežigradom 1.117 ha ali 35,9% vse obdelovalne zemlje v občini. Po rajonizacijd kmetijske proizvodnje v ljubljanskem okraju je območje naše občine v ljubljanskem proizvodnem rajonu. Glavna panoga kmetijske proizvodnje v tem rajonu je vzreja živine, med katero naj bi prevladovala goveja živina, prašiči, kakor tudi pridelovanje povrtnine za trg. To območje bo torej za Ljubljano glavni dobavitelj govejega in svinjskega mesa, mleka in zelenjave. Med vrtninami sta na območju naše občine sedaj najmočnejše zastopana krompir in zelje, zato bo podobna orientacija tudi v prihodnje, tor pri nas doslej ni bil naj- črnuče - Šentjakob - zelenjavni vrt V vrtnarstvu družbeni sektor pri nas doslej ni bil najbolj aktiven. Največ zelenjave so še zmeraj pridelali in vozili na trg zasebni kmetje. V okviru perspektivnega programa razvoja kmetijstva na tem območju od Črnuč do Šentjakoba, kjer so za to zelo ugodni pege ji. To v prihodnje naloga družbenega sektorja v kmetijstvu, še posebej pa KZ Črnuče. N. Lapajne 's ‘SL o fi OSMI MAn?EC PISMA BRALCEV KANALIZACIJA V POSAVSKEGA ULIC! Tovariš urednik! Na januarskem zboru volivcev 13. voliv-ne enote je občinski odbornik govoreč o opravljenih komunalnih delih v preteklem letu dejal, da je v Posavskega ulici v celoti urejena kanalizacija. Stanovalci hiš št. 2, 4, 6 in 8 se s to trditvijo ne strinjamo. Čeprav je bila Posavskega ulica prejšnja leta nekaj mesecev zaprta za promet (zaradi polaganja zbirnega kanala in ureditve kanalizacije), pa kanalizacija le ni v celoti urejena. Ni bilo gospodarno, da ta dela niso izvedli do konca: potreb: no bi bilo le še podaljšati kanalizacijo za ribližno 50 metrov in s tem bi bila glo-inska dela na cesti končana. Smatramo, da opravičeno zahtevamo pojasnila, zakaj ni bila kanalizacija urejena takrat, ko je bila cesta že razrita in bi bilo tudi manj stroškov. Z gradbenim dovoljenjem smo bili obvezani, da plačamo komunalni prispevek. Vsega smo plačali v letu 1959. Takrat smo se tudi vselili. V gradbenem dovoljenju je bilo zagotovilo, da bodo vsa komunalna dela gotova do vselitve. Opravičeno smo pričakovali. da bomo priključeni na kanalizacijo takrat kot ostala ulica in presenečeni smo bili ob razlagi občinskega odbornika, ko je tako prepričljivo dejal, da so dela končana. Prosimo, da se odgovorni organi pri občinski skupščini zavzamejo, da se bo preostali del Posavskega ulice čimprej priključil na kanalizacijsko mrežo, ker imamo stalne težave in stroške z obstoječimi greznicami. Prizadeti stanovalci OPOMBA UREDNIŠTVA: Za pojasnilo smo se obrnili na oddelek za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine. Zal do zaključka lista nismo dobili odgovora. Upamo, da bodo prizadeti stanovalci dobili izčrpno pojasnilo na prihodnjem zboru volivcev, ki bo za 13. volimo enoto v torek 24. marca ob 19. uri v Gradbenem šolskem centru. Cvetje ob strojih — Nagrade za najstarejše članice kolektiva — Čestitke za vse žene v Savskem naselju V TOVARNI DEKORATIVNIH TKANIN so v soboto pred dnevom žena stroji tekli bolj veselo. Delavke, ki jim strežejo dan za dnem, so se nasmejane ozirale. Tovariši iz kolektiva so jim kar na delovno mesto prinesla darila, šopke in vizitke s' čestitkami, Kasneje so imeli še proslavo, kjer je nastopila tudi folklorna skupina in pevski zbor. V SAVSKEM NASELJU so člani pionirskih hišnih svetov raznosili čestitke vsem ženam v naselju. Skupine šolarjev in otrok iz vrtca pa so obiskale bližnje delovne kolektive in prinesle šopke cvetja za žene v podjetjih. Društvo prijateljev mladine. Osnovna šola »Borisa Kidriča«, vzgojni zavod »Mladi rod« in Pionirski dom pa so skupno z Glasbeno šolo organizirali proslavo. V tovarni TONOSA so pripravili zakusko članice kolektiva. Za štiri delavke je bil letošnji praznik še posebno svečan. Kristino LAVRIH, Pavlo STRAH, Jerico CUNDER in Justi KOSEDNAR je delovni kolektiv nagradil z ročnimi urami za 15-letno delo v tovarni; sedemnajst tovarišic pa je dobilo denarne nagrade za 10 let dela v podjetju. V podjetju MODNA OBLAČILA so obdarili starejše delavke. Pripravili so tudi proslavo s kulturnim programom. Na proslavo Dneva žena v OSNOVNI SOLI »DR. VITA KRAIGHERJA« so učenci nižjih razredov povabili tudi matere. V podjetju DINOS so tovariši kupili rila in cvetje. Pripravili so tudi zakusko. V TOVARNI KOVINSKE GALANTERIJE so imeli proslave po oddelkih. Tudi v tem kolektivu so obdarili žene s praktičnimi darili. Prijetno razpoloženje je bilo še v tovarni TOPS, kjer so ženam pripravili zakusko. V TUBI so razdelili denarne nagrade, v tovarni ELMA' pa so imeli svečano pogostitev. Proslavo s kulturnim programom ter zakusko so organizirali tudi v LJUBLJANSKIH MLEKARNAH. Domala v vseh podjetjih, šolah in ustanovah so na podoben svečan način proslavili letošnji Dan žena. Darila, cvetje in vizitke so bile dokaz pozornosti ženam — delavkam in materam — za praznik. Tudi mi jim toplo čestitamo. Joooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc PcIZcaoVot* za ODGOVARJA m. TTTr LULIK f-fi & PETERNEL MARIJA Ob^vov Mladinsko prestopništvo je dobilo Jani v Ljubljani težje oblike. Mladinska kriminaliteta ni prizanesla Bežigradu. Iz razgovora s sodnico Luilik-Petemal Marijo smo povzeli naslednje: — Naše sodišče (mladinski kazenski oddelek občinskega sodišča Ljubljana I) je lani zabeležilo 81 kaznivih dejanj, katerih storilci so doma iz Bežigrada. Značilno za ta dejanja je, da so težje oblike kot v preteklih letih in da so bili mladi prestopniki pogosteje v skupinah. Na prvem mestu so bila lani v merilu Ljubljane kazniva dejanja zoper družbeno in privatno premoženje, na drugem neupravičena uporaba motornih vozil in na tretjem telesne poškodbe. • Katera mladina sc vam zdi najbolj problematična? — Za mladino od 14 d'o 18 leta ne skrbi nihče. Otroci do 14 leta so v vrtcih in tudi šola jih dodatno zaposluje, pa čeprav še vedno premalo. Mladina med 14 in 18 letom pa je povsem prepuščena sama sebi. športna društva vključujejo vse premalo mladine, prostorov, kjer bi se lahko shajali nimajo, itd. Zlasti malo je storjenega za vajeniško mladino. Vse premajhna je skrb za dopolninlo izobrazbo vajeniške mladine in premalo je skrbi, da bi mladi sezonski delavci postali stalni dela,ved. • Kako ocenjujete delo mladinske organizacije? — Menim, da bi se lahko mladinska organizacija bolj potr;di-la in vključila v svoje vrste tu di tisto mladino, ki je že iztiri la. Dosti laže je vključiti mladino, ki to sama želi kakor pa tisto, ki ji je potrebna vzgoja in družba. • In krajevne skupnosti? — Krajevne skupnosti se zaenkrat ne ukvarjajo s problemi mladinskega prestopništva, čas pa je, da se s temi problemi spoprimejo tudi krajevne skupnosti. Zaenkrat še ne razpolagajo s problematiko o mladinskem prestopništvu, vendar jim to lahko nudi brežigrajski Zavod za socialno delo. • Zakaj se je za Bežigradom povečalo število mladih prestopnikov? — Vedeti je treba, da je bežigrajska občina izrazito stanovanjska občina, saj se vsako leto naseli v tej občini na stotine novi hdružin. Sem se priseljujejo družine, ki so bile pogosto že preje, ko še niso bile za Bežigradom, moriamo ogrožene. Na primer grajski prebivalci, prebivalci iz Karlovške ceste itd. Razen tega so v novih stanovanjih pogosto mlade družine, kje sta oba starša zaposlena. Vse to pa seveda nujno terja čimprejšnje in kar se da učinkovito reševanje. Na prvem mestu seveda preventivno, kar pa bomo dosegli le, če bomo čimpreje lahko šolarje pošiljali v varstvene ustanove, kjer bodo ustrezno skrbeli za njih. Začeti bo treba prav pri šolarjih, saj že pri otrocih od devetega lota dalje opažamo da vse pogosteje pridejo navzkriž z zakoni. Mladi so telesno in duševno razvitejši od svojih prednikov, to pa je vsekakor treba upoštevati kot enega izmed bistvenih elementov pri sodobnem vzgajanju. JOŽE VETROVEC Nekateri odgovori na vprašanja volivcev PROMET • Zbor volivcev 6, 7, 8, 9 in 10 vo-livne enote (Krajevna skupnost Boris Kidrič) je zahteval, da se Robbova ulica zapre za promet, ker ni urejena za močan promet težkih kamionov. • Robbovo ulico ni mogoče zapreti za ves promet, ker je to javna ulica. Promet bodo uredili tako, da bodo prepovedali promet avtobusnih in tovornih avtomobilov nad 9 ton nosilnosti. Enaka prepoved naj bi veljala tudi za Vilharjevo, Crtomirovo, Novakovo in Hacqetovo ulico, kjer parkiranje tovornjakov ne bi bilo več dovoljeno. DIMNIKARSKE STORITVE • Na zboru volivce;' 11. in 12. voliv-ne enote (Krajevna skupnost Stadion) so ugotovili, da dimnikarsko podjetje slabo opravlja dimnikarske storitve. • Svet za splošne zadeve občinske skupščine je zahteval pojasnilo pri pod-jejtu »Dimnik«. Odgovorili so, da imajo največ težav zaradi pomanjkanja kadra. Nestrokovnih ljudi ne smejo zaposlovati, med mladino pa je za to stroko čedalje manj zanimanja. Odgovor podjetja »Dimnik« seveda ne rešuje problema in bo svet za splošne zadeve moral ubrati drugo pot, če podjetje »Dimnik« ne bo v kratkem uredilo dimnikarske službe. DELO OBČINSKE UPRAVE • Občani 29. vdlivne enote (krajevna skupnost Ježica) so dali nekaj kritičnih pripomb glede dela občinske skupščine in njenih organov. 0 Novi zakoni nalagajo občini vedno nove pristojnosti in je skoraj nemogoče zmanjšati sistematizacijo. Ze lani in letos pa je vseeno prišlo do nekate-rdi sprememb: del uslužbencev je odšlo v pokoj, nekaterim pa so službo odpovedali. V naslednjih mesecih bo pri-Slo do spremembe organizacije, tako da bo občinska uprava lahko bolj strokovno in hitreje reševala zadeve. TROLEJBUSNA POSTAJA SMERKE . Volivci 26. volive enote (krajevna skupnost Stožioe) so predlagali, da bi trodejbusno postajo Smerke premaknili bolj sevnrno v bUžino telefonske govorilnice. • TeJ želji volivcev ni mogoče ugoditi, ker je pri zdajšnji postaji urejeno tudi obračališče trolejbusa. Nepraktično bi bilo uvesti še eno postajališče bolj severno. Tudi zaradi prometne varnosti mora biti na cestah prvega reda čim manj postajališč. NEIZKORIŠČENA SREDSTVA • Volivci v krajevni skupnosti Savsko naselje so zahtevali pojasnilo, za-kaj lani niso bila izkoriščena vsa raz-položljiva investicijska sredstva. • Od 630 milijonov neporabljenih li-nancnih sredstev v občinskem merilu zadeva šolstvo le 41,000.000 din. ki jih ni bilo mogoče uporabiti pri gradnji telovadnice v Savskem naselju: potrebni no bili dodatni načrti za temelje in kanal. Ostala sredstva niso bila angažirana zaradi pmnajline zmogljivosti gradbenih podjetij in pa zaradi tega, ker stari upravni odbor po volitvah ni več delal, no vi pa se je sestal meseca _eptcmbra. Finančna sredstva so dote-kala neenakomerno in presežek je bilo letu vr°V*\^ zad,,.H‘ mesece v bila’ n^l7 StVa, “ inves‘mije. ki niso leto lom. 'K'lla lani' 80 I,renešena v T~ICA v SAV naselju h •vali -S^ilo^aS Kos ne ho spet SSa k(? Občinska skupščina bo ugotovila, e ra 11 iTh' ^ p Ve C- “ ovire ki so nastale pri sti upoštevaliiZrte,*Vi "afrtov ,,iso zat,°-kanal 1 ’ da JC ^ stavbo Položen UREDITEV GRADU V DOLU «1 v Planu* JrisSihSPratUjej°' Zakaj ai Brad v Dolu ‘ ^ Brlenj zajet tu-^ J,h ,uai- kd*J uredili 1» knt v ,. ?b-lekt- c*' bi ga lo Preureian* kuUurm sPomenik, bi bi-l»reurejanje predrago. ^tu Sen? Vr.D0.,U je V 71ptl'p"' >‘‘“ sredstev k J. >0 dovolj fuiančnih diu vsa:' . ,7' t“ Crnučah še ostal zdajšnji način oštevilčenja hiš. Ulice so dobile imena po zaslužnih borcih iz NOB in raznih krajevnih značilnostih, glavna ulica v vsakem naselju pa je obdržala staro ime naselja. • Gostinci so letos sila nizko planirali sredstva za vzgojo kadrov. Na zadnji seji Sveta za gostinstvo in turizem so sklenili, da bodo združili sredstva v ta namen; komisija za kadre, ki so jo ustanovili, se bo povezala z Delavsko univerzo in šolskim centrom za gostinstvo ter poiskala najprimernejši način za vzgojo kadrov. Turistično društvo pa bo pripravilo več predavanj, posebno ’ še za lastnike sob, ki sprejemajo turiste. Na seji so razpravljali še o gostišču »Janševa klet«. Republiški sanitarni inšpektor je namreč zahteval, da morajo ta obrat zapreti, ker prostori niso primerni za gostinsko dejavnost. Člani sveta so ugotovili, da je na tistem področju gostišče nujno potrebno. »Janševa klet« ima zelo prizadeven kolektiv, ki je doslej vedno izvršil vse naloge sanitarne inšpekcije. • Na željo volivcev z Ježice je občinska skupščina sklenila nekoliko spremeniti imena novih ulic. Ulica Danile Kumarjeve bo ulica od hiše Ježica 88 do hiše Ježica 26. Ulica od Žiberta do Breznika se bo imenovala po bratih Kunovar, trg pred osnovno šolo pa bo Kališnikov trg. • Trgovsko podjetje »Tekstil-pro met« se je pripojilo k podjetju za izdelavo konfekcije »Kroj« Škofja Loka. • Občinska skupščina je sprejela predlog gozdno gospodarskega načrta za gospodarsko enoto Črnuče, ki ga je sestavil biro za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani. Načrt ureja sečnjo in nego gozdov za vsako parcelo posebej. Na tem področju je 820 ha gozdov, od tega le 10 ha v družbeni lasti. Na 810 ha gozdne površine v zasebni lasti gospodari kar 672 lastnikov. Takšna razdrobljenost ter poleg tega še preobremenjenost gozdnih površin s steljarje-njem, je vzrok, da j,- lesna zaloga nizka, struktura drevja pa že tako ni zadovoljiva. Odbornik Marjan Batič je zahteval, da se vse lastnike parcel podrobno seznani z gozdnogospodarskim načrtom. Posojilo Skopju Do 10. marca so gospodarske in druge organizacije v bežigrajski občini že vplačale 82.000.000. — ( od vpisanih 91.000.000) posojila za Skopje. Delavci in uslužbenci so do tega roka vplačali 109.000.000 (od vpisanih 113.000. 000) kmetje 886.000. — (od 900.000. — vpisanih) in ostali 9,600.000 (od vpisanih 11.000.000. Občinski praznik Na zborih volivcev ta mesec bo tekla razprava o statutu občine Ljubljana-Bežigrad. Povejte tudi svoje mnenje o 6. členu, ki g*ovori o prazniku občine. V osnutku statuta sta dve varianti; po prvi naj bi bil praznik občine kot doslej 24. junij, po drugi pa naj bi bil praznik mesta Ljubljane 9. maj (ali 27. april), hkrati tudi praznik bežigrajske občine in vseh ostalih mestnih dbčin. Črnuški vodovod Na zadnji seji je občinska skupščina odobrila 15 milijonov dinarjev za gradnjo vodovoda na Črnučah. Tako bodo letos dbbHi zdravo pitno vodo na spodnjem področju Črnuč okrog tovarne »Elma« in v zgornjem delu nasel,ja. Sredstva so iz komunalnega sklada na račun leta 1965. I TEMELJITE PRIPRAVE — Pred razpravo občinske skupščine o razvojnih smernicah kmetijstva v sedemletnem načrtu, so odbornike seznanili z rezultati analize, ki Jo je opravil Inštitut za geografijo pri ljubljanski univerzi. Ugotavljali so, koliko je področje ob Savi zrelo za družbene posege v kmetijstvu. Študija je obsegala analize tal, velikostne grupe zemljišč, izkoriščenosti zemljišč itd. Posebno so bili obdelani populacijski procesi deagrarizacije, se pravi, spremembe fr poklicni strukturi prebivalstva v zadnjih desetletjih, ko se vedno več ljudi zaposluje v nekmetijskih dejavnostih. Docent dr. Vladimir Klemenčič, ki je vodil obsežne raziskave, je odbornikom razložil, kako tečejo ti procesi v zahodnih in vzhodnih državah ter v Jugoslaviji in prikazal probleme, ki se s tem y zvezi pojavljajo. Takšne analize, ki so jih naročili pri znanstveni ustanovi, so novost v delu občinske skupščine. Foto: Koman V Zavodu za raziskavo materiala so se začeli ukvarjati z mislijo o 42-urnem delovnem tednu že lani. Najprej so delali analize, na podlagi katerih so potem iskali notranje rezerve. Te so se pokazale prav v koriščenju fonda časa. Na podlagi analiz so potlej začeli ukrepati in tako vplivati na višjo produktivnost. Analize so pokazale, da gre veliko delavnega časa v izgubo zaradi tega, ker de- 42 urni lavci, tako brez izobrazbe, kot oni z najvišjo, prihajajo na delovna mesta z zamudo, ki je znašala v povprečju tudi 20 minut. To se seveda v mesečnem merilu že krepko pozna, posebno če se to vleče iz meseca v mesec. Razen tega so opazili, da je tudi med dopoldanskim delom vse preveč klepetanja po hodnikih in sobah, ter da čas za malco sploh ni določen. In če k temu prištejemo ugotovitve, da so sko- teden raj vsi ob pol drugi uri začeli s pripravami za odhod domov (umivanje, preoblačenje, česanje, ličenje ...), je slika o izgubljenem delovnem času popolna. Dodati je morda potrebno le še to, da je bilo izostankov z dela precej zaradi poškodb pri strojih in zaradi tega, ker za obolenja do treh dni niso bila potrebna zdravniška spričevala. Sedaj pa je drugače. Vsaka zamuda zjutraj se zaračuna za 15 minutno zamudo, če je več kot petnajst minut pa za pol ure. Uvedli so evidenčne kartone. Zamude vsak mesec seštejejo in potem odtrgajo od osebnega dohodka tisto, kar je kdo zamudil. Prepovedano je zapuščati delovne prostore ob drugi uri, vsakdo lahko zapusti poslopje šele deset minut V po drugi uri. Na odhod domov se lahko pripravljajo šele ob drugi uri. Veliko pozornost so posvetili tudi obratnim nezgodam. Ukrenili so, da je higi-jensko-tehnična zaščita sedaj bolje urejena, kar preprečuje nastajanje nezgod pri delu. Tako je manj zamujenih ur pri delu. Razen tega pa so poostrili tudi kon-trlo pri trodnevnem izostanku z dela. Mere za boljše izkoriščanje delovnega Avtoobnovi časa so bile torej dokaj ostre. Toda kolektiv, kakor pravi sekretar tega zavoda, se je vseh teh stvari resno oprijel, ker mu je prosta sobota pogodu. Bolje je zjutraj deset minut prej vstati in deset minut kasneje zapustiti delovno mesto, kot ob sobotah tako kod druge dni zamujati in prej odhajati z dela. V prvi polovici marca je bila vrsta javnih tribun o osnutku statuta občine. Udeleženci so razpravljali ločeno po posameznih poglavjih oziroma dejavnostih, ki jih obravnava statut. Prinašamo del pripomb in predlogov, ki so se izkristalizirala na javnih tribunah. 0 njih naj razpravljajo še zbori volivcev, ki bodo od 20. do 27. marca. 0 vsem naj občani povedo svoje mnenje. SOCIALNO IN INVALIDSKO VARSTVO V UVODNI TEKST na) bi vnesli naslednje: pomembna so določila pod POGLAVJEM C., ki obravnavajo oblike družbene pomoči delovnemu človeku: varstvo in vzgoja otrok, prehrana, razbremenitev pri gospodinjskih delih ipd. Reševanje navedenih nalog je nepogrešljiv činitelj za vsestranski in družbeni napredek kkomune. Ker postajajo zaradi vedno hitrejšega priseljevanja in povečanja prebivalstva ter zaposlovanja vse večjega števila žensk, obravnavana vprašanja vedno bolj pereča, jim bo morala občinska skupščina v bodoče posvečati kar največ pozornosti in nameniti tudi več sredstev v preventivne ukrepe. Novi tekst 7. ODSTAVKA bi se glasil: za službo socialnega in invalidskega varstva je potrebno, da se hitreje osnujejo poleg zato poklicanih strokovnih organov tudi kadrovsko-socialne službe delovnih organizacij. Kadrovsko-socialna služba mo ra prvenstveno sodelovati pri človeškem planu proizvodnje in biti obremenjena le z nalogami, ki sodijo v to stroko, kar bo prispevalo k povečanju delovnega učinka, obenem pa bo — kar je seveda nadvse pomembno — povišalo osebno zadovoljstvo delavcev. Spremenili na) bi tudi 3 ODSTAVEK 41. ČLENA, ki naj se glasi: Občinska skupščina mora določiti za občane, ki nimajo realnih možnosti za gradnjo stanovanj pod običajnimi pogoji, da uživajo ugodnejše pogoje pri izkoriščanju sredstev stanovanjskega sklada, ali se jim oskrbijo — dodelijo stanovanja brez investiranja lastnih sredstev v gradnjo. Predlagali o tudi, da' bi POSEBEN ČLEN določal druge oblike družbene pomoči. Glasil bi se tako: »Posebno poglavja posvečamo dejavnosti, ki razbremenjuje delovnega človeka, v prvi vrsti ženo v gospodinjstvu. V tem pogledu se moramo lotiti reševanja le teh ključnih nalog: prehrana prebivalstva, vzgoja za spremembo prehrambenih navad, proizvodnja živil, razvijanje in odpiranje obratov družbene prehrane, podru-žabljenje gospodinjskih del, ustanavljanji mehaniziranih pralnic in servisov za opravljanje gospodinjskih del in uvajanje meha-: nizacije itd. Krajevne skupnosti in delovni organizacije morajo orientirani svojo dejavnost v konkretne akcije iz teh področij in organizirati ter ustanavljati raznovrstne servise, obrate itd. Sredstva za delovanje in razvijanje tovrstnih oblik družbene pomoči delovnemu človeku prispeva koristnik, občina, krajevna skupnost in delovne organizacije « Tribuna smatra, da bi morali podpore socialno ogroženim rasti sorazmerno s povečanjem cen in naj bi se zviševale enako kot minimalne pokojnine. Občina bi morala zagotoviti ustrezni fond sredstev v te namene in ga iz leta v leto sorazmerno zvišati. TELESNA VZGOJA IN REKRAACIJA Sola je edina oblika preko katere gre obvezno vsa mladina, če je telesna vzgojo tu pravilno usmerjena bo šola najmočnei ši klub. Sola daje osnffvo za rekreacijo in usmerja mladino v športne panoge. Statut mora postaviti glavne cilje telesne vzgoje, vse podrobnosti pa bi morali urediti s pravilniki. Potreben bi bil sklad za finansiranje telesne kulture, ki bi moral imeti zagotovljena vsaj minimalna sredstva. Svet za telesno vzgojo in občinska skupščina naj ugotove iz katerih virov bi sklad jinaim cirali. V gradnji objektov je premalo načrtnosti. Prav zaradi pomanjkanja objektov je okrnjena množičnost dela. Treba bo zainteresirati krajevne skupnosti, da bi prc- Šolska telesna vzgoja bi morala imeti vodstvo v okviru občinskih organov. Stalni strokovni kader je treba štipendirati preko občine, amaterski kader pa naj dobi strokovnost preko tečajev. ČLOVEK BODI PRVI Na področju socialnega varstva je občinska skupščina s svojimi samoupravnimi organi in družbenimi organizacijami organizator družbene skrbi za človeka, ki preko svetov za socialno varstvo in varstvo družine ter drugih svetov, odborov in komisij izpolnjuje svoje naloge za reševanje socialnega varstva, ob neposrednem sodelovanju občanov. Obravnava razvoja socialne dejavnosti pri krajevnih skupnostih je pokazala, da reševanje socialnih problemov v okviru krajevnih skupnosti le počasd napreduje, to pa opravljajo prostovoljni socialni delavci. Zaradi delikatnosti nalog pa se občani neradi vključujejo v to delo. Odbori krajevnih skupnosti so zelo poredkoma obravnavali problematiko socialnega stanja na področju krajevnih skupnosti. Tudi zbori volilvcev ne obravnavajo tovrstne problematike, čeprav so bila izdelana obširna poročila svetov, zavoda za socialno delo, o socialnem varstvu odraslih ter mladoletnih in o varstvu otrok. Skrb za človeka — proizvajalca je prav tako tudi premajhna v naših delovnih organizacijah. Večina gospodarskih organizacij nima organizirane socialne — kadrovske službe. V tovarni vsako stvar velikokrat temeljito s svinčnikom preračunavajo, ali je rentabilna ali ne, ker so zaradi gospodarske računice, ki jih sili v premišljeno ukrepanje, močno usmerjeni v ekonomsko stran Res je, da ob tem včasih pozabijo na človeka, na osebno počutje vsakega proizvajalca pri delu, na delovnem mestu, ki je povezano s celo vrsto najrazličnejših življenjskih okoliščin — osebno življenje, družinske razmere, neurejeno varstvo otrok, dolga vožnja, premalo spanja, slaba prehrana in stanovanje, zdravstveno stanje, počutje na delovnem mestu, v kolektivu itd. Veliko teh nor- malnih človeških okoliščin vpliva na dekoncentracijo pri delu in povzroča nesreče in ni le drago za družbo, temveč pogosto tudi usodna za posameznika. Gotovo bi poglobljena skrb tudi za splošno socialno varnost in dobro počutje človeka ne bila dražja, kot nas večkrat stane površno obravnavanje teh stvari. V poročilu svetov za splošno varstvo in varstvo družine je nakazana problematika in dejavnost na področju socialne dejavnosti. m 97 oseb prejema v pbčlhi družbeno pomoč in 23 družin za 50 otrok zaradi so cialne ogroženosti. Najnižja družbena pomoč je znašala 3000 din, najvišja pa 10.000 din Pomoč socialno ogroženim osebam se izvaja s posredovanjem primerne zaposlitve, denarno pomočjo ali delnim kritjem oskrbnine za varstvo ali domsko oskrbo. V primerih, kjer podpiranec živi sam in nima svojcev, ki bi mu pomagali pri preživljanju, ter družinam z večjim številom otrok je odobrena družbena pomoč prenizka, da bi zadostovala za kritje potreb oskrbe. Z odobritvijo proračuna se že dela na zvišanju pomoči in to le v nujnejših primerih. B 53 oseb je oskrbovancev v domovih za odrasle. Osebam, ki so v oskrbi socialnih zavodov na celotno ali delne stroške občinske skupščine, se določi socialna pomoč kot preživnina, v višini oskrbovalni-ne, ki jo plačuje občinska skupščina za posamezne oskrbovance v domovih. Za izvedbo organizirane sistematike pomoči ostarelim, t. j. razne usluge, ki so potrebne za njihovo oskrbo ali osebno potrebo, zdravstveno ali ostalo nego vsled obolenja, če so brez svojcev, njihova nastanitev v primemo tujo družino ali domsko oskrbo, občasno organizirane usluge, ki naj se izvajajo ob sodelovanju občane* soseske ter razvijanju raznih oblik druž' benega življenja, je svet sprejel sklep, svoj program tudi organizacijsko in tehnično pomoč kulturnim društvom in klubom v družbenih centrih. Tribuna je mnenja, da je kulturno prosvetno dejavnost potrebno obravnavati pred nekaterimi poglavji. SOLSTVO IN IZOBRAŽEVANJE V sedanjem osnutku statuta niso nikjer omenjene šole druge stopnje (gimnazija in strokovne šole). Zato bi bilo umestno da se vse vrste šol, ki v občini delujejo, tudi določno navedejo. 50. ČLEN bi spremendli le toliko, da občina in delovne organizacije OBVEZNO skrbijo za to, da se delavci v proizvodnji in družbenih službah nenehno strokovno izpolnjujejo in pridobivajo nova tehnična znanja. Statut bi moral določiti, da prosvetno-pedagoško službo financiramo iz proračuna občine, ne pa iz šolskega sklada, ki je namenjen za osnovno dejavnost šol in in-vesticije. K ČLENU 20. IN 21. bi morali dodati, da se iz proračuna krijejo tudi stroški šolstva in izobraževanja (ker proračun zagotavlja pretežni del sredstev šolskemu skladu) ter da se iz sklada krijejo tudi stroški za ostale oblike izobraževanja in vzgoje, glasbeno šolo, delavsko univerzo itd. V 55. ČLENU so potrebna širša in podrobnejša določil ao zagotavljanju sredstev za dejavnost vzgojno-izobraževalnih zavodov. Predlaga se, da bi proračun občine preko šolskega sklada zagotavljal sred stva za osnovno dejavnost šol, izvirni dohodki sklada pa bi se uporabljali izključno za investicije v šolstvu. Odnosi med skladom in šolami naj bi bili pogodbeni za izvrševanje programov posameznih šol. V statutu je treba vsekakor zagotoviti, da šole samostojno razpolagajo s sprejetimi sredstvi in jih s svojimi finančnimi načrti razporejajo na osebne in materialne izdatke. VZGOJA IN VARSTVO OTROK Statut mora izražati jasne koncepte nadaljnjega pospeševanja in razvoja družbene vzgoje in varstva otrok. V 17. ČLENU naj se jasneje določi oz. upošteva vse potrebe ljudi: prostore za varstvo otrok (lokacije za igrišča in vzgojno-varstv ne ustanove, klubski prostori za mladino, prav tako pa tudi potrebe ostarelih oseb. 21. ČLEN bi moral jasneje določiti, da so zagotovljena investicijska sredstva za potrebe vzgoje in varstva otrok. Dopolnili bi 49. ČLEN: v vsaki šoli je zagotovljena šolska malica in možnost prejemanja opoldanskega obroka (bodisi v šoli ali varstveni ustanovi). Stroške za malico krije delno občina, delno starši. Udeleženci tribune so sicer menili, da občina verjetno ne bo mogla vnesti v statut brezplačne malice, ker bo treba sredstva preje uporabiti za razširitev šolskih prostorov, dokler še grozi tretja izmena. V statutu naj se predvidi združitev svetov za varstvo družine in sveta za socialno varstvo. Ta sklep sta že sprejela oba sveta. Dosedanje izkušnje kažejo, da je delo tako povezano, da ne moreta delati določeno. Več kot polovico sej sta imela v zadnjem letu oba sveta skupaj. Združeni svet naj se imenuje Svet za socialno politiko ali pa Svet za vvarstvo družine in splošno varstvo. Kadrovska sestava obeh dosedanjih svetov ni bila najboljša saj je v obeh svetih preveč tovarišic in tudi udeležba na sejah ni bila najboljša. Glavna naloga sveta bi bila določena takole: svet vodi in usmerja politk ružbenega varstva otrok, družine ter odraslih. Za reševanje navedenih nalog programira in planira potrebe, mobilizira sredstva, priteguje in aktivizira družbene organizacije, društva, upravne službe in ostale strokovne službe ter tako koordinira dejavnost na področju skrbi za otroka in družino. Svet skrbi tudi za politiko razvoja strokovnih socialnih služb. socialnega varstva v naši občini. V ta namen si je zavod ustvaril evidenco za vsa področja, ki prikazujejo o vrsti in številu primerov naslednjo sliko: ■ 297 imamo registriranih moralno i; socialno ogroženih družin s 363 otroki, fc so ogroženi zaradi raznih moralnih odst c panj staršev, zaradi kvarnih posledic a koholizma enega ali drugega roditelja, zt radi stalnih konfliktov in obračunavan med zakoncema ali zaradi asocialnih ind kacij kot so neurejene stanovanjske i: ekonomske razmere, delomržnost ipd. ■ 239 imamo primerov družbeno nepr Jagojene mladine od tega 219 primerov d< hkventne dejavnosti. Poleg vodenja mlf doletnika, je tu potrebno še sistematičn ,rLlcon!inulrano del0 s starši, saj so v na lenost oTrnVh ZUnanJl Iaktor za mc pa nhhov»ka’ e anja' ki -i111 »‘roči štor žinski raImee”OCi0nalna reakcija na dri ■ ‘Ht> imamo primerov družin, to je nezakonskih ma nih žen in vdov, skupaj s 547 blemu nepopolnih družin m-služba posvetiti vso pozorno: m otrok živita izven naravr skupine, kjer manjka otroku take družinske strukture pa Prikrajšana za normah rnHHn6’ kar nedvomno ustva n t,e^u kot pri otroku, ra: še sinnt pslhiene konflikte, pi S« slabše ekonomsko stanje družini praksi prizadevamo, S k7bi^0t0vi11 take živ miki Jlh om°gočili izent ' ki življo v popolnih družin voat in ob) 2 0%5>TO7£.C£ / STAVČE. ^ MaT>Ha Poslopje; Ho-rei-i VPGAVAl j S7-/^ ^ —. V naslednjih sestavkih, ki govore o rekreacijskem centru na Jezici vam zaradi številnih vprašanj volivcev in dolgoletnih polemik med stalnimi obiskovalci Ljudskega kopališča, prinašamo najrazličnejša mnenja, ideje in predloge posameznikov, ki jim je nadaljnja usoda tega kopališča, kampinga in gostišča, ki ga pod skupnim imenovalcem lahko Imenujemo tudi (rekreacijski center v gradnji, zelo pri srcu. Naš namen je osvetliti problem tega centra z vseli zornih kotov in perspektiv za Ljubljano in njeno širše zaledje, kakor tudi za prebujajoči se domači in tuji turizem rekreacijske ncrcve. Načrti so lepi in veliki, toda že na začetku so mnenja deljena. Zakaj ne bi tudi vi prispevali svoj delež k tej razpravi, ki vas kol bežigrajskega občana kar najbolj neposredno zadeva? O rekreacijskem centru, ki ga naj bi postopoma začeli urejati na Ježici Je bilo zadnja tri leta veliko slišati. Obsegal naj bi pas ob Savi, ki bi se vlekel od črnuškega mostu oziroma še iekoliko višje, pa tja do Tomačevega, odnosno celo do šentjakobskega mostu. No to je bila pravzaprav precej drzna napoved, nas na Ješči in bežigrajske občane pa trenutno bolj zanima tisti osrednji del na raz-žinjenem prostoru sedanjega kopališča na Ježici, ki nosi za za začetek le vabljiv naziv Rekreacijski center v izgradnji. Za ta prostor so se verjetno odločili, ker že po na-favi s svojo izrediio ugodno in prijetno lego, kljub skrajno slabi urejenosti, že leta in leta privlači poleti številne Ljubljančane, da se tu vsak na svojj način sprostijo in razvedrijo, kar bi po novem B eno besedo kar imenovali — rekreacija. Toda že leta in Jeta stalni obiskovalci pričakujejo zaman, da bd tod kadarkoli kaj ukrenili za izboljšanje stanja. 2e leta in leta obljubljenega bazena, k; bi bil' osnova urejenega kopališča, ni in ni. Mnogih, prej stalnih obiskovalcev ni več. Ljudje so se {notoriziraU in našli za oddih druge bolj privlačne kotičke. Teh je povsod vsak dan več in motoriziranih tudi. Kdo jih more prisiliti, da morajo, kot prej, ko so cijazili kolo, še naprej obiskovati prav »Šterna«? STARA PESEM . . . In kaj nam v smeri napredka obeta nova sezona? Po delih sodeč bo »pesem« ista kot prejšnja Leta. Namesto novih gradenj so pričeli z adaptacijami, ki jih mirno lahko imenu jemo »ftikarija«. Prejšnja leta je bilo v navadi, da so večkrat menjavali gospodarje, upravnike ali kakor jih hočete pač imenovati. Njihova edina skrb je bila, vsakokrat najprej prestaviti kuhinjo iz enega objekta v drug, vsem pa je' bilo sila pri srcu, prestavljanje ali pa na novo postavljanje ograj znotraj kopališča. Da tako delo ni bilo zastonj, temveč zapravljanje denarja nam je jasno, različnih vrst ograd pa smo tudi siti še iz vojnih časov. In ker so letos in lani po tradiciji začeli in nadaljevali z isto prakso, ljudje že javno in celo brez zadrege sprašujejo na zborih volivcev ali je vse skupaj Center v gradnji ali center v adaptaciji. Občani hočejo' vedeti, kdo je odgovoren za take gradnje in kdo jih odobrava ter financira, skrat- ka zahtevajo — polaganje računov. Vsi so se enotni v tem, da je adaptiran je 40 let starih objektov brezperspektivno, da ne pelje nikamor in napredka v turizmu ni v trenutnih rešitvah, ampak v vse-stran dobro in kompleksno preštudiranih in zasnovanih gradnjah povsem novih objektov. Občani pa bi radi imeli pri sprejemanju dokončnega načrta tudi svojo besedo! Iz prakse je znano, da smo pri nas doslej mnogo gradili nenačrtno. Večkrat se je pozneje v praksi pokazalo, da so bili mnogi objekti zgrajedi zelo pomanjkljivo ali pa je bilo zgrajeno mnogo, česar sploh nismo potrebovali nujne stvari, pa so največkrat prezrli in se jih pozneje ni dalo več nadomestiti oziroma napake popraviti. Verjetno bi se takšne reči ne dogajale, če bi se strokovnjaki vsestransko in predhodno dobro vživeli v okolje in za okolje, kjer so gradili. Da do kaj sličnega ne bi prišlo tudi pri nas, bi bilo zelo koristno slišati tudi mnenje tistih, ki so že leta in leta stalni obiskovalci kopališča, ki dobro poznajo tudi težnje večine, po čem so na tem prostoru v preteklosti najbolj hrepeneli, ter česa si tudi danes po dolgoletnem izostrenem čutu še vedno in upravičeno želijo. Da bi ta prostor res pravilno uporabili in ga tudi še razširili, ker ima za to vsestranske pogoje, bi bilo treba res vse dobro in trezno premisliti :n mnoge stvari, ki niso perspektive pa v sedanjem načrtu obstojajo, opustit:! Raje počakajmo še nekaj časa, kot da se sp&t na hitro zaletimo, brez da b: prej pretehtali, če je vse predvideno res potrebno in nadomestiti s tistim, kar res potrebujemo in bi vsem najbolj koristilo. še enkrat bi morali pregledati načrte in na terenu ugotoviti, kako bi naj predvideni objekti služili svojemu namenu. Naj strokovnjaki ne odločajo sami in samo v ateljejih, pač pa naj k sodelovanju povabijo tudi športne in družbeno — politične organizacije v občini k praktičnemu sodelovanju; v našem glasilu pa naj s pametnimi predlogi sodelujejo tudi vsi občani, ki jih gradnja rekreacijskega centra še posebej zanima. Menim, da bi naj bil center zgrajen tako, da bi služil s svojimi objekti ne samo v poletni sezoni in ne samo občanom Bežigrada, ampak skozi vse leto in bi ga lahko vključili v domač in inozemski turizem. Za zdaj opustimo nespametno razmetavanje denarja za razne trenutne re-šitve, ki mnogo več poiro, kot pa potem lahko nudijo. Kako graditi center? .nekoliko nižje od seda- Ker bodo objekta sorfcAkopališča. Voda v tem urejenega centra zahtevali* bi se po vsakem dež-lika denarna sredstva, n®p počasi zopet segrela bi gradili postopoma v *Hub prečiščevalnim na-du s trenutnimi možno»n, ki so predvidene, ne toda načrtno in najprejja nikoli čista do spre" jekte, ki jih nujno poUjve mere. jemo, da bi sploh še obd%stva potrebna za zgra-najbolj vztrajne in priMtakega sistema, bi bila nove obiskovalce. no ogromna, koristi pa teli celo v dvomesečni SAVA ALI BAZENI? t ^vJeTn^ Dostop v strugo Satf|dni. Zato naj čim prej neurejen, pa tudi voda jepijo k gradnji bazena" zen 14 dni na leto (v >’P*že leta obljubljajo. Niti dneh«) — prehladna za kj treba pet, zadovoljni nje. Ker je zaradi indUS* bo eden ^ ^ dQ skih odplak vedno vse Jeiik in eimprej d0gra, koit pa bistra, je tudi vjeveda pa bi bilo treba večji vročini za kožo ne^dno misliti na gradnje va. Torej le pride v poštnega manjšega bazen; zen; Opustili naj bi DEL RESTAVRACIJE pri Rekreacijskem centru v gradnji. Prostor je prenovljen t»kf prižganih luči tudi ki bi ga lahko uporabljali tudi pozimi. Ta naj bi bil v povezavi neposredno z objekti hoteJa- in restavracije in tako grajen, da bi ga lahko pozimi pokrili. Pred pričetkom gradnje bazenov je nujno, da TEREN dvignejo nad sedanji nivo vsaj za 1,5 m, še prej pa uredijo obalo Save. S tem bi pridobili skoraj 15 metrov prostora proti Savi. Pristop k Savi pa bi lahko tako uredili, da bi strugo uporabljali za veslaški center, za kar je Sava edino primerna. 2e pred leti so imeli na Ježici veslaški klub, ki pa ni imel niti dobrih prostorov, da o delavnici sploh ne govorimo, pa tudi na splošno so bili veslači vsem trn v peti, čeprav so izposojevali čolne tudi kopalcem. Na tekmovanjih pa so kljub slabim pogojem dosegali odlične repul-tate. To bi sedaj veljalo obnoviti in izboljšati. Nivo Save bi z majhno zajezitvijo pod kopališčem lahko toliko dvignili, da bi se tok do črnuškega mostu navzgor popolnoma umiril. S tem pa bi bili u-stvarini idealni pogoji za jadranje, ki bi se ga posluževali ne samo športniki ampak tudi turisti. Se eno oviro je treba omeniti, ki daje celotnemu prostoru ne samo neprijeten vtis, temveč resnično predstavlja stslno nevarnost za kopalce. To so daljnovodi visoke napetosti, ki ne spadajo sem, in jih je treba po možnosti tudi čimprej prestaviti. vodne skupnosti, toda tu(M edini izhod in osn nadajnuo ureditev reli snega centra. Sava je večletnemu nedolžno mu stanju, na vsakih nekaj let tako narasla, da je preplavila ves vrt prav d’o vrat go-siidšča, zato je ta problem treba najprej rešiti, ker sicer bi zaradi nedoslednosti pri urejanju, poznje lahko utrpeli ogromno škodo. KATERA ŠPORTNA IGRIŠČA NAJPREJ GRADITI? Na dvignjenem in proti poplavam zaščitenem terenu in čim bliže bazenom je druga najvažnejša naloga, urediti športna igrišča. Vsem vrstam športa bo skoraj nemogoče ustreči. Omejiti se bo treba samo na tiste, ki so že seda; najpopularnejši. Zavedati se je treba, da morajo biti igri šča razporejena na čimmanjši površini, pa spet ne preveč stisnjena, da ne bi drug drugemu omejevala funkcionalnost, bo nastal problem uspešnega nadzorovanja in vzdr sevanja, zato bo najbolje, de bi se razširili v bližini na so sednje še neizkoriščene povr šine. Da bi ta igrišča ne osta la pred in po sezoni, ki trajt v najboljšem primeru 3 me sece, prazna in neiskoriščena bi jih lahko v upravljanje ir vzdrževanje ter uporabo izro čili krajevnim in občinskim pa mogoče tudi ostalim šport mm organizacijam, ki bi bik za to zainteresirane. Skratka to bi naj bil neke vrste patro nat nad igrišči. Da ne bi bile možnosti za osnovanje novi! društev, klubov ali sekcij, k bi na ta način prišli do svojih osnovnih objektov, zaradi ka terih se sedaj sploh ne morejo udejstvovati. Prednost na; imajo zaenkrat odbojka, ko farka, mali nogomet, namiz ni tenis, tenis in prostor zc badminton. Povezava in povr šinska obdelava terenov pt naj bo tako urejena, da bc na celotni površini pozim mogoče urediti tudi vsaj na ravno drsališče. Ker pa ni računati na vedno tako ostre zime kot letos, bi bilo kori-nišče, v sami zgradbi pa tudi na umetno ledeno ploskev. Neposredno pri hotelski oairoma restavracajski zgrad--bi, bi moral urediti tudi balinišče, v sami zdradbi pa tudi kegljišče. Vsi objekti v tem okolju naj bodo nizke gradnje paviljonskega tipa; posebno pozornost pa moramo posvetiti ureditvi prostorov z omaricami in kabinami, ki jih je tukaj tudi vsako leto manj, ker so jih preuredili v druge prostore ah jih oddali v najem za skladišča. Neokrnjen mora ostati tudi lipov drevored, ki daje lepo senco in vse gradnje prilagoditi zelenim površinam in ne obratno, da bi se drevje moralo umakniti objektom, kot so nekateri že zahtevali. To bi bila pač največja napaka, ki bi jo še lahko storili, čeprav ne bi bilo nič čudnega, ko so jih na tem mestu že toliko! HOTEL, RESTAVRACIJA, V zvezi z gradnjo centra bc lahko krajevne skupnosti mislile na medsebojno pov-e, zavo. Znano je, da to področje prav do ožjega Bežigrada nima primernih prostorov za razmah raznih športnih organizacij, ki sedaj končno že potrebujejo moderno telovadnico, saj je edina na Ježici premajhna in zastarela, ter ne ustreza več. Potrebovali bi tudi primerno kinodvorano m dvorano 'za kulturno prosvetno dejavnost ter prostore za družbeno-politično delovanje. Tukaj bi bila lepa prilika osnovati v okviru centra tudi središče vsega udejstvovanja na Ježici ter ta center dopolnita ali pa povezati in prilagoditi gradnje za takšen- namen. To bi bil sicer dolgotrajen in morda zapleten proces, toda ni neizvedljiv, le nekoliko smisla za sodelovanje in potrpljenja pri odrejanju kompetenc bo treba. Šele po vsem tem bd lahko svojo vlogo rentabilno in stalno imel tudi hotel oziroma Motel in restavracija. Ker je prostor v neposredni bližini glavne ceste Ljubljana—Maribor, moramo računati tudi na večji obisk tujcev, ki prihajajo preko Avstrije ali odhajajo iz naše države. Kamping je že sedaj odlično obiskan, kljub temu, da gostom zelo malo nudi; drugega nič kot prijetno zeleno okolje! Tudi v tej smeri bo treba še mnogo storiti. Objekt z umivalnicami in sanitarijami je premalo. V motelu, če ga bodo res tudi postavili ali v hotelu; bi morali misliti tudi na primerno plesišče s solidnim(H) orkestrom in pozneje morda tudi na stalno nočno zabavišče, ki jih Ljubljana tudi nima odveč. Ti bi morali biti organizirani na solidni osnovi, ker bi morali pač računati na solidnejši obisk tujih kot domačih turistov, katerim pa ne moremo nuditi le cenene zabave, kakršna je sedaj in je vedno bila na tem kopališču. Morda na hitro prebran, ta članek izgleda natrpan s preveč predlogi in željami, če pa dobro premislimo, ni nič pretiran, morda bo ;mel kdo pomisleke samo zato, ker smo bili sedaj na Ježici vedno preskromni, ker smo bili vajeni, da smo malo ali nič dobili, zato pa smo tudi vedno capljali za ostalimi, sedaj pa je le prilika za dober premislek. če že enkrat kaj delamo, vsaj zdaj zahtevajmo, naj bo solidno, da ne bi bili objekti in prostori spet le na pol izkoriščeni ali celo zavrženi, nerentabilni in nefunk-cionailnd. Z vsestranskim sodelovanjem in soudeležbo s sredstvi bi se gradnje in vzdrževanje visoki stroški porazdelili na razne organizacije. Pri zimskem bazenu ni bilo primerno tudi kopališče s kabinami, kd bd služilo skozi vse leto, saj Ljubljana skoraj nima več kopališč. Potem bi bila tudi restavracija skozi vse leto polno zasedena in Dl rentabilno poslovala Ljudje bi obiskovali restavracijo zaradi možnosti, da se razvedrijo na športnih igriščih, zaradi same restavracije pa ne vem, če se jim splača voziti iz mesta. V takem primera pa je restavracija ali gostišče navezano le na obiske slučajnih redkih sprehajalcev. SVETOVNO PRVENSTVO I Ob bližnjem svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu leta 1965 in v hokeju na ledu 1966 bi lahko zainteresirali pripravljalna odbora oben prireditev, da na tem mestu gradijo objekte, ki bi ob prvenstvu nudila prijetno bivanje in možnost treniranja, saj bi na ta način prišli do takih objektov brez dvojnih stroškov, ker bi to lahko po končanem prvenstvu uporabljali vsi Ljubljančani. Tako delajo povsod v svetu, da ob sličnih prireditvah gradijo tako in na tistem mestu, kjer lahko objekti služijo množičnemu namenu še dolgo potem in se tudi kaj hi*ro isplačajo! Torej v takem primeru lahko sredstva koristno izrabimo kar v dvoje namenov. Hkrati pa gradnja rekreacijskega centra na Ježici skrb vsega mesta, torej naj prispevajo sredstva zanj vse občine ali Mestni svet Ljubljane; saj občina sama tem stroškom nikakor n« bi bila kos! JOŽE KOMAN IVAN LA/AR, dijak; Dobro se mi zdi, da bi naredili na Ježici zimski ogrevan bazen, v katerem bi se lahko kopali tudi poleti. Saj jc do Ilirije daleč. Samo nc vem, če bodo to kdaj na Ježici naredili. To kar je zgrajeno do sedaj mi je kar všeč, kavama jc lepo opremljena, prav tako tudi tisti mali barček. MARJAN KUMAR, pleskar; Prostori rekreacijskega centra na Ježici so sedaj mnogo bolj prijetni kot preje. V glavnem mi je vse, kar jc bilo do sedaj prenovljeno všeč, saj je mnogo lepše kot v drugih gostilnah, kot na primer pri Ruskem carju. Nova kavarna pa je dovolj razsvetljena pa tudi oprema je sodobna in lepa. ANICA DRUŽINEC, uslužbenka krajevne skupnosti »Stožice«; Slišala sem, da bodo delali bazen in da bodo uredili camping in motel. Če bodo tako uredili bo dobro. Potem ne bo potrebno hoditi na kopanje v mesto, dobro pa bi bilo, da bi ob motelu in cam-pingu zgradili tudi trgovine, ki jih na lem predelu Bežigrada primanjkuje. OSKAR MOHAR, dijak (prostovoljni gasilec); Meni jc vse okrog rekreacijskega centra všeč, a zdi se mi, da tam gradijo le malo prepočasi. Do sedaj niso pravzaprav še n!č zgradili, saj le preurejajo stare prostore. Kljub temu, da je iz starega narejena nova kavarna mi ,je všeč, le vstopnina je nekoliko pretirana. VINKO VERBIČ, strugar: bi rekreacijski center čimpi™! dili. Sava jc mrzla, zato naj ’ naredijo bazene, ki jih lioJOj da sc bomo lahko kopali, mladi pa tudi pozimi. Zdi scT centra do sedaj videti vse likor se o njem že dolgo ” povsod pripoveduje. JANEZ DREMELJ, odbornik občinske skupščine: Rekreacijski center jc za veliko večino ljudi preveč oddaljen. Zagrabili smo s preveliko žlico .odprt bo le dva do tri mesece na leto, uslužbencev pa ima precej. Bolje je graditi novo, moderno, kot preurejati stare prostore. Razen tega menim, da se rekreacija ne začne z gostilno. MARIJA PEČNIK, upokojenka: Mislim, da jc tak rekreacijski center tu zelit potreben, saj vsi ljudje nimajo prostora le na Iliriji in Koleziji. želim le, da bi bil naš rekreacijski center na dostojnem nivoju. Mislim, da ji- doslej že precej nastalo iz nič, vodstvo tega centra pa je zelo dobro. Center bo pridobitev za celo Ljubljano. i naj«l*r Cen,ra (hal skoTr hr,>K,, . Sai h.0Z| vse letu ‘ Saj veliko - ANKETA - MARA PEČE, upraviteljica šole na Ježici: Bila sem v cenim, ko je predsednik občinske skupščine sprejel pionirje. Zdi pa se mi, da sama gostilna še ni rekreacijski center in je za sedaj bolj podaljšek kakšnega motela. Za to pa nam prav gotovo ne sme služiti Center bi moral imeti veliko objektov za rekreacijo, ne le gostilno. MARIJA KRŽIČ, učiteljica: Brez dvoma je rekreacijski center potreben. Samo kakšen naj bi bil? Na vsak način bi moral služiti malim in velikim le tako bo dosegel svoj namen. Predvsem naj bi seveda služil mladini, da ji ne bo potrebno posedati po lokalih. Treba pa bi bilo graditi novo in sO-dobno, ne popravljati staro. META KRSTIČ, profesor telesne vzgoje: Na vsak način bi bilo dobro, da bi center bil, ne vem pa, kaj bodo naredili. Dovolj bi bila povsem enostavna igrišča, samo več bi jih moralo biti, za košarko, odbojko, nogomet. Zdi pa se mi pavšem nespametno, da predelujejo stare objekte, ki «*e nikdar nc dajo urediti. SIMON SIMON, tajnik krajevne skupnosti Stožice: O rekreacijskem centru ne vem dosti več kot to, da je in da ga grade. Zamisel se mi zdi dobra, koristno bo za vse občane Bežigrada in za vse druge Ljubljančane. Samo pohiteti bi morali z gradnjo centra, da bi čimpreje služil. I h^l ZDRAVSTVENI DOM OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD, Kržičeva 10 A) AMBULANTA SPLOSNE PRAKSE: I. Ambulanta splošne prakse Bežigrad, Kržičeva 10. (telefon 30-884) 1. ordinacija od 6.30 do 12.30 ordinira dr. Vinko Šarabon 2. ordinacija od 13. do 19. ure ordinira dr. Jakob Pevec 3. ordinacija od 7. do 10. ure ordinira dr. Jože Marolt 4. ordinacija od 12.30 do 18.30 ordinira dr. Majda Lunder 5. ordinacija od 13. do 19. ure ordinira dr. Ljubodrag Dordevid (prednostna ambulanta za gradbince GP. Obnova, Tehnika, G. P. Bežigrad, GP. Grosuplje in Cementar. II. Ambulanta splošne prakse Savsko naselje, Fabianijeva 11 do 30. 4. 1964 (telefon 31-714) 1. ordinacija od 7. do 13. ure ordinira dr. Filip Jurman 2. ordinacija od 13. do 19. ure ordinira dr. Kazimir Vrtačnik III. Ambulanta splošne prakse Ježica, Titova 181 (telefon 382-136) 1. ordinacija od 6.30 do 12.30 ordinira dr. Miro Jamšek 2. ordinacija od 13. do 19. ure ordinira dr. Ivan Planinšič B) OBRATNA AMBULANTA: Kržičeva 10. (telefon 30-884) 1. ordinacija I. od 7. do 11. ure kurativa od 11. do 13. ure preventiva ordin. dr. Miloš SETINA za podjetja: Dinos, Tubo, Tovarno dekorativnih tkanin, Tovarno kovinske galanterije, Elektrosignal združen s Toplovodom preimenovan v IMP in Adria-Avio-promet. 2. ordinacija II. od 7. do 11. ure kurativa od 11. do 13. ure preventiva ordinira dr. Heda šker-binc za podjetja: Edilit, Termika, Ljubljanske mlekarne, Učne delavnice za gluho mladino, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. C) AMBULANTA ZA ALKOHOLIKE: Kržičeva 10. (telefon 30-884) ordinacija ob sredah od 16. do 19. ure ordinira dr. Miklavž Petelin. D) DEŽURNA SLUŽBA ZA OBISKE NA DOMU: je v ordinaciji A/I v Kržičevi ulici 10 — telefon 30-884, dežurata preko noči in ob nedeljah in praznikih zdravnik in medicinska sestra. Tudi dnevni zdravniški obiski na dom se naročajo na telef. štev. 30-884. E) ZOBNA AMBULANTA: Kržičeva 10. (telefon 30-574) 1. ordinacija I. od 7. do 13. ure ordinira dent. Ferdo Leskovic 2. ordinacija II. od 13. do 19. ure ordinira dent. Jože Prezelj 3. ordinacija III. od 7. do 13. ure ordinira dent. Franc Knez 4. ordinacija IV. od 13. do 19. ure ordinira dr. Jože Rupnik od 1. 5. 1964 < 5. ordinacija V. od 7. do 13. ure ordinira dr. Barbara Vene 6. ordinacija VI. od 13. do 19. ure ordinira (honorarni zobozdrav. del.) Otroška zobna ambulanta: Kržičeva 10. 1. ordinacija I. od 7. do 13. ure ordinira dr. Vera Grupčeva 2. ordinacija II. od 13. do 19. ure ordinira dr. Marija Planinšič F) OTROŠKI DISPANZER: Kržičeva 10. (telefon 32-509) 1. otroška ambulanta od 7. do 13. ure ordinira dr. Marija Vrhovec 2. posvetovalnica za otroke: za Bežigrad ponedeljek, četrtek od 15. do 18. ure Kržičeva 10 za Savsko naselje: torek, petek od 15. do 18. ure v Kržičevi ulici 10 za Ježico: Titova 181, torek, petek od 14. do 17. ure G) ŠOLKSI DISPANZER — Kržičeva 10 (telefon 32-509) ordinacija od 7. do 13. ure ordinira dr. Marija Vrhovec H) DISPANZER ZA ŽENE: Kržičeva 10 (telefon 32-509) 1. Posvetovalnica za noseče: vse v Kržičevi 10 za Bežigrad: sreda od 14. do 17. ure, ordinira dr. Frančiška PIRNAT za Savsko naselje: petek od 14. do 17. ure, ordinira dr. Frančiška PIRNAT za Ježico: četrtek od 14. do 17. ure, ordinira dr. Frančiška PIRNAT 2. Ginekološka ambulanta: torek od 14. do 19. ure, ordinira dr. Fr. PIRNAT I) PATRONAŽNI ODDELEK: Kržičeva 10 (telefon 31-286) J) KLINIČNO DIAGNOSTIČNI LABORATORIJ: Kržičeva 10 od 7. do 19. ure (telefon 32-509) K) RENTGENSKI ODDELEK: Lavričeva 5/a ponedeljek od 12. do 14. ure sreda in petek od 15. do 17. ure L) UPRAVA ZDRAVSTVENEGA DOMA: Kržičeva 10 (telefon 31-286) INVALIDI Z JEŽICE SO ZBOROVALI V lepih prostorih kluba v Stožicah smo se zbrali invalidi, partizanske mamice in očetje, da napravimo obračun dela invalidske organizacije na Ježici. Ugotovitev slehernega člana, ko se po letu dni srečamo skupaj, je, da se staramo, da je vedno več jadikovanja glede bolezni, osiveli lasje, vendar skromni, vsak s svojo mislijo o žrtvi, ki jo je doprinesel za lepše življenje. V razpravi, ki je potekala v dokaj burnem vzdušju, je bilo govora o priznavalninah odnosno pokojninah, katere ne dohajajo nenehnega porasta cen. Posebno boleč problem je priznanje minimalnih prejemkov partizanskih mamicam saj prejemajo priznavalnino ' katera jim je bila določena že leta 1945. Tudi prejemki osebnih invalidov posebno težjih, so bili predmet obravnave, posebno še, ker jih nove teze zakona o pokojninah niti ne omenja. Predlagana je bila resolucija na merodajne forume, v katero naj se zamislijo v težavne pogoje življenja osebnih invalidov, tako pri prejemkih invalidnin kakor tudi upokojitvah, glede procenta odmere pokojnine. Nadaljna diskusija je bila o vključeva- nju v organizacijo novo priseljenih članov, v ta namen smo izvolili terenske poverjenike in na podlagi »vprašalne pole« s katero bo SZDL izvedla popis, bomo obiskali slehernega novo priseljenega in ga vključili v organizacijo. Pomoč invalidov v organizacijah in društvih, to naj bi bila še nadalje naloga ZVVI terena Ježica. Skrb za bolne, rehabilitacija in končno izleti članov vse to naj novi odbor naaljuje tako, kod ga je do sedaj pod vodstvom dolgoletnega predsednika Janeza Dobovičndka in Jožeta Nučiča. Z enominutnim motkom smo počastili spomin padlih in letos umrlih članov. Na tem občnem zboru pa tudi nismo pozabili na najstarejšega čla- na invalidske organizacije Ivana Glinška invalida iz leta 1915 in očeta padlega prvoborca Mirka Glinška. V kratkih besedah nam je sam orisal, kako so leta 1919 ustanavljali invalidsko organizacijo in, da so bili vsled tega tudi zaprti. Tovariš Glinšek Ivan je tudi po tej vojni prvi pristopil k organiziranju invalidske organizacije na Ježici. S svojimi kolegi, Kolencem, Tesov-nikom, Privškom pa so sezidali prvo zelo lepo grobnico našim padlim. Velik šopek nageljnov in skromno darilce za njegoV 45-letni trud. Po skromni zakuski in kozarčku vina so se še odvijale diskusije io spomini na partizanska leta. VINKO SNOJ oktobra pod streho abčanaid^ ->Zbor občanov«, glasilo Občinskega odbora SZDL Lju-bliana-Bežigrad, ureja uredniški odbor: Miran Blaha (glavni in odgovorni urednik), Ivan Vinkler, Joško Pirnar, Blaž Veber, Ančka Čerin, Niko Lapajne, Jože Vetrovec. Janez Snoj; za upravo odgovarja Marica Grabenšek. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41. Časopis izhaja enkrat mesečno. Poštnina plačana v gotovini. Cena izvodu 20 din. letna naročnina 160 din. Tekoči račun pri NB 600-15-603-64. Tiska CP »Delo«. Nova šola Po daljših razgretih razpravah na raznih sejah, zborih volivcev in posvetovanjih, ki so bolj kot kdajkoli razburkali bežigrajske duhove, je končno padla odločitev: gradili bomo takšno šolo, ki bo najhitreje pod streho. To je seveda samo eden izmed argumentov, ki so zapečatili to odločitev, vendar brez dvoma sodi med pomembnejše. Vsi smo vedeli: novo šolo kar najnuj-neje potrebujemo, da bi razbremenili osemletki Mirana Jarca in Borisa Kidriča, ki jima resno grozi tretja izmena. Za sredstva in lokacijo ni bilo neobičajnih težav, toda ker se že po običaju mora nekje zatakniti, se je to zgodilo pri načinu gradnje. Kakšno šolo naj gradimo — klasično ali montažno? Takoj ob tem vprašanju sta se oblikovala dva tabora. Montažna šola bo zavzela veliko dragocenega prostora, njeno vzdrževanje je zelo drago, ni nič cenej- ša kakor klasična gradnja, montažne stene med učilnicami nimajo zadovoljive zvočne izolacije ..., tako pristaši, ki so se ogrevali za gradnjo klasične — zidane šole. Druga plat zvona je prišla na dan s svojimi argumenti: Montažno šolo bomo zgradili v 150 dneh, klasično bi gradili, vsaj po sedanjih izkušnjah sodeč, najmanj dve leti! V petih mesecih bomo rešili pereč problem šolskih prostorov, v najkrajšem mogočem času bomo porabili za gradnjo namenjena sredstva, s čimer se bomo izognili podražitvi gradbenih storitev, ki so v daljšem časovnem obdobju že običajen in utrjen pojav iz prakse, itd. Odločitev je padla — kompromis! Pedagogi, gradbeni strokovnjaki, urbanisti in drugi odgovorni činitelji so se odločili za naslednji tip šole: jekleni skelet bomo zazidali na klasičen način, z opeko, zaključek strešnega venca bo lesen, strope bomo obložili z ivemimi ploščami, ostale dele pa zasteklili. Po tlorisnih načrtih slovenske montažn* osemletke v Vlaah pri Skopju pripravlj* načrt za novo šolo bežigrajski projektiV* ni biro Tamar. Po zatrdilih pristojnih čl* niteljev bo investicijsko-tehnična doku* mentacija za novo šolo Mirana Jarca v Češki ulici pripravljena do 25. aprila. Takoj nato, prve dni meseca maja, bodo delavci s polno paro šolo začeli tudi graditi-Rok, do katerega mora biti šola pod streho, to je do začetka pouka v novih prostorih, je 1. oktober 1964! Tudi v novi Soli Mirana Jarca bo začasno pouk še zmeraj v dveh izmenalv vendar lahko pričakujemo, da bomo v na* slednjem perspektivnem obdobju na vseB šolah uvedli pouk z eno samo izmeno« V ta namen je predvidena gradnja nov« osnovne šole ob Linhartovi ulici, na zefli* Ijišču podjetja Tesar. Do 1966. leta pa b® brez dvoma zrastlo novo šolsko poslopji tudi v novi stanovanjski soseski na Bri* nju, kjer rastejo stanovanjske hiše ko> gobe po dežju. TAKŠNA BO NOVA ŠOLA MIRANA JARCA. Pogled med dvema izmed treh krakov montažne osemletke v Vlaah med gradnjo, v ozadju vezni hodnik. Foto: Lapajne Glede na naravni prirastek in naselj«* vanje novih ljudi za Bežigradom kot tipično stanovanjski občini v Ljubljani, ie montažno-klasični način gradnje šol naj* primernejši, ker je takšno poslopje mo“ postaviti v dvakrat krajšem času, kot č« bi ga zidali na stari, klasičen način, ki s® zavleče, kakor že rečeno, najmanj na d v® leti! Za gradnjo nove šole Mirana Jarca bod® najeli kredit v višini 350 do 400 milijonov dinarjev. Sola bo imela 18 učilnic in vs® ustrezne kabinete in prostore za tehnišK* pouk in 2 prostora za otroško varstvo-Centralna kurjava se bo napajala * kotlarno v bližnjem centru strokovnih šol-Na podoben način kot šolo, bodo ob nj®l zgradili tudi telovadnico, na prostem P® uredili razna športna igrišča, ki h takSO" ustanovi tudi sodijo. Mariborsko podjetje Metalna kot nO5*' lec del in celotne investicije (izvajalec)' bo po skopskem vzorcu in izkušnjah 0f' ganizirala inženiring in skupaj s koopera*1! ti, gradbeniki, projektantom in drugih skrbela za pravočasno in kvalitetno de* graditev te šole — prve tovrstne gradeJ® pri nas. Po prvih predračunih bo kvadrat ni meter novega šolskega prostora velj*] 100.000 dinarjev, celotna investicija pa b® kaj nad 500 milijonov dinarjev z noti* njo opremo vred. N. Lapajn® AMORTIZACIJA STARIH Hl!> Koncem lanskega in začetkom letošnjega leta se je veliko delalo na pripravah za sprejem odloka o notranji delitvi stanarin o uporabi sredstev stanovanjskih hiš in o gospodarjenju s stanovanjskim fondom. Odtok naj bi sprejel Mestni svet Ljubljana in bi veljal za vse občine na območju mesta. Po tem odloku je bilo med drugim predvideno, da bi se stanarina delila na sredstva, ki ostanejo hiši ter na amortizacijo in sicer glede na kategorijo stanovanja po točkovanju iz leta 19r>9. Glede na število točk je bilo vsako posamezno stanovanje razvrščeno v določeno kategorijo. Hišam, ki imajo stanovanja nižjih kategorij naj bi ostalo več sredstev za upravo, tekoče vzdrževanje in popravila kot hišam, v katerih so stanovanja višjih kategorij. Razprava o tem odloku, o katerem so razpravljale tudi vse krajevne skupnosti, je bila začasno prekinjena, kar se je ravno v tem času pričelo v odborih Zvezne skupščine razpravljati o osnovah in principih za razvoj in izpopolnjevanje stanovanjskega gospodarstva. Zaradi predvidenih sprememb ne bi imelo smisla sprejeti gornji odlok, ki bi bil že v kratkem času potreben določenih sprememb. BLAŽ VEBER Klub je zaživel »Klub je v Savskem naselju že zaživel, je dejal na začetku razgovora tajnik krajevne skupnosti te krajevne skupnosti, »To se vidi že po tem, da pridejo prvi gostje v klub že okrog desete ure dopoldne, potem pa je v klubu živahno vse do poznih večernih ur. V klub prihajajo ljudje na partijo šaha, gledajo televizijo in popijejo kak kozarec vina. Dosedanje oblike dela v klubu pa so več ali manj uspele. Na nekatera predavanja ljudje radi pridejo, druga odklanjajo. Uspela pa sta nam na primer dva mladinska plesa. Mladina se je na obeh dobro počutila in tudi dostojno obnašala. Nista bila tako organizirana kot bodo v bodoče, vendar sta kljub temu zedo uspeia. Obiskovalci v glavnem niso prehrupni. Tisti, ki so preveč vajeni zgolj gostilne se v okviru kluba ne počutijo najbolje in tudi tisti, ki so v klubu, jih ne sprejmejo radi medse, če se ne obnašajo tako, kot je zaželjeno. Ljudje v Savskem naselju prav zaprav še niti niso obveščeni o klubu in je že premajhen. Saj gre v klubsko sobo le deset ljudi in je že sedaj vedno polna. Slaba stran dosedanjega dela pa je v tem, da nam še ni uspelo pritegniti k sodelovanju tiste, ki s svojim delom klubu lahko nedvomno veliko koristili. Takih ljudi pa je v našem naselju veliko. Ljudje ki delajo na najrazličnejših področjih družbenega udejstvovanja bi lahko s svojim delom marsikdaj popestrili delo kluba Sodelovanje so že obljubili, često pa niti sami ne vemo, kaj in kako bi ljudem stvari prikazali. Odločili smo se, da bo delavska univerza izdelala med prebivalci Savskega naselja anketo, v kateri naj bi občani odgvvorili na vprašanja, ki bodo zadevala življenje v klubu. Rezultati nam bodo vodilo za nadaljnje delo. Izogniti se hočemo vsem tistim stvarem, ki ljudi ne zanimajo.« J. V. V zimski košarkarski ligi, ki jo organizira komisija za košarko pri okrajni zvezi za telesno kulturo, sodelujejo tri ekipe Partizana Ježica. Zenska ekipa igra z Olimpijo, Slovanom, Ilirijo in Triglavom iz Kranja. Člani imajo nasprotnike v moštvih Zelene jame, ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA Novega mesta, Medvod, Sežane in Spodnje šiške, nasprotniki mladincev pa so ekipe Most, Triglava, Svobode, Trnovega, Stadiona in Slovana. Tekme igrajo popoldne in zvečer na Gospodarskem razstavišču. Zimsko prvenstvo bo trajalo do konca aprila. JEŽICA:ILIRIJA 29:23 (14:1(1) V drugem kolu zimske košarkarske lige sta se srečali ekipi mladink Ježice in Ilirije. Ekipa Ježice je nastopila v naslednji postavi: Pregelj 4, Kovačič 12, Kovič 9, Plevnik, Oven I, Oven II, Podreka, Mandeljc, Zupan 2, Šu-belj 2, Satler, Stražišar. Za ekipo Ilirije pa so igrale: Suša 12, Novljan 5, Hudalin, Mihelič 6. Pribov-šek in Štrekelj. Začetek je pripadal mladinkam Ilirije, ki so že v četrti minuti vodile s 6:0. Po minuti odmora, so mladinke Ježice zaigrale mnogo bolj zbrano in v 7. minuti dosegle vodstvo, ki ga niso izgubile do konca tekme. Ekipa Ježice se je pokazala občinstvu v mnogo boljši luči kot na prejšnjih tekmah in s tem opravičila uvrstitev med najboljše ženske košarkarske ekipe v zimski ligi. JEZICA : SPODNJA ŠIŠKA 31:29 (15:14) V zimski košarkarski ligi sta se med člani srečala večna tekmeca — Spodnja šiška in Ježica. Ker se je letos Spodnja šiška uvrstila v II. republiško ligo, je bilo pričakovati, da jim ne bo težko odnesti zmage. Vendar so dogodki potekali drugače. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Spodnja šiška — Cimperman, Obštetar 8, Osipo-vič 6, Striokberger, S lupilca 15, Obersnel; Ježica: Rotar I. P'ev nik 9, Pesjak 5, Močnik, Penko, Peče 9, špom 5, Rotar II, Reberšak 2. Ekipa Ježice je prešla v vodstvo že na začetku in vodila vse do 14. minute prvega polčasa, ko je šiška izenačila. Vendar pa je v zadnjih sekundah prejela koš, tako da se je polčas končal z rezultatom 15:14 za Ježico. V drugem polčasu je bilo videti, da bo ekipa Ježice nadigrala nasprotnika, toda v 7 minuti je tako popustila, da so šiškarji izenačili in celo povedli. V zadnjih minutah sta ekipi zelo grešili, vendar so na koncu Ježičani le odnesli zmago Pri ekipi Spodnje šiške je bil boljši od drugih Stupica, pri ekipi Ježice pa šporn in Peče. STATUTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI o osnutkih statutov skupnosti so že razpravljali tičm aktivi. Pri skoraj vseh tulih krajevnih skupnosti ugi ijajo enake pomanjkljivosti ga občana po njihovem mn ni dovolj poudarjena, prav tak so ostala nezadostno razčiš številna druga vprašanja. Po ni aktivi so zato posvetili nt pozornosti temu, kako zagot čim aktivnejšo vlogo občane razpravi, ki naj bi s svojimi kretnimi predlogi neposredno spevali k boljši in jasnejši v ni statutov. Mnenja, kako no potekala javna diskusija, so : deljena, vendar kaže, da bi ^Jpnm®rneje, če se občanom 1° °sn.utkl- Na ta način bi se ko dodobra seznanili, če bi h nntnm Problematiko in bi li rihtei* "a razn>h tribunah in mpravm067 aktlVn° posega vi S Pr°t>lemih v zvezi s prit nosHJem statutov krajevnih s cHskiJnHrKZpravlJal tudl koor< činek dbor skupnosti naše šenih0t°Vljeno je bil°- da Je i du strlvra5an'* predvsem v p strokovne organizacije sku sti zelo veliko. Svoje zaključke Je koordinacijski odbor obširno podal v poročilu Upravnega odboru časopisa Občan, ki namerava zbrati problematiko, ki se pojavlja pri vseh skupnostih, in jo potem posredovati pristojnim republiškim organom. Katera so glavna vprašanja, na katera naj bi odgovorila javna razprava: 1. Kdo sprejme statut — zbor volivcev ali svet 2. Kakšna naj bo konkretna vloga občana v delu skupnosti 3. Določitev organizacijske strukture skupnosti in 4. Sodelovanje s hišnimi sveti s posebnim ozirom na razvoj ser visov. V družbenih organizacijah, ustanovah, zavodih in šolah na področju krajevne skupnosti Stadion so statute že vzeli v pretres. Potrebno bo najti najenostavnejši način, da se čim več naših občanov spozna z osnutki statutov. Tiskanje tisočev izvodov je drago in to prav gotovo ni edini način, da razprava dobi širok obseg. Morda bo boljša rešitev v tem, da na terenu razpravljajo o statutih v manjših skupinah, ki naj bi jih vodile organizacije SZDL, ZK in druge, ali pa preko javnih tribun, zlasti še, ker so razprave o družbenem planu v tej obliki zelo uspele. V krajevni skupnosti »Bežigrad« so prvi osnutek statuta poslali med občane že meseca decembra. V drugi osnutek so vnesli precej novosti. V krajevni skupnosti »Stožice« so izdali osnutek statuta v 600 izvodih. Prišel naj bi prav v vsako hišo. V krajevni skupnosti Savsko naselje« so izdali 2000 izvodov osnutka statuta. Razposlali so ga po čseh hišah tako, da ga bo dobila prav vsaka družina. Organizirali so tudi javno tribuno, kjer so razpravljali predvsem o osnovni vlogi krajevne skupnosti ter organizaciji posameznih služb. V krajevni skupnosti »Savsko naselje« menijo, da bi bil koristen splošen, osnovni predpis o krajevnih skupnostih, ki naj bi ga izda la morda Republiška skupščina. Predpis naj bi obravnaval vlogo krajevnih skupnosti in seveda ne bi zadeval specifičnost, ki so pač povsod različne. ERIH JURŠA vodovodni inštalater; Delam v servisu krajevne skupnosti »Savsko naselje«. Servisi so že dobro utečeni, vendar imamo mladi, ki smo v servisih zapoleni, premalo prostega časa. Stranke se jeze nad nami le, kadar nas dolgo ni. Dela pa ne morem hitro narediti, če mi skladiščnik ne dobavi pravočasno materiala. Plače so v servisu kar v redu, posebno v primerjavi s celjskimi. DUŠAN NOVAKOVIČ uslužbenec pri »Agrokombinatu«: Servisi se sami premalo zanimajo za delo, strokovnjaki iz servisa bi morali sami obiskovati hiše in s predsedniki hišnih svetov pomeniti o popravilih. Le tako bi lahko preprečili propadanje hiš. Tako bi morali popravljati tudi tisto, kar sicer plačujejo stranke iz svojega žepa in ne hišni svet. Pregledi stanovanj bi morali biti sistematični. CIRIL PETERC, železničar: Servisov pravzaprav ne poznam dobro, nisem imel še veliko opravkov z njimi. Lahko pa trdim, da je krojaški servis v Savskem naselju kar dober, nekoliko slabša pa sta električarski in vodovodni. Kje je krivda, da servisi niso najboljši, je težko povedati. Predvsem pa je treba predolgo čakati. Zato servisi ne morejo biti v sedanjem stanju učinkovita pomoč občanom. METOD KOCI JANČIČ, upokojenec: Servisov ne morem pohvaliti. Vsaj po izkušnjah, ki sem jih imel z elektro servisom. Dvakrat, trikrat je prišel k meni strokovnjak iz servisa in ni in ni mogel popraviti napake na električnem štedilniku. Iz tega lahko ugotovim, da delajo v njih nestrokovni ljudje, moti pa me, da je potrebno za vse usluge servisov toliko časa čakati. Delajo vse preveč šablonsko brez odgovornosti za storjeno. FANI STAMPAHAR, uslužbenka: Ni mi prav, ko naročimo v servisu, da pridejo nekaj popravit, pa potem le površno in v naglici pogledajo in odidejo, ne da bi popravili. Za dvajset minut dela zahtevajo plačilo za uro. Delajo nestrokgvno, ne vem, ali se jim ne ljubi ali ne znajo. Kljub opozorilom ne narede tako, kot je treba. Zato se na servise ne morem zanesti, sploh pa ne, kadar so popravila nujna. JOŽE SUHADOLNIK, uslužbenec: V Savskem naselju so vsa okna pobarvana zelo površno. Pri zadnjem pleskanju recimo pleskarji iz servisa sploh niso odžgali spodnje barve in so kar na staro podlago na novo pleskali. Brez dvoma, škoda. Tako bo spet popleskano le za dobro leto ali dve, ko bo potrebno spet plačevati. V drugih servisih pa se mi zde fantje dobri, toda ne čutijo nobene odgovornosti do tistega, kar narede. DRAGO KUNAVER, predsednik krajevne skupnosti Savlje-Kleče: Servisi so dobra zamisel, vendar so dobri le toliko časa, dokler služijo svojemu namenu oziroma občanom. Brž ko prerastejo v podjetja, je njihov namen omajan, ne ustrezajo več potrebam občanov. Posebno gospodinjski servisi so potrebni, vendar jih manjše krajevne skupnosti do sedaj še niso mogle organizirati. V naši krajevni skupnosti bodo ustanovljeni letos ali drugo leto. VINKO DEČMAN, član izvršnega odbora SZDL bežigrajske občine: Servisi so zelo koristni, a še niso našli svojega mesta p krajevnih skupnostih. Večkrat delajo v njih nestrokovnjaki, pa tudi dobri delavci nimajo dobrega občutka v njih kljub dobremu plačilu. Dozdeva se jim, da so servisi le začasna zamisel in da nimajo daljših perspektiv. V servise je potrebno pridobiti več strokovnjakov in sposobne tajnike krajevnih skupnosti. Na zadnjih sejah našega Sveta smo obravnavali vrsto iioročil in perečih problemov ter tudi sredstva, ki so nam bila dodeljena po proračunu občine. Žal, smo vedno obstali ob zaključku, da je del odobrenih proračunskih sredstev za varstveno dejavnost premalo. Zmanjkuje nam denarja že za ozko kurativno delo, kje je še nujno preventivno delo, ki je obsež,nejše, zahtevnejše, dolgotrajnejše, potrebnejše, toda z daleko večjim efektom, če je pravočasno in strokovno opravljeno. Ugotovitev, da nimamo zasiguranih sredstev za noben nov primer v letošnjem letu napr. za oddajo mladostnika v vzgojni ali kak drug zavod, je prav gotovo zaskrbljujoča. V takih primerih se ne da čakati, ukrepati je treba hitro, da preprečimo nadalnji slab razvoj mladostnika, da mu takoj zasigura-mo nadaljevanje šole ali uka v poklicu pod strokovnim nadzorstvom in vodenjem, ker je to dosedanje okolje zanemarilo ali pa ni sposobno, da bi ga vodili ali vsaj popravilo dosedanje vzgojne napake. Postavljam le dve vprašanji: ali naj bo sodišče vezano na proračunske možnosti v odločitvah, ali naj presoja vsak primer po oportunitetnem principu? In kaj naj počne Zavod za soc. delo s svojimi strokovnimi zaključki o morebitni nujnosti oddaje obravnavanega mladoletnika v kak zavod, če tega zaključka ne more realizirati, ker ni denarja. Starši takega mladostnika običajno ne morejo plačevati celotnega prispevka za zavod, oz. lahko le delno, ostalo pa nujno pade na občinski proračun. Po poročilu zavoda imamo v naši občini 25 mladostnikov v raznih zavodih, od teh le 2 v VPD Radeče, kjer oskrbnina ne pade na breme občine. Oddaja v VPD Radeče je po zakonu. Njstrožji vzgojni ukrep in se zanj sodišče odloči le v skrajnih primerih. To načelo odločanja sodišča bo ostalo tudi v bodoče in mora tako ostati. Nadalje bo morda Zavod za soc, delo ugotovil, da bo pred njihovim zaključkom o nadaljnjem delu z mladostnikom potrebno njegovo triaži-ranje, zaradi izredno težkih mo- novanj, očetovstva, preživnin, morebitne reje otroka itd. Večina žensk je bilo treba prepričati, da se spustijo v pravdo zaradi ugotovitve očetovstva in preživnine, ker so po večini preproste in se bojijo potov na sodišču. Socialni delavec je nadalje obravnaval 51 zakoncev, ki so se nameravali razvezati. S tem je bilo prizadetih tu- bilo opravljenih kar 173 razgovorov, 29 obiskov na domu nadalje na delovnih mestih in na šolah in tako dalje. Pri drugih ogroženih družinah je socialni delavec opra vil 213 razgovorov v družini. Delo je dobro zastavljeno toda uspešno bo le, če bo porazdeljeno med zadostno število socialnih delavcev ki naj ima le toliko primerov, Kako je z varstvom družine tenj, v PMD Kodeljevo. Tega pa ne bo mogel storiti, ker zopet ni denarja. Gre za mladega človeka, za katerega je morda danes še čas, da ga usmerimo v normalno življenje. Pred določitvijo smeri pa je treba strokovno ugotoviti njegove psihične in fizične sposobnosti in njegova nagnjenja, za kar pa je potreben daljši proces, ki ga lahko izvede le PMD Kodeljevo. Osebnostno je taka ugotovitev zelo važna, saj moramo ugotoviti da nešteto ljudi v naši druž- starše, v 26 primerov pa je prišlo do razveze in pri tem je bilo 45 otrok prizadetih. Za raz vezno odločbo je Zavod moral dati sodišču izčrpno mnenje, kar je lahko storil šele po točni preveritvi okoliščin, komu od staršev naj se otroci dodelijo. V zvezi s tem je da bo z njimi lahko uspešno delal. Resocializacija je dolgotrajna, saj se ne da spremeniti odnosov ljudi čez noč in le z enim razgovorom, ker so slabi odnosi in slabe razvade trajale že daljše obdobje. Povdarjam da je navedeno le del dela Zavoda po njihovem planu dela. ■ Načela bi še eno vprašanje. Večina občin se je odločila, da bo ustanovila samostojne disciplinske centre. Oddaja v disciplinski center je namreč eden izmed mož- nih ukrepov zoper mladoletne prestopnike. Tako se je odločila tudi naša občina in dodelila v ta namen cca 400.000.- din. Ta sredstva ne zadostujejo niti za enega strokovnega delavca. Poleg tega pa je vprašanje še ureditve primernega prostora. Iz dosedanje piak-se sodišča ugotavljamo, da takih odločitev sodišča ni veliko in da je torej sploh vprašanje, ali je umestno v vsaki občini ustanavljati disciplinski center. Po zakonu se mladoletni oddajo v disciplinski center lahko za določeno število ur na praznične dni, (največ 4 zaporedne praznične dneve) ali za določeno število ur v teku drugih dni, najdalj en mesec, ali pa nepretrgano za določeno število dni in največ 20 dni. Ze ta zakonska določitev nakazuje, da mora biti delo v navedenem času z mladostnikom zelo intenzivno, vzgojno utemeljeno in strokovno. Zaradi teh okolnosti in tudi zaradi majhnega števila takih odlo- čitev, bi torej zadostoval le en disciplinski center za Ljubljano, o čemer bi moral obravnavati Mestni svet, občine pa naj bi le prispevale določen del sredstev za ustanovitev in obstoj takega disciplinskega centra. Z gornjimi navedbami nočem trditi, da naša občina nima razumevanja za ta vprašanja in tudi ne tega, da je za to delo vložila malo sredstev, upam pa se trditi da je to delo obravnavano bolj kot delo, ki predstavlja za občino samo obremenitev, torej le s sedanjega finančnega stanja. Tako gledanje je nepravilno. Socialno delo pomeni za našo družbo uspeh in tudi socialno delo se mora razvijati v skladu s splošnim družbenim razvojem, ne sme torej zaostajati za splošnim razvojem, ker končno naša občina tudi gospodarsko ni na zadnjem mestu. Marija Lulik-Peternel bi psihično trpi, ker niso bili v življenje usmerjeni po svojih sposobnostih in nagnjenih. Trdim, da je naložitev denarja v ta namen smotrna in nujna, pa čeprav trenutno pomeni izdatek za občino, ki pa se bo obrestoval, seveda šele čez nekaj časa, vendar pa prav-gotovo in to v korist družbe. Nadalje se moramo zavedati, da zaradi velikega gradbenega razmaha na našem območju naseljenost narašča in že sedaj so se k nam preselile družine z otroci, ki so že v prejšnjem okolju predstavljali socialne probleme. Vse kaže, da bodo taki primeri še nadalje številčno naraščali. Zavodu za socialno delo je bilo letos dodeljenih toliko sredstev kot lani. Po proračunu zavoda gre za cca dva milijona razlike na škodo proračuna zavoda. Zavod smo ustanovili iz nujnosti in v skladu z razvojem družbenih služb s tem, da smo tudi na tem področju organizacijsko izločili iz uprave strokovno službo, da bo ta lahko bolj strokovno, bolj intenzivno in bolj dosledno delala predvsem v preventivnem delu, ker smo bili prav na tem delu šibki. Svet za varstvo družine je moral ugotoviti, da je bil proračun Zavoda vse prej kot pretiran in da je svoje delo v lanskem letu dobro zastavil, s tem, da je zbral celo vrsto podatkov o problemih na področju občine. Ob obstoječi kadrovski situaciji ha Zavodu je bilo možno obravnavati 129 primerov mladoletnih prestopnikov. Za to je Zavod opravil 286 razgovorov s starši, 123 razgovorov z mladostniki, 37 razgovorov z drugimi osebami in za vse je bilo treba napraviti obširna poročila za sodišče. Potrebni so bili razgovori z nezakonskimi materami zaradi urejanja sta-di 87 otrok. V 25 primerih je socialni delavec uspel sporazumeti Vsi borci še nimajo stanovanj Vprašanja borcev obravnava komisija, upravno pa rešuje njihove zadeve referat na odseku za socialno in invalidsko varstvo. Komisija dela v tesni povezavi z občinskimi in terenskimi organizacijami ZB. V zadnjem času je aktivno posegala v probleme družin borcev, v skrbi za njihove življenjske in delovne pogoje. Zdravstveno stanje borcev se zaradi vse večje izčrpanosti in pogostih kroničnih obolenj iz leta v leto slabša. Zdravih je komaj 8 odstotkov. Lani je bilo 170 borcev na 10-dnevnem okrevanju, bodisi v Kranjski gori, ob morju ali v toplicah. Občinska skupščina Bežigrad je v ta namen prispevala 1.240.000. - din, komunalni zavod za ocialno zavarovanje 640.000 din, sami pa so tudi prispevali 1.240.000. -. Zdravstveni pregled borcev je pokazal, da bo njihovemu zdravju treba posvetiti vedno več skrbi. Stanovanjski problemi baroav so še vedno hudo pereči. Prosilcev za stanovanja je letos 201. Lani jih je 35 dobilo boljša stanovanja: 20 družin borcev se je vselilo v nova stanovanja, 15 družin pa v stara, vendar ustrezna stanovanja, ki so jih poprej zasedali drugi. Za letos je računati, da bo okrog 65 borcev dobilo nova stanovanja. Pri tem gledajo na tiste. Konec z neslavno tradicijo Za Bežigradom do sedaj nismo imeli sreče z mladinskimi političnimi šolami. Vzroki za neuspeh so bili v glavnem isti: nedisciplina, malodušje in. konec koncev še nezainteresiranost. Ne bi razglabljal o tem, če so bili ti vzroki utemeljeni. $ola (ta izraz ne smemo jemati v klasičnem pomenu besede) se je pričela 15. februarja. Bila je intenzivnega značaja: slušatelji so poslušali predavanja vsak dan dopoldne in popoldne. Sploh se mi zdi, da je ravno v tej intenzivnosti levji delež za dober uspeh šole. Mladinci niso imeli občutka razbitosti pouka, poleg tega pa jih je iz dneva v dan pritegovala nova vsebina predavanj in razgovorov, ki jih je predvidel program šole. Le ta je obsegal najrazličnejše teme: delavsko in družbeno samoupravljanje, nekateri najaktual- nejši problemi v komuni, statut, mednarodni politični odnosi itd. Beseda je tekla tudi o mednarodnih ekonomskih odnosih, zelo zanimiva pa je bila tudi tema »Kako vodim sestanek«. Slušatelji — bilo jih je 32 — so bili vsi iz gospodarskih organizacij, ki so jim tudi plačale šolanje (5000 - din). Zakaj imamo pravzaprav mladinske politične šole? Odgovor je preprost: če hoče mladinska organizacija usmerjati mladince-v konkretno družbeno akcijo, jih ne bo z raznimi političnimi deklaracijami'in trkanjem na njihovo zavest, ampak le z vsestranskim poglobljenim analiziranjem družbenega položaja, v 'katerem mladi ljudje živijo in delajo. Težnje po analitsko-študijskem proučevanju domače komunalne problematike so prišle ravno najbolj do izraza v programu letošnje mladinske politične šole. Zdi se mi, da je šola uspela dati mladincem pravilno smer v reševanju konkretnih problemov v komuni, delovnih in družbenih organizacijah. »V šoli sem zvedela za stvari, o katerih se mi preje še sanjalo ni. Vsekakor mi bo to zelo koristilo pri delu v aktivu, ki ga bo treba malce .prebuditi'«, je dejala slu-šateljica Štefka Rotovnik, Radan Rehar pa pravi: »šola mi je dala veliko: kljub relativno kratkemu trajanju sem si ustvaril precej jasnejšo sliko našega družbeno-poli-tičnega sistema. Preden so se razšli, so slušatelji mladinske poltične šole obiskali še kranjsko »Iško,« kjer so si ogledali objekte, ter se tovariško pomenili s člani koordinacijskega komiteja ZMS »Iskre.« Mitja Meršol ki so upokojeni in ne morejo na drug način priti do stanovanj. Ko- ' misija za zadeve borcev neprestano opozarja gospodarske organizacije, da pri dodeljevanju stanovanj prvenstveno upoštevajo člane ZB iz svojih kolektivov. Trenutno je v Šolah in raznih tečajih za prekvalifikacijo 24 borcev iz bežigrajske občine. Občin- , ska skupščina je lani prispevala -1 za šolanje borcev 274.845,- din- .- Zaradi slabega zdravja in neprimerne kvalifikacije je precej borcev zaposlenih na neustreznih de-lovnih mestih. Prikrajšani jo pri osebnih prejemkih, pozneje pa bodo tudi pri pokojninah. Teni borcem bo potrebno dodeliti pri- <: znavalnine, da se njihovi življenjski pogoji vsaj približno izenači- i jo s povprečjem ostalih držav- • Ijanov. Komisija skrbi tudi za otroke padlih borcev. Med letom je odo- ; brila 11 otrokom pomoč za šolanje v povprečju 10.000,- din mesečno. V občini Bežigrad prejema 43 borcev, aktivistov in njihovih družin stalno občinsko priznavalnino v višini od 5.000 do 15.000.- dih mesečno. Komisija sproti ugotavlja materialno in socialno stanj® prizadetih borcev in njihovih družin ter ugotavlja komu je potrebno priznavalnino spremeniti, bodisi da jo povišajo, znižajo »•* ukinejo. Dodeljevanje priznavalnin je komisija doslej zelo uspešno urejevala 'in zaradi tega ul bilo pritožb. . MLADINSKA ŠTAFETA - TRETJA V DRŽAVI štafeta mlajših mladincev Partizana Dol je zasedla tretje mesto na letošnjem državnem prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah. Tekmovanje je bilo na pobočjih Uršlje gore pri Ravnah na Koroškem. V konkurenci mlajših mladincev je nastopilo 11 štafet. Za vsako ekipo so tekli po trije smučarji, sleherni tekmovalec pa je moral presmučati 3 km dolgo progo. Po izredno zagrizeni borbi so zmagali mladinci iz Gorij pri Bledu s časom 32,32, druga je bila ekipa Triglava iz Kranja (33,32), tretji pa Partizan Dol (3-1,27) v postavi Janez Šimenc, Slavko Premože in Tone Premože. Za mladimi tekači iz Dola so zaostali še tekmovalci iz Mojstrane. Jesenic. »Fužinar- SD „TAB0R“ Ježica: zadetek v črno V vitrinah strelske družine »Tabor« na Ježici se je lani spet nabrala cela kopica novih pokalov, diplom in priznanj. Navajeni smo že, da najdemo strelce z Ježice na najboljših mestih; bera trofej pa je bila lani' še posebno uspešna. _ Na j več ji uspeh je dosegel spet Janez BOHINC, ki je na okrajnem prvenstvu za »Zlato pušCico« zasedel prvo mesto z novim rekordom. Ljubljana je eno najmočnejših strelskih središč v državi in zato Je ta uspeh še toliko bolj pomemben. Letos so strelci SD »Tabor« že peto leto zapored osvojili »Zlato pušCico« v občinskem merilu, zmagali so v ligaškem tekmovanju z zraCno puško, trenutno pa so spet na prvem mestu. Na občinskem prvenstvu ekip v streljanju z zraCno puško so zasedli prvo mesto mladinci in mladinke, člani in pionirji pa drugo. Ti dve ekipi bi se z malo več resnosti uvrstili še bolje, saj drugo mesto članske ekipe smatrajo na Ježici skoraj za neuspeh. Zadovoljni pa so, da so po petih letih spet formirali ekipo mladink. Strelci z Ježice so zrna-gali tudi na občinskem prvenstvu z ma-!°;all.^rskox, Puško (pri posameznikih ter ekipa članov in mladincev), sodelovali so na okrajnem in republiškem pr-^nstvY <9- mesto) ter na državnem prvenstvu v Beogradu, 8 članov pa je sodelovalo tudi v ekipi Ljubljane na medmestnem dvoboju Zagreb—Ljubi ia-na z MK puško. Strelci niso le vešče sukali puške, temveč tudi razno orodje. Dogradili so klubsko sobo in pisarno, skupaj s strelskimi družinami bežigrajske občine pa gradijo ob Savi strelišče za MK pu- ,.Na. ta objekt že težko čakajao. J® s Str.el}šče na Dolenjski cesti pre-daleč in tako niso imeli možnosti da vadijo tudi z MK orožjem. Novi upravni odbor SD »Tabor« pod vodstvom Zvoneta KUNSTLJA sl je zadal nalogo, da bo še tesneje sodelova z društvom prijateljev mladine, šolami ter organizacijami na terenu in navdu-šil za strelski šport še več mladih Iju- , “trbcli bodo tudi za rekreacijo in se bodo v ta namen povezali s strelski-mi družinami po Sloveniji: z medsebojnimi obiski bodo krepili tovarištvo in izmenjavali izkušnje. ja« iz Raven, Lovrenca, Delnic in drugih krajev. Dolčani so še enkrat dokazali, da spadajo med najboljše mlade tekače v državi. Isti tekmovalci so nastopili tudi v konkurenci posameznikov. Med CO mladinci je bil Janez Šimenc — šesti, Slavko Premože — deveti in Tone Premože — enajsti. Tudi člani so nastopili na državnem prvenstvu. Dolska štafeta je bila šesta, med posamezniki pa sc je najbolje odrezal Miro Flere na 13. mestu. Lep uspeh je dosegel mladinec Slavko Ložar v klasični kombinaciji: zasedel je tretje mesto. Smučarji iz Dola so letos nastopili na vseh pomembnejših tekmovanjih. Na tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice« je Partizan Dol med vsemi društvi postavil na start največ ekip. Že četrtič zaporedoma je nastopila »družinska« ekipa Kuharjev (bratje: Jože, Vinko in Miro). Z Jelovice se Dolčani nikdar ne vračajo praznih rok: tudi letos so pobrali nekaj najboljših mest. Na republiškem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Ljubljani je štafeta starejših mladincev za- sedla tretje mesto za ekipo »Fu-žinarja« in Partizana Gorje, pred »Enotnostjo«, »Triglavom« in dru-dimi. Med posamezniki je bil Slavko Premože 5., v klasični kombinaciji pa sta se Slavko Ložar in Janez Runtas uvrstila na 2. in 3. mesto. Dolski smučarji bodo zdaj za nekaj mesecev pospravili smuči. Prihodnjo zimo bomo prav gotovo spet slišali o njih. Zasluge za njihove uspehe pripadajo tudi tovarni JUB in podjetju TERMIT, šoli, občinski zvezi za telesno kulturo, organizacijam SZDL ter krajevnemu odboru ki so naklonje-in njihovi dejavnosti. Pohvala gre tudi staršem mladih tekmovalcev, ki so imeli dovolj razumevanja za koristno udejstvovanje svojih otrok. OLIMPUCIVDOLU Tildi lelos jc Partizan Dol organiziral odprto prvenstvo občine Ljubljana-Eriigrad v smučarskih tekih in skokih. Tekmovanja so sc udeležili tekmovalci iz 19 društev iz skoro vse Slovenije. Najbolj kvalitetna jc bila zasedba v tekih, kjer so nastopili tudi trije člani olimpijske reprezentance: Pavčič, Seljak in Kohentar. V Dolu imajo pogoje tudi za večja smučarska tekmovanja, če so zime le kolikor toliko ugodne. Domači Partizan ima dovolj tekmovalcev in marlji vih društvenih delavcev. V Dolu prire jajo tekmovanja le v klasičnih smučar skih disciplinah, to je v tekih in skokih. V načrtih pa imajo, da bodo pri skakalnici in smučarski koči pripravili tudi proge za alpske discipline. Domačini vsega prav gotovo ne bodo zmogli. Treba jim bo pomagati. To vsekak-kor zaslužijo, saj so med najboljšimi smučarskimi kolektivi v Sloveniji. Najprej so prišli na start tekači. Več kot 50 tekmovalcev se je pomerilo na progi, ki je imela precej hudih smukov; to Je najbolj ustrezalo mlademu Jeseničanu K.obentarju, ki je prehitel ostala dva olimpijca Pavčiča in Seljaka. Med domačini je bil najboljši Franc Šimenc, sledili pa so mu Flere, Slabanja in Pavle Šimenc. Pri mlajših mladincih sta med več kot 20 tekači zasedla najboljši mesti večna rivdla Janez Šimenc in Slavko Premože, oba iz Dola. V skupini starejših mladincev je bila udeležba nekoliko slabša, zato pa nič manj kvali-litetna, saj je nastopil in tudi zmagal Premalo sredstev za investicije Predsednik sveta za telesno vzgojo Franc Kavčič o delu sveta v letu 1983 in 1964-»Svet za telesno vzgojo je na štirih do-sedanjih sejah analiziral stanje telesne kulture in ugotovil, da je bilo lani na področju občine 5 društev »Partizan«, 8 strelskih družin, 1 Planinsko društvo, 3 taborniške družine in nekaj sekcij »Olimpije«. V vseh teh društvih jc zajetih 2800 aktivnih članov ali 8,2 odstotka n ... „ vseh stalnih prebivalcev naše občine. seki-H« ^ gojijo redno telovadbo in imajo še razne druge tenis lii lahkoatletska, za dviganje uteži, namizni skakalnico in tudl smuCarsko sekcijo, ki ima 40-metrsko delujejo stndsife Heiia»itekn?‘?van'*a s tckmova!d drugih občin. Marljivo črnuškim mostCn .^iot• k s,° si uredlle nekaj strelišč. Ob Savi nad nlkl dosegajo nnivečl* 28 malokalibrsko puško. Med tabor- nad 200 članov.1 riantnsko^?n!*tt'0rnikl *Bitkove skale«, ki vključujejo članov. Prizadevajo sl da hliSiiSn?4 Cmdčah ima nad 400 aktivnih bi lahko nastal zimsko športni cemlr .MH?Jo k°?° na Mali Planini, kjer Svet meni, da ni ^uVno ~no T T™ ‘n So1' »Partizan« svoje domove, Jker le v pizmh bi ni'!rala; lmeti društva poslužujejo Šolskih telovadnic in s tem temM?iK,,da,n^kih. Vrah lahko investicije Poleti pa imajo člani možnost vid^Vi^0 5^0 vl?i?n0 tevJ* tre.ba graditi Pri vsaki osemletni šoli telovadmen1*^«11 "i* vzgojna društva"56 ,e naPraV° b0d° lahk° ^-^a^te^ i°o£H£?® odroma<*rekreacij3klh “bX Je “e občina vsako* leto v sv^i2!f 0nrdeJ5,Vn0St ‘elesno vzgojnih društev glma leto nekoliko zviši pr?™®nn“ P<*«bno dotacijo, ki se vsako imajo naša *Ve* u*otaviJa* da ta sredstva ne zadoščajo, zato *^Jo naša društva še vedno premalo mladine v svojih vrstah strellščan0in,Ui?r„„^riman^ku^0 sreilstev za Investicije, to je za igrišča, društvu da bo*»jn-«mtraV®' fotrebno bo tutH pomagati Planinskemu Vsako zimo na sSi1,« ko?,° Ma“ Planini, kamor bi šlo Počitnicah temveč timi .mIadlne ne samo v semestralnih U smučlča “To orlhW»u „kar “ ^ 1 »graditvijo žičnice Prt nabavi šotorov™11*^ LJublJanl' Podpreti bi morali tudi tabornike gostuje *vS*sobiV zif orga? 23 vs“ našteta društva, sedaj »veza za tc“sno k,,H,?rT^ „ »snovne ^ šole Vita Kraigherja Občinska dejavnost, da bo lažie K-š^at?^8 ki d°blti primerne prostor« za svojo vzgojnih društev.« J reševala probleme, ki se kažejo pri delu telesno- TVD Partizan Ježica priznanje najboljšim Na občnem zboru »Partizana« Ježica so podelili 30 priznanj najboljšim športnikom in marljivim društvenim delavcem. Za 15-let-no delo v Partizanu so nagradili tudi predsednika društva Filipa ŠTUCINA. Športniki »Partizana« Ježica imajo za seboj eno najuspešnejših sezon. še posebno so se uveljavile košarkarice in dvigalci uteži. Mlade igralke so zasedle četrto mesto na republiškem prvenstvu in drugo v okrajni ligi. Danes jih uvrščajo med najboljše ženske košarkarske ekipe v Sloveniji. Med dvigalci uteži je požel največ uspeha Mitja ZATLER. Pospravil je tri »kolajne«: zasedel je prvo mesto na republiškem mladinskem prvenstvu in drugo na članskem, njegova je bila še »srebrna kolajna« na mladinskem državnem prvenstvu, na članskem državnem prvenstvu pa je bil peti. »Partizan« Ježica ima poleg tega še člansko in mladinsko košarkarsko ekipo. Pripravili so splošno vadbo za pionirje in pionirke, organizirajo pa tudi tekmovanja v krosu in smučanju. Izkazali so se tudi kot organizatorji: republiška zveza jim je zaupala izvedbo mladinskega prvenstva v dviganju uteži. Vsi udeleženci so bili z njim zadovoljni. Ob letošnjem občnem zboru so izdali tudi prvo številko društvenega biltena. Z njim nameravajo predvsem seznanjati občane z delom in življenjem v društvu; računajo pa, da bo zlasti močno propagandno sredstvo, ki naj privede v društvo še več novih ljudi. letošnji državni prvak Franc Mrziikar (Enotnost. Ljubljana). Prireditelji so se posebno potrudili okrog skakalnice. Napravo so lepo okrasili, pripravili pa so tudi ozvočenje in celo gong. Med skakalci se je razvila huda borba za prvo mesto. Zmagal je član Enotnosti Janez Brilej pred klubskima tovarišema Andrejem Nahtigalom ter Stankom Smolejem iz Javornika. Smolej je postavil nov rekord skakalnice. Skočil je 41 metrov daleč. Prejšnji rekorder je bil Marjan Pečar z 38 m. Med mladinci je nepričakovano zmagal domačin Slavko Ložar, na četrto mesto pa se je uvrstil Janez Runtas, prav tako iz Dola. Domači mladinci so pod vodstvom tovariša Modra, ter potem, ko jih je nekaj časa treniral tudi tovariš Pribošek, vidno napredovali. Sodniški zbor pod vodstvom tovariša Prebila je svojo nalogo zadovoljivo opravil. Tekmovanje je bilo tudi ekipno. V teku je zmagala ekipa iz Kranja pred Enotnostjo, Dolom in Ihanom. V skokih pa je bila najboljša ekipa Dola pred Mengšem in Ihanom. Prehodni pokal tovamc JUB je tako ostal doma. Novi občinski prvaki za leto 1964 pa so naslednji: tek — člani: Franc Šimenc (Dol); tek — mlajši mladinci: Janez Šimenc (Dol); skoki — člani: Tone Velepec (Dol), skoki — mladinci: Slavko Ložar (Dol). Rezultati: tek — člani, 10 km: 1. Janko Kobentar (Jesenice), 31,40; 2. Roman Seljak (Triglav) 31,52; 3. Cveto Pavčič (Enotnost) 32,10; 4. Gašpar Ko-dež (Triglav) 32,50; 5. Vinko Grašič (Triglav) 34,09; 6. Jože Kovič (Ihan) 34,34; 7. Jaka Reš (Enotnost) 34,52; 8, Franc Šimenc (Dol) 35,54. Tek — starejši mladinci, 5 km: 1. Franc Mrziikar (Enotnost), 16,45; 2. Tomaž Bešter (Triglav) 17,35; 3. Tone Jančar (Ihan) 19.37. Tek — mlajši mladinci, 5 km: 1. Janez Šimenc (Dol) 18,12; 2. Slavko Pre-•SPj® (Dol) 18,14; 3, Janez Krišelj (Triglav) 19,14 Skok* — člani: 1. Janez Brilej (Enotnost) 214,5 točke (40 m. 40 m), 2. Andrej Nahtigal (Enotnost) 211,7 (39 m 40 m); 3. Stanko Smolej (Javornik) 211,6 (39 m, 41 m); 4. Albin Rogelj (Enotnost) 195,9 (38, 38); 5, Vlado Silvester (Enotnost) 176,3 (36,5, 36,5). Skoki — mladinci; 1. Slavko Ložar (Dol) 187,0 < 33,5 , 34,5); 2. Roman Po-savc (Mengeš) 186,5 (33,5, 34,5); 3. Janez Prevodnik (Gorenja vas) 181,9 (34,5, 34,5); 4. Janez Runtas (Dol) 176,3 (32, 33); 5. Peter Šinkovec (Zagorje) 169,6 (31,5, 31,5). zmšmmm Janez Šimenc, najboljši dolski smučar Taborniki v Dražgošah Večina mlajših bežigrajskih tabornikov je samo iz pripovedovanja starejših vedela, kje je Bičkova skala, mogočni spomenik junaštva in ljubezni do domovine, po kateri nosi njihov odred svoje ime. Zato se je vodstvo odločilo, da jih popelje tja. Mimo Škofje Loke in po lepi Selški dolini ni daleč do Železnikov, kjer se manjša pot odcepi v hribe, ki nas popelje v lepo in danes povsem novo hribovsko vasico, Dražgoše. Pred 22. leti jc bilo tod drugače kot je danes. Takrat so v prijetno gorsko idiliko zadoneli streli iz pušk in topov. Za Dražgoše so prihajali težki časi, kajti tudi temu kraju okupator ni prizanesel. Tri dni in tri noči je trajala bitka. Tisoči nemškega vojaštva in Gestapa so besno napadali vasico, ki jo je branil Cankarjev bataljon. V tej bitki sta s svojim junaškim dejanjem brata Bička napisala novo stran v herojski zgodovini slovenskega osvobodilnega boja. Zlezla Bežigrajski taborniki pri Bičkovi skali sta na strmo, visoko skalo, na kateri sta vztrajala do konca. S seboj sta imela le mitraljez in dobršno mero municije, okrog njiju pa vse polno sovražnikov. Vedela sta, da umika ni. Sovražniku nista hotela živa pasti v roke. Na tej skali sta prelila svojo kri, s svobodo ljudi in zemlje, ki sta ju tako ljubila. Bežigrajski taborniki so tudi letos ob obletnici bitke prišli počastit spomin bratov Bičkov. Najprej so skozi meglo odšli v raztegnjeni koloni, na čelu katere je vihral taborniški prapor z napisom P. O. Bičkova skala do Bičkove skale. Ob vznožju strme pečine so z enominutnim molkom počastili spomin padlih bratov. V kratkih besedab je nato tovarišica Slavica zbranim tabornikom povedala nekaj besed o njuni herojski borbi. Tudi mala Maja je počastila njun spomin z lepo deklamacijo. Po obisku pri Bičkovi skali so sc zbrani taborniki skupno s predstavniki krajevnih organizacij udeležili še žalnih komemoracij pri spominski plošči, kjer so položili venec in na pokopališču. Le prehitro je minil izlet, ki so se ga vsi tako veselili. Mnogo novega so videli in slišali, zato si želijo še več takih izletov. G. S. NA ČRNUČAH JE SPET ŽIVAHNO Po dograditvi nove telovadnice pri osnovni šoli se je spet razmahnilo delo Partizana na Črnučah. Pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke imajo redne ure splošne vadbe, člani se vadijo še v orodni telovadbi, redno pa trenira tudi člansko in mladinsko od-bojkarsko moštvo. »Partizan« je pripravil še rekreacijsko telesno vzgojo za starejše člane In članice. o bVesTiLa V dvorani »Svobode Smoletova 16 I so vsako sredo ob 19. uri in ob nedeljah ob 10. uri dopoldne predstave celovečernih filmov. SPORED: SREDA 18. MARCA ameriški film »Moški«. NEDELJA 22. MARCA sovjetsko-jugoslovanski film »Aleksa Dundič«. SREDA 25. MARCA angleški film »Sence«. NEDELJA 29. MARCA angleški film »Tigrov zaliv«. SREDA 1. APRILA angleški film »Cas brez usmiljenja« — kriminalka. NEDELJA 5. APRILA sovjetski film »Pot , v vsemirje«. SREDA 8. APRILA jugoslovanski film »čudno dekle«. NEDELJA 12. APRILA ameriški film »Ko je kraljevala komedija«. SREDA 15. APRILA francoski film »Prehod preko Rena«. Obveščamo občane, da šiviljska delavnica na Vodovodni cesti 36, ponovno redno obratuje. Sprejemt vse vrste šiviljskih del. Sprejema vsak dan med 8. in 14. uro, ob torkih in četrtkih med 8. in 12. in popoldne od 14. do 18. ure. Občani terena Stadion: poslužujte se te šiviljske delavnice. Cene konkurenčne! ODDAJANJE TURISTIČNIH SOB Vse občane, ki so letos pripravljeni oddajati zasebne sobe turistom in potnikom obveščamo da še ta mesec vložijo zahtevek za izdajo odločbe o oddajanju zasebnih sob turistom in potnikom. Vloge, kol-kovane z 250 din državne takse, sprejema oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Bežigrad. Poleg prenočišča lahko nudijo zasebniki turistom in potnikom še hrano, to pa le v svojem stanovanju in le ob pomoči članov svojega gospodinjstva. Za povečanje zmogljivosti ter izboljšanj® pogojev za sprejem turistov, lahko dobijo zasebniki namenski kredit za nakup opreme, ureditev sanitarnih naprav itd. Kredit daje Komunalna banka in gostinska podjetja in sicer v višini 200.000 din z vračilnim rokom do treh let in' kredit do 500.000 din z vračilnim rukom od tri do pet let. Višino obrestne mere odreja Komunalna banka, vendar ne sme presegati 7,5 odstotka letno, provizija pa 2 odstotka letno. Uporabnik kredita mora plačati v gotovini 10 odstotkov zneska kredita. Zasebniki, ki oddajajo sobe turistom in potnikom, so oproščeni plačevanja prometnega davka. Predvidene so naslednje cene ležišč: I. kategorija 700 din, II. kategorija 600, III. 500 iu IV. 450 din. Turisti plačajo v sezoni še 120 din turistične takse od nočnine, izven sezone pa 80 din. Načelnik oddelka za gospodarstvo • Tiste, ki so iz kakršnegakoli razloga zanimajo za takozvani Rekreacijski center na Ježici, največkrat zapelje zamenjavanje posameznih objektov ob acijski center na leži-Savi na Ježici. Rekre-ci v sedanji, embrionalni fazi obstoji iz treh objektov in ti so: gostišče, kopališče, camping. Ciril Ulčar • Medtem ko sta gostišče in kopališče stara objekta, ki ju je Rekreacijski center prevzel v svoj sestav, se nahaja camping kot nov objekt v fazi fizične izgradnje. Nadaljnje faze izgradnje za pričujočo informacijo ne bi bile v tolikšni meri zanimive. Zanimivo bi bilo kvečjemu to, da se iz neznanih razlogov časopis — je vedno znova spotika ob obravnavano izgradnjo, ki je sama po sebi gospodarsko utemeljena. Rekreacijski center (Nadaljevanje s strani 6 in 7) MNENJE STROKOVNJAKOV V ureditvenem programu kopališča na Ježici, ki sta ga pripravila inž. Janez Sraka in inž. arhitekt Venčeslav Sprager s sodelavci iz projektivnega biroja Konstrukta je na 32. strani obsežnega programa pod poglavjem gostinske naprave med drugim zapisano. — IZ OBSTOJEČIH OBJEKTOV NI MOGOČE Z NOBENO ADAPTACIJO USTVARITI NEKAJ ŽIVLJENJA SPOSOBNEGA IN JE TOREJ VSAKA INVESTICIJA V TE OBJEKTE POPOLNOMA IZGUBUENA. Toliko o strokovnem mnenju glede adaptacije Ljudskega kopališča oziroma starih objektov na njem. Za Rekreacijski center na Ježici v izgradnji so porabili naslednja sredstva: 26 milijonov za ureditev kampinga (sanitarije, umivalnice) še ne v celoti potrošena sredstva 5 milijonov »zagonski« stroški 10 milijonov adaptacija 7 milijonov načrti Dotok sredstev za Rekreacijski center na Ježici v izgradnji 26 milijonov dolgoročno posojilo pri banki 5 milijonov občinska skupščina 1962 4 milijone občinska skupščina 1963 1 milijon ustvarjenega dobička 1963 5 milijonov občinska skupščina 1963 VELETRGOVINA MM LJUBLJANA, AŠKERČEVA 2 V prodajalnah svojih poslovnih enot »Emona«, »Grmada«, »Hrana«, »Rožnik«, »Špecerija« iz Ljubljane. »Jelka« iz Gornjega grada, »Litija« iz Litije, »Locatec« iz Logatca, »Polje«- iz Polja pri Ljubljani. »Straža« iz Straže pri Novem mestu, nudi vse Špecerijsko in kolonialno blago, gospodiniske potrebščine in vse drugo blago. Vsak dinar smos desekrat obogatili Črnuško planinsko društvo, ki je pred kratkim praznovalo 10-letnico svojega obstoja, sodi med najaktivnejše družbene organizacije v naši občini, saj združuje pod svojim okriljem že nad 600 članov. Hkrati predstavlja edino planinsko društvo v naši občini, ki ima po zaslugi svojih aktivnih članov in ljubiteljev planin med najširšim krogom občanov globoke tradicije. Eden najaktivnejših članov PD Črnuče in njegov predsednik Metod Lampič, zmeraj nasmejan in dobre volje, vsak čas pripravljen, da razdere kakšno planinsko ali dolinsko, nam je v kratkem razgovoru — tokrat zaradi objektivnih vzrokov žal v dolini — povedal nekaj bistvenih misli o društvenem življenju in delu planincev PD Črnuče, ki ima v svojih vrstah občane iz domala vse naše občine. — Zametki planinskega društva v Črnučah sodijo še v leta pred I. svetovno vojno. Posebno med obema vojnama je bilo pri nas več aktivnih planincev, izmed katerih sta med narodnoosvobodilno vojno izšla tudi narodna heroja Ravbar-Vitez, Maks Pečar in številni drugi borci in aktivisti NOV. Na teh bogatih tradicijah je po osvoboditvi rastlo novo planinsko društvo, ki se je osnovalo leta 1953 in štelo 130 članov. Odtlej so se naše vrste iz leta v leto množile, tako da nas je sedaj že nad 600, kar pomeni, da sodimo med največja društva v občini, če nismo sploh največje. Društvo ima svoje sekcije v raznih gospodarskih organizacijah in se širi tudi že čez občinske meje: Elma, Ener-goinvest, Belinka, Tops, TKG, osnovna šola Maksa Pečarja; pripravljamo pa tudi sekcije planinskega društva po drugih šolah. Nova koča na Mali planini Domena črnuških planincev sta vsekakor Mala in Velika planina, kjer so 1954. leta najeli Erjavškovo kočo, prej domžalski dom. Ker stara lesena koča še zdale-ka ne more sprejeti vseh članov, so se predlanskim odločili za gradnjo novega prostornejšega doma. Koča, ki so jo začeli graditi, ima najdominantnejšo lego na vrhu Male planine z nepozabnim razgledom na venec Kamniških planin in na ljubljansko kotlino. Za gradnjo tega doma je nekdanja črnuška občina prispevala 400.000 dinarjev, bežigrajska občinska skupščina pa je lani primaknila 150.000 dinarjev. To so bila vsa sredstva, ki jih je društvo dobilo kot pomoč od družbe. Črnuški planinci —' stari in mladi — so se zagrizli v delo. Leta 1962 so pri gradnji doma s prostovoljnim delom ustvarili 912.661.000 din, lani pa kar 3 milijone 155.139 dinarjev, kar skupaj pomeni nad 4 in pol milijone z delom ustvarjene vrednosti. Vse s prostovoljnim delom — Z izredno požrtvovalnim delom smo vsak družbeni dinar desetkrat obogatili, desetkrat smo ga obrnili, preden smo ga vložili v novi dom. Pri gradnji, je nadaljeval Metod Lampič, so sodelovale tudi MDB, ki jih je med mladino organiziralo naše društvo. Prav temelje so izkopali mladinci. 2339 ur smo doslej delali na gradbišču, pri drugem vzporednem delu, sečnji, dovozu materiala pa 1.847 ur. Razen tega so prostovoljci posekali in razžagali 37 kub. metrov lesa, ki bo zadostoval za notranjo opremo koče. Čestokrat smo garali v planini od ranega jutra do poznega večera. Pri gradnji so nam pomagali tudi člani PD Poštarja iz Ljubljane in njihovi mladinci. Letos nam bodo priskočila na pomoč tudi druga društva. Investicijska vrednost koče se giblje okrog 20 milijonov dinarjev. Pod streho jo bomo spravili, če bo šlo le vse po sreči, še letos. Načrte je pri-, pravil inž. arh. Vlasto Kopač — idejni osnutek, nadaljnje načrtovanje pa je prevzel naš mladi študent arhitekture, sedaj, naš inženir Andi Kovač. Vse torej z lastnimi močmi! Enonadstropna koča bo: imela prostorno jedilnico, v spodnjih prostorih pa bomo imeli klubski prostor in knjižnico (razen kleti). Gostinski prostoK bo imel 40 sedežev, pod streho pa bomb' lahko sprejeli (ležišča) prav toliko planinS cev. Koča bo sodobno opremljena in odprtega tipa, in bo na razpolago vsemj predvsem članom društva in Bežigrajča-. nom. Dom vseh Beograjčanov! Ker nam kljub izredni požrtvovalnost« naših članov primanjkuje nekaj sredstef. za nadaljevanje gradnje — prevoz 1 kg materiala z žičnico velja 20 din, vsak zidak pa tehta 3 kg! — razmišljamo o zdru-| zevanju sredstev. Občinski svet za varstvo družine vsako leto išče prostor za letovanje svojih otrok. Zakaj? Mi smo že doslej| v najeti koči v počitnicah nudili prost« našim najmlajšim. In ali je smiselno, da posamezne gospodarske organizacije gr de na Veliki planini drage in neizkorišč ne lastne koče ža 4—6 ljudi, ki so za"' ^ *£ Planinci s krampi dene le nekaj dni na leto, veljajo pa tel' ke milijone, 5—7 milijonov? Zakaj ne bi teh sredstev združili in zgradili velik pla' ninski dom za vse bežigrajske občane^ PD Črnuče ima tudi več aktivnih šekel posebno delavna je mladinska sekcija &1' odsek, ki ga vodi Nace Perne, član gorsk* straže. Sekcija Energoinvesta je s pr0" stovoljnim delom izdelala transformator« vreden 600 tisoč din. Iz izkupička sm® poravnali prispevek za elektriko in podzemeljski kabel k novi koči. Nič manj ni aktivna najstarejša gener* cija našega društva. Med te člane sodi tu di 70-letni Franc Bezeg, nosilec značk* slovenske in zasavske transverzale, ki h® di iz Črnuč na Triglav peš! Društvo razen izletov v domače planin* prireja izlete tudi v planine v zamejstvi* Ob desetletnici smo prehodili dobršen d® avstrijskih in italijanskih Dolomitov. V kratkem bomo ustanovili tudi alpinistični odsek, tako da bo društvo zajelo v svojem okviru vse planinske dčjavnosti. Na Veliko planino je stekla gondolsk* žičnica. Velika planina postaja najbličj rekreacijski center za Ljubljano, ki vab* ljudi poleti in pozimi. Prav zato bi mor da kazalo, da najrazličnejši občinski rumi razmislijo o sodelovanju pri gradnk planinskega doma na Mali planini, ki 1)1 bil namenjen vsem našim občanom. Mladi planinci — gorski stražarji