Acrocephalus 21 (102-103): 217 – 218, 2000 Doma~i golob Columba livia forma domestica – divja ptica, ki je ornitologi ne popisujejo Feral Pigeon Columba livia forma domestica – a wild bird not surveyed by ornithologists Cres, Hrva{ka – zaliv Koroma~na konec julija 2000. Nad pla`o, ki so jo zasedli turisti, je kro`il beloglavi jastreb Gyps fulvus, okoli previsov nad morjem pa so se spreletavali skalni golobi Columba livia. Bili so tak{ni kot iz priro~nika, le en se je zdel preve~ bel – morda je bil doma~i golob ali kri`anec. Ker sem imel ~as, veliko ~asa, me je vedno bolj kljuvala misel: kaj v tem primeru zapisati v ornitolo{ko bele`nico? Po nenapisanem pravilu slovenski ornitologi popisujemo le divje `ive~e skalne golobe, doma~ih golobov Columba livia forma domestica pa ne. Resnici na ljubo, tudi pogled k sosedom po Evropi ne bi pomagal razre{iti tega problema. Ob prebiranju Evropskega ornitolo{kega atlasa [Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair, Eds. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser, London] sem ugotovil, da v Evropi obstajata dva koncepta obravnave mestnih golobov. Francozi, Nemci, Mad`ari, Romuni, Avstrijci in Slovenci za Atlas niso posredovali podatkov o mestnih golobih, Angle`i, [panci, Hrvati, Italijani in Skandinavci pa so jih skrbno popisali. Dejstvo, da eni so in drugi niso popisovali, {e ne pomeni, da gre za trivialen problem, ki so ga v preteklosti zagre{ili avifavnisti v neki dr`avi. Najve~krat v razmerah, kjer se ornitologija ena~i s svojo popularno, a po znanstveni te`i precej obstransko favnisti~no vejo, manjka ~vrstej{ih temeljev za tehten pristop k problematiki. Ti le`ijo v sistematiki, v populacijski biologiji in genetiki ter v na~elnih in filozofskih pogledih na biotsko pestrost. Odgovor na vpra{anje, kaj je botrovalo odlo~itvi, da slovenski ornitologi ne popisujemo doma~ih golobov, niti ni pomemben. Sprejeti moramo dejstvo, da so imeli koordinatorji atlasov ob sprejemu odlo~itve proti uvrstitvi doma~ega goloba na popisne liste argumente, ki so pretehtali njihovo morebitno uvrstitev. Morda bi se danes odlo~ili druga~e, kdo ve? Dejstvo pa je, da zaradi te odlo~itve podatke o doma~ih golobih danes zaman i{~emo po na{ih ornitolo{kih atlasih. Ker so `e stekle priprave za izdelavo novih ornitolo{kih atlasov, menim, da je treba v popisne liste vklju~iti tudi doma~ega goloba. V novih atlasih pa naj se obravnavajo enako kot v Evropskem ornitolo{kem atlasu – brez ostre lo~nice med doma~o in divjo formo vrste Columba livia. Pri tehtanju za in proti uvrstitvi doma~ih golobov v popis bi omenil le dva pomembnej{a argumenta. Glavni argument proti uvrstitvi na popisne liste je nedvomno njihov izvor: so podivjane doma~e `ivali. Glavni argument za uvrstitev na popisne liste pa je njihova sposobnost pre`ivetja v naravi. Podivjani doma~i golobi se namre~ razmno`ujejo neodvisno od ~loveka, kot divje `ivali. Kateri argument bo prevladal, je stvar strokovne razprave in vzporeditve dveh konceptov, ki naj sledi temu zapisu. Morda se bo la`e odlo~iti za uvrstitev na popisne liste, ~e pogledamo {e k drugim `ivalskim skupinam. Skoraj identi~en polo`aj je pri krapih. Ribe, ki 217 Uvodnik / Editorial naseljujejo na{e vode, so me{anica pasem, vzgojenih iz divjega krapa, ki funkcionirajo kot povsem divje `ivali. Med metulji imajo doma~e prednike jamamaji. Obe vrsti sta pri nas vklju~eni v favnisti~ne popise. Neodvisno od tega, kak{na odlo~itev bo sprejeta v slovenski ornitologiji, mi izku{nje govorijo, da je la`e radirati kot pisati. Pred nami pa bo vsak hip vsekakor izvrstna prilo`nost, ki je kratko malo ne ka`e spustiti iz rok. Andrej [orgo 218 Acrocephalus 21 (102-103): 219 – 222, 2000 Audouin’s Gull Larus audouinii, a new breeding gull species in the Adriatic Sea (Croatia) Sredozemski galeb Larus audouinii, nova gnezde~a galebja vrsta v Jadranskem morju (Hrva{ka) Borut Rubini~1, Al Vrezec2 1Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: rubinic@siol.net 2National Institute of Biology, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@uni-lj.si The last reliable information on the occurrence of Audouin’s Gull Larus audouinii in the Adriatic dates back to the end of the 19th century. The nestsites nearest to the area described herewith are those on the Apulian coast (Italy) and in the Aegean Sea (Greece). The present article deals with the new breeding area discovered in the Adriatic on some islets and rocks around the island of Kor~ula (S Dalmatia, Croatia). Here, the Audouin’s Gull was recorded for the first time on July 19th 1996, when 4 birds were observed at sea off the village of Duba on Pelje{ac Peninsula. In the springs of 1997 and 1998, the authors surveyed 29 islets and rocks in the area covering some 700 km2. In 1997, 7 breeding pairs on 6 islets were recorded, while in 1998 6 pairs were registered on 5 islets. Audouin’s Gulls were seen mostly in pairs, and courtship activity by a male was also noted. The Audouin’s Gulls breeding in colonies together with the Yellow-legged Gulls Larus cachinnans were more aggressive than those breeding separately. During the research, a nest was also found, while on July 21st 1997 a juvenile Audouin’s Gull was sighted on the SW coast of Kor~ula. The authors believe that Audouin’s Gull could also breed on some other islands along the Dalmatian coast in Croatia. Key words: Larus audouinii, Audouin’s Gull, new breeding site, Adriatic Sea, Croatia Klju~ne besede: Larus audouinii, sredozemski galeb, novo gnezditveno obmo~je, Jadransko morje, Hrva{ka 1. Introduction Audouin’s Gull Larus audouinii is a rare seabird whose breeding population is endemic to the Mediterranean region (Oro 1995), where it breeds locally on rocky islets and isolated peninsulas (Hoogendoorn & Mackrill 1987), normally not more than 50 m above sea-level (Snow & Perrins 1998). Audouin’s Gull is more strictly coastal than other large gulls, and is very rarely encountered far from the sea. Nevertheless, there are few records existing from inland Europe, France, Switzerland and the Czech Republic (King & Shirihai 1996). The population of Audouin’s Gull marked a major increase from less than 1,000 pairs in 1966 to more than 17,000 in 1996 (Lambertini 1996). Two breeding colonies, the Ebro delta and Chafarinas Islands (both in Spain), hold nearly 90% of the world breeding population with the rest of the population being situated mostly on rocky islands in Italy, France and Greece (Lambertini 1996, Juana 1997). There are no recent observations published that would prove the presence of Audouin’s Gull in the Adriatic Sea. The only existing information on this species’ observation in the Adriatic Sea dates back to the end of the 19th century, when Audouin’s Gull was observed in Trieste (Italy) and Piran (Slovenia), whereas the statements of several observations on the Istran Peninsula (Croatia) were not proved to be certain (Kralj 1997). The closest known breeding colonies to the area described in this article are those in the Aegean and Ionic Seas and in the colony discovered in 1993 in the Taranto Gulf off the Apulian coast in Italy, which is only some 300 km 219 B. Rubini~ & A. Vrezec: Audouin’s Gull Larus audouinii, a new breeding gull species in the Adriatic Sea (Croatia) away (King & Shirihai 1996, Serra et al. 1997, Snow & Perrins 1998). In the article, the discovery and description of this species’ new breeding site are presented. This is the first proved record of Audouin’s Gull in Croatia, and together with it the species’ new breeding ground is described. Some other areas in the Adriatic Sea, where this gull species could possibly breed, are also referred to. 2. Study Area and Methods The area discussed involves Kor~ula Island and the southwestern part of the Pelje{ac Peninsula (Figure 1). The area is situated in Southern Dalmatia (Croatia, Adriatic coast), approximately 50 km from the town of Dubrovnik, between 42°50’ – 43°00’ N, and 16°30’ – 17°20’ E, and covers the area of approximately 700 km2. Our research was limited to some smaller islets and rocks around Kor~ula Island. Altogether, 29 islets and rocks were surveyed. The islets are mostly bare-grounded or covered with short bushes or/and grass (Figure 2), with only few larger ones covered also with tall pine trees Pinus halepensis. Censuses were made during the end of April and early May in 1997 and 1998, at the beginning of Audouin’s Gull breeding period (Glutz von Blotz-heim & Bauer 1982). Additional observations were made at the end of May and in mid July 1997. The censuses were carried out by a thorough examination of the islets from a small boat, by rounding the islets or, in the cases of slightly larger islets, on Figure 1: Study area where new breeding site of Audouin's Gull Larus audouinii i n the Adriatic Sea was found Slika 1: Obravnavano obmo~je v Jadranskem morju, v katerem je bilo odkrito novo gnezdi{~e sredozemskega galeba Larus audouinii 220 Figure 2: Typical breeding habitat of Audouin's Gull Larus audouinii i n the Adriatic Sea are small islets and rocks (photo: B. Rubini~) Slika 2: Zna~ilno gnezdi{~e sredozemskega galeba Larus audouinii v Jadranskem morju so oto~ki in ~eri (foto: B. Rubini~) foot. The surface was additionally examined from the shore with the aid of field telescopes (20–60 × magnification). With this method, the existing larger colonies of Yellow-legged Gulls Larus cachinnans were also examined in search of possible Audouin’s Gulls. For each islet, the numbers of Audouin’s Gulls and whether seen solitarily or in couples were recorded. Notes on every territorial and courtship activity were taken, too. Apart from the Audouin’s Gull numbers, a census of Yellow-legged Gulls breeding pairs was made in 1997, separately for each islet, on which the vegetation type (grass, bushes, trees) was also noted. ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 219 — 222, 2000 Table 1: Results of censuses carried out on islets and rocks near Kor~ula Island at the end of April and in the beginning of May 1997 and 1998 (only the locations with discovered breeding gulls are presented) Tabela 1: Rezultati popisa na oto~kih in ~ereh v bli`ini Kor~ule ob koncu aprila in v za~etku maja 1997 in 1998 (predstavljene so le lokacije z ugotovljenimi gnezde~imi galebjimi kolonijami) n / lokacija number of pairs / {tevilo parov 1997 1998 L. audouinii locatio L. audouinii L. cachinnans vegetation type / tip vegetacije I 1 1 - bare / goli II - 40 - grass, bushes / trava, grmi~evje III 1 1 1 mainly bare / prete`no goli IV 1 50 - trees / drevje V - few 2 trees / drevje VI 1 - 1 grass / trava VII - 200 - grass, bushes / trava. grmi~evje VIII - 100 - grass, bushes / trava, grmi~evje IX - - 1 trees, bushes / trava, grmi~evje X 2 100 1 grass / trava XI 1 20 - grass / trava total / skupaj 7 >5I2 6 3. Results and Discussion had landed on them. The Audouin’s Gull’s alarm calls were recorded only in mixed colonies, never on the The first observation of Audouin’s Gull was on the islets with only Audouin’s Gulls present. General NW side of the Pelje{ac Peninsula, near the village of impression was that, comparing with the more Duba, where four birds were observed on July 19th aggressive Yellow-legged Gulls (when approached, the 1996. One of the birds was in adult summer breeding colony the Yellow-legged Gulls were giving plumage, two in 3rd summer, and one bird was strong alarm calls and low flying attacking behaviour moulting from 2nd summer to 3rd winter plumage. was commonly recorded), the Audouin’s Gulls were This observation gave us the initiative for the later relatively shy and non-aggressive. Their »carefree« research in the years 1997 and 1998. behaviour was hardly recognised as nesting, although In 1997, altogether 7 breeding Audouin’s Gull pairs such behaviour is characteristic for smaller colonies on 6 different islets were found (Table 1). In 1998, of this species (Lambertini pers. comm.). 5 islets held 6 breeding pairs, but only three sites were During the research, only one abandoned nest of the same as in the previous year. In 1998, 3 sites that Audouin’s Gull was found. There was one broken egg had been inhabited in 1997 were not occupied and 2 with half-developed embryo in the nest. The nest was were new. situated on the margin of the Yellow-legged Gull’s The Audouin’s Gulls were usually seen in pairs, colony. On July 21st 1997, a fully fledged juvenile twice the courtship activity was observed. When the was observed on the SW coast of Kor~ula Island. islets occupied by Audouin’s Gulls was approached The shy behaviour and changing of nesting locali-too closely, the birds usually became excited and ties indicate that this breeding site was probably only began to fly around the boat and the islets at a recently established (Lambertini pers. comm.). respectful distance. When we landed on an islet, the Due to the large expansion of Audouin’s Gull in birds flew some 100 m away to the sea and landed on the Western Mediterranean (Hoogendoorn & the water, choosing not to return until we had left. Mackrill 1987, Lambertini 1995) we can conclude On the islets where Audouin’s Gulls were nesting that this species has slightly increased in its numbers together with Yellow-legged Gulls, the Audouin’s in the Eastern Mediterranean as well. So far, the evi-Gulls were generally slightly more aggressive, and dence for such increase has been provided by the new usually kept on flying around the islets even after we discoveries of Audouin’s Gull’s colonies on the 221 B. Rubini~ & A. Vrezec: Audouin’s Gull Larus audouinii, a new breeding gull species in the Adriatic Sea (Croatia) Figure 3: An adult Audouin's Gull Larus audouinii near Kor~ula Island on April 27th 1998 (photo: B.Rubini~) Slika 3: Odrasel sredozemski galeb Larus audouinii na Kor~uli 27.4.1998 (foto: B. Rubini~) Apulian coast in Italy and in the Adriatic Sea in Croatia (auth. comm.). Furthermore, we can expect some new discoveries of the Audouin’s Gull’s colonies elsewhere in the Adriatic (islands off Dalmatian coast in Croatia) and in the Eastern Mediterranean. Acknowledgement: We would like to thank Ksenja Rubini~ for improving the English. 4. Povzetek Zadnji podatki o pojavljanju sredozemskega galeba Larus audouinii v Jadranskem morju so s konca 19. stoletja. Najbli`ja gnezdi{~a Jadranu so znana z Apulijske obale (Italija) in Egejskega morja (Gr~ija). Prispevek opisuje najdbo novega gnezdilnega obmo-~ja v Jadranskem morju na oto~kih in ~ereh v okolici otoka Kor~ula (J Dalmacija, Hrva{ka). Prvi~ je bil sredozemski galeb na tem obmo~ju ugotovljen 19.7. 1996, ko so bili na morju pred Dubo na Pelje{cu opazovani 4 osebki. Spomladi leta 1997 in 1998 sta avtorja pregledala 29 oto~kov in ~eri v okolici Kor~ule na obmo~ju, velikem 700 km2. V letu 1997 sta registrirala 7 gnezde~ih parov na 6 oto~kih, leta 1998 pa 6 parov na 5 oto~kih. Sredozemski galebi so bili opazovani ve~inoma v parih, opazovano je bilo tudi dvorjenje samca. Sredozemski galebi, ki so gnezdili v kolonijah skupaj z rumenonogimi galebi Larus cachi-nnans, so bili bolj agresivni kot tisti, ki so gnezdili lo~eno. Med raziskavo je bilo najdeno tudi gnezdo, 21.7.1997 pa je bil na JZ obali Kor~ule opazovan juvenilni osebek sredozemskega galeba. Avtorja menita, da bi sredozemski galeb lahko gnezdil tudi na nekaterih drugih otokih vzdol` dalmatinske obale. 222 5. References Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1982): Handbuch der Vögel Mitteleuropas 8/I. Akademische Verlagsgesellschaft, Wiesbaden. Hoogendoorn, W. & E.J. Mackrill (1987): Audouin’s Gull in southwestern Palearctic. Dutch Birding 9: 99-107. Juana, E. de (1997): Audouin’s Gull Larus audouinii. In: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (ed.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser Ltd, London. King, J. & H. Shirihai (1996): Identification and ageing of Audouin’s Gull. Birding World 2 (9): 52-61. Kralj, J. (1997): Ornitofavna Hrvatske tijekom posljednih dvjesto godina. Larus 46: 1-112. Lambertini, M. (1995): Audouin’s Gull – the future in fishermen’s hands. Birding World 7 (8): 261-262. Oro, D. (1995): The influence of commercial fisheries in daily activity of Audouin’s Gull Larus audouinii in the Ebro Delta, NE Spain. Ornis Fennica 72: 154-158. Serra, L., A. Magnani, Dall’antonia & P. N. Baccetti (1997): Risultati dei censimenti degli uccelli acquatici svernanti in Italia, 1991-1995. Biologia e conservazione della fauna, 101. Snow, D.W. & C.M. Perrins (ed.) (1998): The Birds of the Western Palearctic 1, Non-Passerines. Oxford University Press, Oxford, New York. Arrived / Prispelo: 17.4.2000 Accepted / Sprejeto: 12.12.2000 Acrocephalus 21 (102-103): 223 – 229, 2000 Form and function of aerial courtship displays in Black Storks Ciconia nigra Oblika in funkcija dvorjenja ~rnih {torkelj Ciconia nigra v zraku Peter Sackl Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum, Forschungsstätte Furtnerteich, Raubergasse 10, A-8010 Graz, Austria e-mail: peter.sackl@stmk.gv.at Hitherto unknown aerial courtship displays of Black Storks Ciconia nigra recorded for the most part during population surveys in northern and eastern Austria between 1979-1991 are described. Aerial displays were seen mainly during early stages of the breeding cycle in April till mid-May (Fig. 1). They are characterized by mates soaring tight together in a highly synchronized manner above the nest-site or in other parts of the home range (Parallel Soaring). Additionally, melodious flight calls are given by both partners and the white undertail-coverts are widely spread. Occasionally soaring birds were seen whiffling or performing simultaneous darting flights (Fig. 3). According to (1) the regular participation of both breeding partners, (2) their regular performance around nest sites and/or within home ranges, (3) their largely restricted occurrence during early stages of the breeding cycle as well as (4) by their specific pattern of stereotyped and elaborated behavioural elements (Parallel Soaring, Displaying the Undertail-Coverts, Flight Calls, Whiffling and Darting Flights) ceremonial flights in Black Storks may generally operate as highly ritualised courtship flights. Thus, analogous to aerial displays in other large forest-living birds – like in many raptors – they may help in pointing out nest-sites to potential mates, stimulate pair formation and assist in spacing by discouraging other birds from settling close. The highly elaborated courtship flights in Black Storks seem to be unique within the “typical” storks of the tribe Ciconiini and coincide with the solitary nesting habit of the species within the closed canopies of heavily wooded areas. Key words: behaviour, Black Stork, Ciconia nigra, thermal soaring, aerial displays, courtship flight, pair formation, spacing Klju~ne besede: vedenje, ~rna {torklja, Ciconia nigra, dviganje na termi~nem vzgorniku, dvorjenje v zraku, snubitveni let, oblikovanje para, razporejanje 1. Introduction Pair formation and courtship behaviour among storks Ciconiidae is quite uniform, consisting of highly stereotyped behavioural patterns that have evolved as social signals through the process of ritualization. Most of the social displays of colonial and semi-colonial nesting “typical” storks of the tribe Ciconiini more closely studied by Kahl (1972a) work as short range signals at the nest-site or its immediate vicinity, whereas most species appear to ignore each other away from the nest in the feeding areas (Kahl 1971, 1972b, King 1988, Hancock et al. 1992). As Kushlan (1977) has demonstrated by field experiments in the freshwater marshes of the Everglades in southern Florida, highly visible white plumage colorations in ciconiiform wading birds act as long-distance stimuli for the formation and local enhancement of feeding aggregations. In the same way in storks with white, maximally visible plumages nesting in open habitats, like the palearctic White Stork Ciconia ciconia, just standing around conspicuously at the nest may oper-223 P. Sackl: Form and function of aerial courtship displays in Black Storks Ciconia nigra ate as a long-distance signal for conspecifics announcing occupation of the nest-site and/or breeding colony (Schüz 1944). Nest-sites of Black Storks Ciconia nigra are normally hidden within the canopy of closed woodlands. The behaviour patterns and social displays of the solitary nesting species, which is distributed throughout the closed and more open woodlands of the warmer boreal and warm temperate climatic zones of Europe and northern Asia with smaller and more isolated populations on the Iberian Peninsula and in southern Africa, are described in more detail by Siewert (1932) and Kahl (1972a). Their investigations done almost exclusively by observing from hides at occupied nestsites failed to confirm the existence and social significance of display flights during pair formation hitherto noticed just incidentally in Rohweder (1905), Bauer & Glutz von Blotzheim (1966) as well as Schröder & Burmeister (1974). In this paper field observations of aerial courtship displays for the most part published by Sackl (1993) and their significance for pair formation and courtship behaviour in Black Storks will be investigated. 2. Methods and materials Between 1979 and 1991, aerial displays were observed incidentally on 18 occasions during nesting and population surveys of Black Storks in northern and southeastern Austria. On the average, breeding density of Black Storks in their continuous Austrian breeding area is about 0.4 breeding pairs (bp)/100 km2 reaching up to 0.8 and 2.9 bp/100 km2 in the main study areas in the Waldviertel (Lower Austria) and the prealpine lowlands of southeastern Styria, respectively (Sackl 1985, unpubl. data). In a 380 km2 heavily wooded study area in the district of Fürstenfeld in eastern Styria nearest neighbour distances of simultaneously occupied nest-sites (cf. Clark & Evans 1954) vary from 1.3–11.1 km (x = 3.6 km, s = 2.8, n = 11). To collect data on nest occupation and breeding success, 6–13 nests and the home ranges of additional 5–15 breeding pairs were visited annually at least twice during the breeding season from the end of March till August. Additional surveys were done occasionally by observing the birds from elevated landmarks within the home ranges of selected breeding pairs during the courtship and laying period from late March till early May. In 1979–1982, three pairs were investigated more closely by visiting nest-sites on a weekly routine. So far as possible under field conditions birds were aged and sexed according to Bauer & Glutz von Blotzheim (1966) and Cramp 224 (1977). For this paper, materials of the author were complemented by occasional observations of aerial displays made by Franz Samwald and Otto Samwald in southeastern Austria (n = 5) as well as by personal reports from M. Forsberg, J. Pried-nieks and M. Strazds (n = 3) recorded in Latvia between 1990–1993. 3. Results and discussion 3.1. Seasonal occurrence and social context With a frequency of 63.7% of all locomotion flights observed in Austria 1979–1991 (n = 171) thermal soaring of one or both partners, relying on thermal upcurrents of air gaining altitude and then gliding for 3 to >6 kilometres, slowly losing height, is like in other ciconiiforms the most frequent method of locomotion of nesting Black Storks between nest and feeding sites. In early stages of the breeding cycle from April to May and again in August, after the young have fledged, single birds as well as groups of two to up to 8 individuals were seen more frequently soaring in heights estimated from 200 – approx. 1.500 metres above nest-sites and home ranges than during the feeding period in June and July (cf. Fig. 1). Although during the hot months of summer from late June to mid-August nesting Black Storks were seen using thermal soaring for early morning as well as late afternoon feeding trips, according to its dependence from the formation of upcurrents of warm air during late morning, thermal soaring is used most frequently for the locomotion between nest and feeding sites around midday from 10 a.m. to 4 p.m. (Fig. 2). Ceremonial flights, characterized by elaborated and highly stereotyped behavioural patterns described below, were performed on three occasions (11.5%) by single birds and in 23 or 88.5% of all 26 observation bouts available by two birds according to sex and high synchronization of behaviour regarded as breeding partners. 84.6% of all ceremonial flights of single birds as well as mates were performed shortly after their arrival at the nest-site in spring (first observations at the nest-site 15.3.–2.4., median date = 28.3., n = 10, SE Austria 1980–1990) between early April and mid-May (Fig. 1). On three occasions aerial displays were seen in June, July, and in early August, respectively. According to the participation of birds with immature plumages initially paired birds or those who had bred unsuccessfully were involved in two of these cases (M. Strazds, in lit.). Once a pair was also encountered performing ceremonial flights ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 223 ~~ ^t), 2000 13 15 17 MAR 19 21 23 APR 25 27 29 MAY 37 39 41 JUL 43 45 47 AUG 49 51 53 SEP 31 33 35 JUN Time of season (pentodes) / letni čas (pentode) Courtship flights / dvorjenje v zraku (n = 26) — Thermal soaring / dviganje na term, vzgorniku (n = 130) Figure 1: Seasonal occurrence of thermal soaring and courtship flights in Black Storks Ciconia nigra in northern and eastern Austria between 1979-1991 (three occasional records of courtship flights from Latvia 1990-1993 included) Slika 1: Sezonsko termalno poletavanje visoko proti nebu in snubitveni leti ~rne {torklje Ciconia nigra v severni in vzhodni Avstriji v letih 1979-1991 (skupaj s tremi naklju~nimi zapisi snubitvenih letov iz Latvije v letih 1990-1993) i M 'S o o L 40 35 30 25 20 15 10 5 6-7 8-9 10-11 12-13 14-15 16-17 18-19 20-21 Time of day / čas dneva D Thermal soaring / dviganje na term, vzgorniku (n = 109) ¦ Courtship flights / dvorjenje v zraku (n = 23) Figure 2: Diurnal frequencies (two-hour intervals) of thermal soaring and courtship flights in nesting Black Storks Ciconia nigra in northern and eastern Austria during 1979-1991 Slika 2: Dnevne frekvence (dveurni intervali) termalnega poletavanja proti nebu in snubitvenih letov gnezde~ih ~rnih {torkelj Ciconia nigra v severni in vzhodni Avstriji v obdobju 1979-1991 within its home range in early September (cf. Fig. 1). Furthermore, 68.2% of all courtship flights by pairs for which actual nesting sites were known were performed above tree tops in the immediate vicinity of the nest-site, on all other occasions in other parts within the home range 3–5 kilometres from the nest. On at least three occasions ceremonial flights were finished by both partners disappearing close to each other in the canopy very close to the nest-site. This was followed on one occasion by an Up-down display and simultaneous preening behaviour of both partners in the nest. In another case of obviously initially paired mates landing in late April in a dry fish pond away from the nest the adult male tried for several times to copulate with its subadult mate. 3.2. Behaviour patterns of courtship flights Courtship flights of Black Storks as illustrated in Fig. 3 are characterized by four clearly distinguishable behaviour patterns: 1. Parallel Soaring (Synchronkreisen): Soaring of both mates in a highly synchronized manner, flying tight together one after and/or closely above the other, generally 5–30 metres above tree tops – but sometimes also much higher – is the basic character 225 P. Sackl: Form and function of aerial courtship displays in Black Storks Ciconia nigra (1) Parallel Soaring (4) Whiffling & Darting Flights (2) Displaying Undertail-Coverts (3) Flight Calls Figure 3: Schematic synopsis of the behavioural elements of courtship flights in Black Storks Ciconia nigra Slika 3: Shemati~ni pregled vedenjskih elementov snubitvenih letov ~rne {torklje Ciconia nigra: (1) vzporedno dviganje, (2) razkazovanje podrepnih krovcev, (3) ogla{anje v zraku in (4) sunkovito pihanje in pikiranje of all courtship flights. Although Parallel Soaring was performed at times 3–5 kilometres from the nest, birds were usually seen circling in this manner 5–20 minutes in an area <500 metres around the nest-site. According to its dependence on thermal upcurrents of air for Parallel Soaring courtship flights were, like thermal soaring, performed generally between early morning and late afternoon feeding bouts from the late morning hours onwards to mid-afternoon (Fig. 2). 2. Displaying the Undertail-Coverts (Flaggen): In the course of 53.9% of all courtship flights observed by one of the birds involved the white undertail coverts were widely spread protruding conspicuously out the laterally compressed black tail feathers (Fig. 4). On all occasions, when position and/or sex were noticed (for both categories n = 5), only the leading 226 bird and/or the male was seen spreading its undertail-coverts. Displaying the undertail-coverts is also a component of the Head-Shaking Crouch and Up-down display of C. nigra and other “typical” storks (Kahl 1972a). There is a strong resemblance of this behaviour to the displaying of the white undertail-coverts during aerial displays in some raptors like the highly syntopic Goshawk Accipiter gentilis and Sparrowhawks A. nisus. 3. Flight Calls (Flugrufe): Sometimes birds were heard to utter soft, melodious “fii”-, “diuu”- or “hi”-calls differing from calls given during Up-down and threat displays at the nest. These calls seem to be equivalent to the rarely heard flight calls mentioned in Bauer & Glutz von Blotzheim (1966). At least on one occasion calls were given beyond any doubt by ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 223 ~~ ^t), 2000 both birds lifting up their heads and necks during soaring as well as simultaneously lowering both legs when calling. In some other cases soaring birds bend down their necks and shake the head horizontally like in Head-shaking Crouches and Up-down displays (cf. Bauer & Glutz von Blotzheim 1966, Kahl 1972a, Cramp 1977). 4. Whiffling and Darting Flights (Schaukel- und Wuchtelflüge): On rare occasions (in 5 or 19.2% of all observation bouts) soaring birds were seen whiffling simultaneously (Schaukelflug) or performing sudden simultaneous darting flights diving steeply 5–10 metres from their route and rolling during the dive from one side to the other (Wuchtelflug), resembling the better known song-flights of Lapwings Vanellus vanellus. Thereafter Parallel Soaring was continued. Whiffling and in particular darting flights may possibly have evolved from hostile pursuit flights occurring in many storks during initial stages of pair formation and occupation of nest-sites. 4. Conclusion Display flights of Black Storks clearly differ from other forms of locomotion flights as thermal soaring by (1) the regular participation of both breeding partners, (2) their regular performance around nesting sites and/or within the home range, (3) their largely restricted occurrence during early stages of the breeding cycle in April and May as well as (4) by their specific pattern of highly stereotyped and elaborated behavioural elements (Parallel Soaring, Displaying the Undertail-Coverts, Flight Calls, Whiffling and Darting Flights). According to these characteristics they generally may function as aerial courtship displays by pointing out nest-sites to potential mates and neighbours, stimulating pair formation and synchronization of mates. In many solitary nesting species of storks birds return to the same nest year after year and remate with the same partner. In the case of such rematings many courtship displays are subdued or even lacking Figure 4: Adult Black Stork Ciconia nigra displaying the white Undertail-Coverts while soaring close to its nest-site, April 30th 1999, Steyrtal, Upper Austria (photo: Norbert Pühringer) Slika 4: Odrasla ~rna {torklja Ciconia nigra razkazuje svoje bele podrepne krovce med poletom visoko proti nebu v bli`ini svojega gnezdi{~a; 30.4.1999, Steyrtal, Gornja Avstrija (foto: Norbert Pühringer) 227 P. Sackl: Form and function of aerial courtship displays in Black Storks Ciconia nigra (Kahl 1972a). Without regard to general difficulties in observing Black Storks aside nest-sites in their heavily vegetated nesting habitats, this may be the reason why up to now aerial courtship displays have been overlooked by most researches and are noticed just incidentally throughout literature. Like courtship and other social displays in many other storks, courtship flights in Black Storks are most frequent during early stages of the breeding cycle and gradually wane during the breeding and nestling period. In palearctic White Storks and other species the resurrection of courtship behaviour like greeting displays, nest construction and copulating when young have fledged in late summer is a well known phenomenon. Accordingly, the occasional reappearance of courtship flights in Black Storks near the end of the breeding season (or after the loss of nests earlier during the breeding cycle) is not contradictory to their importance for the occupation of nest-sites and pair formation in spring (Schüz 1943ab, Kahl 1978, Creutz 1988). Although some other forms of aerial displays are known to exist in other storks, the highly elaborated courtship flights of Black Storks seem to be unique within the “typical” storks of the tribe Ciconiini and coincide with the solitary nesting habits of the species in heavily wooded areas, differing from other colonial and semi-colonial storks nesting in more open wetland and savannah habitats (Kahl 1971, 1972ab). Flying in the energetically most economical form by using thermal upcurrents of air for soaring high above nest-sites (cf. Rüppell 1975, Alexander 1982), which are normally hidden within the canopy of their forest nesting habitats, and performing conspicuous darting flights as well as displaying simultaneously maximally visible optical signals like their white undertail-coverts are important components of the courtship behaviour of many large forest-living birds. In particular many solitary nesting raptors point out nest-sites in this way to potential mates as well as to neighbours and intruders (Newton 1979). Thus, analogous to the aerial displays of raptors courtship flights of Black Stork, may also assist in spacing by discouraging other birds from settling close. In the same way Buxton et al. (1978) explained the regular soaring of both sexes above nest-sites in solitary nesting Shoebills or Whale-headed Storks Balaeniceps rex as a form of territorial advertisement. For practical use during population surveys, systematically collected recordings from elevated landmarks and the mapping of courtship flights in spring from early April till mid-May may produce valuable information on the location of nest-sites, home ranges and breeding densities (Schneider-Jacoby 1999). 228 Evolutionarily courtship flights of Black Storks may be derived from locomotion flights as thermal soaring or hostile pursuit flights occurring during initial stages of nest occupation and pair formation. Courtship flights of Black Storks very probably are homologous to some other forms of more slightly ritualised and little known aerial displays in other storks, like the Flying Around display observed by Kahl (1972c) in all living species of wood-storks of the genus Mycteria. In White Storks similiar flights around the nest-site following the intrusion of opponents (“Demonstrationsflug”) were described recently by Lakeberg (1993). According to Kahl (1972a), the unique Mock Fighting displays in Abdim’s Stork Ciconia abdimii sometimes end by performing erratic bat-like darting flights. However, the only other “typical” stork in which elaborated aerial courtship displays may exist is the little studied, solitary nesting Woolly-necked Stork C. episcopus of the tropical wetlands and open woodlands of Africa and southern Asia (Mackworth-Praed & Grant 1973, Brown et al. 1982, Hancock et al. 1992). So far as the evolution of highly ritualized courtship flights in storks really coincides with their solitary nesting habits within the canopy of heavily vegetated areas, the existence of similar behaviour patterns in other forest-living storks may be expected, like in the recently discovered and little known Storm’s Stork C. stormi of peninsular tropical Asia (cf. Hancock et al. 1992, Danielsen et al. 1997). 5. Povzetek Avtor obravnava do danes neznano obliko dvorjenja ~rnih {torkelj Ciconia ciconia v zraku, ve~inoma zabele`eno med popisovanjem pti~jih populacij v severni in vzhodni Avstriji med letoma 1979 in 1991. Dvorjenja v zraku so bila opazovana predvsem v zgodnjih fazah gnezditvenega obdobja, in sicer od aprila do sredine maja (sl. 1). Glavna zna~ilnost dvorjenja ~rne {torklje je naglo in nadvse sinhrono dviganje para proti nebu tesno skupaj nad gne-zdi{~em ali drugod v njunem doma~em okoli{u (vzporedno dviganje). Oba partnerja hkrati spu{~ata melodi~ne glasove in razgaljata podrepne krovce. Tu in tam so proti nebu dvigajo~i se pari sunkovito pihali ali pa so simultano pikirali proti tlom (sl. 3). Glede na (1) redno sodelovanje obeh gnezde~ih partnerjev, (2) njihovo stalno nastopanje nad gnezdi{~em in/ali doma~im okoli{em, (3) njihovo v veliki meri zmanj{ano pojavljanje v zgodnjih fazah njihovega gnezditvenega obdobja in (4) tudi glede na zna~ilni vzorec njihovih stereotipnih in dovr{enih vedenjskih vzorcev (vzporedno dviganje, razkazovanje podrepnih ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 223 ~~ ^t), 2000 krovcev, ogla{anje v zraku, sunkovito pihanje in pikiranje) se zdi, da so obredni poleti ~rnih {torkelj visoko ritualizirani snubitveni leti. Analogno z razkazovanjem drugih velikih gozdnih ptic v zraku – na primer mnogih plenilcev – morebiti pomagajo pri sporo~anju morebitnim partnerjem, da je tu gne-zdi{~e, stimulirajo oblikovanje parov in pomagajo pri razporejanju parov z odganjanjem tekmecev. Izredno dovr{eni snubitveni leti ~rnih {torkelj se zdijo enkratni med “tipi~nimi” {torkljami iz plemena Ciconiini in so povsem v skladu s solitarnimi gnezditvenimi navadami te pti~je vrste znotraj s kro{njami zaprtih in gostih gozdnatih obmo~ij. 6. References Alexander, R.M. (1982): Locomotion of Animals. Tertiary Level Biology, Blackie, Glasgow and London. Bauer, K.M. & U.N. Glutz von Blotzheim (1966): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd. 1. Akad. Verlagsges., Wiesbaden. Brown, L.H., E.K. Urban & K. Newman (1982): The Birds of Africa, Vol. 1. Academic Press, London. Buxton, L., J. Sclater & L.H. Brown (1978): The breeding behaviour of the Shoebill or Whale-headed Stork Balaeniceps rex in the Bangweulu Swamps, Zambia. E. Afr. Wildl. J. 16: 201-220. Clark, P.J. & F.C. Evans (1954): Distance to nearest neighbour as a measure of spatial relationships in populations. Ecology 35: 445-453. Cramp, S. (1977): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic, Vol. 1. Oxford University Press, Oxford. Creutz, G. (1988): Der Weißstorch. Neue Brehm-Bücherei 375, 2. Aufl., A. Ziemsen, Wittenberg Lutherstadt. Danielsen, F., R. Kadarisman, H. Skov, U. Suwarman & W.J.M. Verheugt (1997): The Storm’s Stork Ciconia stormi in Indonesia: breeding biology, population and conservation. Ibis 139: 67-75. Hancock, J. A., J. A. Kushlan & M. P. Kahl (1992): Storks, Ibises and Spoonbills of the World. Academic Press, London. Kahl, M.P. (1971): Social behavior and taxonomic relationships of the storks. Living Bird 10: 151-170. Kahl, M.P. (1972a): Comparative ethology of the Ciconiidae. Part 4. The “typical” storks (genera Ciconia, Sphenorhynchus, Dissoura and Euxenura). Z. Tierpsy-chol. 30: 225-252. Kahl, M.P. (1972b): A revision of the family Ciconiidae (Aves). J. Zool., Lond. 167: 451-461. Kahl, M.P. (1972c): Comparative ethology of the Ciconiidae. The wood-storks (genera Mycteria and Ibis). Ibis 114: 15-29. Kahl, M.P. (1978): Wonders of Storks. Dodd, Mead & Co., New York. King, C.E. (1988): An ethological comparison of three storks: Ciconia boyciana, C. ciconia and C. maguari. M.S. Thesis, Oklahoma State Univ., Stillwater. Kushlan, J.A. (1977): The significance of plumage colour in the formation of feeding aggregations of ciconi-iforms. Ibis 119: 361-364. Lakeberg, H. (1993): Zur Nahrungsökologie des Weißstorchs Ciconia ciconia in Oberschwaben: RaumZeit-Nutzungsmuster und Territorialverhalten. M.S. Thesis, Univ. Tübingen. Mackworth-praed, C. W. & C. H. B. Grant (1973): African Handbook of Birds. Ser. 1, Vol. 1, Birds of Eastern and Northern Africa. Longmans, Green & Co., London. Newton, I. (1979): Population Ecology of Raptors. T. & A.D. Poyser, Berkhamsted. Rohweder, J. (1905): Der schwarze Storch, Ciconia nigra (L.). In: C.R. Hennicke (Ed.), Naumann, Naturgeschichte der Vögel Mitteleuropas, Bd. 6, 320-328, E. Köhler, Gera-Untermhaus. Rüppell, G. (1975): Vogelflug. Kindler, München. Sackl, P. (1985): Der Schwarzstorch (Ciconia nigra) in Österreich – Arealausweitung, Bestandsentwicklung und Verbreitung. Vogelwelt 106: 121-141. Sackl, P. (1993): Beobachtungen zum Thermiksegeln und zur Flugbalz des Schwarzstorchs (Ciconia nigra). Ökol. Vögel 15: 1-16. Schneider-jacoby, M. (1999): Breeding distribution and ecology of the Black Stork Ciconia nigra in the Sava alluvial wetlands, Croatia. Acrocephalus 20: 167-176. Schröder, P. & G. Burmeister (1974): Der Schwarzstorch. Neue Brehm-Bücherei 468, A. Ziemsen, Wittenberg Lutherstadt. Schüz, E. (1943a): Bewegungsnormen des Weißen Storchs. Z. Tierpsychol. 5: 1-37. Schüz, E. (1943b): Über die Jungenaufzucht des Weissen Storches (C. ciconia). Z. Morph. Ökol. Tiere 40: 181-237. Schüz, E. (1944): Nest-Erwerb und Nest-Besitz beim Weißen Storch. Z. Tierpsychol. 6: 1-25. Siewert, H. (1932): Störche. Erlebnisse mit dem Schwarzen und Weißen Storch. D. Reimer & E. Vohsen, Berlin. Arrived / Prispelo: 26.11.1999 Accepted / Sprejeto: 12.12.2000 229 Acrocephalus 21 (102-103): 231 – 239, 2000 Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji Pre-migratory dispersion of Barn Swallow Hirundo rustica in Slovenia Maja Potokar Dolenje Skopice 7, SI-8262 Kr{ka vas, e-mail: maja.potokar@siol.net The present contribution presents the analysis made on recoveries of first year and adult Barn Swallows Hirundo rustica in Slovenia during 1992–1998. Birds were ringed and recaptured within the same summer. The purpose of this analysis was to establish the following: (a) do these movements occur only amongst first year birds or amongst adult birds as well, (b) which are the directions of movements, (c) is there any preferred direction, (d) what are the distances of movements and (e) if and how the pre-migratory movements change during the summer. The greatest number of recoveries, which indicate certain pre-migratory dispersion, was among first year birds. Some recoveries, which also show pre-migratory dispersion, were made as early as in July; in August the number of these recoveries increased a great deal, while in September the number fell. Dispersion of first year birds was the greatest in August. Statistic analysis (?2 – test) has shown that during the first year Barn Swallows have random movements. Among adult birds there were only a few long distance recoveries during the breeding season. Adults begin to migrate earlier than first year birds. In spite of the fact that their migration starts at the end of August, some recoveries have shown that they can stay in the area of Slovenia until mid-September. Some of these adults probably stayed in the area of Slovenia for a longer period, but it is not known whether they bred there. Key words: Barn Swallow, Hirundo rustica, pre-migratory dispersion, dispersion, migration Klju~ne besede: kme~ka lastovka, Hirundo rustica, predselitvena disperzija, disperzija, selitev 1. Uvod Kme~ke lastovke Hirundo rustica rustica iz Evrope in SZ Azije prezimujejo predvsem v Afriki. Kme~ke lastovke, ki gnezdijo v Sloveniji, prezimujejo v Afriki, ve~inoma v dr`avah okoli ekvatorja, nekatere pa tudi na samem jugu Afrike ([ere 1991). Iz prezimovali{~ se prve vrnejo k nam `e konec marca, vi{ek selitve je v aprilu, nekatere zamudnice pa se vrnejo {ele maja (Kus & Vukeli~ 1998). Gnezditveno obdobje traja pri nas od konca aprila do za~etka septembra ([ere ustno). Navadno imajo dve legli, v~asih pa {e tretje (Thurner & Rose 1989). Mladi~i se izvalijo v povpre~ju iz 90% jajc, iz gnezd pa se v povpre~ju spelje 70–90 % mladi~ev (Cramp et al. 1988). Manj znano je, da pri kme~ki lastovki poleg spomladanske in jesenske sezonske selitve obstaja {e tretji tip selitve, t.i. disperzije. Disperzije se pojavljajo pri mnogih vrstah ptic, zna~ilne pa so predvsem za mladostne osebke. Pribli`no mesec dni po tem, ko postanejo mladi~i samostojni, za~nejo preletavati ve~je razdalje (Davis 1965) ter do za~etka selitve spoznajo {iroko obmo~je okrog mesta izvalitve (Baker 1978). Disperzija se nadaljuje v jesensko selitev. O predselitveni disperziji je v literaturi malo podatkov. Pri nas je bilo objavljenih samo nekaj poro~il o najdbah kme~kih lastovk ([ere 1980, 1982, 1991, 1997). V Sloveniji so od leta 1976 obro~kali nekaj deset tiso~ kme~kih lastovk in zbrali podatke o nekaj tiso~ najdbah. Z analizo najdb obro~kanih kme~kih lastovk sem posku{ala ugotoviti, kak{na je njihova predselitvena disperzija na obmo~ju Slovenije, in odgovoriti na naslednja vpra{anja: (a) ali se predselitvene disperzije pojavljajo samo pri 231 M. Potokar: Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji prvoletnih ali tudi pri odraslih kme~kih lastovkah, (b) kak{ne so smeri in razdalje premikov in (c) ali se predselitvene disperzije v posameznih mesecih gnezdilne sezone razlikujejo. 2. Material in metode Uporabila sem podatke o najdbah 314 kme~kih lastovk (301 prvoletnih, 13 odraslih osebkov) v letih od 1992 do 1998 iz arhiva Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Upo{tevala sem najdbe kme~kih lastovk, ki so bile obro~kane in ponovno ujete v istem poletju. Izlo~ila sem najdbe na kraju obro~kanja, najdbe, kjer so bile zra~ne razdalje kraj{e od 10 km, in tiste po 31. avgustu v smeri selitve. Pri najdbah sem definirala mejo tako razdalje kot datuma. Kme~ka lastovka lovi `u`elke v zraku, pri tem lahko preleti precej{nje razdalje (nekaj km) in se zve~er utegne vrniti v Slika 1: Kraji obro~kanja (•) kme~kih lastovk Hirundo rustica v letih od 1992 do 1998, iz katerih so bile v tem obdobju tudi najdbe Figure 1: Ringing places (•) of Barn Swallows Hirundo rustica in the years 1992–1998, when recoveries were made Slika 2: Kraji najdb (•) kme~kih lastovk Hirundo rustica v letih od 1992 do 1998 Figure 2: Places of recoveries (•) of Barn Swallows Hirundo rustica in the years 1992–1998 232 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 231 — 239, 2000 Tabela 1: Najdbe prvoletnih in odraslih osebkov kme~ke lastovke Hirundo rustica julija, avgusta in septembra v letih od 1992 do 1998 (n = 314, prvoletni = 301 (12 prvoletnih je bilo obro~kanih v gnezdu), odrasli = 13) Table 1: Recoveries of first year and adult Barn Swallows Hirundo rustica in July, August and September in the 1992–1998 period (n = 314, first year birds =301 (12 first year birds were ringed in nest), adult birds = 13) smer najdb/ {tevilo najdb/ % najdb/ razdalja / distance starost/ najmanj{a/ najve~ja/ mediana/ age direction no. of recoveries % of recoveries min. (km) max. (km) mediana prvoletni/ S / N 20 6,6 18 56 18 first year SV / NE 19 6,3 l6,2 64 22,4 V / E 42 (2) 13,9 10,5 281 18,5 JV / SE 14 (i) 4>7 13,3 113 80 J / S 22 (1) 7>3 18 99 i9»7 JZ / SW 17 (1) 5>7 21 92 24,8 Z / W 161 (6) 53>5 n»3 65 18,5 SZ / NW 6 (1) 2 43>5 113 43,5 odrasli/ S / N 2 i5»4 18 22 20 adult V / E 5 38,5 18,5 98,5 19,6 JV / SE 1 7>7 24 24 24 Z / W 4 30,7 18,5 18,5 18,5 SZ / NW 1 7>7 93 93 93 preno~i{~e prej{njega dne ([ere ustno). Zato sem pri razdalji postavila mejo 10 km. Za kraj{e razdalje sem predvidevala, da gre za preletavanja, povezana s prehranjevanjem v teku enega dne. Izklju~ila sem vse najdbe po 31.8. v smeri selitve, ki na obmo~ju Slovenije poteka v smeri J oziroma JZ ([ere ustno). Pri septembrskih najdbah v smeri selitve ni mogo~e z vso gotovostjo ugotoviti, ali so ptice `e na selitvi ali pa gre {e vedno za disperzije pred selitvijo. 3. Rezultati Podatki o obro~kanju in najdbah kme~kih lastovk izvirajo iz Slovenije in mejnih obmo~ij vseh sosednjih dr`av (sliki 1 in 2). V Sloveniji je najve~ obro~kanih ptic z Vrhnike. Od tod je tudi najve~ najdb kme~kih lastovk v Sloveniji v obdobju 1992–1998. 3.1. Smer in starost pri disperzijah Iz tabele 1 je sicer razvidno, da je bila pri prvoletnih osebkih ve~ina najdb proti Z (53,5%). Vendar je bila ve~ kot polovica najdb (86 najdb ali 54%) v tej smeri na relaciji Draga pri Igu–Vrhnika. Po {tevilnosti pri prvoletnih osebkih sledijo najdbe v smeri proti V (13,9%). Od Vrhnike proti Dragi pri Igu (smer V) je bilo bistveno manj najdb (15 najdb ali 36%) kot na obratni relaciji (smer Z). Pri odraslih osebkih so bile vse {tiri (4) najdbe v smeri proti Z na relaciji Draga pri Igu–Vrhnika. V smeri proti V pa sta bili na relaciji Vrhnika–Draga pri Igu dve (2) najdbi od skupno petih (5) proti vzhodu. Pri prvoletnih osebkih je bila disperzija v vse smeri neba enakomerna v letih 1992 in 1995, v letih 1993 Slika 3: Najdbe prvoletnih kme~kih lastovk Hirundo rustica v juliju 1994, 1995 in 1997 (n = 6) ( • - kraj obro~kanja, O - kraj najdbe, {tevilka - {tevilo najdb) Figure 3: Number of recoveries of first year Barn Swallows Hirundo rustica in July 1994, 1995 and 1997 (n = 6) ( • - ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries) 233 M. Potokar: Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji Tabela 2: Najdbe prvoletnih in odraslih osebkov kme~ke lastovke Hirundo rustica v juliju, avgustu in septembru (n = 314, prvoletni: julij n = 6 (2 obro~kana v gnezdu), avgust n = 220 (6 obro~kanih v gnezdu), september n = 75 (4 obro~kani v gnezdu); odrasli: avgust n = 8, september n = 5) Table 2: Recoveries of first year and adult Barn Swallows Hirundo rustica in July, August and September (n = 314, first year birds: July n =6 (2 ringed in the nest), August n = 220 (6 ringed in the nest), September n = 75 (4 ringed in nest); adult birds: August = 8, September n = 5) mesec/ smer najdb/ število najdb/ razdalja / distance starost/ najmanjša/ največja/ mediana/ age month direction no. of recoveries min. (km) max.(km) mediana prvoletni/ julij/ Z / W 4 C1) 16,5 23 18,5 first year July SZ / NW (i) 75 75 75 S / N i 18 18 18 avgust/ SV / NE 19 l6,2 64 22,4 August V / E 24 (1) 10,5 201 18,5 JV / SE 3 13 »3 55 2.7,7 J / S 22 (1) 18 99 i9»7 JZ / SW 17 (1) 18 92 2.4,8 Z / W 117 (3) 11,3 65 18,5 SZ / NW 4 43 >5 43>5 43 >5 S / N 14 18 56 18 september/ V / E 20 (1) 17 281 18,5 September JV / SE II (1) 61 113 113 Z / W 38 (2) 11,3 55 18,5 SZ / NW I 113 113 113 S / N 5 18 22 22 odrasli/ avgust/ V / E 2 18,5 18,5 18,5 adult August Z / W 4 18,5 18,5 18,5 S / N 2 18 22 20 september/ V / E 3 19,6 98,5 19,6 September JV / SE 1 24 24 24 SZ / NW 1 93 93 93 (?2 = 40,7, P < 0,0001), 1994 (?2 = 34,6, P < 0,0001), 1997 (?2 = 28,5, P < 0,0001) in 1998 (?2 = 11,4, P < 0,05) pa ne. Pri odraslih osebkih leta 1993 je bila disperzija v vse smeri neba enakomerna. Najdbe prvoletnih osebkov so bile v juliju, avgustu in septembru (tabela 2). V avgustu so bile v osmih osnovnih smereh neba. Najdbe odraslih osebkov v avgustu oz. septembru pa so bile v smereh proti V, J V, Z, SZ in S. Pri obeh starostnih skupinah skupaj je bila ve~ina najdb (69%) na razdaljah med 10 in 20 km. 3.2. Razdalje disperzij Najdalj{a zabele`ena razdalja najdbe je bila pri prvo-letnem osebku, ki je bil obro~kan na Vrhniki 19.8.1998, vnovi~ pa ujet v Baranyi (Mad`arska) 234 19.9. (smer V, 281 km) in nato v Donjem Miholjcu (Hrva{ka, smer JV, razdalja 29 km). Najdbe prvo-letnih osebkov, ki so bili obro~kani v gnezdu v Hoteme`u (Rade~e) med 30.5. in 10.6.1998, so iz treh razli~nih smeri: eden je bil ujet 13.8. v Karlovcu (Hrva{ka, smer J V, razdalja 63 km), drugi 1.9. v Dragi pri Igu (smer Z, razdalja 52 km), tretji pa 10.9. v Baranyi (Mad`arska, smer V, razdalja 211 km). Poleg najdalj{ih najdb nad 200 km je bilo {e 8 najdb na razdaljah 113 in 119 km. V vseh primerih gre za najdbe prvoletnih osebkov. 6 jih je bilo proti J V, vse na relaciji Vrhnika–Karlovac (Hrva{ka), na zra~ni razdalji 113 km. Med temi je bil najkasnej{i datum najdbe 8.9. Najdba prvoletnega na zra~ni razdalji 119 km pa je bila proti V. Obro~kan je bil 12.8. v Prager-skem in ponovno ujet v Zalavarju (Mad`arska) 14.9. AcROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 231 — 239, 2000 Slika 4: Najdbe prvoletnih kmečkih lastovk Hirundo rustica v avgustu 1992-1998 (n = 220 ( • - kraj obročkanja, O - kraj najdbe, številka - število najdb) Figure 4: Number of recoveries of first year Barn Swallows Hirundo rustica in August 1992-1998 (n = 220) ( • - ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries) 235 M. Potokar: Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji Slika 5: Najdbe prvoletnih kmečkih lastovk Hirundo rustica v septembru 1992-1998 (n = 75) ( • - kraj obročkanja, O - kraj najdbe, številka - število najdb) Figure 5: Number of recoveries of first year Barn Swallows Hirundo rustica in September 1992-1998 (n = 75) (»- ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries) 236 AcROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 231 — 239, 2000 Slika 6: Najdbe odraslih osebkov kme~ke lastovke Hirundo rustica v avgustu 1993, 1994, 1996 in 1997 (n = 8) ( • - kraj obro~kanja, O - kraj najdbe, {tevilka - {tevilo najdb) Figure 6: Number of recoveries of adult Barn Swallows Hirundo rustica in August 1993, 1994, 1996 and 1997 ( • - ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries) Najkasnej{a najdba prvoletnega osebka je bila zabele`ena 20.9. Obro~kan je bil v Karlovcu (Hrva{ka) 8.9. in spet ujet na Vrhniki (smer SZ, razdalja 113 km). Pet najdb odraslih osebkov je bilo {e v septembru. Samec, ki je bil obro~kan 3.8. na Vrhniki, je bil ponovno ujet 3.9. v Trebe`u pri Bre`icah (smer V, razdalja 98,5 km). Drugi samec je bil obro~kan 4.9. v Karlovcu (Hrva{ka) in ponovno ujet po treh dneh v Dragi pri Igu (smer SZ, razdalja 93 km). Samec, ki je bil obro~kan 29.8. v Jeprci, je bil vnovi~ ujet 9.9. v [kofljici (smer JV, 24 km). In samici, ki sta bili ponovno ujeti 14.9. v [kofljici, sta bili obro~kani 27.8. oz. 12.9. na Vrhniki (smer V, 19,6 km). 4. Razprava 4. 1. Disperzije odraslih osebkov Po McFarlandu (1987) odrasle kme~ke lastovke nimajo predselitvenih disperzij. Zelo so zveste obmo~ju gnezdenja. V ~asu, ko vzrejajo mladi~e, se hranijo do 600 m dale~ od gnezd (Cramp et al. 1988). Ve~ina odraslih osebkov gnezdi, ne pa vsi. Samice in ve~ina samcev navadno gnezdijo, ko so stari eno leto, nekateri pa {ele pri dveh letih (Cramp et al. 1988). Odrasli, ki ne gnezdijo, lahko preletavajo ve~je razdalje ter spijo v skupnih preno~i{~ih vso gnezdilno sezono (Cramp et al. 1988). Davies (1976) navaja, da so odrasli osebki, ki v prvem poletju niso gnezdili, kazali ve~jo disperzijo od tistih, ki so v prvem poletju `e gnezdili. Slika 7: Najdbe odraslih osebkov kme~ke lastovke Hirundo rustica v septembru 1993, 1994 in 1997 (n = 5) ( • - kraj obro~kanja, O - kraj najdbe, {tevilka - {tevilo najdb) Figure 7: Number of recoveries of adult Barn Swallows Hirundo rustica in September 1993, 1994 and 1997 (n = 5) ( • - ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries) Poleg tega je možno, da začnejo odrasli osebki preletavati večje razdalje tudi po izgubi partnerja. Samice ostanejo zveste mestu gnezdenja, dokler imajo partnerja. Predselitveni leti na takih razdaljah kot pri prvoletnih osebkih so pri odraslih kmečkih lastovkah redki. Na jesenski selitvi čez Veliko Britanijo se redko oddaljijo od smeri selitve Davis (1965). Najdbe odraslih kmečkih lastovk v Sloveniji ne dokazujejo, da so pri njih podobne naključne disperzije kot pri prvoletnih osebkih. Vendar lahko iz posameznih najdb vidimo, da so možna daljša preletavanja tudi pri odraslih (najdaljša razdalja najdbe je bila 98,5 km). 4.2. Disperzije mladih osebkov Pri mladih kmečkih lastovkah so značilne pred-selitvene disperzije (McFarland 1987). Na območju Slovenije je bilo največ najdb, ki kažejo na predse-litveno disperzijo, med prvoletnimi osebki. To je razumljivo, saj se število mladih osebkov v gnezditve-nem obdobju zelo poveča. V oktobru je v jatah na selitvi razmerje prvoletnih proti odraslim 30:1 (Vie-TiNGHOFF-RiESCH 1955). Ptice, ki niso več vezane na mesto, kjer so se izvalile, lahko preletavajo v vseh smereh (Ormerod I991)- V juniju mladiči iz prvega legla že zapustijo gnezda (Sere ustno). 15 dni po tem, ko zapustijo gnezda, se lahko prvoletni osebki vračajo prenočevat nazaj v gnezda, v katerih so se izvalili (Cramp et al. 1988). Glede na to lahko pričakujemo prve najdbe obročkanih prvoletnih osebkov šele v juliju. 237 M. Potokar: Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji Najzgodnej{i datum najdbe je bil 26.7. 1995. Osebek je bil obro~kan 17. 6. 1995 v gnezdu v Semi~u. Ponovno je bil ujet na Vrhniki. Najdba je bila torej SZ od kraja obro~kanja, na zra~ni razdalji 75 km. Druge julijske najdbe prvoletnih osebkov v Sloveniji so bile v smereh Z in S, na razdaljah od 10 do 18 km. Najdb odraslih osebkov ni bilo. V avgustu se {tevilo prvoletnih osebkov, ki preletavajo {ir{e obmo~je, zelo pove~a. V Veliki Britaniji in Irski so bili leti prvoletnih kme~kih lastovk v avgustu v vseh osem osnovnih smeri neba (Ormerod 1991). Enako je bilo na obmo~ju Slovenije. V primerjavi z julijem se je disperzija prvoletnih osebkov pove~ala. V avgustu je bilo najve~ najdb prvoletnih osebkov na razdaljah od 10 do 20 km (126 najdb). Med njimi jih je bilo najve~ proti Z (117), od tega 100 na relaciji Draga pri Igu–Vrhnika (18,5 km). Med odraslimi osebki je bilo v avgustu 8 najdb v smereh Z, V in S na razdaljah 18 do 22 km. V za~etku septembra se `e pri~ne selitev prvoletnih lastovk. [tevilo najdb prvoletnih osebkov se je v primerjavi z avgustom zmanj{alo za 66%. [e vedno jih je bilo najve~ proti Z (51%) na razdaljah od 11,3 do 55 km, poleg tega pa {e v smeri V (26%) na razdaljah od 17 do 281 km. Med odraslimi osebki je bilo 5 najdb na razdaljah med 19,6 in 98,5 km v smereh SZ, JV in V. Po {tevilu najdb se razlikujeta od drugih relaciji Draga pri Igu–Vrhnika (54% vseh najdb proti Z) in Vrhnika–Draga pri Igu (36% vseh najdb proti V). To je posledica najve~je aktivnosti obro~kanja ptic v teh dveh krajih pri nas. Na Vrhniki poteka obro~kanje ptic neprekinjeno od 15.7. do 31.10. vsako leto. V Dragi pri Igu pa ni tako redne aktivnosti obro~kanja ptic, zato je tu mo`no manj{e {tevilo najdb. 4.3. Disperzije po obdobju gnezditve Davis (1965) ni imel dokaza, da bi ob koncu gnezditvenega obdobja pri kme~kih lastovkah obstajala tendenca po gibanju v obratni smeri, kot je smer jesenske selitve. Ormerod (1991) je ugotovil, da se je pri kme~kih lastovkah v Veliki Britaniji v septembru in oktobru zmanj{ala tendenca po poletih v razli~ne smeri neba. Leti mladih in odraslih osebkov so postali bolj usmerjeni proti J V, smeri selitve. McFarland (1987) navaja, da lahko mlade kme~ke lastovke v zgodnji jeseni preletijo v »napa~ni« smeri kar precej{nje razdalje. Kme~ke lastovke, obro~kane v Nem~iji, so ponovno ujeli od 9 do 102 km v smeri proti severu (Davis 1965). Na obmo~ju Slovenije so bile v septembru pri prvoletnih osebkih najdalj{e razdalje najdb zunaj 238 selitvene smeri nad 200 km. ^eprav se selitev prvoletnih osebkov pri~ne `e v za~etku septembra, sem ugotovila, da se predselitvena disperzija pojavlja {e pozno v september. Na osnovi rezultatov sklepam, da lahko predselitvene disperzije prvoletnih osebkov trajajo tudi do dva meseca. Podobno navaja tudi Davis (1965), da pri~nejo mlade kme~ke lastovke z disperzijami do enega meseca potem, ko postanejo samostojne in na obmo~ju Velike Britanije ostanejo {e do dva meseca. V tem ~asu letajo v katerikoli smeri od kraja obro~kanja, ~eprav so leti nad 80 km izjema, razen na jesenski selitvi (Davis 1965). Primeri osebkov, ki so bili obro~kani v gnezdu v Hoteme`u (Rade~e) v ~asu med 30.5. in 10.6.1998, ponovno pa ujeti v treh popolnoma razli~nih smereh, ka`ejo, da so disperzije pri prvoletnih osebkih iz kraja, kjer so se izvalili, naklju~ne. Eden izmed teh osebkov je bil ponovno ujet 13.8. v Karlovcu (Hrva{ka, smer J V, razdalja 63 km), drugi 1.9. v Dragi pri Igu (smer Z, razdalja 52 km), tretji pa 10.9. v Baranyi (Mad`ar-ska, smer V, razdalja 211 km). Poleg teh nam najdbi prvoletnega osebka, ki je bil 19.8.1998 obro~kan v preno~i{~u na Vrhniki in prvi~ ponovno ujet 19.9. v Baranyi (Mad`arska, smer V, razdalja 281 km) ter drugi~ 21.9. v kraju Donji Miholjac (Hrva{ka, smer J V, razdalja 29 km), ka`eta, da lahko prvoletni osebki v ~asu predselitvenih disperzij preletavajo zelo dolge razdalje, nekaj 100 kilometrov, in da se poljubna smer preletavanj prvoletnih nadaljuje v pozno jesen. 4.4. Vloga predselitvenih disperzij Po Vietighoff-Rieschu (1955) naj bi bile disperzije mladih osebkov v glavnem povezane z iskanjem hrane in aktivnostjo odraslih osebkov. Vendar je danes tekmovanje za hrano med prvoletnimi in odraslimi osebki ozna~eno kot najmanj verjeten razlog, zakaj prihaja do disperzij prvoletnih osebkov iz kraja izvalitve (Ormerod 1991). Poleg tega je tudi znano, da odrasli hranijo prvoletne osebke iz zadnjega legla {e v ~asu jesenske selitve (Vietinghoff-Riesch 1955). Baker (1978) je objavil, da pti~ji mladi~i med disperzijami raziskujejo pokrajino in ocenjujejo habitat. Po McFarlandu (1978) tudi mlade kme~ke lastovke raziskujejo pokrajino in si pri tem nabirajo izku{nje (iskanje hrane, mesta za preno~evanje). Mead & Harrison (1979) sta kot vzrok jesenskih preletavanj breguljk Riparia riparia postavila tri hipoteze: (a) v ~asu predselitvenih disperzij spoznajo ve~je obmo~je, zapomnijo si zna~ilnosti pokrajine in naslednjo pomlad se vrnejo tja, (b) med preletavanji spoznajo mo`ne predele za gnezdenje na {ir{em obmo~ju, (c) mladi osebki se hranijo dale~ stran od ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 231 — 239, 2000 svojih kolonij in tako ne tekmujejo za hrano z odraslimi gnezde~imi osebki. Podobne hipoteze, ki sta jih postavila Mead & Harrison (1979) za prvoletne breguljke, verjetno veljajo tudi za predselitvene disperzije prvoletnih kme~kih lastovk (Ormerod 1991). Ta je tekmovanje za hrano med prvoletnimi in odraslimi osebki ozna~il kot najmanj verjeten razlog, zakaj prvoletni osebki odletijo stran od krajev, kjer so se izvalili. Kme~ke lastovke i{~ejo hrano med letom. Dovolj hrane bi najbr` na{li `e na kraj{ih razdaljah. Ormerod (1991) trdi, da naj bi bile predselitvene disperzije celo naklju~ni fenomen, brez vnaprej dolo-~enega razloga, ali pa povezan s kak{nimi drugimi dejavniki, kot je smer vetra, saj kme~ke lastovke med hranjenjem navadno letijo proti vetru. Kry{tufek (ustno) meni, da je klju~ni razlog pred-selitvenih disperzij prepre~evanje parjenja v sorodu. Enoletne kme~ke lastovke, ki se spomladi vrnejo na obmo~je gnezdenja, so razmeroma zveste mestu, kjer so se izvalile, zato prihaja do parjenja v sorodu; iz literature so znani primeri parjenja s star{i (Cramp et al. 1988). Jasno je, da je pri tistih kme~kih lastovkah, ki bodo gnezdile dlje od kraja izvalitve, mo`nost parjenja v sorodu manj{a. Vendar pa pri nas in v tujini na tem podro~ju ni opravljenih raziskav. Zahvala: Andreju Sovincu se zahvaljujem za skrben pregled ~lanka in koristne pripombe. Zahvaljujem se tudi Daretu [eretu (PMS), ki je omogo~il dostop in obdelavo podatkov. 5. Povzetek V ~lanku je predstavljena analiza najdb prvoletnih in odraslih kme~kih lastovk Hirundo rustica na obmo~ju Slovenije med letoma 1992 in 1998. Kme~ke lastovke so bile obro~kane in ponovno ujete v istem gnezditve-nem obdobju. Namen analize je bil ugotoviti: (a) ali se predselitvene disperzije pojavljajo samo pri prvo-letnih ali tudi pri odraslih osebkih, (b) v katere smeri letijo, (c) ali jim je katera smer ljub{a od drugih, (d) kak{ne so razdalje letov, ter (e) ali se med sezono predselitvene disperzije spreminjajo. Najve~ najdb, ki ka`ejo na predselitveno disperzijo, je bilo med prvoletnimi osebki. Disperzija prvoletnih osebkov je bila najve~ja v avgustu. Statisti~na analiza (?2 – test) je pokazala, da prvoletne kme~ke lastovke v razli~nih smereh preletavajo obmo~je okrog kraja izvalitve. Med odraslimi osebki so bile v ~asu gnezditvenega obdobja na dalj{ih razdaljah samo posamezne najdbe. Odrasli osebki se za~nejo seliti prej kot prvoletni, in sicer `e konec avgusta, vendar pa so bile najdbe {e v septembru. Ne glede na to, da se selitev odraslih pri~ne `e konec avgusta, se lahko ti zadr`ujejo na obmo~ju Slovenije {e do sredine septembra. 6. Literatura Baker, R. R. (1978): The evolutionary ecology of animal migration. Hodder and Stoughton, Kent. Cramp, S. ed. (1988): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Afric. The birds of the Western Palearctic, vol. V. Oxford univ. press, Oxford. Davies, C.E. (1976): Dispersion and the nest-site fidelity in breeding swallows Hirundo rustica. Ibis 118: 470 Davis, P. (1965): Recoveries of swallows ringed in Britain and Ireland. Bird study 12: 151-169. Jonsson, L. (1992): Birds of Europe. Christopher Helm, A&C Black, London. Kus, J. & Vukeli~, E. (1998): Projekt: Kme~ka lastovka Hirundo rustica. DOPPS–BirdLife Slovenia, Ljubljana. McFarland, D. (1987): The Oxford companion to animal behaviour. Oxford, New York. Mead, C.J. & Harrison, J.D. (1979): Sand Martin movements within Britain and Ireland. Bird Study 26: 73-86. Ormerod, S.J. (1991): Pre-migratory and migratory movements of swallows Hirundo rustica in Britain and Ireland. Bird study 38: 170-178. [ere, D. (1980): Lov in obro~kanje kme~kih lastovk v Sloveniji. Acrocephalus 1 (5): 79-81. [ere, D. (1982): Za~asno poro~ilo o obro~kanju lastovk v Sloveniji. Acrocephalus 3 (11-12): 7-8. [ere, D. (1991): Obro~kanje pti~ev v Sloveniji v obdobju 1983–1990. Proteus 53: 211-218. [ere, D. (1997): Ornitolo{ke novice za obro~kovalce. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Vietinghoff-Riesch, A. (1955): Die Rauchschwalbe. Dunkler & Humbolt, Berlin. Thurner, A. & Rose, C. (1989): A handbook to the swallows and martins of the world. Christopher Helm, Kent. Prispelo / Arrived: 25.1.2000 Sprejeto / Accepted: 12.12.2000 239 Acrocephalus 21 (102-103): 241 – 248, 2000 Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji Bird populations of European significance in Slovenia Al Vrezec Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: al.vrezec@uni-lj.si The article discusses bird populations of European significance in Slovenia, due to which Slovenia was listed by The EBCC Atlas of European Breeding Birds among the 10 countries with the highest share in the European population. There are 15 such species, with a special emphasis put on the Ural Owl Strix uralensis – as the species with the highest important European population’s share in Slovenia (2.1%), its population density being 1.23 pair/100 km2. Among the birds of European significance in Slovenia there prevail ther-mophilous species (66.7%), while as far as the choice of habitat is concerned, the non-sylvan species (73.3%) are prevalent. The author divided sylvan species into thermophilous (1) and cold-loving (2) species. The non-sylvan species were divided according to their altitudinal distribution into lowland (under 800 m a.s.l. – 6 species), upland (above 1,500 m a.s.l. – 3 species) and upland-lowland species (inhabiting both altitude belts – 3 species, e.g. Rock Partridge Alectoris graeca). In zoogeographical sense, species with the Mediterranean type of range (93.3%) are prevalent, the special feature of the area being the Alpine-Mediterranean species. Very interesting in its zoogeo-graphical character is the Ural Owl, for it is the only boreal element among the dealt with species and is in Slovenia considered a postglacial relic. The article also presents 93 species with a high share of European population in Slovenia (?0.2%, the surface proportion between Europe and Slovenia being 0.2%). The author further states 3 reasons for such high share of the European population in such great number of species: (1) great habitat and ecological diversity as well as the geographical position of Slovenia (significant for specialised birds – which are in Europe distributed locally – in their selection of habitat), (2) relatively well preserved environment allegedly rich with food (enables greater densities of certain species), and (3) disproportionate decline in population sizes elsewhere in Europe due to various factors (significant for generally distributed species). Methodological reason in the sense of errors made in the estimate of population sizes (is probably a less possible reason). In the end the importance of protecting the very numerous and vital populations is discussed, as well as the importance of a research into these species in Slovenia for the needs of a successful nature conservation policy. Key words: bird populations of European significance, Slovenia, zoogeographical character, ecological character, conservation Klju~ne besede: evropsko pomembne populacije ptic, Slovenija, zoogeografska oznaka, ekolo{ka oznaka, varstvo narave 241 A. Vrezec: Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji 1. Uvod Leta 1997 je iz{el atlas gnezde~ih vrst ptic Evrope (The EBCC Atlas of European Breeding Birds), ki je omogo~il nove vpoglede v velikost populacij in raz{irjenost ptic v Evropi (Hagemeijer & Blair 1997). Za vsako vrsto navaja 10 dr`av, v katerih se pojavljajo najve~ji deli evropske populacije (pri vrednotenju sta izvzeti Tur~ija in Rusija). Med 10 najpomembnej{imi dr`avami je Slovenija navedena pri 16 vrstah. To je posledica njene relativne majhnosti (20.256 km2). Seznam namre~ temelji na absolutnem {tevilu gne-zde~ih parov. Vrste, ki imajo v Sloveniji evropsko pomemben del populacije (EPDP), so za nas toliko pomembnej{e. Vrste z EPDP v Sloveniji so torej tiste, pri katerih je Slovenija uvr{~ena med deset evropskih dr`av, v katerih se pojavlja najve~ji del evropske populacije. Z vidika varovanja vrst so zato dr`ave, ki po velikosti populacije dolo~ene vrste sodijo med 10 najpomembnej{ih evropskih dr`av, najbolj odgovorne za ohranitev te vrste v Evropi. Namen prispevka je predstaviti vrste z EPDP v Sloveniji in njihove eko-lo{ke ter zoogeografske zna~ilnosti, kar bo v pomo~ pri dolo~anju naravovarstvenih smernic in pri nadaljnjem preu~evanju obravnavanih vrst. 2. Metode dela Za osnovo sem vzel razdelitve in podatke, ki jih navaja Evropski ornitolo{ki atlas (Hagemeijer & Blair 1997). Ocene velikosti slovenskih populacij sem povzel po Geister (1995), upo{teval pa sem srednjo vrednost. Zaradi objektivnosti primerjav nisem upo{teval novej-{ih ocen slovenskih populacij za nekatere vrste (npr. Trontelj 1997, Miheli~ et al. 2000). Ekolo{ke oznake vrst sem dolo~il glede na slovenske razmere s pomo~jo virov: Geister (1995), Hagemeijer & Blair (1997) in Snow & Perrins (1998), zoogeografske oznake pa glede na evropsko raz{irje-nost (Hagemeijer & Blair 1997, Snow & Perrins 1998). 3. Rezultati in diskusija 3.1. Pregled vrst in primerjava populacijskih ocen Slovenija ima EPDP pri 16 vrstah. Ro`natega {korca Sturnus roseus, ki v Sloveniji danes ne gnezdi ve~, izpu{~en pa je bil tudi iz Ornitolo{kega atlasa Slovenije (Geister 1995), sem izvzel iz nadaljnje obravnave. V delu zato obravnavam le 15 vrst (tabela 1). Tri vrste ptic z EPDP so v Sloveniji zastopane z >1% evropske populacije: koza~a Strix uralensis 242 (2,10%), rde~eglavi kralji~ek Regulus ignicapillus (1,99%) in planinska kavka Pyrrhocorax graculus (1,50%). Nadaljnje {tiri vrste so zastopane z >0,5% evropske populacije: slegur Monticola saxatilis (0,93%), planinski vrabec Montifringilla nivalis (0,81%), veliki skovik Otus scops (0,78%) in kotorna Alectoris graeca (0,65%). Od drugih vrst sta pomembnej{a {e skalni plezal~ek Tichodroma muraria (0,46%) in skalni strnad Emberiza cia (0,15%). Preostale vrste (<0,1% evropske populacije) so v Evropi ve~inoma redke, v Sloveniji pa dosegajo rob areala: rde~a lastovka Hirundo daurica, kratkoperuti vrtnik Hippolais polyglotta, ta{~i~na penica Sylvia cantillans, `alobna sinica Parus lugubris, br{kinka Cisticola juncidis in plotni strnad Emberiza cirlus. Koza~a ima za Slovenijo poseben pomen, saj je pri nas zastopana z najve~jim dele`em evropske populacije. Njen areal v Evropi je dvodelen, pokriva pa 16 dr`av (Hagemeijer & Blair 1997). Prvi del populacije `ivi od Skandinavije do severne Poljske, drugi del pa v gorstvih srednje in ju`ne Evrope (Karpati, Dinaridi, Alpe; Mikkola 1983, Snow & Perrins 1998). Obe lo~eni populaciji ka`eta tudi morfolo{ke razlike in sta zato opisani kot dve podvrsti: skandinavska S. u. liturata in srednje- ter ju`noevropska S. u. macroura (Snow & Perrins 1998). Najve~ koza~ Tabela 1: Populacijska velikost 15 vrst ptic z evropsko pomembnim delom populacije (EPDP) v Sloveniji Table 1: Population size of 15 bird species with population of European significance in Slovenia vrsta/ slovenska % evropske populacija (pari)/ populacije/ species Slovene % of European population (pairs) population Alectoris graeca 200—400 0,65 Otus scops 500—800 0,78 Strbc uralensis 200—300 2,10 Hirundo daurica 1 0,002 Monticohi saxatilis 200—500 0,93 Cisticohi juncidis 8—12 0,0003 Hippolais polyglotta iooo—2000 0,09 Sylvia cantillans 5—10 0,0004 Regulus ignicapillus 50000—IOOOOO 1,99 Parus lugubris 10—20 0,01 Tichodroma muraria 50—100 0,46 Pyrrhocorax graculus 800—1200 1,50 Montijringilui nivalis 100—200 0,81 Emberiza cirlus 300—500 0,02 Emberiza cia 2000—3000 0,15 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 241 — 248, 2000 `ivi na Finskem (2.500–4.000 parov), [vedskem (2.000–4.000 parov) in v Estoniji (2.000–2.500 parov; Snow & Perrins 1998), najve~je populacijske gostote pa so v Estoniji (4,99 parov/ 100km2), Latviji (1,96 para/100km2) in v Sloveniji (1,23 para/100 km2). Ekolo{ke gostote so lahko precej ve~je. Tako npr. na Finskem gnezdi tudi 0,8–1,0 par/10km2 (Hagemeijer & Blair 1997), na Slova-{kem 3,0 pari/10km2 (Czuchnowski 1997), v Slo-veniji pa 4,0–5,0 parov/10km2 (Benussi & Genero 1995). ^eprav je populacijska gostota gnezde~ih parov ni`ja kot v severni Evropi, pa je ekolo{ka gostota v Sloveniji vi{ja kot drugod v Evropi. Po oceni Ornitolo{kega atlasa gnezdi v Sloveniji pribli`no 250 parov (Geister 1995). Pri podvrsti S. u. macroura je Slovenija {tevil~no (populacijska velikost) na tretjem mestu, za Slova{ko in Romunijo, vendar je glede na populacijsko gostoto prva. Zadnje raziskave ka`ejo (Miheli~ et al. 2000), da so ocene v Ornitolo{kem atlasu Slovenije celo nekoliko podcenjene. To je lahko posledica slab{e raziskanosti ali njenega domnevnega {tevil~nega porasta v zadnjih nekaj letih. ^e slednje dr`i, je pomen Slovenije glede ohranjanja koza~e v Evropi {e ve~ji. Z evropskega stali{~a je koza~a naj-pomembnej{a vrsta, ki `ivi v Sloveniji, zato bi ji v bodo~e morali nameniti ve~ pozornosti. 3.2. Ekolo{ka oznaka vrst Med pticami, ki imajo v Sloveniji EPDP, ne sre~amo nobenih vodnih in mo~virskih ptic (tabela 2). Deloma je izjema le br{kinka Cisticola juncidis, ki pa poleg vla`nih obmo~ij gnezdi tudi v suhih travnatih pokrajinah (Hagemeijer & Blair 1997, Snow & Perrins 1998). Prevladujejo toploljubne vrste (10 vrst oziroma 66,7%), hladnoljubnih pa je pet vrst (33,3%). Glede na izbiro habitata izrazito prevladujejo negozdne vrste (11 vrst oziroma 73,3%), gozdne so tri (20,0%), ena pa je zna~ilna tako za gozdne kot negozdne habitate (6,7%; tabela 2). Med gozdnimi vrstami je ena toploljubna (zna~ilna je za ni`inske primorske gozdove), dve montanski pa sta vezani na gozdove celinske Slovenije. Ta{~i~na penica Sylvia cantillans je v pogledu habitatov izjema, saj je zna~ilna tako za negozdne (odprte grmovnate pokrajine, makija) kot za gozdne habitate (gozdovi gradna Quercus sessiliflora in puhovca Q. pubescens; Geister 1995, Hagemeijer & Blair 1997, Snow & Perrins 1998). Z evropskega stali{~a (Hagemeijer & Blair 1997, Snow & Perrins 1998) bi h gozdnim vrstam lahko pri{tevali {e velikega skovika Otus scops in kratkoperutega vrtnika Hippolais polyglotta, vendar sta ta dva v Sloveniji vezana prete`no na negozdne habitate (Geister 1995). Vrste negozdnih habitatov lahko nadalje razdelimo glede na njihovo vi{insko raz{irjenost v Sloveniji. Tako dobimo v grobem dve skupini – ni`inske (pod 800 m; 6 vrst, 40,0%) in visokogorske vrste (nad 1.500 m; 3 vrste, 26,7%). Tri vrste (26,7%) pa gnezdijo v obeh vi{inskih pasovih (vi{insko-ni`inske vrste; tabela 2). To so ptice skalovja, ki se pojavljajo tako v primorski kot tudi v alpski in dinarski regiji (regije po Mr{i} 1997) na prisojnih pobo~jih, skalni strnad Emberiza cia pa se pojavlja tudi v predalpski Tabela 2: Razdelitev vrst ptic z EPDP v Sloveniji glede na izbiro habitata. Nekatere vrste se pojavljajo v ve~ kategorijah, saj dokaj enakovredno gnezdijo v razli~nih habitatih. Table 2: Divison of bird species of European significance in Slovenia according to their habitat selection. Some species appear in more than one category, as they breed in different habitats. negozdne vrste/ non-sylvan species gozdne vrste/ sylvan species toploljubne toploljubne vi{insko- visokogorske vrste/ ni`inske vrste/ ni`inske vrste/ thermophilous thermophilous upland- upland species lowland species lowland species toploljubne gozdne vrste/ thermophilous sylvan species montanske gozdne vrste/ montane sylvan species Otus scops Hirundo daurica Cisticola juncidis Hippolais polyglotta Sylvia cantillans Emberiza cirlus Alectoris graeca Monticola saxatilis Emberiza cia Tichodroma muraria Pyrrhocorax graculus Montijringilui nivalis Sylvia cantillans Parus lugubris Strix uralensis Regulus ignicapillus 243 A. Vrezec: Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji regiji (Geister 1995). Lep primer tovrstne raz{irje- Slovenija glede na populacijsko velikost ena od nosti je kotorna Alectoris graeca, ki je glede na areal desetih najpomembnej{ih dr`av v Evropi. Vendar pa alpsko-sredozemska vrsta (glej Zoogeografska oznaka ima Slovenija visok dele` evropske populacije {e pri vrst). Slovenija je sti~i{~e dveh podvrst kotorne, in mnogih drugih vrstah ptic. V tabeli 4 so navedene vse sicer ni`inske sredozemske (nominantna podvrsta A. g. vrste ptic, ki imajo v Sloveniji >0,20% evropske graeca) in visokogorske alpske podvrste A. g. saxatilis populacije. Pri tem je treba upo{tevati velikostno (Matvejev & Vasi} 1973, Hagemeijer & Blair 1997). razmerje med Evropo (10,2 milijona km2) in Slovenijo (20.256 km2), ki sestavlja 0,20% evropske 3.3. Zoogeografska oznaka vrst povr{ine. Kljub majhni povr{ini pa v Sloveniji `ivi razmeroma velik del evropske populacije nekaterih Vrste z EPDP v Sloveniji imajo ve~inoma sredozem- splo{no raz{irjenih vrst ptic: vrbji kova~ek Phyllosco-ski tip areala (14 vrst oziroma 93,3%), kar je glede pus collybita (2,42%), ~rnoglavka Sylvia atricapilla na lego Slovenije razumljivo. Le 6 vrst `ivi izklju~no (1,65%), kme~ka lastovka Hirundo rustica (1,63%) ob Sredozemlju, areali drugih vrst pa segajo {e v druge in doma~i vrabec Passer domesticus (1,20%). Seznam dele Evrope (zahodna, srednja ali vzhodna Evropa). obsega 93 vrst (tabela 4), kar je slaba polovica vseh v Posebnost so alpsko-sredozemske vrste, ki v glavnem Sloveniji gnezde~ih vrst. Vklju~ene so bolj ali manj gnezdijo v gorstvih Sredozemlja (Pireneji, Apenini, vse v Sloveniji splo{no raz{irjene in pogoste vrste. Dinaridi, Balkan) in v Alpah. Veliko jih je vezanih na specifi~ne habitate (npr. Za koza~o, ki je borealni element, je zna~ilna trans- gorski svet) ali na o`je geografsko obmo~je (npr. palearkti~na raz{irjenost (Mikkola 1983). Ve~ji del Sredozemlje), zato so v Evropi lokalno raz{irjene. Za koza~inega areala je sklenjen, izolirana populacija v grobo merilo raz{irjenosti vrst lahko vzamemo {tevilo srednji in ju`ni Evropi (Karpati, Dinaridi) pa je dr`av v Evropi, v katerih se vrsta pojavlja. Vrste, ki postglacialni relikt (Mikkola 1983). Zanimivo je, da gnezdijo v ?27 dr`avah, so splo{no raz{irjene (72 je prav koza~a, ki jo Mikkola (1983) obravnava kot vrst), tiste, ki gnezdijo v ?26 dr`avah, pa lokalno sibirski favnisti~ni element, v Sloveniji zastopana z raz{irjene (21 vrst). najve~jim delom evropske populacije in dosega tu po Nesorazmerno visok dele` evropske populacije ima ocenah celo najvi{je gostote (populacijske in eko- v Sloveniji presenetljivo veliko vrst, kar ka`e na visoke lo{ke) v Evropi. gostote, ki jih te vrste dosegajo v Sloveniji. Vzroke za to gre iskati v treh dejstvih: 3.4. Druge vrste z visokim dele`em evropske (a) Velika habitatna in ekolo{ka pestrost ter lega populacije v Sloveniji Slovenije so pomembni dejavniki za nekatere specialiste v izbiri habitata, ki so v Evropi lokalno raz{irjeni V ~lanku sem obravnaval le tiste vrste, pri katerih je (npr. kotorna Alectoris graeca, koza~a Strix uralensis, Tabela 3: Zoogeografska razdelitev vrst z EPDP v Sloveniji glede na tip areala v Evropi Table 3: Zoogeographical distribution of species of European significance in Slovenia according to the range type in Europe sredozemske vrste/ Mediterranean species Hirundo daurica, Monticola saxatilis, Cisticola juncidis, Sylvia cantillans, Parus lugubris, Emberiza cia alpsko-sredozemske vrste/ Alpine-Mediterranean species Alectoris graeca, Tichodroma tnurciriciy Pyrrhocorax graculus, Montijringilui nivalis srednjeevropsko-sredozemske vrste/ Central European-Mediterranean species Regulus ignicapillus srednjeevropsko-sredozemske vrste/ Western European-Mediterranean species Hippolais polyglotta, Emberiza cirlus vzhodnoevropsko-sredozemske vrste/ Eastern European-Mediterranean species Otus scops borealne vrste/ boreal species Strix uralensis 244 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 241 — 248, 2000 Tabela 4: Vrste ptic, ki imajo v Sloveniji ?0.2% evropske populacije (vira: GEISTER 1995, HAGEMEIJER & BLAIR 1997) Table 4: Bird species with ?0.2% of European population in Slovenia (source: GEISTER 1995, HAGEMEIJER & BLAIR 1997) vrsta/ species % evropske populacije/ {t. evropskih dr`av/ % of European population no. of European countries evropska raz{irjenost/ European distribution 1 Phylloscopus collybita 2,42 2 Strix uralensis 2,IO 3 Regulus ignicapillus 1,99 4 Sylvia atricapilla 1,65 5 Hirundo rustica 1,63 6 Picus canus i,6o 7 Pernis apivorus 1,57 8 Pyrrhocorax graculus 1,50 9 Phoenicurus ochruros i»45 10 Loxia curvirostra 1,25 11 Passer domesticus 1,20 12 Accipiter gentilis 1,20 13 Nucijraga caryocatactes 1,19 14 Regulus regulus 1,19 15 Cinclus cinclus 1,13 16 Parus ater 1,08 17 Motacilla cinerea 1,04 18 Tachybaptus ruficollis 0,99 19 Passer montanus 0,99 20 Asio otus 0,97 21 Alcedo atthis 0,95 22 Monticola saxatilis 0,93 23 Par us palustris 0,90 24 Turdus torquatus 0,89 25 Turdus viscivorus 0,88 26 Charadrius dubius 0,88 27 Fringilla coelebs 0,88 28 Parus cristatus 0,87 29 Lanius collurio 0,85 30 Sitta europaea 0,85 31 Accipiter nisus 0,83 32 Montijringilla nivalis 0,81 33 Turdus philotnelos 0,79 34 Otus scops 0,78 35 Streptopelia decaocto 0,75 36 Buteo buteo 0,73 37 Falco subbuteo 0,72 38 Saxicola torquata 0,71 39 Erithacus rubecula 0,68 40 Anas platyrhynchos 0,68 41 Carduelis carduelis 0,67 42 Bubo bubo 0,66 43 Jynx torquilla 0,65 44 Alectoris graeca 0,65 45 Strix aluco 0,64 46 Delichon urbica 0,62 38 splo{na / general 16 lokalna / local 28 splo{na / general 41 splo{na / general 39 splo{na / general 27 splo{na / general 33 splo{na / general 13 lokalna / local 32 splo{na / general 34 splo{na / general 40 splo{na / general 33 splo{na / general 24 lokalna / local 37 splo{na / general 31 splo{na / general 34 splo{na / general 35 splo{na / general 35 splo{na / general 38 splo{na / general 37 splo{na / general 34 splo{na / general 18 lokalna / local 32 splo{na / general 26 lokalna / local 36 splo{na / general 32 splo{na / general 44 splo{na / general 33 splo{na / general 33 splo{na / general 34 splo{na / general 37 splo{na / general 11 lokalna / local 37 splo{na / general 19 lokalna / local 38 splo{na / general 36 splo{na / general 33 splo{na / general 32 splo{na / general 41 splo{na / general 38 splo{na / general 39 splo{na / general 32 splo{na / general 33 splo{na / general 10 lokalna / local 33 splo{na / general 39 splo{na / general 245 A. Vrezec: Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji (nadaljevanje tabele 4 / continuation of Table 4) vrsta/ % evropske populacije/ {t. evropskih dr`av/ evropska raz{irjenost/ species % of European population no. of European countries European distribution 47 Falco tinnunculus 0,60 39 splo{na / general 48 Parus major 0,60 38 splo{na / general 49 Coccothraustes coccothraustes 0,59 32 splo{na / general 50 Turdus tnerula 0,58 43 splo{na / general 51 Certhia brachydactyla 0,56 27 splo{na / general 52 Corvus corax 0,56 39 splo{na / general 53 Dryocopus martius 0,53 31 splo{na / general 54 Ficedula albicollis 0,52 17 lokalna / local 55 Dendrocopos medius 0,51 23 lokalna / local 56 Carduelis chloris 0,50 41 splo{na / general 57 Certhia jatniliaris 0,49 33 splo{na / general 58 Pyrrhula pyrrhula 0,49 34 splo{na / general 59 Cuculus canorus 0,48 37 splo{na / general 60 Aegithalos caudatus 0,48 37 splo{na / general 61 Glaucidiutn passerinutn 0,47 19 lokalna / local 62 Ponaša bonasia 0,44 26 lokalna / local 63 Falco peregrinus 0,43 27 splo{na / general 64 Oriolus oriolus 0,43 34 splo{na / general 65 Dendrocopos major 0,41 34 splo{na / general 66 Prunella collaris 0,41 18 lokalna / local 67 Garrulus glandarius 0,39 36 splo{na / general 68 Locustella ßuviatilis 0,38 18 lokalna / local 69 Saxicola rubetra 0,38 35 splo{na / general 70 Ardea cinerea 0,37 33 splo{na / general 71 Dendrocopos minor 0,35 33 splo{na / general 72 Aquila chrysaetos 0,32 26 lokalna / local 73 Aegolius junereus 0,31 28 splo{na / general 74 Serinus serinus 0,30 35 splo{na / general 75 Parus montanus 0,30 30 splo{na / general 76 Picus viridis 0,30 32 splo{na / general 77 Crex crex 0,27 31 splo{na / general 78 Circaetus gallicus 0,27 20 lokalna / local 79 Troglodytes troglodytes 0,27 40 splo{na / general 80 Athene noctua 0,26 29 splo{na / general 81 Picoides trydactylus 0,26 23 lokalna / local 82 Remiz pendulinus 0,25 28 splo{na / general 83 Emberiza hortulana 0,23 30 splo{na / general 84 Prunella modularis 0,23 36 splo{na / general 85 Caprimulgus europaeus 0,23 33 splo{na / general 86 Sturnus vulgaris 0,23 39 splo{na / general 87 Ciconia nigra 0,22 24 lokalna / local 88 Muscicapa striata 0,22 38 splo{na / general 89 Anthus spinoletta 0,22 18 lokalna / local 90 Coturnix coturnix 0,21 40 splo{na / general 91 Emberiza citrinella 0,21 36 splo{na / general 92 Sylvia nisoria 0,20 24 lokalna / local 93. Tachymarptis melba 0,20 15 lokalna / local 246 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 241 — 248, 2000 planinska kavka Pyrrhocorax graculus, planinski vrabec Montifringilla nivalis). (b) Razmeroma dobro ohranjeno okolje, ki je domnevno bogato s hrano in zagotavlja `ivljenjske mo`nosti za ve~je gostote dolo~enih vrst. To se ka`e tako pri splo{no kot pri lokalno raz{irjenih vrstah. (c) Nesorazmerno upadanje velikosti populacij ptic drugod po Evropi zaradi razli~nih dejavnikov, kot so uni~evanje habitatov, lov, idr. Temu primerno se pove~uje dele` slovenske populacije glede na evropsko. Ta fenomen je o~iten zlasti pri splo{no raz{irjenih evropskih vrstah (npr. kme~ka lastovka Hirundo rustica, ~rnoglavka Sylvia atricapilla, vrbji kova~ek Phylloscopus collybita, doma~i vrabec Passer domesticus). Metodolo{ki vzrok, je v tem primeru manj pomemben. Velikosti slovenskih populacij ptic z evropskimi sem primerjal na podlagi ocen, ki niso enako natan~ne oziroma zanesljive. To je posledica uporabe razli~nih metodologij ocenjevanja velikosti populacij po dr`avah. Kljub temu pa menim, da so primerjave vendarle dovolj korektne in da napake niso prevelike. Med vrstami z EPDP v Sloveniji prevladujejo negozdne vrste, med njimi pa so {e posebej dobro zastopane vrste, ki so vezane na skalnate habitate. Ti habitati so s stali{~a varovanja evropsko pomembnih vrst v Sloveniji tako o~itno najpomembnej{i. Kjub temu pa velik pomen gozda v Sloveniji ka`eta visoka dele`a evropske populacije pri obeh montanskih gozdnih vrstah (koza~a, rde~eglavi kralji~ek). Pomen gozda v Sloveniji pa lahko ovrednotimo tudi z analizo vrst, ki imajo v Sloveniji ve~ kot 0,2% evropske populacije. Gozdnih vrst je med njimi 45 %, medtem ko je naprimer izrazito mokri{~nih vrst, ki so v Sloveniji dele`ne najve~je naravovarstvene pozornosti, le 11%. V seznamu gnezdilk Slovenije, kot ga navaja Geister (1995), je gozdnih vrst 29%, mokri{~nih pa 28%. Gozd in skalnate pustote (visokogorje in kras) sta v Sloveniji iz prikazanega najpomembnej{a biotopa za ptice v Sloveniji in temu primerna bi morala biti v Sloveniji tudi pozornost naravovarstve-nikov in ornitologov do teh dveh biotopov. 4. Zaklju~ek V ~lanku sem posku{al prikazati, kako se Slovenija s svojo malo povr{ino vme{~a v evropski avifavnisti~ni prostor. Pomena pri nas zelo {tevilnih vrst se vse premalo zavedamo in jim posve~amo manj pozornosti, saj {e niso o~itno ogro`ene. Vendar je najpomembnej{e ravno to, da imamo v Sloveniji pri toliko pti~jih vrstah tako mo~ne in zdrave populacije s stali{~a ohranjanja in razvoja teh vrst. Zato je treba te vrste {e posebno varovati, kajti kaj hitro se lahko zgodi, da se {e v~eraj mo~na in vitalna populacija spremeni v majhno skupino osebkov, ki ji prej ali slej grozi propad. To se je v Sloveniji `e dogodilo, ko so neko~ splo{no raz{irjene in pogoste vrste pri{le do roba svojega populacijskega pre`ivetja ali pa so celo izginile (npr. ju`na postovka Falco naumanni in zlatovranka Coracias garrulus). Pri ohranjanju dolo-~enih vrst je pomembno zlasti poznavanje njihove ekologije in biologije (prehrana, gnezditvene navade, izbor habitata, itd.), saj lahko le tako hitro ugotovimo in odpravljamo vzroke, ki pripeljejo do nazadovanja nekaterih pti~jih populacij. Zato seveda ni dovolj le bele`iti upadanja {tevila dolo~enih vrst, marve~ se je treba lotiti tudi raziskav, ki so morda s stali{~a opazovanja ptic manj zanimiv del ornitologije, a zato veliko bolj pomemben in potreben. 5. Povzetek ^lanek obravnava ptice z evropsko pomembnim delom populacije (EPDP) v Sloveniji, pri katerih Evropski ornitolo{ki atlas postavlja Slovenijo med 10 dr`av, v katerih gnezdi najve~ji del evropske populacije. Takih vrst je 15, avtor pa posebej izpostavlja koza~o Strix uralensis, kot vrsto z najve~jim dele`em pomembne evropske populacije v Sloveniji (2,1%), s populacijsko gostoto (1,23 para/100km2). Med vrstami z EPDP v Sloveniji prevladujejo toploljubne vrste (66,7%), glede na izbiro habitata pa negozdne vrste (73,3%). Gozdne vrste je avtor razdelil na toploljubne (1 vrsta) in hladnoljubne (2 vrsti), negozdne pa po vi{inski raz{irjenosti na ni`inske (pod 800m n.v.; 6 vrst), visokogorske (nad 1.500 m n.v.; 3 vrste) in vi{insko-ni`inske vrste (naseljujejo oba vi{inska pasova; 3 vrste, npr. kotorna Alectoris graeca). V zoogeografskem smislu prevladujejo vrste s sredozemskim tipom areala (93,3%), posebnost obmo~ja pa so alpsko-sredozemske vrste. Po zoogeografski oznaki je zanimiva koza~a, saj je med obravnavanimi vrstami edini borealni element in je v Sloveniji postglacialni relikt. ^lanek predstavlja {e 93 vrst z visokim dele`em evropske populacije v Sloveniji (?0,2%), saj je povr{insko razmerje med Evropo in Slovenijo 0,2%. Avtor navaja tri vzroke za tako visok dele` evropske populacije pri tako velikem {tevilu vrst: (1) velika habitatna in ekolo{ka pestrost ter lega Slovenije (pomen pri specialistih v izbiri habitata, ki so v Evropi lokalno raz{irjeni), (2) relativno dobro ohranjeno okolje, ki je domnevno bogato s hrano (omogo~a ve~je gostote dolo~enih vrst), in (3) nesorazmerno upadanje velikosti populacij ptic 247 A. Vrezec: Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji drugod po Evropi zaradi razli~nih dejavnikov (pomen pri splo{no raz{irjenih vrstah). Metodolo{ki vzrok v smislu napak pri ocenjevanju velikosti populacij avtor obravnava kot manj verjetnega. Avtor {e razpravlja o pomenu varovanja zelo {tevilnih in vitalnih populacij in o pomenu raziskav teh vrst v Sloveniji za potrebe uspe{ne naravovarstvene politike. 6. Literatura Benussi, E. & F. Genero (1995): L’allocco degli Urali (Strix uralensis macroura) nel Trnovski gozd (Slovenia), censi-mento in un’area campione. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 22: 563-568. Czuchnowski, R. (1997): Diet of the Ural Owl (Strix uralensis) in the Niepolomicka Forest, S-E Poland. Buteo 9: 69-76. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & A D Poyser, London. Matvejev, S.D. & V. F. Vasi} (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae, IV/3, Aves. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9-22. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser Ltd., Staffordshire. Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji, Slovenija – vro~a to~ka Evrope. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Snow, D.W. & C.M. Perrins (ed.) (1998): The Birds of the Western Palearctic, Vol. 1, 2. Oxford University Press, Oxford. Trontelj, P. (1997): Der Wachtelkönig Crex crex in Slowenien: Bestand, Verbreitung, Habitat und Schutz. Die Vogelwelt 118: 223-229. Prispelo / Arrived: 28.10.1999 Sprejeto / Accepted: 12.12.2000 248 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 249 — 259, 2000 Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk Estimates of the geographical distribution of birds – a comparison of empirical data as in the case of Slovene breeders Franc Jan`ekovi~ Vurberk 104h, SI–2241 Spodnji Duplek, e–mail: franc.janzekovic@guest.arnes.si The author presents six methods for estimating the geographical distribution of birds. The estimates were made on 216 species, all of them probable or confirmed Slovene breeders. Three approaches to the distribution estimates were compared: (1) distance between the most distant nest–sites; (2) surface area of the inhabited territory, (3) the habitat’s specific features. It was concluded that the results between different methods were more or less related, but that the methods were not fully comparable (equivalent). The distances between the most distant nest–sites, which are measured parallel with latitude and longitude, are not suitable for the surface area covered by Slovene territory. With them, distributions in large areas are usually measured. Estimates of the surface area of inhabited areas or presentations of species’ distribution with squares are only approximate and in some cases misleading. Nests or nest–sites, which are in fact points, are usually extrapolated on the 10 × 10 km squares (=100 km2). This is why an accurate geolocation of concrete data must be assured in the preparations for the new mapping of birds. Key words: birds, Aves, geographic distribution, breeders, Slovenia Klju~ne besede: pti~i, Aves, geografska raz{irjenost, gnezdilke, Slovenija 1. Uvod Kako okoljski dejavniki in populacijska dinamika oblikujejo raz{irjenost vrst in njihovo gostoto (abundanco), je osrednji problem ekologije in bio-geografije (Brown 1984, 1995, Rosenzweig 1995). Pri sistemati~nem raziskovanju raz{irjenosti ptic ugotavljamo, da je prostorska razporeditev njihovih gnezdi{~ kompleksna. Navadno je gnezditveno ob-mo~je mozai~no sestavljeno iz predelov, kjer smo vrsto opazovali na gnezdenju, oziroma obmo~ij, kjer vrste nismo ugotovili (Gaston 1994). Pri interpretaciji podatkov nas zanima, katere vrste so bolj raz{irjene oz. pogostej{e ali pa katere so omejene na dolo~eno obmo~je in se zato redkeje znajdejo na popisnih listih. Terenske popise strnemo v prikaz geografske raz{irjenosti, pri predstavitvah in interpretaciji podatkov pa uporabljamo razli~ne vidike in merila prostorskih skal. Metode merjenja raz{irjenosti gnezde~ih ptic v Sloveniji, predstavljene v tem prispevku, so zasnovane na treh principih: (1) razdalji (razdalja med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema); (2) povr{ini (povr{ina obmo~ja, ki ga vrsta naseljuje); (3) habitatski specifi~nosti ({tevilo fitogeografskih obmo~ij, ki jih vrsta naseljuje). Princip razdalje med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema vklju~uje raz{irjenost po geografski dol`ini in geografski {irini, v kilometrih. Povr{ino obmo~ja, ki ga vrsta naseljuje, navadno podamo s {tevilom zasedenih obmo~ij oz. v km2 (Gaston 1994). To je lahko mre`a UTM (Univerzal Transverse Mercator) v razli~nem merilu (npr: 10 × 10 km, 50 × 50 km ali 100 × 100 km). S pomo~jo te mre`e je bila predstavljena raz{irjenost slovenskih (Geister 1995) in evropskih gnezdilk (Hagemeijer & Blair 1997). Navedene metode uporabimo za dokumentiranje raz{irjenosti vrst in za raziskovanje vzrokov, ki omejujejo areal vrste na tak{nega, kot je (Gaston 1994). Habitatska specifi~nost je bila ovrednotena s {tevilom zasedenih biogeografskih enot. S slednjo metodo so Spitzer in Lep{ (1988) ter Thomas (1991) merili raz{irjenost metuljev, zanimala jih je relativna 249 F. Jan`ekovi~: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk velikost oz. {tevilo biogeografskih regij, v katerih opazovane vrste `ivijo. Rezultati merjenja so uporabni za spremljanje {irjenja ali upadanja raz{irjenosti, predvsem pri vnosu novih vrst ali njihovem izginjanju (Gaston 1994) in pri {tudiju odnosov med raz{irjenostjo in gostoto (Brown 1995, Rosenzweig 1995). Rezultate merjenja raz{irjenosti lahko uporabimo tudi kot kriterije pri izdelavi prioritetnih list za vrste in obmo~ja, potrebna varovanja. Z ve~letnim opazovanjem (monitoringom) prepoznavamo ogro`ene in redke vrste (ICBP 1992). Lahko pa tudi ocenjujemo vplive spreminjanja ekolo{kih dejavnikov na raz{irjenost vrst. Namen prispevka je pojasniti odnos med metodami merjenja raz{irjenosti pti~jih vrst, oceniti primerljivost metod in opozoriti na njihove prednosti ali pomanjkljivosti. 2. Metode 2.1. Podatki Gnezditveno raz{irjenost ptic za obdobje 1979 do 1994 sem povzel po kartah raz{irjenosti nacionalnega kartiranja gnezdilk Dru{tva za opazovanje in pro-u~evanje ptic Slovenije (Geister 1995). Geister lo~i tri kategorije zanesljivosti gnezdenja. V tem prispevku so upo{tevane samo verjetne in potrjene gnezdilke. Skupno je bilo v analizo vklju~enih 216 verjetnih in potrjenih gnezdilk z obmo~ja Slovenije. 2.2. Metode merjenja geografske raz{irjenosti Velikost geografske raz{irjenosti gnezdilk na obmo~ju Slovenije predstavljam s {estimi kazalci. Metode a, b, c in d so povzete po Quinn et al. (1996) in Gaston (1994). Metoda e ({t. zasedenih kvadratov 50 × 50 km) je prilagojena slovenskim potrebam, ponavadi se uporablja mre`a 100 × 100 km, zaradi majhnosti obravnavanega obmo~ja pa metoda ni smiselna. Raz{irjenost vrste je navadno omejena z biogeo-grafskimi zna~ilnostmi okolja, pri ~emer so bolj raz{irjene vrste praviloma evrieke. To pomeni, da naseljujejo ve~ razli~nih biotopov. [tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij je bil grob kazalec ekolo{ke specializacije oz. habitatske specifi~nosti (metoda f ). (a) Raz{irjenost po geografski {irini – razdalja (v kilometrih) po geografski {irini, med najbolj oddaljenima in zasedenima kvadratoma 10 × 10 km. (b) Raz{irjenost po geografski dol`ini – razdalja (v kilometrih) po geografski dol`ini, med najbolj oddaljenima in zasedenima kvadratoma 10 × 10 km. 250 (c) Raz{irjenost po geografski {irini × geografski dol`ini – produkt vrednosti iz to~ke a in b (v kvadratnih kilometrih). (d) [tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km – po UTM mre`i. (e) [tevilo zasedenih kvadratov 50 × 50 km – po UTM mre`i. (f ) [tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij – po fitogeografski delitvi Slovenije (upo{tevana je karta, ki jo navaja Geister (1995). Gaston (1994) lo~i dve ravni meritev geografske raz{irjenosti, prva je makro raven (metode: a, b in c ), s katero obi~ajno primerjamo raz{irjenost na velikem obmo~ju. Druga je mezo raven (metodi: d in e), s katero primerjamo raz{irjenost na lokalni ravni. 2.3. Programska oprema in statisti~na literatura Podatke sem uredil in statisti~no obdelal s pomo~jo programske opreme iz dru`ine Microsoft Office (Microsoft Corporation 1997) in NTSYS (Rohlf 1998). Teoreti~no ozadje statisti~nih izra~unov podajata Sokal in Rohlf (1995), v slovenski terminologiji pa Adami~ (1989) in Ko{melj (1999). 3. Rezultati in diskusija 3.1. Frekven~na porazdelitev raz{irjenosti Podatki o raz{irjenosti gnezdilk v Sloveniji so podani v tabeli 1 (glej prilogo). Frekven~na porazdelitev velikosti gnezditvene raz{irjenosti ptic se je pri vseh metodah zna~ilno razlikovala od normalne porazdelitve (?2 test je bil pri vseh metodah zna~ilen). Porazdelitev se je spreminjala od izrazito asimetri~ne v levo (npr. pri geografski {irini) do izrazito asimetri-~ne v desno (npr. {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km), ali pa je bila bimodalna (npr. geografska {irina × geografska dol`ina). Frekven~na porazdelitev raz{irje-nosti po geografski dol`ini je bila asimetri~na v levo, vendar je izkazovala ve~ vrhov (slike 1a–f ). Na projekciji (slika 1a) vidimo, da je tretjina vrst (74 vrst, 34%) zasedala celoten razpon geografske {irine, ki zna{a 16 kvadratov mre`e UTM ali 160 km. V primeru metode {tevila zasedenih kvadratov 10 × 10 km (slika 1d) vidimo, da je bila ve~ina vrst z nizko raz{irjenostjo, npr. 90 vrst je naseljevalo 20 ali manj kvadratov (8,7 % vseh kvadratov). Najbolj enakomerna porazdelitev raz{irjenosti vzdol` celotne merilne skale je bila pri metodi 50 × 50 km (slika 1e). Makro metode, s katerimi merimo razdaljo med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema, so pregrobe za ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 249 — 259, 2000 100 H d 2 4 6 8 10 12 14 16 razširjenost po geografski širini (km x 10) 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 razširjenost po geografski dolžini (km x 10) c 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 geografska dolžina x širina (km2 x 10) ¦ä 50 0 40 80 120 160 200 240 število zasedenih kvadratov (10 x 10 km) 2 4 6 8 10 12 14 16 18 število zasedenih kvadratov (50 x 50 km) 12 3 4 5 6 število zasedenih fitogeografskih območij Slike 1 a-f: Frekven~na porazdelitev velikosti gnezditvene raz{irjenosti ptic v Sloveniji, merjena z razli~nimi metodami: a) raz{irjenost po geografski {irini, b) raz{irjenost po geografski dol`ini, c) raz{irjenost po geografski {irini × geografski dol`ini, d) {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km, e) {tevilo zasedenih kvadratov 50 × 50 km, f) {tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij. Figures 1 a-f: Frequency distribution of the breeding distribution size of birds in Slovenia, measured with different methods: a) distribution in terms of latitude, b) distribution in terms of longitude, c) distribution in terms of latitude × longitude, d) number of occupied 10 × 10 km squares, e) number of occupied 50 × 50 km squares, f) number of occupied phytogeographic areas. 251 F. Jan`ekovi~: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk 20 i a 16 12 K 20 X 8 16 i 1 12 i i 8 C w S 4 a N 0 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) 0 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) 'E b >N ¦S 24 - » » ¦¦ ¦ *¦ ¦ ¦ ***** •••• ****>< M* «H» ***** * •*•• •* *>•» * •**>•* • • * * •*• • * JC 42 •** * . ™ 18 -BI io * «• ¦ ¦ ¦ s •»«••* • Sa **» * ¦* ä 12- ¦¦*— S *• * o | 6- », $ LT iS „ N 0 t i 0 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) 0 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) j 400 E5 300 db 9 200 | 100 a 0 C •* • •«• •• • • • • • «•• • • ~ ••— » •¦ •»• •• ¦¦• w ~ * • * "¦*¦ **. * *. . ¦ • * .. • * •* - «<. * • V? **¦ ~*' ¦ , , , 0 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) Slike 2 a-e: Projekcija podatkov razli~nih metod na {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km: a) raz{irjenost po geografski {irini, b) raz{irjenost po geografski dol`ini, c) raz{irjenost po geografski {irini × geografski dol`ini, d) {tevilo zasedenih kvadratov 50 × 50 km, e) {tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij; stopnja povezanosti med metodami je podana s Spearmanovim rangom korelacije (tabela 2). Figures 2 a-f: Projection of the data obtained by different methods on the number of occupied 10 × 10 km squares: a) distribution in terms of latitude, b) distribution in terms of longitude, c) distribution in terms of latitude × longitude, d) number of occupied 50 × 50 km squares, e) number of occupied phytogeographic areas; the degree of association between the methods given with the Spearman correlation rank (Table 2). 252 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 249 — 259, 2000 velikost slovenskega ozemlja. Ve~ina gnezdilk je kvadratov 10 × 10 km pa kot slabo raz{irjeno vrsto. raz{irjena po celotnem ozemlju ali pa vsaj na njegovi V praksi to pomeni, da ne smemo primerjati raz{irje-ve~ini. V nasprotju z makro metodami so mezo nosti dveh vrst, ki sta bili izmerjeni ali ocenjeni z metode zelo ob~utljive za stopnjo raziskanosti. Na razli~nima metodama. Primer ilustrirajo projekcije na izrazito desno asimetri~nost metode 10 × 10 km slikah 2 a, b in c, kjer vidimo, da `e z majhnim vpliva ve~ dejavnikov. Vpra{ati se je treba, ali so bili {tevilom (20) zasedenih kvadratov (10 × 10 km) vsi kvadrati enako intenzivno raziskani. Ker je zajamemo raz{irjenost po celotni geografski dol`ini odgovor negativen (Geister 1995), je `e sama meto- in {irini. dologija terenskega dela pomanjkljiva. Naslednje Odnosi med posameznimi metodami so lahko vpra{anje je, ali so v razmeroma majhnem prostoru linearni, npr. med geografsko {irino, geografsko dol`i-izpolnjene naravne mo`nosti, npr. primerni habitati no in produktom obeh vrednosti. Projekcija vrednosti za vse pri~akovane gnezdilke. Metoda 10 × 10 km je posameznih kazalcev geografske raz{irjenosti na najpogosteje uporabljana skala za prikazovanje gne- najpogosteje uporabljano metodo prikazovanja raz-zditvene raz{irjenosti. Hkrati pa vidimo, da je zelo {irjenosti, na {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km, ob~utljiva za koli~ino in kvaliteto terenskega dela. se najbolj pribli`uje logaritemskemu modelu (slike 2a–e). 3.2. Odnosi med metodami Povezanost med metodami sem ocenil s pomo~jo Spearmanovega ranga korelacije. Vse korelacije so bile Iz prikazanega (slike 1a–f) izhaja, da porazdelitev pozitivne (r > 0) in statisti~no zna~ilne (? < 0,0001), raz{irjenosti pri nobeni metodi ni bila normalna. To vrednosti korelacijskih koeficientov so se sukale med pomeni, da odnosi med metodami niso bili linearni. 0,89 in 0,97 (tabela 2). Odnosi med metodami so Najo~itnej{a je bila razlika med metodama zasedenih prikazani v obliki dendrograma (slika 3). Drevo se kvadratov 10 × 10 km (asimetri~na v desno) in raz- cepi v dve veji, v prvi so zajete metode merjenja {irjenostjo po geografski {irini (asimetri~na v levo). povr{ine in habitatske specifi~nosti, ti. mezo metode: Naprimer, gnezdilko s fragmentarno raz{irjenostjo po 10 × 10 km, 50 × 50 km in fitogeografske regije. V celotni dr`avi prepoznamo z metodo maksimalno drugi veji so makro metode, ki temeljijo na merjenju oddaljenih gnezdi{~ kot splo{no raz{irjeno, z metodo razdalj med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema. Tabela 2: Spearmanov rang korelacije med razli~nimi metodami merjenja velikosti gnezditvene raz{irjenosti pti~ev v Sloveniji (n=216, stopnja tveganja ? < 0,0001) Table 2: The Spearman correlation rank between different methods of estimating the breeding distribution of Slovene birds (n=216, degree of risk ? < 0.0001) 10 × 10 km 50 × 50 km geo. {irina/ geo. dol`ina/ geo. {ir × dol/ fito latitude longitude latitude × longitude phyto {tevilo zasedenih kvadratov/ 1 number of occupied squares 10x10 km {tevilo zasedenih kvadratov/ 0,96 1 number of occupied squares 50 x 50 km raz{irjenost po geografski {irini/ 0,87 0,89 1 distribution in terms of latitude raz{irjenost po geografski dol`ini/ o,86 0,89 0,89 distribution in terms of longitude razširjenost po geo. širini x dolžini/ 0,89 0,91 0,96 distrib. in terms of latitude x longitude {tev. zasedenih fitogeografskih obmo~ij/ 0,90 0,93 0,89 0,97 0,88 0,90 number of occupied phytogeogr. areas I 253 F. JanŽekoviČ: Merjenje geografske razširjenosti ptic — primerjava empiričnih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk --------------------------------10 x 10 km 1-----------------------------------50 x 50 km '---------------------------------------------------------------------------fito i------------------------------------------------------------------gesir i---------------------------gedol '---------------------------gesirxdol i i i i | i i i i | i i i i | i i i i 0,88 0,91 0,94 0,97 1,00 Spearmanov rang korelacije Slika 3: Podobnost med metodami merjenja geografske raz{irjenosti gnezde~ih ptic v Sloveniji; dendrogram prikazuje razdalje med vi{inami ranga korelacije. Za pojasnilo kratic glej prilogo. Figure 3: Resemblance between methods for estimating the geographical distribution of Slovene breeders, with dendrogram showing the distances between the correlation rank heights. For the explanation of the initials see Appendix. 3.3. Kvadrati ali to~ke Dosedanja kartiranja ornitofavne v evropskem in slovenskem prostoru so temeljila na UTM mre`i kvadratov razli~nega merila. V praksi je popisovalec konkretni podatek o gnezdi{~u vnesel v kvadrat 10 × 10 km, kar je pomenilo, da je bila to~ka posplo{ena na povr{ino 100 km2. V primeru heterogene pokrajine, kakr{no imamo v Sloveniji, je to prevelika poenostavitev. Nadaljnje analize so skoraj onemo-go~ene. Pri na~rtovanju kartiranja posameznega obmo~ja ali pa celotne dr`ave je tam, kjer je to mo`no smiselno zbirati to~kovne podatke. 4. Povzetek Predstavljam {est metod merjenja geografske raz-{irjenosti ptic. Meritve sem opravil na 216 vrstah, verjetnih in potrjenih gnezdilkah v Sloveniji. Primerjal sem tri pristope k merjenju in ocenjevanju raz{irjeno-sti: (1) razdaljo med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema; (2) povr{ino naseljenega ozemlja; (3) habitatsko specifi~nost. Ugotovil sem, da so rezultati med metodami povezani, vendar metode niso v celoti primerljive (ekvivalentne). Razdalje med najbolj oddaljenima 254 gnezdi{~ema, ki jih merimo vzporedno z geografsko {irino in dol`ino, niso primerne za velikost slovenskega ozemlja. Z njimi navadno merimo raz{irjenost na velikih obmo~jih. Merjenje povr{ine naseljenega obmo~ja ali podajanje raz{irjenosti vrste s kvadrati je pribli`no in v nekaterih primerih zavajajo~e. Navadno so gnezda ali gnezdi{~a, ki so dejansko to~ke, ekstra-polirana na povr{ino kvadrata 10 × 10 km (= 100 km2). Zato je v pripravah novih kartiranj ptic treba zagotoviti natan~no geolokacijo konkretnih podatkov. 5. Literatura Adami~, [. (1989): Temelji biostatistike. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Brown, J.H. (1984): On the relationship between abundance and distribution of species. The American Naturalist 124 (2): 255–279. Brown, J.H. (1995): Macroecology. The University of Chicago Press. Chicago and London. Gaston, K.J. (1994): Measuring geographic range size. Ecography 17 (2): 198–205. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. Dr`avna zalo`ba Slovenije. Ljubljana. Hagemeijer W.J.M., M.J. Blair (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser. London. ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 249 — 259, 2000 ICBP (1992): Putting Biodiversity on the map: priority areas for global conservation. International Council for Bird Preservation. Cambridge. Ko{melj, B. (1999): Statistika. DZS. Ljubljana. Microsoft Corporation (1997): Microsoft Office. Quinn, R.M., J.G. Kevin, H.R. Arnold (1996): Relative measures of geographic range size: empirical comparison. Oecologica 107: 179–188. Rohlf, F.J. (1998d): NTSYS–pc. Numerical Taxonomy and Multivariate Analysis System. SUNY at Stony Brook. New York. Rosenzweig., M.L. (1995): Species diversity in space and time. Cambridge University Press. Cambridge. Sokal, R.R. & F.J. Rohlf (1995): Biometry: the principles and practice of statistics in biological research. W.H. Freeman and Company. San Francisco. Spitzer, K. & J. Lep{ (1988): Determinants of temporal variation in moth abundance. Oikos 53: 31–36. Thomas, C.D. (1991): Habitat use ant geographic ranges of butterflies from the wet lowlands of Costa Rica. Biological Conservation 55: 269–281. Prispelo / Arrived: 7.10.2000 Sprejeto / Accepted: 12.12.2000 Priloga / Appendix Tabela 1: Pregled gnezdilk Slovenije s podatki o raz{irjenosti, izmerjeni po razli~nih metodah; {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km, {tevilo zasedenih kvadratov 50 × 50 km, raz{irjenost po geografski {irini (ge{irina), raz{irjenost po geografski dol`ini (gedol`i), raz{irjenost po geografski {irini × geografski dol`ini ({ir × dol`), {tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij (fito) Table 1: An overview of the Slovene breeders with the data on their distribution estimated with different methods; No. of occupied 10 × 10 km squares, No. of occupied 50 × 50 km squares, distribution in terms of latitude (ge{irina), distribution of terms of longitude (gedol`i), distribution in terms of latitude × longitude ({ir × dol`), No. of occupied phytogeographic areas (fito) vrsta / species 10 × 10 km 50 × 50 km ge{irina gedol`i {ir × dol` fito Tachybaptus ruficollis 58 13 13 23 299 6 Podiceps cristatus 30 6 14 16 224 3 Podiceps grisegena 2 2 7 5 35 Podiceps nigricollis 2 1 1 3 3 Botaurus stellaris 3 3 10 16 160 2 Ixobrychus minutus 12 5 14 20 280 4 Nycticorax nycticorax 6 5 11 18 198 4 Ardeola ralloides 3 3 6 10 60 Ardea cinerea 25 9 16 18 288 4 Ciconia nigra 12 8 10 18 180 3 Ciconia ciconia 55 7 13 17 221 5 Cygnus olor 14 8 12 17 204 4 Anas strepera 1 1 1 1 1 Anas crecca 5 3 11 20 220 3 Anas platyrhynchos 130 16 16 23 368 6 Anas querquedula 16 7 14 22 308 5 Anas clypeata 3 2 9 15 135 2 Aythya jerina 10 4 12 20 240 3 255 F. Jan`ekovi~: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) vrsta / species 10x10 km 50 x 50 km geširina gedolži sir x dolž flto Aythya nyroca 6 2 12 13 156 2 Aythya juligula 17 4 7 15 105 2 Mergus merganser 2 2 3 15 45 Pernis apivorus 52 12 15 23 345 6 Milvus milvus 4 2 5 3 15 Milvus migrans 1 1 1 1 1 Haliaeetus albicilla 3 3 10 15 150 2 Circaetus gallicus 6 4 12 16 192 3 Accipiter gentilis 140 18 16 24 384 6 Accipiter nisus 145 19 16 23 368 6 Buteo buteo 179 19 16 23 368 6 Aquila pomarina 1 1 1 1 1 Aquila chrysaetos 22 8 13 11 143 3 Hieraaetus pennatus 1 1 1 1 1 Falco naumanni 12 8 9 15 135 3 Falco tinnunculus 118 19 16 24 384 6 Falco subbuteo 45 12 16 23 368 5 Falco peregrinus 15 6 12 16 192 4 Tetrastes bonasia 61 13 14 17 238 5 Lagopus mutus 14 5 5 12 60 2 Tetrao tetrix 21 6 6 16 96 2 Tetrao urogallus 40 10 13 17 221 3 Phasianus colchicus 121 16 17 24 408 5 Alectoris graeca 18 7 12 11 132 4 Perdix perdix 72 15 15 23 345 6 Coturnix coturnix 49 16 16 23 368 5 Rallus aquaticus 23 10 13 24 312 5 Porzana porzana 4 3 8 16 128 3 Porzana parva 3 2 5 7 35 Crex crex 22 8 14 22 308 5 Gallinula chloropus 73 16 15 23 345 6 Fulica atra 52 13 16 23 368 5 Himantopus hitnantopus 2 2 11 21 231 2 Charadrius dubius 44 12 15 22 330 4 Charadrius alexandrinus 5 2 2 3 6 Vanellus vanellus 52 10 13 18 234 3 Gallinago gallinago 12 6 14 15 270 4 Scolopax rusticola 10 5 7 10 70 2 Limosa litnosa 1 1 1 1 1 Numenius arquata 5 2 4 3 12 Tringa totanus 4 3 15 19 285 3 Tringa ochropus 6 5 10 16 160 2 Actitis hypoleucos 49 13 15 24 360 5 Larus ridibundus 6 2 3 5 15 Larus cachinnans 2 2 2 2 4 Sterna hirundo 19 5 15 22 330 2 Sterna albifrons 3 2 11 22 242 2 Chlidonias niger 1 1 1 1 1 Colutnba livia 14 6 8 14 112 3 Colutnba oenas 24 8 15 15 225 4 Colutnba palutnbus 132 17 16 23 368 6 256 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 249 — 259, 2000 (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) vrsta / species 10x10 km 50 x 50 km geširina gedolži sir x dolž flto Streptopelia decaocto 157 19 16 25 400 6 Streptopelia turtur 135 18 16 24 384 6 Cuculus canorus 189 19 16 25 400 6 Tyto alba 20 7 14 23 322 4 Otus scops 32 10 14 22 308 5 Bubo bubo 21 5 6 10 60 3 Glaucidiutn passerinutn 14 7 12 15 180 2 Athene noctua 49 \6 15 24 360 5 Strix aluco 123 18 16 24 384 6 Strix uralensis 17 5 7 11 77 3 Asio otus 65 14 16 23 368 6 Aegolius junereus 19 6 11 11 121 2 Capritnulgus europaeus 46 15 16 22 352 6 Apus opus 114 \6 15 22 330 6 Tachymarptis tnelba 9 6 12 10 120 2 Aledo atthis 78 18 15 23 345 6 Merops apiaster 9 7 15 23 345 2 Coracias garrulus 18 6 10 15 150 2 Upupa epops 91 16 16 23 368 6 Jynx torquilla 136 18 \6 25 400 6 Picus canus 118 17 \6 24 384 6 Picus viridis 135 17 \6 23 368 6 Dryocopus tnartius 100 16 \6 25 400 6 Dendrocopos major 185 19 \6 24 384 6 Dendrocopos syriacus 4 3 7 4 28 Dendrocopos medius 20 9 \6 23 368 4 Dendrocopos leucotos 6 4 12 5 60 Dendrocopos minor 69 14 16 23 368 6 Picoides tridactylus 18 8 11 15 165 3 Melanocorypha calandra 1 1 1 1 1 Calandrella brachydactyla 2 1 2 2 4 Galerida cristata 46 13 16 23 368 5 Lullula arborea 24 12 16 22 352 6 Alauda arvensis 140 18 16 24 384 6 Riparia riparia 15 6 9 23 207 3 Ptyonoprogne rupestris 17 5 6 11 66 2 Hirundo rustica 217 19 16 25 400 6 Hirundo daurica 2 2 3 3 9 Delichon urbica 201 18 16 25 400 6 Anthus catnpestris 15 6 8 8 64 2 Anthus trivialis 188 18 16 25 400 6 Anthus pratensis 1 1 1 1 1 Anthus spinoletta 28 8 12 15 180 3 Motacilla ßava 41 11 15 22 330 5 Motacilla cinerea 162 18 14 24 336 6 Motacilla alba 219 19 16 25 400 6 Cinclus cinclus 84 12 13 18 234 5 Troglodytes troglodytes 193 19 16 25 400 6 Prunella modularis 89 13 14 19 266 5 Prunella collaris 20 6 12 11 132 2 Erithacus rubecula 214 19 16 25 400 6 257 F. Jan`ekovi~: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) vrsta / species 10x10 km 50 x 50 km geširina gedolži sir x dolž flto Luscinia tnegarhynchos 53 16 13 4 312 4 Phoenicurus ochruros 189 17 16 24 384 6 Phoenicurus phoenicurus 107 17 16 3 368 6 Saxicola rubetra 76 17 15 24 360 6 Saxicola torquata 113 17 16 24 384 5 Oenanthe oenanthe 20 11 12 16 192 3 Oenanthe hispanica 1 1 1 1 1 Monticola saxatilis 21 7 11 13 143 4 Monticola solitarius 7 3 10 3 30 Turdus torquatus 38 10 13 17 221 3 Turdus tnerula 228 19 16 25 400 6 Turdus pilaris 38 12 13 16 208 5 Turdus philotnelos 190 17 16 24 384 6 Turdus viscivorus 164 18 16 24 384 6 Cettia cetti 9 4 6 4 24 Cisticola juncidis 9 5 7 9 63 Locustella naevia 13 6 11 18 198 3 Locustella ßuviatilis 15 5 10 17 170 2 Locustella luscinioides 13 7 12 17 204 3 Acrocephalus tnelanopogon 3 2 6 14 84 Acrocephalus schoenobaenus 24 7 14 23 322 4 Acrocephalus palustris 100 17 15 24 360 6 Acrocephalus scirpaceus 17 11 16 23 368 4 Acrocephalus arundinaceus 32 12 15 23 345 4 Hippolais pallida 1 1 1 1 1 Hippolais icterina 5 2 10 15 150 2 Hippolais polyglotta 20 5 6 7 42 2 Sylvia cantillans 6 3 5 4 20 Sylvia melanocephala 8 4 5 3 15 Sylvia hortensis 1 1 1 1 1 Sylvia nisoria 27 10 13 22 286 5 Sylvia curruca 80 14 16 23 368 6 Sylvia communis 123 19 16 24 384 6 Sylvia borin 81 18 14 24 336 6 Sylvia atricapilla 218 19 16 25 400 6 Phylloscopus bonelli 5 3 4 4 16 Phylloscopus sibilatrix 57 14 16 22 352 6 Phylloscopus collybita 115 19 16 24 384 6 Phylloscopus trochilus 25 7 6 14 84 2 Regulus regulus 123 15 16 22 352 6 Regulus ignicapillus 82 12 14 17 238 4 Ficedula parva 9 4 10 11 110 2 Ficedula albicollis 40 9 15 22 330 3 Ficedula hypoleuca 6 3 14 21 294 3 Muscicapa striata 145 18 16 24 384 6 Aegithalos caudatus 157 19 16 24 384 6 Parus palustris 176 18 16 24 384 6 Parus lugubris 1 1 1 1 1 Parus tnontanus 55 11 13 16 208 4 Parus cristatus 118 17 16 22 352 6 Parus ater 162 17 16 25 400 6 258 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 249 — 259, 2000 vrsta / species 10x10 km 50 x 5 Parus caeruleus 171 19 Parus major 222 19 Sitta europaea 174 18 Tichodrotna tnuraria 8 6 Certhia jatniliaris 55 12 Certhia brachydactyla 117 16 Remiz pendulinus 23 9 Oriolus oriolus 150 17 Lanius collurio 209 19 Lanius minor 31 12 Lanius senior 8 5 Garrulus glandarius 198 19 Pica pica 168 19 Nucijraga caryocatactes 61 11 Pyrrhocorax graculus 22 5 Corvus tnonedula 68 13 Corvus jrugilegus 17 9 Corpus c. cornix 187 18 Corpus c. corone 31 11 (Lorpus corax 78 17 Sturnus pulgaris 198 19 Passer montanus 167 19 Passer domesticus 203 19 Passer x italiae 21 6 Montijringilui nipalis 8 2 Fringilla coelebs 214 18 Fringilla montijringilui 2 2 Serinus serinus 202 19 Serinus citrinelui 5 3 Carduelis chloris 207 19 Carduelis carduelis 206 19 Carduelis spinus 35 13 Carduelis canabina 101 17 Carduelis ßammea 25 8 Loxin curpirostra 93 14 Carpodacus erythrinus 8 5 Pyrrhula pyrrhula 120 16 Coccothraustes coccothraustes 131 18 Etnberiza citrinelui 187 18 Etnberiza cirlus 37 13 Emberiza cia 54 12 Etnberiza hortulana 22 9 Etnberiza schoeniclus 13 9 Etnberiza tnelanocephala 2 2 Miliaria calandra 50 11 (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) geširina gedolži sir x dolž fito 16 24 384 6 16 25 400 6 16 24 384 6 12 9 108 2 15 17 255 5 16 23 368 6 15 22 330 4 16 24 384 6 16 24 384 6 16 23 368 5 11 13 143 3 16 24 384 6 16 24 384 6 13 17 221 4 4 11 44 1 16 24 384 6 11 15 165 3 16 24 384 6 14 21 294 6 13 18 234 6 16 25 400 6 16 24 384 6 16 24 384 6 12 7 84 3 4 4 16 16 24 384 6 3 4 12 16 25 400 6 3 11 33 16 25 400 6 16 24 384 6 12 23 276 6 16 23 368 6 11 15 165 3 16 24 384 6 10 18 180 3 14 22 308 6 16 22 352 6 16 25 400 6 13 20 260 5 13 15 195 5 15 22 330 5 15 24 360 4 2 3 6 16 23 368 4 259 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 2ć>I — 274, 2000 Prva potrjena gnezditev rde~e lastovke Hirundo daurica v Sloveniji (Kra{ki rob, JZ Slovenija) First confirmed breeding of the Red-rumped Swallow Hirundo daurica in Slovenia (Karst Edge, SW Slovenia) Toma` Miheli~ [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, e-mail: barbara.mihelic@guest.arnes.si 1. Uvod Rde~a lastovka naseljuje ju`no Evropo, srednjo in severozahodno Afriko ter Azijo (Cramp 1988). V Evropi gnezdi podvrsta Hirundo daurica rufula, ki je zna~ilna gnezdilka Sredozemlja. Gnezdi posami~ ali v majhnih kolonijah v suhih in skalnatih obmo~jih do 800 m, izjemoma celo 1.600 m nad morjem. Gnezda gradi v previsnih skalnih stenah, pod mostovi ter v zapu{~enih stavbah. Glavnina evropske populacije `ivi na Balkanskem in Iberskem polotoku. [iritev njenega gnezditvenega areala proti severu pripisujejo podnebnim spremembam (Michev & Rufino 1997). V pri~ujo~em delu je opisana gnezditev rde~e lastovke v spodmolih Kra{kega roba, predstavljeni pa so tudi podatki o njenem pojavljanju drugod v Sloveniji. M 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 1 | i r 8 j-j ^ A J L 7 * E ¦ k 1 | L L 6 Jfe f:'" pj!f /ja P W| ^ 5 ™ 0 | % 4 ^ii t -J? 5f 0 P r pw 3 f! ¦ ¦ 3? IT ' ^ 1 ^ ^ 2 ¦ h 1 ¦_^ jjüj *• 1 ^ .... ^ 0 0 t 9 i P \ 8 ./ " ^ r 7 ¦ * k*. 6 P t 5 1 f L 4 1 W^ ^ V » 3 2 U w X Slika 1: Raz{irjenost rde~e lastovke Hirundo daurica v Sloveniji: velike pike – potrjena gnezditev, srednje pike – mo`na ali verjetna gnezditev, male pike – opazovanja posameznih negnezde~ih osebkov (karta: Geografski in{titut ZRC SAZU) Figure 1: Distribution of the Red-rumped Swallow Hirundo daurica in Slovenia: large dots – confirmed breeding, medium dots – possible or probable breeding, small dots – observations of nonbreeding individuals (map by: Geographical Institute ZRC SAZU) 261 Kratki ~lanki / Short articles 2. Opis obmo~ja Kra{ki rob je ozek pas, kjer se Podgorski kras prevesi v fli{no Primorje. Zaznamujejo ga {tevilne navpi~ne in previsne skalne stene. Prehod med mediteranskim in celinskim podnebnim zna~ajem (Ogrin 1992), sprememba kamninske podlage in posebna oblikovanost terena so v povezavi z zaveterno in ju`no usmerjenostjo skalnih sten vzrok za pestro rastlinstvo in `ivalstvo tega obmo~ja. Rastje je po ve~ini termo-filno, tu in tam najdemo celo oto~ke evmediteranske vegetacije (Kaligari~ 1992). Celoten kra{ki rob pripada submediteranskemu fitogeografskemu obmo~ju (Wraber 1986). 3. Pregled opazovanj v Sloveniji V Sloveniji je rde~a lastovka izjemno redko raz{irjena vrsta (Geister 1995). Vsa opazovanja so iz obdobja zadnjih petnajst let. Pove~ini je bila opa`ena v submediteranski zoogeografski regiji, nekajkrat pa tudi v notranjosti Slovenije. Dvakrat je bila opazovana na Vrhniki (Gra~ner 1991, Sovinc & [ere 1996), posami~ pa na Ptujskem jezeru ([tumberger 2000) in 12.5.1995 na zadr`evalniku Medvedce (Denac ustno). Prvi zapis za Slovenijo je iz leta 1988, ko je Bra~ko (1989) ujel osebek te vrste v Se~ovelj-skih solinah. Isto leto je gnezdila tudi v italijanskem delu doline Glin{~ice pri Trstu v neposredni bli`ini meje s Slovenijo. Gnezdo je bilo na stropu skalnega spodmola, 1,8 metra nad tlemi (Ota 1989). Leta 1999 je [ere (1992) na{el nezasedeno gnezdo rde~e lastovke pod mostom ~ez Dragonjo, v katerem je istega leta gnezdila velika sinica Parus major. Potrditev gnezditve rde~e lastovke na meji s Hrva{ko je tako ostala pri domnevi, da je lastovka tam gnezdila v letih od 1998-90, saj so bile rde~e lastovke v tem ~asu ve~krat opazovane v bli`njih Se~oveljskih solinah (Bra~ko 1989, 1991, [kornik 1991). V Se~oveljskih solinah so se pojavljale tudi kasneje (Sovinc & [ere 1993), zadnji~ 18.4.1999, ko je bilo opazovanih 5 osebkov (Rubini~ ustno). Za Kra{ki rob obstajata dva pisna podatka: 27.5.1998 je bil opa`en par rde~ih lastovk v stenah pod Velim Badinom (Geister 1998), 30.5.1998 pa par nad vasjo ^rni Kal (Jan~ar 1999). 4. Opis najdbe gnezda na Kra{kem robu Z bratom Nacetom sva 30.8.2000 pod Velim Badi-nom na Kra{kem robu v skupini kme~kih lastovk Hirundo rustica opazovala rde~e lastovke. V jutranjih urah sta okoli sten letali dve odrasli lastovki, prek dneva pa so bili z njima v zraku tudi {tirje mladi~i. 262 Slika 2: Gnezdo rde~e lastovke v steni pod Velim Badinom, 31.8.2000 (foto: T. Miheli~) Figure 2: Red-rumped Swallow's nest in a rockwall below Veli Badin, August 31st 2000 (photo: T. Miheli~) Naslednji dan sva v jutranjih urah ponovno opazovala samo odrasli lastovki, na{la pa sva tudi gnezdo, saj so mladi~i letali v njegovi neposredni bli`ini. Gnezdo je bilo pritrjeno na previsen strop enega izmed spod-molov pod Velim Badinom kakih 7 metrov od tal, in sicer na predelu, ki je popolnoma suh in obrnjen proti jugozahodu. Lepo je bilo videti vhodno odprtino v obliki tunel~ka, dolgega nekaj centimetrov (slika 1). Pod gnezdom so bili sve`i iztrebki. Kljub temu da so bili mladi~i `e speljani, so se lastovke svarilno ogla{ale, ko sva se gnezdu pribli`ala na manj kot 20 metrov. Oba odrasla osebka sta skupaj z mladi~i prespala v gnezdu. Na osnovi podatkov iz literature (Cramp 1988) sklepam, da so se mladi~i speljali manj kot mesec dni pred tem. Zjutraj sta gnezdo prva zapustila star{a, sredi dopoldneva pa {e mladi~i. Ali je {lo v opisanem primeru za prvi ali drugi zarod v letu, ne vemo, saj lahko rde~e lastovke gnezdijo tudi zelo pozno (Genero 1983, Stip~evi} 1992). 5. Diskusija Razlog za gnezditev rde~e lastovke v spodmolih pod Velim Badinom na Kra{kem robu je verjetno v povezavi s {irjenjem njenega gnezditvenega areala proti severu, kar pripisujejo podnebnim spremembam, predvsem segrevanju ozra~ja (Michev & Rufino 1997). Mo`no pa je, da so pred letom 1999 njeno gnezditev onemogo~ili {portni plezalci na opisani lokaciji, ki so prek skalnih previsov speljali {tevilne plezalne smeri. Na Rde~em seznamu je rde~a lastovka uvr{~ena med potencialno ogro`ene ob~asne gnezdilke (Bra~ko et al. 1994). Zaradi ugotovljenih negativnih vplivov plezanja na gnezde~e populacije ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 2ć>I — 274, 2000 pti~ev je bila v letu 1999 in 2000 na obmo~ju Kra{kega roba izdana Odredba o prepovedi vznemirjanja zavarovanih vrst ptic v stenah na obmo~ju Kra{kega roba (Uradni list RS, {t. 22/99, {t. 39/00), ki delno omejuje to dejavnost. V letu 1999 so bili v steni pod Velim Badinom kljub temu opa`eni sledovi plezanja, v letu 2000 pa sledov ni bilo ve~. Prenehanje plezanja se tako ~asovno ujema z za~et-kom gnezdenja rde~e lastovke. Povzetek Dne 31.8.2000 je bilo v stenah pod Velim Badinom na Kra{kem robu (JZ Slovenija) najdeno gnezdo rde~e lastovke. Ob gnezdu so bili {tirje speljani mladi~i, ki so skupaj s star{ema {e vedno spali v gnezdu. Gnezdo je bilo na previsnem in suhem delu stene, obrnjenem proti JZ, okoli 7 metrov nad tlemi. Novo odkrito gnezdi{~a gre pripisati {irjenju njenega areala proti severu, mo`no pa je, da so v prej{njih letih gnezditev rde~e lastovke onemogo~ili {portni plezalci. Summary On August 31st 2000, a nest of the Red-rumped Swallow was found in a rockwall below Veli Badin at Kra{ki rob (Karst Edge, SW Slovenia). Four fledglings were seen by the nest, obviously still sharing it with their parents. The nest was situated on the overhanging part of the wall facing SW, some 7 metres from the ground. The newly discovered nestsites can be attributed to the spreading of the Red-rumped Swallow’s range towards the north, although it is quite possible that its breeding in the previous years was made impossible by sports climbers. Literatura Bra~ko, F. (1989): Rde~a lastovka Hirundo daurica ujeta v Se~ovljah. Acrocephalus 10 (39-40): 1-2. Bra~ko, F. (1991): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acrocephalus 12 (48): 89. Bra~ko, F., A. Sovinc, B [tumberger, P. Trontelj & M. Vogrin (1994): Rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 12 (67): 166-180. Cramp, S. (ed.) (1988): Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa, Vol. 5. Oxford University Press, Oxford. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Geister, I. (1998): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acrocephalus 19 (89): 119-120. Genero, F. (1983): La Rondine rossiccia Hirundo daurica nidifica in Friuli. Rivista Italiana Ornitologia 53: 77-79. Gra~ner, J. (1991): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acrocephalus 12 (48): 89-90. Michev, T. & R. Rufino (1997): Red-rumped Swallow. V: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair: The EBCC Atlas of European Breeding Birds, Their Distribution and Abundance. T & A D Poyser, London. Jan~ar, T. (1999): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acrocephalus 20 (92): 32. Ogrin, D. (1992): Kra{ki rob – klimatsko prehodna pokrajina. Proteus 54 (6-7): 219-223. Ota, D. (1989): Gnezditev rde~e lastovke Hirundo daurica v dolini Glin{~ice pri Trstu. Acrocephalus 10 (39-40): 2-6. Sovinc, A. & D. [ere (1993): Ornitolo{ka kronika za leto 1991. Acrocephalus 14 (58-59): 140-144. Sovinc, A. & D. [ere (1996): Ornitolo{ka kronika za leto 1993. Acrocephalus 17 (75-76): 97-100. Stip~evi~, M. (1992): Pozen prelet rde~ih lastovk Hirundo daurica v severni Dalmaciji. Acrocephalus 13 (54): 146-147. [ere, D. (1992): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acroce-phalus 13 (51): 54. [kornik, I. (1991): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acro-cephalus 12 (48): 88-89. [tumberger, B. (2000): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Iz ornitolo{ke bele`nice. Acrocephalus 21 (102-103): 282 . Wraber (1968): Kratek prikaz vegetacijske odeje v Slovenski Istri. Proteus 30 (6-7): 182-188. 263 Acrocephalus 21 (102-103): 261 – 274, 2000 Prvo opazovanje dolgorepe govna~ke Stercorarius longicaudus v Sloveniji Long-tailed Skua Stercorarius longicaudus – a new record for Slovenia Damijan Denac1 & Luka Koro{ec2 1Gorki~eva 14, SI-100 Ljubljana, e-mail: katarina.senegacnik@guest.arnes.si 2Mlinska 14, SI-2250 Ptuj, e-mail:pufi@amis.net 1. Uvod Dru`ino govna~k sestavlja sedem vrst iz dveh rodov Stercorarius in Catharacta (Olsen & Larsson 1997). Med tri vrste iz rodu Stercorarius spada tudi dolgorepa govna~ka S. longicaudus, ki je med vsemi najmanj{a in je cirkumpolarno gnezditveno raz{irjena (Furness 1987). V Evropi gnezdi soimenska podvrsta S. l. longi-caudus, in sicer na Norve{kem, [vedskem in Finskem, glavnina evropske populacije pa je v Rusiji, kjer gnezdi ve~ kot 10.000 parov. Je selivka, prezimovali{~a evropske populacije so na odprtem morju med Antarktiko in ju`nimi deli Afrike ter Ju`ne Amerike (Furness 1997). Malo{tevilni celinski podatki ka`ejo na to, da je dolgorepa govna~ka najbolj pelagi~na vrsta iz rodu Stercorarius (Cramp et al. 1983). V Veliki Britaniji so dolgorepo govna~ko zaradi vsakoletnih {tevilnih opazovanj umaknili z liste redkih vrst (Lewington et al. 1991), ~eprav je bila med letoma 1981 in 1990 med vsemi govna~kami najredkej{a (Harris et al. 1990). Cramp (1983) navaja posami~na opazovanja tudi za na{e sosednje dr`ave: Avstrijo, Mad`arsko in Italijo. V Bosni in Hercegovini je bila opazovana pri Tuzli septembra leta 1882 (Reiser 1894). Prvo opazovanje na Hrva{kem je bilo zabele`eno septembra 1890 v okolici Zagreba. Naslednja hrva{ka opazovanja so iz let 1898, 1911, 1950 in leta 1987, ko se je dolgorepa govna~ka 4 dni konec junija in v za~etku julija zadr`evala na ribnikih Kon~anica (Kralj 1997). Slika 1 : Dolgorepa govna~ka Stercorarius longicaudus dne 3.7.1996 na Ptujskem jezeru (foto: Luka Koro{ec) Figure 1: Long-tailed Skua Stercorarius longicaudus on Lake Ptuj on July 3rd 1996 (photo: Luka Koro{ec) 265 Kratki ~lanki / Short articles 2. Opis opazovanja Po tridnevnem de`evju, ki je trajalo od 30.6.1996 do 2.7.1996, se je vreme 3.7. nekoliko izbolj{alo. Reki Drava in Dravinja sta `e dan predtem za~eli poplavljati. Ptujsko akumulacijsko jezero je bilo prekrito z izrutim drevjem in vsem, kar je nosila narasla reka. Na Ptujskem jezeru je zjutraj tega dne zaradi minulega neurja ostalo le malo ptic: 15 ~opastih ponirkov Podiceps cristatus, 9 kormoranov Phala-crocorax carbo, 25 mlakaric Anas platyrhynchos, 33 sivk Aythya ferina, 35 ~opastih ~rnic Aythya fuligula, 40 lisk Fulica atra in 10 ~rnih ~iger Chlidonias niger. Nekaj minut ~ez poldan sva se avtorja {e enkrat odpravila na jez ptujskega akumulacijskega jezera v Markovcih, kjer sva prej opazovala kaspijsko ~igro Sterna caspia in sva si jo zdaj `elela bolje ogledati. ^igre sicer nisva videla, ko pa sva se vra~ala proti avtomobilu, se je pribli`no 20 m od zapornic dvignil rjav pti~. Takoj sva ugotovila, da gre za govna~ko. Ponovno je pristala na jezeru pribli`no 500 m pro~ od jezu. Mo~an tok reke jo je v pol ure prinesel na razdaljo 100 m od jezu, od koder je bilo lepo videti vse zna~ilnosti dolgorepe govna~ke. Zaklju~ila sva, da sva opazovala odrasel osebek v poletnem perju. Gov-na~ka se je med opazovanjem nekajkrat dvignila in se prestavila vi{e proti toku, vendar jo je ta vselej prinesel bodisi do levega bodisi desnega nasipa ob markov-{kem jezu. Na Ptujskem jezeru se je zadr`evala ves dan. Govna~ko je skupaj opazovalo pet ornitologov, opazovanje je bilo dokumentirano s fotografijami in video posnetkom. Nazadnje sva jo opazovala ob 18. uri, ko je mirno plavala na `e precej umirjeni vodni gladini sredi jezera. Naslednjega dne govna~ke na jezeru ni bilo ve~. 3. Diskusija Opisano opazovanje dolgorepe govna~ke na Ptujskem jezeru v Markovcih je prvi znani podatek o pojavljanju te vrste v Sloveniji, kar je potrdila Komisija za redkosti pri DOPPS–BirdLife Slovenia. Najve~ opa`anj govna~k v Sloveniji je z akumulacijskih jezer reke Drave. Na Ptujskem jezeru sta bili poleg dolgorepe opazovani {e lopatasta Stercorarius pomarinus ([tumberger 1993) in bodi~asta govna~ka Stercorarius parasiticus (Bo`i~ 1994), z Ormo{kega jezera pa sta znani bodi~asta ([tumberger 1996) in velika govna~ka Catharacta skua (Bo`i~ 1998). Zanimivo je, da je s slovenske obale znan le en podatek, in sicer za lopatasto govna~ko, ki je bila najdena mrtva v Piranu (Senega~nik et al. 1998). Ta najdba se skupaj z opazovanjem bodi~aste govna~ke 266 Slika 2: Dolgorepa govna~ka Stercorarius longicaudus dne 3.7.1996 na Ptujskem jezeru (foto: Vekoslav La{i~) Figure 2: Long-tailed Skua Stercorarius longicaudus on Lake Ptuj on July 3rd 1996 (photo: Vekoslav La{i~) iz Postojne (Polak 1999) ~asovno razlikuje od drugih opazovanj, ki so vsa iz septembra, oktobra in novembra, slednji pa sta iz junija. Iz septembra je tudi podatek o najdbi kadavra lopataste govna~ke v Ljubljani (Rubini~ & Vrezec 1999). Tudi na Hrva{kem so jesenska opazovanja pogostej{a kot poletna. Za selitev je datum opazovanja zgoden, saj dolgo-repe govna~ke na prezimovali{~a po selitveni poti ~ez Atlantik priletijo {ele med poznim septembrom in novembrom (Cramp et al. 1983). Povzetek Dne 3.7.1996 je bila na reki Dravi v Markovcih pri Ptuju prvi~ v Sloveniji opazovana dolgorepa govna-~ka. Ptico je opazovalo pet ornitologov. Opazovanje je dokumentirano s fotografijami in video posnetkom. Opazovani osebek je bil odrasel v poletnem perju. Najve~ opazovanj govna~k v Sloveniji je z akumulacijskih jezer reke Drave (5), kjer so bile opazovane `e velika Catharacta skua, bodi~asta Stercorarius parasiticus, lopatasta S. pomarinus in dolgorepa govna~ka S. longicaudus. Pojav dolgorepe govna~ke na Ptujskem jezeru je verjetno povezan s ciklonom, ki je nekaj dni pred opazovanjem zajel skoraj vso osrednjo Evropo in je v Sloveniji povzro~il ve~dnevno de`evje s poplavami. Summary On July 3rd 1996, a Long-tailed Skua was sighted on the Drava river at Markovci near Ptuj for the very Acrocephalus 21 (102-103): 261 – 274, 2000 first time in Slovenia. It was watched by five ornithologists and documented with photographs and video film. The observed individual was an adult in summer plumage. Most of the sightings of Skuas in Slovenia are from reservoirs on the Drava river (5), where Arctic Stercorarius parasiticus, Pomarine S. pomarinus and Long-tailed S. longicaudus Skuas have been recorded. The occurrence of S. longicaudus on Ptuj reservoir is probably related to the cyclone, which had a few days prior to the sighting raged almost over the entire Central Europe and in Slovenia caused prolonged heavy rains accompanied with floods. Literatura Bo`i~, L. (1994): Bodi~asta govna~ka Stercorarius parasiti-cus: prvi zapis za Slovenijo v zadnjih 50ih letih. Acrocephalus 15 (65-66): 152-153. Bo`i~, L. (1998): Opazovanje velike govna~ke Catharacta skua na Ormo{kem jezeru. Acrocephalus 19 (89): 96-98. Cramp, S. (ed.) (1983): The Birds of the Western Palearctic. Vol. III. Oxford University Press, Oxford. Furness, R.W. (1987): The Skuas. T & AD Poyser, Calton. Furness, R.W. (1997): Long-tailed Skua Stercorarius longi-caudus. V: Hagemeier, W.J.M. & M.J. Blair (ed.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser. London. Harris, A., L. Tucker & K. Vinicombe (1990): The Macmillan field guide to bird identification. Macmillan Press Ltd. London, Basingstoke. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom poslednjih dvjesto godina. Larus 46: 1-112. Lewington, I., P. Alström & P. Colston (1991): A field guide to the rare birds of Britain and Europe. Harper Collins, Jersey. Olsen, K.M. & H. Larsson (1997): Skuas and jaegers, a guide to the skuas and jaegers of the world. Pica Press, Sussex. Polak, S. (1999): Bodi~asta govna~ka Stercorarius parasiti-cus. Acrocephalus 20 (92): 32. Reiser, O. (1894): Materialien zu Einer Ornis Balcanica. Vol. II. Bosnisch-Hercegovinischen Landesmuseum in Sarajevo, Wien. Rubini~, B & A. Vrezec (1999): Pojavljanje lopataste govna~ke Stercorarius pomarinus v Sloveniji. Acro-cephalus 20 (97): 189-191. Senega~nik, K., A. Sovinc & D. [ere (1998): Ornitolo{ka kronika 1994, 1995. Acrocephalus 19 (87-88): 77-91. [tumberger, B. (1993): Lopatasta govna~ka Stercorarius pomarinus. Acrocephalus 14 (58, 59): 127. [tumberger, B. (1996): Rjasta gos Tadorna ferruginea. Acrocephalus 17 (75-76): 82. 267 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 2ć>I — 274, 2000 Prvo opazovanje prekomorskega prodnika Calidris melanotos v Sloveniji First observation of the Pectoral Sandpiper Calidris melanotos in Slovenia Borut [tumberger Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, e-mail: stumberger@siol.net Prekomorski prodnik Calidris melanotos gnezdi v srpokljuni prodnik C. ferruginea, 73 spremenljivih Arktiki od polotoka Tajmir v Sibiriji prek Aljaske in prodnikov C. alpina, dva (2) togotnika Philomachus Kanade do Hudsonovega zaliva, prezimuje pa v ju`ni pugnax, {tirje (4) ~rni martinci Tringa erythropus, pet polovici Ju`ne Amerike in redno, ~eprav v manj{em (5) zelenonogih martincev T. nebularia in trije (4) {tevilu, tudi v JV Avstraliji in Novi Zelandiji. Je eden mo~virski martinci T. glareola. Vsi opazovani pobre-naj{tevilnej{ih transatlantskih gostov v Evropi `niki so bili mladostni osebki. V tednu po prvem (Lewington et al. 1991). Avtor v letih 1958–85 opazovanju so {tevilni neodvisni opazovalci opazova-navaja samo za Britansko oto~je prek 1.400 registrira- nje potrdili. Prekomorski prodnik je bil opazovan {e nih osebkov. Na Britanskem oto~ju in Franciji je 26., 29.9. in zadnji~ 2.10.1999. glavnina opazovanj v septembru in oktobru. Na Opazovanje prodnika je potrdila Nacionalna [vedskem je velik dele` opazovanj iz maja, na Fin- komisija za redkosti. Kljub razmeroma gosti mre`i in skem pa je ve~ina opazovanj zabele`ena spomladi. Ta dobri opremljenosti opazovalcev v Sloveniji je v vzorec pojavljanja lahko ka`e, da ve~ina prekomor- primerjavi s sosednjimi dr`avami (Italija, Avstrija, skih prodnikov prileti jeseni, prezimijo nekje v Evropi Ma`arska) o~itno, da vrsta k nam ne zaide pogosto. ali Afriki in se nato pomladi z drugimi palearkti~nimi Mo`ni vzrok je geografska lega dr`ave v senci loka Alp. pobre`niki selijo v smeri SSV. Glede na geografsko razporeditev pojavljanj na Britanskem oto~ju se zdi, Zahvala: Kolegi mag. Tibor Mikuska, dr. Kajetan da je ve~ina prekomorskih prodnikov nearkti~nega Kravos, dr. Peter Sackl in dr. Andreas Ranner so mi izvora, {tevilni pa verjetno prihajajo iz Sibirije pomagali zbrati informacije o pojavljanju preko-(Lewington et al. 1991). V Italiji je bil prekomorski morskega prodnika v sosednjih dr`avah. Kolega Luka prodnik opazovan destkrat (10), nam najbli`e v Bo`i~ je kriti~no popravil rokopis. Za pomo~ se vsem Furlaniji-Julijski krajini trije (3) osebki leta 1994 iskreno zahvaljujem. (Brichetti 1999, Kravos ustno). Na Hrva{kem ni podatkov o pojavljanju vrste (Mikuska ustno). Na Povzetek Mad`arskem je bil od leta 1987 do 1998 opazovan osemkrat (8); ve~ina ptic je bila mladostnih in se je Med 25.9. in 2.10.1993 je bil v bazenih za odpadne tod zadr`evala v septembru in za~etku oktobra vode Tovarne sladkorja pri Ormo`u (SV Slovenija) (Magyar et al. 1998). V Avstriji je bilo do konca 80ih opazovan mladostni osebek prekomorskega prodnika let znanih okoli 20 opazovanj (Lewington et al. Calidris melanotos. Gre za prvo opazovanje vrste v 1991). Trenutno je znanih ve~ kot 25 opazovanj, {tiri Sloveniji. Osebek je bil fotografiran, dolo~itev vrste (4) iz jeseni 1999, ve~inoma v mesecu septembru pa je potrdilo ve~ nedvisnih opazovalcev in nacio-(Ranner ustno). nalna Komisija za redkosti. Dne 25.9.1999 ob 12.30 uri sem se z namenom, da pre{tejem pobre`nike, ustavil v bazenih za odpa- Summary dne vode Tovarne sladkorja Ormo`. Komaj sem iz avtomobila naravnal teleskop proti zadnjemu bazenu, Between September 25th and October 2nd 1999, a `e sem opazil nenavadnega pobre`nika. Sprva mi je juvenile Pectoral Sandpiper Calidris melanotos was vztrajno kazal le prsi in trebuh. Lo~nica med belim observed in a wastewater basin of the Ormo` Sugar trebuhom in enakomerno drobno progastimi prsmi Factory (NE Slovenia). This is the very first record je bila izrazita in podobne pri evropskih pobre`nikih for this species in Slovenia. The individual was pho-{e nisem videl. Ko se je ptica obrnila, pa sem `e vedel, tographed and the species confirmed by a number of da opazujem prekomorskega prodnika (barvna priloga independent observers as well as by the national - slika 1). Ob njem so se v zadnjem bazenu zadr`evali Rarities Committee. {e trije (3) mali prodniki Calidris minuta, en (1) 269 Kratki ~lanki / Short articles Literatura Brichetti, P. (1999): AVES – Guida elettonica per l’orni-tologo. 1. Non-Passeriformi / 2. Passeriformi. Software multimediale su CD-ROM. Edagricole, Bologna. Magyar G., T. Hadarics, Z. Waliczky, A. Schmidt, T. Nagy & A. Bankovics (1998): Nomenclator avium Hungariae. An annotated list of the birds of Hungary. Madartani Intezet – MME – Winter Fair, Budapest – Szeged. Lewington, I., P. Alström & P. Colston (1991): A field guide to the rare birds of Britain and Europe. Harper Collins, Jersey. 270 Acrocephalus 21 (102-103): 261 – 274, 2000 Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji Results of the mid-winter waterfowl counts in January 2000 in Slovenia Borut [tumberger Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, e-mail: stumberger@siol.net 1. Uvod Mednarodna {tetja vodnih ptic – International Waterfowl Census (IWC) – omogo~ajo spremljanje velikosti populacij vodnih ptic. Januarsko {tetje ima pri tem posebno vlogo. Z njim na osnovi kvantitativnih podatkov ocenjujemo velikost prezimujo~ih populacij posameznih vrst vodnih ptic in ugotavljamo mednarodno in nacionalno pomembna mokri{~a v obdobju prezimovanja. V prispevku so predstavljeni rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. [tetje je potekalo trinajsti~ zapored. 2. Metoda in vremenske razmere Januarsko {tetje vodnih ptic smo opravili 15. in 16.1. 2000. Metoda {tetja je opisana v [tumberger (1997, 1998 & 1999). [teli smo na vseh vodnih povr{inah v sedmih {tevnih obmo~jih. [tete so bile vse vrste vodnih ptic. Kormorani Phalacrocorax carbo, z izjemo Primorske, Obale in reke Kolpe, so bili pre{teti na skupinskih preno~i{~ih. To velja tudi za absolutno ve~ino galebov Laridae v notranjosti dr`ave. Moko`i Rallus aquaticus so bili pre{teti s pomo~jo metode predvajanja posnetka v okviru novoletnega {tetja moko`ev med 27.12.1999 in 9.1.2000 (Bo`i~ ustno). V prvi polovici januarja je prevladovalo prete`no jasno vreme, najni`je jutranje temperature so bile med –12 do 0°C, ob morju 0°C. Nad ju`no polovico in osrednjo Evropo je bilo obmo~je visokega zra~nega pritiska. V soboto 15.1. je bilo na Primorskem in v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod pa prete`no obla~no. Najni`je jutranje temperature so se gibale med –6 in –2°C, na Primorskem nad 0°C, najvi{je dnevne med 0 do 3°C, na Primorskem okoli 8°C . Podobne vremenske razmere so vladale tudi v nedeljo. V ~asu {tetja je bilo nad srednjo in vzhodno Evropo obmo~je visokega zra~nega pritiska (informativno povzeto po vremenskih napovedih Hidrometerolo-{kega zavoda Slovenije v ~asniku Delo). 3. Rezultati in razprava [tetja se je udele`ilo 221 popisovalcev. Na osnovi 489 poro~il s posameznih lokalitet in odsekov vodotokov je bilo na sedmih {tevnih obmo~jih v dr`avi pre{tetih 47.172 vodnih ptic. Ugotovljenih je bilo 55 razli~nih vrst (tabela 1). [tevil~no so bile za vodne ptice najpomembnej{a {tevna obmo~ja Drave, Obale in zgornje Save. Naj{tevilnej{e vrste med {tetjem so bile mlakarica Anas platyrhynchos, liska Fulica atra, re~ni galeb Larus ridibundus, kormoran, rumenonogi Larus cachinnans in sivi galeb L. canus, ~opasta ~rnica Aythya fuligula, mali ponirek Tachybabtus ruficollis in kreheljc Anas crecca (>1000 osebkov). Med najred-kej{imi so bili rde~egrli slapnik Gavia stellata, vranjek Phalacrocorax aristotelis, pritlikavi kormoran P . pygmeus, bobnarica Botaurus stellaris, bela {torklja Ciconia ciconia, tatarska `vi`gavka Netta rufina, ~rna raca Melanitta nigra, beloliska Melanitta fusca, belorepec Haliaeetus albicilla, zelenonogi martinec Tringa nebularia in srebrni galeb Larus argentatus (1–3 osebki). Med {tetjem so bile stoje~e vode v notranjosti dr`ave prete`no zaledenele, na Obali in Primorskem pa ne. Delno zaledenele so bile tudi velike re~ne preto~ne akumulacije na Dravi ni Savi (primerjaj z opisom vremenskih razmer). Zaledenelost voda je v dobr{ni meri vplivala na sredozemsko-kontinentalno vrstno porazdelitev vodnih ptic, zna~ilno za Slovenijo. Vsi slapniki Gavia sp., ponirki Podicipedi-dae (z izjemo malega ponirka), vranjek, mala bela ~aplja Egretta garzetta, `vi`gavka Anas penelope, kono-pnica Anas strepera, raca `li~arica A. clypeata, srednji `agarji Mergus serrator, pobre`niki Charadriiformes (z izjemo kozice Gallinago gallinago in pikastega mar-tinca Tringa ochropus), rumenonogi galeb in kri~ava ~igra Sterna sandvicensis so imeli ve~ino ali vso svojo prezimovalno populacijo v Sloveniji zbrano na obmo~jih pod sredozemskim vplivom (Obala, Primorje, delno Notranjska). Obratno porazdelitev ka`ejo velika bela ~aplja Egretta alba, labod grbec Cygnus olor, sivka Aythya ferina, ~opasta ~rnica, zvonec Bucephala clangula, mali Mergellus albellus in veliki `agar Mergus merganser, omenjena kozica in pikasti martinec, sivi galeb Larus canus in povodni kos Cinclus cinclus. Med {tetjem je bilo pre{tetih veliko galebov. Skoraj 10.000 teh ptic je bilo zbranih na {tevnih obmo~jih Drave in Obale. Drugje jih je bilo zelo malo. Prvi~ v zgodovini januarskih {tetij sta 271 Kratki ~lanki / Short articles Tabela 1: Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2000 (IWC) v Sloveniji Table 1: Results of the mid-winter waterfowl counts in January 2000 (IWC) in Slovenia vrsta/ števno območje/ Mura Drava Savinja Spodnja Zgornja Notranjska Obala Skupno/ species count area Sava Sava in Primorska Total rdečegrli slapnik G. stellata 11 polarni slapnik G. arctica 84 84 mali ponirek T . r u ficollis 12 627 12 193 285 45 57 1.231 čopasti ponirek P. cristatus 13 21 8 22 16 181 261 črnovrati ponirek P. nigricollis 1 5 kormoran P. carbo 266 605 397 1.016 405 79 276 3.044 vranjek P. aristotelis 33 pritlikavi kormoran P. pygmeus 1 bobnarica B. stellaris 1 mala bela ~aplja E. garzetta 1 110 111 velika bela ~aplja E. alba 28 44 9 1 10 18 110 siva ~aplja A. cinerea 89 228 88 111 206 76 84 882 bela {torklja C. ciconia 1 labod grbec C. olor 64 352 15 129 59 2 1 622 njivska gos A. fabalis 140 1 141 nevestica A. sponsa 13 mandarinka A. galericurata 11 4 6 žvižgavka A. penelope 24 2 1 11 2 841 881 konopniča A. strepera 34 1 36 44 kreheljc A. crecca 10 642 6 28 23 19 425 1.153 mlakarica A. platyrhynchos 1.065 10.033 1.519 1.071 3.133 1.017 989 18.827 dolgorepa raca A. acuta 31 4 raca `li~arica A. clypeata 45 45 tatarska `vi`gavka N. rufina 1 1 ~rna raca M. nigra 11 beloliska M. jusca 11 sivka A. ferina 7 620 50 38 20 19 754 čopasta črnica A. fuligula 1 1.243 30 21 44 1.339 zvonec B. clangula 2 726 8 4 7 37 17 801 mali `agar M. albellus 63 63 srednji `agar M. serrator 3 2 veliki `agar M. merganser 126 4 63 193 belorepec H. albicilla 1 mokož R. aquaticus 25 74 18 2 7 126 zelenonoga tukalica G. chloropus 1 152 1 11 43 10 12 230 liska F. atra 30 2.214 325 510 596 31 1.961 5.667 beločeli deževnik C. alexandrinus 20 20 črna prosenka P. squatarola 77 priba V. vanellus 2 3 mali prodnik C. minuta 66 spremenljivi prodnik C. alpina 220 220 kozica G. gallinago 11 2 3 11 24 51 veliki {kurh N. arquata 11 11 rdečenogi martinec T. totanus 64 64 zelenonogi martinec T. nebularia 22 pikasti martinec T. ochropus 18 17 1 36 272 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 2ć>I — 274, 2000 vrsta/ species (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) {tevno obmo~je/ Mura Drava Savinja Spodnja Zgornja Notranjska Obala Skupaj/ count area Sava Sava in Primorska Total mali martinec ~rnoglavi galeb re~ni galeb sivi galeb rumenonogi galeb srebrni galeb kri~ava ~igra vodomec povodni kos A. hypoleucos L. melanocephalus L. ridibundus L. canus L. cachinnans L. argentatus S. sandvincensis A. atthis C. cinclus I I 2.362 I.986 265 2 20 l8 3 6y 28 9 H 44 2.688 5-149 62 2.068 2.096 2.389 2 34 34 9 7 23 15 25 14 101 22 33 9 24 5 93 Skupaj / Total 1.658 22.593 2.540 3-198 5.006 1.505 10.672 47.172 se v ve~ {tevnih obmo~jih pojavili alohtoni nevestica Aix sponsa in mandarinka A. galericurata. [tevilo njivskih gosi Anser fabalis je bilo zaradi streljanja na preno~i{~ih majhno. Povzetek [tetja vodnih ptic med 15. in 16.1 2000 (IWC) se je v Sloveniji udele`ilo 221 popisovalcev. Na osnovi 489 poro~il je bilo na sedmih {tevnih obmo~ij v dr`avi pre{tetih 47.172 vodnih ptic. Ugotovljenih je bilo 55 razli~nih vrst (tabela 1). [tete so bile vse vrste vodnih ptic. Kvantitativno so bile za vodne ptice najpo-membnej{a {tevna obmo~ja Drave, Obale in zgornje Save. Naj{tevilnej{e vrste med {tetjem so bile mlaka-rica Anas platyrhynchos, liska Fulica atra, re~ni galeb Larus ridibundus, kormoran Phalacrocorax carbo, rumenonogi Larus cachinnans in sivi galeb L. canus, ~opasta ~rnica Aythya fuligula, mali ponirek Tachy-baptus ruficollis in kreheljc Anas crecca. Med {tetjem so bile stoje~e vode v notranjosti dr`ave prete`no zaledenele, na Obali in Primorskem pa ne. Delno zaledenele so bile tudi velike re~ne preto~ne akumulacije na Dravi in Savi. Summary In the waterfowl census carried out in Slovenia on January 15th and 16th 2000 (IWC), 221 observers took part. On the basis of 489 reports, 47,172 aquatic birds were registered in the seven separate count areas. 55 different species were established (Table 1). All water birds were counted. Most important in terms of the birds’ numbers were the count areas of the Drava river, the Slovene Littoral, and the Upper Sava river. The most abundant species during the census was the Mallard Anas platyrhynchos, followed by the Common Coot Fulica atra, Black-headed Gull Larus ridibundus, Great Cormorant Phalacrocorax carbo, Yellow-legged Gull Larus cachinnans, Common Gull L. canus, Tufted Duck Aythya fuligula, Little Grebe Tachybaptus ruficollis and Common Teal Anas crecca. Only standing waters in the interior of the country were more or less frozen over, while in the Littoral and in the Primorska region there was no ice. Partially frozen over were also the large river reservoirs on the Drava and Sava rivers. Zahvala: Danica Barovi~, Cvetka Marhold, Bojan Weitzer, Willibald Stani, Denis Dol{ak, Franc Kosi, Branko Bakan, Branko Vajndorfer, Igor [etinc, Dane Katalini~, Borut Ficko, Viktor Nemec, Monika Nemec, Bernarda Novak, Ernest Bedi~, Franjo Su{ec, Janez Kolenko, Anton Lejko (Mura); Davorin Vrhovnik, Franc Bra~ko, Breda Bobovnik, Nejc Okrogelnik, Igor Stra`i{nik, Andreja Hedl, Maja Ferle`, Anja Prah, Tadej Lorenci, Andrej ^ulk, Lucija Gosak, Stanko Jamnikar, Jakob Smole, Darja Remsko, Smiljan Ba~ani, Luka Bo`i~, Danilo Ker~ek, Matja` Ker~ek, Suzana Burjan, Tadej Trstenjak, Miroslav Vamberger, Ale{ Toma`i~, Tatjana Koren, Matja` Premzl, Darja Slana, Barbara Kure`, Damijan Denac, Dominik Bombek, Borut [tumberger, Karmen [tumberger, Boris Ko~evar, Tatjana Pfeifer, Borut Pittner, Mihaela @igman, Andrej [orgo, Tadej Hercog, Ivan Mla~nik, Danica Ku{ter, Albin Kunst, Vladka Tucovi~, Iztok Vre{, Roman Hajdnik, Andrej Bibi~, Florance Andre, Bojana Mencinger, Tanja Fi{er, Angela Fras (in 5 u~encev), Franc Jan`ekovi~, Katja Bo`i~ko, Bo`a Jan`ekovi~, Nina Mar~i~ (Drava); Tone Kladnik, Matej Petkov{ek, Denis Vengust, Miha Kronov{ek, Mojmir Kosi, Egidij ^ater, Janez Ocvirk, Vinko Andolj{ek, Stane Pisanec, Rajko ^ater, Karel Daj~man, Zdravko Podhra{ki, Karmen Podhra{ki, Drago Kopriva, Marija Sodja Kladnik, Bo{tjan Pokorny, Tanja Part, Denila 273 12 8 Kratki ~lanki / Short articles Huremovi~, Andreja Zupanc, Janez Senega~nik, Marjan Novak (Savinja); Toma` Miheli~, Ida Kav~i~, Miha Gale, Gregor [tefe, Ale{ Smolej, Henrik Cigli~, Toma` Jan~ar, Miha @nidar{i~, Marko Trebu{ak, Sava Osole, Jernej Peternel, Dare Fekonja, Sa{o Podobnik, Ale{ [korjanc, Jo`ef Osredkar, Tina Pangr{i~, Janez Pre{eren, Jana Kus, Danica Bivec, Zalka Mateli~, Katarina Denac, Eva Vukeli~, Rudolf Tekav~i~, Bo`a Majstorovi~, Darko Miladinovi~, Ana Poto~nik, Toma` Rem`gar, Terezija Poto~ar Koro{ec, Branko Kalan (zgornja Sava); Du{an Klenov{ek, Peter Po`un, Marjan Gobec, Jolanda Gobec, Pavel [et, Hrvoje Or{ani~, Miroslav Zobari~, Vladimir Balon, Mitja Vraneti~, Franci Vraneti~, Tea Ferlan, Vida Urek, Milena Vraneti~, Eduard Blatnik, Marjan Kumelj, Ur{ka Zupani~, Lea Kumelj, Erna Reinkober, Du{an Pavlin, Polona Muhi~, Jana Dular, Angela ^uk, Zdravko ^uk, Maja Nagelj, Meta Retar, Andrej Mati~, Marinka Kastelic, @iga Bregar, Klemen Mihali~, Marjan Jenko, Sabina Gri~ar, Ale{ Mohar, Maru{a Petan~i~, Mateja Tutin, Jaka Redek, Klemen Gnidovec, Dejan [inkovec, Rok [inkovec, Irena Ivan~i~, Jo`e Pe~nik, Andrijana Tadi~, Lavra Pavli~, Maja Pre{eren, Nejc Kukman, Bla` Kopina, Matic Stopar, Matja` Cizel (z O[ Raka), Majda Bra~ika, Jo`e Bra~ika, Mojmir Pustoslem{ek, Jo`ica ^ukanje, Alja` ^ukanje, Vesna Strel, Jelena Raleti~, Sandra Colari~, Jan`ej Marini~, Katarina Ponikvar, Jo`e Ponikvar, Vlado Lopati~, Sabina Pelko, Bla` Ko{ak, Sabina Jo`ef, Bla` Jarc, Matija Prah, Marinka Kastelic, Stanko Pelc, Ante Pavlovi~ (spodnja Sava); Tadej Kogov{ek, Slavko Polak, Drago Teli~, Janez Dragoli~, Andrej Stergar{ek, Sonja Stergar{ek, Katarina Groznik Zeiler, Hubert Zeiler, Alenka Ivan~i~, Ale{ Klemen~i~, Lara Jogan, Branko Peternelj, Andrej Pavlovi~, Bo{tjan Surina, Brane Koren, Peter Gro{elj, Jernej Figelj, Pia Koro{ec, Andrej Figelj, Marko Devetak, Milovan Keber (Notranjska in Primorska); Borut Rubini~, Al Vrezec, Simona Strgulc, Radovan Kraj{ek, Polona Robida, Franci Pav{er, Janja Plazar, Gri{a Planinc, Lenart Cenci~, Borut Mozeti~, Bogdan Lipov{ek, Du{an [u{tari~, Peter Trontelj, Dare [ere (Obala) so popisovali in poro~ali o vodnih pticah. Vsem kolegom gre za orja{ko opravljeno delo prisr~na zahvala. To pa velja tudi za dru`bo Mobitel, ki je vnovi~ podprla izvedbo januarskega {tetja vodnih ptic. Literatura [tumberger, B. (1997): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Acrocephalus 18 (80-81): 29-39. [tumberger, B. (1998): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87-88): 36-48. [tumberger, B. (1999): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-22. 274 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 275 — 288, 2000 Iz ornitolo{ke bele`nice From the ornithological notebook Rubrika Iz ornitolo{ke bele`nice je odprta za kraj{e favni-sti~ne, etolo{ke in ekolo{ke notice o pticah iz Slovenije iz dr`av jugovzhodne Evrope in vzhodnomediteranske regije. Notice naj imajo 5–10 vrstic, ~e je le mo`no z navedbo reference. Pri redkih vrstah naj bo navedeno, ali je opazovanje potrdila nacionalna komisija za redkosti. V primeru, da komisija v dr`avi ne obstaja, naj bo notici prilo`en dokument (npr. fotografija), ki potrjeje avtenti~nost podatka. The column “From the ornithological notebook” is open to any short faunistic, ethological and ecological notices about birds from countries in Southeastern Europe and Eastern Mediterranean. Notices should comprise 5–10 lines, together with suitable references, if at all possible. When dealing with rare species, a mention should be made whether the sighting was confirmed by the National Rarities Committee. If there is no such Commission in the country, the notice should be accompanied by a document (e.g. photograph) that confirms the authenticity of the sighting. Slovenija / Slovenia Zlatouhi ponirek Podiceps auritus Slavonian Grebe – adult in winter plumage on Lake Ptuj on October 8th 2000 (Drava river, NE Slovenia) Popoldan 8.10.2000 sva z Matja`em Ker~kom pre`ivela na Ptujskem jezeru. Med zanimivej{imi vrstami sva opazila dva (2) pritlikava kormorana Phalacrocorax pygmeus, enega odraslega v zimskem in enega v mladostnem perju. Ko sva se vra~ala po nasipu, je pogovor nanesel na naravoslovno fotografijo – med drugim tudi o tem, kako bi slikala ponirka, ki je plaval blizu nasipa. Ogledala sva si ga skozi daljnogled in opazila rde~e oko, bel vrat in ~rno, ostro za~rtano kapo. Br` sva ga dolo~ila za ~rnovratega ponirka Podiceps nigricollis v zimskem perju, za vsak primer pa {e pogledala v priro~nik. Presene~ena sva ugotovila, da ta opis ne ustreza ~rnovratemu ponirku. Ostro za~rtana kapa na dokaj ploski glavi se lo~i od ostalega belega dela glave in sprednjega dela vratu. Tako sva ugotovila, da je bil to odrasel zlatouhi ponirek Podiceps auritius v zimskem perju. Opazovala sva ga kar nekaj ~asa, preden se je potopil in izginil. [e enkrat se je pokazalo, da najzanimivej{e vrste opazi{ takrat, ko jih najmanj pri~akuje{. Tadej Trstenjak, Ul. Borisa Kraigherja 18, 2325 Kidri~evo Bobnarica Botaurus stellaris Great Bittern – one at Draga ponds near Ig on August 19th 1998 (Ljubljansko barje, C Slovenia) V Sloveniji redka bobnarica s svojim pojavljanjem vedno vzburi domišljijo. Dne 19.8.1998, ko sem se mudil na nasipu med Velikim in Srednjim ribnikom v Dragi na Barju, je na trstje v ribnik nasproti mene sedla bobnarica, da se je vse majalo in šibilo, in potem izginila v kritju. Kljub poznemu datumu sem podrobno preiskal sestoj trstja, a morebitnega gnezda nisem našel. Osebek je bil verjetno na selitvi. Ivo. A. Božič, Na jami 8, 1000 Ljubljana Bobnarica Botaurus stellaris Great Bittern — one at homestead along the Reka river (almost entirely covered by ice) near Vremski Britof on January 24 2000 (The Karst, SW Slovenia) Dne 24.1.2000 ob 12.15 uri sem za svojo hišo, ki stoji tik ob reki Reki, opazoval bobnarico. Ko sem nesel nekaj hrane gosem in kokošim, je iz struge namreč zletela ptica, za katero sem prvi trenutek mislil, da je plojkokljun, a sem hitro opazil, da je nekam okorna in da ima koničast kljun. Po grahastem vzorcu perja sem ugotovil, da gre za bobnarico. Ptica ni odletela daleč, v letu pa se mi je zdela “zma-hana”. Kraj se imenuje “Cerkvenikov mlin” ob reki Reki (Vremski Britof). V času opazovanja je bila Reka skoraj v celoti zamrznjena, tako kot tudi struga ob hiši, medtem ko je bila mlinščica brez ledu samo na sredini. Sicer pa tu domujejo siva čaplja Ardea cinerea, ki jo videvam vsak dan, vodomci Alcedo atthis in mlakarice Anas platyrhynchos. Pavel Reberc, Gornje Vreme 35, 6217 Vremski Britof Capljica Ixobrichus minutus Little Bittern — new breeding site at the outflow of the Sčavnica stream into Gajševsko jezero (lake); a fledged young sighted on July 26 2000 (NE Slovenia) Prvič sva samca čapljice na Gajševskem jezeru opazila 22.6.2000. Bilo je že pozno zvečer, ko je tik nad vodo preletel ustje Sčavnice, švignil ob ločju navzgor in se ga na vrhu oprijel v značilni vzravnani drži. Čeprav je bilo temno, sva dobro videla njegov močni šilasti kljun, kontrastno obarvanost peruti, temni hrbet in svetli trebuh. Dne 7.7. sva podnevi opazovala svetlejšo samico. Priletela je po podobni “poti” kakor samec, vendar se je dvignila nad trstičje in se počasi spustila v njegovo sredino. Po tistem sva čapljici opazovala še večkrat. Nazadnje pa sva 26.7.2000 opazila še progastega mladiča, ki je z nasipa jezera poletel 275 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook proti gnezdu. Tako lahko z veseljem potrdiva, da je bilo gnezdenje čapljice uspešno. Ana & Gorazd Klemenčič, Ormoška cesta 45, 9240 Ljutomer Črna štorklja Ciconia nigra Black Stork — in flight with part of a run over hedgehog Erinaceus concolor in its bill on May 23r 1998 at Klopni vrh (Pohorje Mts., NE Slovenia) Ko smo se 23.5-1998 zgodaj dopoldne Nataša Fras, Dominik Bombek in avtor notice peljali na terenske vaje iz ekologije, smo malo pred odcepom za Klopni vrh na cesti Ruše—Lovrenc na Pohorju (440 m) skozi avtomobilsko šipo opazili štorkljo. Če pomislimo na katerokoli izmed obeh naših vrst, sta za tukajšnji kraj zanimivi seveda obe. Med takšnim razmišljanjem smo se ustavili. Štorklja ni bila bela in tudi ne ena izmed tistih dveh, ki sta v tem letu prvič gnezdili v bližnjem Lovrencu, ampak črna. Letela je nizko nad krošnjami smrek in krožila. Bila je odrasla, in ko sem primaknil daljnogled k očem, sem presenečen ugotovil, da nekaj nosi v kljunu. Kmalu nas je preletela po južni strani, tako da smo dovolj jasno in dobro videli, da je tisto v kljunu del povoženega ježa Erinaceus concolor. Nato je hitro izginila nizko nad gozdom v jugovzhodni smeri. Hranjenje z mrhovino je pri črni štorklji redko (Sackl ustno). Opazovanje kaže na verjetno gnezdenje v bližini, neobičajni izbor hrane pa si lahko razlagamo tudi z vse redkejšimi naravnimi lovnimi območji — mokriščL Damijan Denac, Pintarjeva 14, 2106 Maribor Bela štorklja Ciconia ciconia White Stork — one overwintering from November 26 to March 8 2000 at Zrkovci (Maribor); in the daytime resting on warm chimney, roosting on a linden tree (Drava, NE Slovenia) V petek 26.11.1999 sva v prijetnem sončnem vremenu hodila z Alešem Tomažičem po Zrkovski cesti, ko sva nenadoma nad kanalom opazila veliko ptico. Ko se nama je približala, sva opazila, da ima iztegnjen vrat. Bila je bela štorklja. Naslednjič sva jo videla 6.12., ko je spala na vrhu lipe na Lemeževi kmetiji. Sem je priletela vsak večer iz nama do takrat še neznanega prehranjevalnega območja. Ko je 18.12. zapadel sneg, sva domnevala, da je verjetno odletela ali celo poginila. Ponovno sva jo opazila 3.1.2000. Tako se je pojavljala neredno vso zimo. Ker naju je zanimalo, kje je štorklja čez dan, sva se odpravila v smer proti Dogošam. Tam se je štorklja prehranjevala skupaj s skupino dvanajstih sivih čapelj Ardea cinerea v potoku, ki teče iz kanala v Dravo. Domačin nama je povedal, da je bila tam vsak dan in se grela na njegovem dimniku. Ko je začelo postajati topleje, je bila tam vsak večer. Zadnjič sva jo videla 8.3.2000. Matjaž Premzl, Zrkovci 52, 2000 Maribor Bela {torklja Ciconia ciconia White Stork – group of 54 looking for food, together with 6 Grey Herons Ardea cinerea, in a meadow at Pacinje on August 12th 2000 (Slovenske gorice, NE Slovenia) Blizu naselja Pacinje, kakih 300 metrov od reke Pesnice, sem 12.8.2000 ob 7.10 uri zagledala enkraten prizor. V toplem jutru je na poko{enem travniku iskalo hrano kar 54 belih {torkelj Ciconia ciconia. Pridru`ilo se jim je 6 sivih ~apelj Ardea cinerea. Presene~ena nad tak{nim {tevilom belih {torkelj in sivih ~apelj na enem mestu sem kar lep ~as iz avtomobila z daljnogledom opazovala ta obred jutranjega prehranjevanja. [torklje so v hoji natan~no pregledovale tla ter pobirale hrano, sive ~aplje pa so stale bolj posamezno in vztrajale v pozi pripravljenosti ~akanja na plen. Ena izmed teh je s silovito hitrostjo kljunila v tla. Zanimivo, da ptic ni motil promet, {e manj pa moje opazovanje. Kolikor vem, v novej{i literaturi v Sloveniji skoraj ni zapisov o pojavljanju pognezditvenih skupin belih {torkelj pred selitvijo. Angela Fras, Bi{ 66/a, 2254 Trnovska vas Plevica Plegadis falcinellus Glossy Ibis – two in early March 1996 at Se~ovlje Salina; feeding in hypersaline water (SW Slovenia) V za~etku marca 1996 sva se namenila obiskat Se~oveljske soline in tamkaj{nji solinarski muzej. Dan je bil lep, son~en in zjutraj precej hladen. @e na za~etku solin sva zagledala dve veliki ~rni ptici, kakr{nih dotlej {e nisva videla. Brodili sta po hipersalini~ni plitvi vodi ter v njej iskali hrano. Ob~asno sta na kratko tudi zleteli. Ptici pa nista bili samo ~rni. Ko se je katera od njiju obrnila ali vzletela, je v soncu za`arela v {krlatni ali temno zeleni barvi. ^esa takega res {e nisva videla. Na osnovi teh podatkov in po dolgem, navzdol ukrivljenem kljunu sva iz priro~nikov ugotovila, da imava veliko sre~o opazovati plevici. Ko sva se ~ez eno uro vra~ala od uradno `e odprtega, vendar pa tega dne zaprtega solinarskega muzeja, sta ptici {e vedno brodili po blatu in vodi na istem mestu, kjer sva jih prvotno zagledala. ^eprav sva v solinah lahko medtem opazovala {tevilne vodne ptice in sva videla prvo vra~ajo~o se jato kme~kih lastovk Hirundo rustica, pa nama je sre~anje s plevicami bilo in tudi ostalo posebno, enkratno do`ivetje. Barbara in Vladimir Balon, Martinova ulica 53, 1000 Ljubljana Kostanjevka Aythya nyroca Ferruginous Duck – first winter record for the Karst: male at Cerkni{ko jezero on January 30th 2000 (C Slovenia) Zadnja nedelja v leto{njem januarju, 30.1.2000, je bila pre~udovita in jasna. Opazovanje ptic je motil le mo~nej{i 276 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 275 — 288, 2000 veter, ki je vlekel z zahoda. Ob strugi Str`ena sem kmalu zagledal ve~jo jato rac, ki so se hranile na bregu ali plavale v okljukih. Postavil sem teleskop in se lotil {tetja. Po moji oceni je bilo tam zbranih okrog tristo rac, ve~inoma mlakaric Anas platyrhynchos. Ker pa so tako velike jate vedno sestavljene iz ve~ vrst rac, sem se bolj skrbno posvetil opazovanju. Kmalu sem uzrl raco, ki je bila druga~na. Plavala je sama, pro~ od glavnine jate. Glava in hrbtni del sta bila temno rjave barve. Tudi rep je deloval temno, podrepje pa je bilo belo. Jata se je kmalu dvignila pod nebo. Takrat se mi je zazdelo, da je v zraku precej ve~ rac, kot sem sprva mislil. Z `alostim pogledom sem preletel okljuk, kjer so bile prej race. Na moje veselje je bila raca, ki sem jo opazoval prej, {e vedno tam. @e be`en pogled skozi teleskop je kljub zgodnjemu datumu potrdil mojo domnevo o kostanjevki Aythya nyroca. Njena barva se je iz bli`ine izkazala za kostanjevo, podrepna belina je bila izrazito vidna, svetlo oko pa je dokazovalo, da gre za samca. Po podatkih za zadnjih dvajset let, zbranih v zimskem atlasu [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. TZS, Ljubljana] in janarskih {tetij vodnih ptic [[tumberger, B. (1997–1999): Rezultati januarskih {tetij vodnih ptic v Sloveniji. Acrocephalus] je iz osrednje Slovenije znan samo en podatek o pojavljanju kostanjevke. Pa {e ta z Gorenjske. Leon Kebe, Partizanska 8, 1380 Cerknica [krjan~ar Falco subbuteo Hobby – preying on insects after sunset above the surface of a pond at Podvinci on July 10th 1999 until dark; three times seen carrying prey to its nest (Slovenske gorice, NE Slovenia) 10.7.1999 je bil zelo vro~ dan, zato sem se na ribnik v Podvincih odpravil {ele proti ve~eru. Ob koncu obiska sem se povzpel na lovsko pre`o, da bi {e enkrat pre{tel ptice na ribniku. Mojo pozornost je pritegnil sokol, ki se je v nizkem letu spustil proti ribniku in povzro~il pravi preplah med ponirki in racami. Prvi trenutek sem mislil, da opazujem postovko, ko pa sem ptico ujel v daljnogled, sem ugotovil, da imam pred seboj odraslega {krjan~arja Falco subbuteo. [krjan~ar je lovil `u`elke tik nad vodo in se je v~asih tudi dotaknil. Po pribli`no petih minutah lova je odletel proti gozdu, v vi{ini kro{enj, vendar se je `e po treh minutah vrnil na ribnik in nadaljeval lov. Hrano je v gozd odnesel {e enkrat in se spet vrnil. Zaradi {ibke svetlobe pa nisem mogel videti, kaj je ulovil, kljub temu da je bil od opazovalnice oddaljen le slabih dvajset metrov. [krjan~ar je v bli`njem gozdu verjetno gnezdil, vendar gnezda nisem na{el. Po pri~evanjih nekaterih drugih ornitologov in lovcev pa so tega sokola tam `e dostikrat opazovali. Luka Koro{ec, Mlinska 14, 2251 Ptuj Pepelasti lunj Circus cyaneus Hen Harrier – male on migration at Zrkovci (Maribor) on March 8 2000 (NE Slovenia) Dne 8.3.2000 sva se z Matja`em odpravila na teren. Za~ela sva na mostu v Zrkovcih. Najino pozornost je pritegnila ujeda, ki je letela nad nama. Nisva je znala dolo~iti. Bila je vitka, rjave barve z ozko belo trtico, spodaj je bila progasta. Pot sva nadaljevala po nasipu. Naproti nama je priletela na prvi pogled podobna ujeda in se usedla na tla. Ko sva si jo s teleskopom natan~neje ogledala, sva ugotovila, da gre za samca rjavega lunja Circus aeruginosus. Le minuto za tem sva opazila {e enega, ki je letel v isti smeri. Medtem ko sem jaz opazoval lunja, je Matja` med pribami opazil {e enega. Sedel je na polju in s pogledom sledil vidno razburjenim pribam Vanelus vanelus. Najini sre~i skoraj verjeti nisva mogla, ko sva opazila {e enega rjavega lunja, ki je letel na drugi strani Gaja. Vsa iz sebe sva pot nadaljevala po makadamu pod nasipom. V o~i nama je »padla« izredno svetla ujeda. Bila je v celoti svetla z izjemo ~rnih koncev peruti in belo trtico. Ker je nisva znala takoj dolo~iti, sva doma pogledala v knjigo. Ugotovila sva, da sva tisti dan imela opravka s tremi (3) vrstami lunja. Za prvega meniva, da sva opazovala samico mo~virskega lunja Circus pygargus, {tirje (4) so bili rjavi lunji Circus aeruginosus, peti pa samec (1) pepelastega lunja Circus cyaneus. Tako zanimivo pojavljanje lunjev si razlagava s slabim vremenom dan prej. Ale{ Toma`i~, Cesta ob lipi 1, 2000 Maribor Črni škarnik Milvus migrans Black Kite – nest on forked branch at the confluence of the Ljubljanica and Sava rivers, containing 5 eggs; 4 young hatched on April 24 2000, and on June 14 2 fledglings flew from their nest (C Slovenia) V bli`ini soto~ja Ljubljanice in Save `e od poletja 1997 opazujem par ~rnih {karnikov Leta 1999, pred za~etkom avgusta, sem ju videval z dvema mladi~ema. 8.4.2000 sem po ve~letnem iskanju zasledil gnezdo v rogovili bora, kakih petnajst metrov od tal. Opazoval sem ga enkrat tedensko. Iz petih jajc so se izvalili {tirje mladi~i (24.4.). Dne 14.5. sta bila v gnezdu le {e dva, puhasto perje enega na tleh, eden zelo iz~rpan je poginil dobro uro po najdbi. Popoldne 3.6. je ve~ji odrival manj{ega na vejo ob gnezdu, 14.6. sta oba `e posedala po vejah ob gnezdu ter letala in pristajala na drevesu v bli`ini. Vse dogajanje sem spremljal in fotografiral s teleobjektivom 500 mm, {koda, da nisem imel mo~nej{ega (op.ur: gre za drugo potrjeno gnezditev ~rnega {karnika v Sloveniji [Kozinc, B. (1991): Gnezdenje ~rnega {karnika Milvus migrans pri Lescah; 12 (48): 57-70] in prvo v osrednji Sloveniji). Jo`e J. Kozamernik, Lov{etova 16, 1260 Ljubljana-Polje 277 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Koconoga kanja Buteo lagopus Rough-legged Buzzard – one observed on February 1st 1999 in the area where the Roga{ka Slatina hillocks begin to turn into high hills – outside till now known lowland wintering quarters in NE Slovenia (E Slovenia) Koconoga kanja velja v Sloveniji za redkega zimskega gosta in se neredno pojavlja predvsem v ni`inah SV dela dr`ave [zbrano v Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. TZS, Ljubljana]. Pa vendar, 1.2.1999 sem se z njo sre~al na morda nekoliko nenavadnem mestu, na prehodu gri~evja v hribovje. Videl sem jo doma, na obrobju Roga{ke Slatine, a {e vedno v mestu. Ko sem stopil iz hi{e, sem zagledal ujedo, ki je letela proti meni na vi{ini najve~ 50 metrov. Bila je koconoga kanja Buteo lagopus. Tudi sam vtis v letu, ki ga je pustila name, je dal odlo~no vedeti, da to ni navadna kanja. Letela je po~asi s po~asnimi zamahi peruti (njeni zamahi so me spominjali na let sive ~aplje) in njihov razpon se mi je zdel precej ve~ji kot pri navadni kanji. Kdor dobro pozna navadne kanje (od svetlih do temnih varijant), nikakor ne more zamenjati teh dveh vrst, {e posebej, ~e jih opazuje v letu; razlika v obarvanosti perja in splo{en vtis sta zelo prepri~ljiva. Zdravko Podhra{ki, Na livadi 16a, 3250 Roga{ka Slatina Planinski orel Aquila chrysaetos Golden Eagle – a pair and an individual observed at Log pod Mangrtom on July 6th 1999 (Julian Alps, NW Slovenia) V Logu pod Mangrtom sem 6.7.1999 imel prvi~ prilo`nost opazovati planinskega orla v naravi. Ura je bila deset dopoldne, vreme pa jasno in `e zjutraj vro~e; u`ival sem v ~udovitem razgledu okoli{kih dvatiso~akov in malo pod vrhom Kolovrata (med Jerebico in Mangrtom) zagledal dve veliki ptici. Z daljnogledom sem pribli`no pol ure opazoval, kako sta kro`ili ob strmi steni gore, pora{~ene s smrekami. Mojo pozornost je vzbudila zlatorumena barva od kljuna do hrbta, ki jo je sonce {e dodatno poudarjalo. Ptici sta nato odleteli za goro proti italijanski strani. Istega dne ob 16.00 uri sem na nebu opazil {e enega planinskega orla, ki je kro`il na nebu in se izmikal paru kanj Buteo buteo, ki sta ga vztrajno napadali. Kljub pozornemu opazovanju v naslednjih sedmih dnevih nisem videl nobenega osebka ve~. Ludvik Jakopin, Malo Hudo 2, 1295 Ivan~na Gorica Polojnik Himantopus himantopus Black-winged Stilt – two observations at Gaj{evsko jezero on June 11th (a pair) and June 23rd 2000 (a female and 3 males) (NE Slovenia) Nanos peska in edina plitvina na za~etku Gaj{evskega jezera, kjer je gnezdila kolonija navadnih ~iger, sta letos privabila mnogo gostov, med njimi tudi polojnike. Prvi~ sva opazila par teh ptic 11.6.2000. @ivahno sta se hranila, kar nenadoma pa odletela proti severu v smeri Mure. Polojnika sta bila v letu {e bolj nenavadna kot na tleh, saj je os silhuete vdol`na (dol`ina nog je dosti dalj{a od telesa in razpona peruti). Ko sta {e nabirala vi{ino, se je prvi nenadoma zasukal in kakor priba strmoglavil proti oto~ku. Z enakim manevrom mu je sledil tudi drugi. Tam sta ostala do teme in verjetno naslednjega dne odletela. Kasneje sva izvedela, da so ju dva dneva predtem opazovali v bli`ini Ormo`a, in da je to ~as, ko si pari po Panoniji i{~ejo gnezdi{~a. 23.7.2000 pa sva na istem mestu opazila skupino {tirih polojnikov, ki so se najbr` {e selili. Bili so zna~ilno obarvani, druga~ni od prvih dveh. Samica z belo glavo je bila izredno velika in ko{ata, obe barvi – ~rna in bela – pa izredno izraziti. Noge so bile svetlej{e in bolj ro`nate kakor pri treh samcih. Ti so bili malo manj{i, ne tako izrazito kontrastni. Ana & Gorazd Klemen~i~, Ormo{ka cesta 45, 9240 Ljutomer Kozica Gallinago gallinago Common Snipe – creaking of the train’s brakes scared a snipe away from the ditch along the railway track – December 4th 1998 near Polj~ane (NE Slovenia) Dne 4.12.1998 sem se z vlakom peljala v Maribor. Pogled skozi okno je razkrival pravo zimsko monotonijo s sne`inkami, ki so `e od prej{njega dne po~asi prekrivale tla. V Lu{e~ki vasi pri Polj~anah je vlak pri~el upo~asnjevati pred postajo in {kripanje zavor je iz kanala ob progi spla{ilo kozico. V tistih dveh sekundah, preden mi je u{la izpred o~i, jo je izdal dolgi, nezgre{ljivi kljun. Katarina Senega~nik, Gorki~eva 14, 1000 Ljubljana Sloka Scolopax rusticola Woodcock – observation of a territorial male on May 12th 1998; possible breeding at raised bog Sphagno– Piceetum along ^rno jezero near Osankarica, 1200 m a.s.l. (Pohorje Mts., NE Slovenia) S Tomijem Trilarjem sva se 12.5.1998 odpravila na snemanje petja sov ob ^rnem jezeru pri Osankarici (1.200 m n.v.). Po zasmre~enem visokem barju Sphagno–Piceetum, ki ga na posameznih delih pora{~a tudi zdru`ba Sphagno–Pinetum mugi, sva prilomastila na eno izmed jas sredi smrekovega gozda, pora{~enim ve~inoma s {otnim mahom Sphagnum sp. Najino napeto prislu{kovanje koconogemu ~uku Aegolius funereus v ti{ini pohorskih gozdov je nenadoma prekinilo zna~ilno kruljenje samca 278 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 275 — 288, 2000 sloke. Pozneje se je oglasil {e nekajkrat. Najino osuplost ob spoznanju, da se v pohorskih gozdovih zadr`uje sloka, je prekinil koconogi ~uk, ki se je ponovno pri~el ogla{ati nekje v daljavi, in pohitela sva za njim. Po meni znanih podatkih in po pogovoru z Lukom Bo`i~em, dobrim poznavalcem Pohorja, sem ugotovil, da je opisano opazovanje sloke prvo na Pohorju, opazovanje teritorialnega samca v ustreznem gnezditvenem ~asu (maj) pa nas nagovarja k mo`ni gnezditvi te vrste na pohorskih visokih barjih. Visoka barja so v alpskem in predalpskem prostoru verjetno slokin glavni gnezditveni habitat. Podatke o opazovanju teritorialnega samca sloke poznamo tudi z visokega barja [ijec na Pokljuki [[ere, D. (1992): Acrocephalus, 55 (13): 194]. Al Vrezec, Pra`akova 11, 1000 Ljubljana Marsh Sandpiper Tringa stagnatilis Jezerski martinec – v [kocjanskem zatoku je bil 23.1.2000 opazovan jezerski martinec v zimskem perju v dru`bi s tremi velikimi {kurhi Numenius arquata. Gre za prvo zimsko opazovanje te vrste v Sloveniji. In the early afternoon of 23rd February 2000 I observed, during a short visit of the inland lagoon on the outskirts of Koper on the Slovenian Adriatic coast, a Marsh Sandpiper in winter plumage. Besides three Eurasian Curlews Numenius arquata, this was the only wader present in the lagoon. At first sight, the bird resembled a very slender Greenshank Tringa nebularia, but was much smaller. I identified the bird with the help of a spective 30× as a Marsh Sandpiper. During my stay there from 13:00 to 16:00 p.m., the bird fed solitarily in the shallow waters and on the mudflats along the water edge. To my knowledge this is the first winter record of Marsh Sandpiper for Slovenia and the northern Adriatic; besides, the species winters in low and scattered numbers in the southern and southeastern Mediterranean. From the 20th century, appr. 22 records are known for Slovenia with the earliest and latest dates between April 2nd and May 13th during spring and August 4th to 18th during autumn migration, respectively. At Ormo` and the Se~ovlje Salina, summer visitors were recorded exceptionally on June 17th 1987 and on June 20th 1992 [[tumberger, B. (1991): Occurrence of Marsh Sandpiper Tringa stagnatilis in Slovenia. Acrocepha-lus 12 (48): 75-80; Sovinc, A. (1996): Rare bird species in Slovenia in 1994. Acrocephalus 17 (75-76): 76-79]. Peter Sackl, Landesmuseum Joaneum, Raubergasse 10, A-8010 Graz Ozkoljuni liskono`ec Phalaropus lobatus Red-nacked Phalarope – 1st year individual moulting from juvenile to winter plumage in waste water basins near Ormo` on September 2nd 2000 (Drava, NE Slovenia) Dne 2.9.2000 sem peljal svojega soseda Dejana Bezjaka na njegov prvi ornitolo{ki izlet. Odlo~il sem se, da mu razka`em bazene za odpadne vode pri Ormo`u, ki nas v tem ~asu obi~ajno pozdravijo z obilico ptic. Vendar naju je podoba bazenov nemalo razo~arala, saj so bili skoraj brez ptic. Najprej sva se posvetila skupini kozic Gallinago galli-nago v prvem bazenu, ki so se s svojimi dolgimi kljuni zdele kolegu na mo~ zanimive. Nato sva dokaj hitro ob{la {e druge bazene. Ko sva se `e odpravljala, sva {e enkrat pogledala proti kozicam – med njimi je bil {e droben svetel pti~, ki se je po svoji zunanjosti in vedenju o~itno razlikoval od kozic. Ptica se je vrtela okrog svoje osi kot navita in pri tem s svojim tankim kljunom ves ~as pobirala drobne `u`elke z vodne povr{ine. Bil je seveda ozkokljuni lisko-no`ec na prehodu iz mladostnega v prvo zimsko perje. Le nekaj ur za nama so ga opazovali tudi Borut in Karmen [tumberger ter Jakob Smole. Dne 4.9.2000 sem bil ponovno v lagunah, tokrat s Tadejem Trstenjakom, liskono`ec pa je bil {e vedno na svojem, `e skoraj standardnem mestu. Tudi tokrat se je zadr`eval v skupini kozic. Matja` Ker~ek, Kungota 44, 2325 Kidri~evo Ribji galeb Larus ichthyaetus Black-headed Gull – third and fourth record for Slovenia (confirmed by the National Rarities Committee): an adult moulting to summer plumage on Ptujsko jezero (Ptuj reservoir) between February 6th and February 8th 1998, and a 2nd year individual in summer plumage in waste water basins near Ormo` on June 16th 1998 (Drava river, NE Slovenia) V zimah 1995/96 in 1996/97 je bilo prvi~ dokumentirano prezimovanje ribjega galeba v Sloveniji [Bo`i~, L. (1997): Pojavljanje ribjega galeba Larus ichthyaetus v Sloveniji. Acrocephalus 18 (80-81): 6-13]. Ni mi znano, da bi ribjega galeba v zimi 1997/98 v Sloveniji kdo opazoval. To zimo sem ga na preno~i{~u galebov na Ptujskem jezeru tri dni zapored naposled opazoval tudi sam. Dne 6.2.1998 je odrasel osebek s pribli`no napol izra`eno ~rnino na glavi pozno popoldne sedel na robu ledu v dru`bi z okoli 2.500 galebi razli~nih vrst. Naslednjega dne smo ga na istem mestu opazovali s skupino avstrijskih ornitologov, ki jo je vodil Otto Samwald. Dne 8.2.1998 pa sva isti osebek opazovala s Karmen, prakti~no do teme. Kolega Al Vrezec iz Ljubljane, ki sva ga sre~ala drveti vzdol` nasipa, je po najinem mi{ljenju do ribjega galeba pri{el `e prepozno. Domnevam, da je opazovani odrasli ribji galeb osebek, ki se je tu pojavaljal `e v prej{nji zimi. Ker so vsa opazovanja te vrste v Sloveniji iz hladne polovice leta, je nadvse zanimivo prvo poletno opazovanje ribjega galeba dne 16. 6. 1998 v bazenih za odpadne vode pri Ormo`u. Drugo-letna ptica v poletnem perju se je zadr`evala ob koloniji navadnih ~iger Sterna hirundo in re~nih galebov Larus ridibundus in me kmalu nato na vi{ini 20 metrov v smeri Ormo{kega jezera preletela. Ker sem ribjega galeba prvi~ 279 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook videl iz tak{ne bli`ine, velja omeniti izredno kombinacijo podolgovate glave in {e bolj dolgega kljuna. Opazovanje je potrdila nacinalna Komisija za redkosti kot tretji in ~etrti podatek za Slovenijo. Borut [tumberger, 2282 Cirkulane 41 Lesna sova Strix aluco Tawny Owl – nesting at the bottom of some 7 m high chimney near Bre`ice (SE Slovenia): On June 2nd 1994, 2 chicks were fledged; on May 6th 2000 two young were hatched, but were at the age of about 15 days taken as prey by a pine marten Martes martes Bilo je leta 1994. Za konec tedna smo vedno hodili na na{ vikend v bli`ini Bre`ic. Tam je visoka stara hi{a. Na njej sta dva dimnika. Eden je speljan iz kuhinje, a `e desetletja ni v uporabi, iz drugega pa se kadi samo ob koncu tedna v zimskem ~asu. Prav tistega leta nas ni bilo na vikendu do srede aprila. Takrat mi je namre~ mama rekla, da sova skovika v sobi. Jaz sem vendarle pogledal po sobi, po podstre{ju in vsepovsod, a sove ni bilo nikjer. Le sli{ati jo je bilo. Tedaj mi je pri{lo na misel, da je morda v dimniku. V predsobi so v 7 metrov visokem dimniku pri tleh vratca za ~i{~enje saj. [e preden sem jih do konca po~asi odprl, sem zasli{al, da po dimniku nekaj pleza. Samica lesne sove je pobegnila po dimniku navzgor. Vratca sem odprl do konca in zagledal dva puhasta mladi~a, potem pa vratca hitro spet zaprl. Njun razvoj sem spremljal s poslu{anjem njunega ogla{anja. Spra{eval sem se, le kako bosta mladi~a splezala iz tako visokega dimnika. No, pono~i 2.6.1994 sta splezala kar na njegov vrh. [krebljanje krempljev po opeki se je izvrstno sli{alo. Naslednje jutro sem najprej pogledal od spodaj, kaj je na dimniku. In res, eden od mladi~ev je `e sedel vrh dimnika, drugi je pono~i odletel v bli`nje kro{nje dreves. Kaj hitro sem ga na{el, saj se je sova v bli`ini ogla{ala z zna~ilnim ne`nim skovikanjem, s katerim kli~e mladi~e. Kljub temu da je ta dimnik v uporabi, so si izbrale za gnezdenje prav tega. Od takrat smo vsako leto prenehali kuriti ob koncu februarja v upanju, da se sova {e kdaj vrne. Zgodilo se je leta 2000: pono~i 31.3. sem zasli{al praskanje po dimniku, ki je prihajalo od vrha in vse ni`je. Ni~ drugega ni moglo plezati po dimniku kot prav lesna sova. Naredil sem vse, da je ne bi vznemirjal. Postavil sem dva mikrofona za snemanje, enega vrh dimnika, drugega pa naslonil na vratca za ~i{~enje saj. Kadarkoli sem bil tam, sem prek mikrofonov poslu{al, kaj se dogaja v dimniku in seveda tudi vrh dimnika, saj je bilo nekaj enkratnega posneti razli~na ogla{anja samca, ko je v mraku priletel na dimnik, pa tudi samice na dnu dimnika, ki se je ob~asno ogla{ala kar sredi dneva. Neko no~, ko je samica za kakih dvajset minut zapustila dimnik – to je naredila namre~ vsako no~ – sem na hitro odprl vratca in pogledal vanj. Na golih tleh, na sajah, sta bila dve jajci. Dne 6.5. sem prvi~ zasli{al rahlo ogla{anje mladi~ev. Vratc nisem ve~ odpiral. Vendar se mi je zdelo, da ne poteka vse tako, kot bi moralo. 280 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 275 — 288, 2000 Motilo me je, da je vsak dan v mraku na dimnik najprej priletel neki drug samec. Ni prina{al hrane, niti ni klical samice, ampak se je samo mo~no ogla{al in celo odganjal “pravega” samca. Le-ta pa se je vedno umaknil v gozd. Tudi samica v dimniku se temu vsiljivcu skoraj ni odzivala. Potem sta oba samca nekam izginila. [ele okoli druge ure zjutraj, in to vsako no~, je priletel “pravi” samec in s tipi~nim “klicanjem” zvabil samico iz dimnika. Takoj je splezala po dimniku navzgor. Takrat ji je prinesel hrano. Samica je odletela stran in se po nekako dvajsetih minutah vrnila v dimnik. Mladi~a sta se med odra{~anjem vse mo~neje ogla{ala. Nekega dne pa sem pri poslu{anju opazil, da se ogla{a samo {e en mladi~. Pono~i, ko je samica zapustila dimnik, sem seveda odprl vratca. Notri je bil samo {e en mladi~, star pribli`no 12 dni. Naslednji vikend pa je bila `alost popolna. V dimniku ni bilo nobenega ogla{anja ve~. Pono~i sem zopet pogledal vanj. Bil je popolnoma prazen. V njem ni bilo niti ostankov puha ali perja. Samico sem sli{al kasneje skovikati v bli`njem gozdu. Ko sem pregledal podstre{je, sem na{el iztrebek kune. Ker sem kasneje videval kuno zlatico Martes martes, ko se je redno vsak dan prihajala hranit s ~e{njami na drevesu poleg hi{e, sem celo prepri~an, da je bila na podstre{ju zlatica, pa ~eprav to trdijo le za belico. Bila je neustra{na in me v~asih gledala ~isto od blizu. @e leto prej je imela tri mladi~e visoko v vdolbini divje ~e{nje kakih 50 m od hi{e. Verjetno je letos prav ona pospravila po enega sovinega mladi~a, in to takrat, ko je samica zapustila dimnik. ^udno se mi zdi, zakaj je sploh zapu{~ala gnezdo, saj je znano, da do starosti mladi~ev okoli deset dni tega ne po~ne. ^e bi bilo kar koli narobe s prina{anjem hrane samca, bi verjetno mladi~a poginila in ostala v dimniku. Tako je bila `alostna usoda mladi~ev lesne sove zape~atena. Hi{a se mi je kar naenkrat zazdela tako zelo prazna. No, morda pa bom neko~ spet do~akal mladi~e lesne sove na na{em dimniku. Bla` [egula, Lepi pot 4, 1000 Ljubljana Kukavica Cuculus canorus Common Cuckoo – a cuckoo’s young fed by a Black Redstart Phoenicurus ochruros was observed in improvised nest box under a roof on July 21st 2000 at Vi~anci. This is the fifth case of the Common Cuckoo’s parasistism at Vi~anci involving Black Redstart (Slovenske gorice, NE Slovenia). Na tramu, ki moli iz zidne lege gara`e v Vi~ancih v Slovenskih goricah, sem spomladi 1998 pritrdil improvizirano {katlo z odprtino za {marnico Phoenicurus ochruros. Leta 1999 gnezdnilnica ni bila zasedena. Leto{nje leto pa sem opazil, da jo je zasedla {marnica za svoje drugo leglo. Kak teden po tem, ko sem ugotovil, da je gnezdilnica zasedena, mi je o~e povedal, da je pod gnezdom na{el tri poginule mladi~e. Temu nisem pripisoval pretirane pozornosti, saj je ravno takrat poletna vro~ina dosegla svoj vi{ek. Bil sem prepri~an, da so poginili zaradi prevelike vro~ine. 21.7.2000 sem opazil, kako je {marnica s hrano v kljunu sko~ila v gnezdilnico, da bi nahranila mladi~e, in bil sem vesel, da jih je vsaj nekaj pre`ivelo to hudo vro~ino. Vendar sem po ogla{anju mladi~a ugotovil, da v gnezdnilnci ni {marnica, saj se je ogla{ala povsem druga~e kot {marni~ini mladi~i. Ko sem se povzpel h gnezdnilnci, so bili moji pomisleki o “nenavadnem” gostu razjasnjeni. V gnezdu je bil mladi~ kukavice. To je `e moje peto opazovanje mladi~ev kukavice v Vi~ancih. Vsi mladi~i kukavic pa so parazitirali pri {marnici. Dominik Bombek, Pre{ernova 1, 2250 Ptuj Triprsti detel Picoides tridactylus Three-toed Woodpecker – male making a cavity in a dried up spruce Picea abies some 6 m above the ground on April 15th 1996 at Logatec plateau (700 m a.s.l.) (C Slovenia) Popoldne 15.4.1996 sem se bolj iz gozdarskih kot ornitolo{kih razlogov potikal po Loga{ki planoti za Ljubljanskim vrhom. Nedale~ od Debelega vrha, na nadmorski vi{ini okrog 700 metrov, sem na suhi smreki Picea abies opazil samca triprstega detla, ki je tesal gnez-dilno duplo. Duplo je bilo `e tako globoko, da se detla med kopanjem ni videlo. Ven je prilezel samo med izmetavanjem iveri. Ko sem po kakih 5 minutah od{el, je samec {e vedno kopal. Duplo je bilo po oceni okrog 6 metrov nad tlemi in obrnjeno proti S V. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje Breguljka Riparia riparia Sand Martin – a new colony containing 30 pairs (44 breeding holes) in a pile of sieved sand in the Pleterje gravel pit on July 15th 2000 (Dravsko Polje, NE Slovenia) ^eprav gramoznico Pleterje, ki le`i na Dravskem polju med vasema Brun{vik in Kungota, dokaj redno obiskujem, do leta 2000 v njej nisem zasledil breguljk. Temu je botrovalo dejstvo, da v gramoznici ni primernih pe{~enih sten, pa tudi to, da je gramoznica skoraj suha. Ko pa sem se 15.7.2000 po dalj{em premoru vnovi~ odpravil tja, sem v zraku opazil nekaj osebkov. Podrobno sem pregledal stene v gramoznici. Ker so vse iz proda, sem menil, da se breguljke v gramoznici le prehranjujejo. Ko sem `e opustil misel na morebitne gnezditvene rove, je iz kupa sejanega peska zletelo nekaj breguljk. [ele sedaj sem opazil, da so gradbinci odstranili del kupa, ki stoji na tem mestu `e dve leti, tako da je nastala navpi~na stena. V njej sem na{tel 44 lukenj, od tega jih je bilo 30 zasedenih. Na kolonijo breguljk sem naslednji dan opozoril gradbince in ti so mi zagotovili, da kupa to leto ve~ ne bodo odstranjevali. Imajo pa to v na~rtu 281 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook za prihodnje leto, tako da bodo breguljke izgubile edino primerno mesto za gnezdenje v gramoznici. Matja` Ker~ek, Kungota 44, 2325 Kidri~evo Rde~a lastovka Hirundo daurica Red-rumped Swallow – adult at Ptujsko jezero (Ptuj reservoir) on August 28th 1995 (Drava, NE Slovenia) Dne 28.8.1995 popoldne sem vedril pod napu{~em rancarske barake na Ptujskem jezeru in ~akal na udele`ence poletne ornitolo{ke {ole za u~itelje biologije. V nasprotju z neizre~enim mnenjem premo~enih u~iteljev je celodnevno de`evje obetalo nadvse zanimivo opazovanje. No, roko na du{o, napu{~ rance je bil dale~ naokoli edina mo`nost za »suho« opazovanje ptic. Med ~akanjem udele`encev sem med 3.500–4.000 kme~kimi lastovkami Hirundo rustica in nekaj breguljkami Riparia riparia, zbranimi nad zgornjo polovico jezera in zbitimi na vodno povr{ino, postal pozoren na nenavadno lastovi~jo trtico. Hip za tem sem vedel, da je pred mano rde~a lastovka. Nemara ptice med mno`ico lastovk ne bi nikoli uzrl, ~e se ne bi prej `e nekaj ~asa ~udil, zakaj ni videti mestnih lastovk. Rde~a lastovka je pred barako drsela sem ter tja, se oddaljevala proti kanalizacijskim ja{kom in se ponovno vra~ala. Vse skupaj je trajalo kakih 5 minut in med tem ~asom sem si jo dokaj natan~no tudi ogledal. Kot se mora zgoditi, pa je odrasla rde~a lastovka {e pred prihodom skupine izginila v smeri jezu v Markovcih. Pa vendar smo med mno`ico zanimivih vodnih ptic, ki jih je ciklon prisilil k postanku na asfaltni plo{~adi teni{kega igri{~a ob baraki, z razdalje nekaj metrov opazovali kamenjarja Arenaria interpres in rde~enogega martinca Tringa totanus. Slednji je iz asfaltne lu`e potegnil in pogoltnil mastnega de`evnika. Ostalo nam je le {e to, da smo od{li na ve~erjo. Borut [tumberger, 2282 Cirkulane 41 Modra ta{~ica Luscinia svecica Bluethroat – two on migration near Bri{e at Zidani most (300 m n.v.) on September 15th 2000 (SE Slovenia) Moja prva sre~anja s to selivko so z ornitolo{ke postaje na Vrhniki. Na svojem doma~em terenu pa je nisem opazil vse do 15.9.2000, ko sem opazoval dva osebka okrog 16.00 ure v naselju Bri{e pri Zidanem mostu na nadmorski vi{ini okrog 300 metrov. Spreletavala sta se po grmovni meji, ki lo~uje dva travnika. Na modrem grlu in prsih sem razlo~no videl belo liso, tako da sem bil prepri~an, da imam opraviti s podvrsto Luscinia svecica cyanecula, ki gnezdi v osrednji Evropi. Podvrsta L. s. svecica, ki gnezdi v skandinavskih dr`avah in Rusiji, ima rde~o liso na modrih prsih. Po posvetu s kolegom Daretom [eretom pa nisem bil ve~ popolnoma prepri~an o pravilni determinaciji podvrste. 282 Namre~, na jesenski selitvi imajo prvoletni samci severne podvrste lahko tudi belo liso, ki je delno rde~kasto nadahnjena, poprhnjena, kar pa z razdalje kak{nih 25 metrov nisem mogel opaziti. Na koncu sva se strinjala, da je najverjetneje {lo za podvrsto cyanecula, ki ima gnezdi{~a tudi na visokih barjih v avstrijskih Alpah in drugje po srednji Evropi, vendar pa ne moremo popolnoma izklju~iti niti podvrste svecica. Skratka, modri ta{~ici sta selitev skozi Zidani most nadaljevali proti svojim zimskim prebivali-{~em, ki se raztezajo od severovzhodne Afrike pa vse do zahodne Indije. Marjan Gobec, Zidani most 28 a, 1432 Zidani most Repalj{~ica Saxicola rubetra Whinchat – a number of sightings between May 5th and May 14th 2000: in a small pasture in the midst of woods at Mrzli studenec (1.213 m) up to eight individuals and in an opening at Rudno polje (1.347 m) up to three individuals, both localities situated on the Pokljuka plateau (Triglav National Park, NW Slovenia) Dne 5.5.2000 sem se zadr`eval na Mrzlem studencu (1.213 m) na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku, kjer sem na edinem manj{em pa{niku sredi gozda opazil na leseni ranti dve (2) repalj{~ici Saxicola rubetra (samca in samico) ter samca kup~arja Oenanthe oenanthe. Ko sem za~el z daljnogledom opazovati po okolici, sem ujel pogled {e na tri samce repalj{~ic, nepremi~no sede~ih vrh nizkih smrek. Na isto mesto sem se vrnil `e naslednji dan in opazil na rantah in smrekah kar osem (8) samcev repalj{~ic. Spu{~ali so se na travnik za hrano, nato pa so vra~ali na ranto ali smreko. Ko sem se odpeljal {e na Rudno polje (1.347 m), sem opazil na gozdni jasi v vrhu nizkih smrek {e nadaljnje tri (3) samce repalj{~ic. Dne 14.5. sem bil ponovno na Mrzlem studencu in tam videl le {e eno (1) samico, na Rudnem polju pa ni bilo nobene repalj{~ice ve~. Verjetno so bile ves ta ~as na tej nadmorski vi{ini {e na selitvi. Prav mogo~e je, da se repalj{~ice na tej nadmorski vi{ini zadr`ujejo samo v tem ~asu, ko v vi{jih legah {e ni dovolj hrane ali mo`nosti za gnezdenje. Znano je, da v slovenskih Julijskih Alpah repalj{~ica gnezdi tudi na nadmorski vi{ini okoli 1700 metrov. Dare [ere, Langusova 10, 1000 Ljubljana Brinovka Turdus pilaris Fieldfare – searching for caterpillars and earthworms in a traditional orchard at Lipe on June 14th 1998 (Ljubljansko barje, C Slovenia) Popoldne 14.6.1998 sva se z Zlato Vah~i~ odpravili na kolesarski izlet po Ljubljanskem barju. Kljub {tevilnim gnezde~im pticam je vladalo precej{nje mrtvilo, najbr` ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 275 — 288, 2000 zaradi vro~ine. V Lipah sva iz starega sadovnjaka spla{ili brinovko in {ele v letu opazili, da ima poln kljun gosenic in de`evnikov. Domnevam, da je imela gnezdo nekje v bli`ini, v sadovnjak pa je hodila nabirat hrano, saj tam kmetijski strupi {e niso pomorili vsega `ivega. Katarina Denac, Gorki~eva 14, 1000 Ljubljana Bi~ja trstnica Acrocephalus schoenobaenus Sedge Warbler – on some 20 ha of wet meadows with predominating sedges Carex sp. and rushes Juncus sp., 33 male Sedge Warblers were counted just above Ledavsko jezero on June 14th 1999 (Gori~ko, NE Slovenia) Severno od Ledavskega jezera, najve~jega vodnega zadr`e-valnika na Gori~kem, se razprostirajo eni izmed redkih ostankov vla`nih travnikov v SV Sloveniji. Ti so bili pred desetimi leti celo prebivali{~e ~rno~elega srakoperja Lanius minor [Poro~ila od koderkoli: Ledavsko jezero, Acrocepha-lus 13 (54): 157-158], danes pa jih vse bolj izpodrivajo njive, ki se po melioraciji {irijo predvsem v zgornjem delu. Lepo ohranjen je le {e okroglo 20 ha velik del tik ob lokalni cesti vzdol` zgornjega roba jezera. Ta del je tudi najbolj vla`en, saj se voda tukaj zadr`uje ve~ji del leta, povr{ino pa pora{~ajo predvsem razli~ni {a{i Carex sp. in lo~ki Juncus sp., vmes pa so posamezni grmi in drevesa. Tukaj sva dne 14.6.1999 z Jakobom Smoletom popisala 33 pojo~ih in svatujo~ih samcev bi~je trstnice (24 na desni strani Ledave, devet pa na levi). Zanimiva je lokalno visoka gnezditvena gostota te vrste (0,6 teritorija/ha). Kot zanimivost sva opazila tudi dva pojo~a samca trstnega cvr~alca Locustella luscinioides, ki tukaj vsako leto gnezdi, kljub temu da na obmo~ju ni niti enega samega trsta. Luka Bo`i~, Pintarjeva 16, 2106 Maribor Hribska listnica Phylloscopus bonelli Western Bonelli’s Warbler – first record for the Prekmurje region; male singing in the Mura riverine woodland at Peti{ovci (158 m a.s.l) near Lendava on July 18th 1999 (NE Slovenia) Pod Peti{ovskim jezerom, ki je pravzaprav manj{a zalita gramoznica, povezana z mrtvico, se razprostira dokaj {iroka Murina loka. Mrtvica znotraj nasipa polagoma podkvasto zavije in izgine ob strugi Mure. Dne 18.7.1999 sem hodil po kolovozni poti ob `e imenovani mrtvici proti strugi Mure. Pribli`no dvesto metrov pred re~nim koritom v pasu vrb in topolov sem v daljavi zasli{al ogla{anje in kratke napeve hribske listnice. Njeno zna~ilno ogla{anje in napev sta bila vedno glasnej{a in bli`ja in kar nenadoma je listnica zapela na vrbi tik nad menoj. Po nekaj trenutkih iskanja sem jo tudi ujel v svoj daljnogled. @ivahno je smukala med vrbjimi listi in urno pobirala `u`elke. Pri tem se je ve~krat oglasila in zapela za~etni del kitice napeva. Z njenim premikanjem po vrbovju v zahodni smeri se je njeno ogla{anje in petje postopno oddaljevalo in pojenjavalo. Moram re~i, da je to moje prvo sre~anje s hribsko listnico v Prekmurju. Podatek pa je zanimiv predvsem zaradi zgodnjega pojavljanja zunaj gnezditvenega obmo~ja. Nasploh se v ~asu selitve v ni`ini redko pojavlja, saj hribsko listnico iz slovenskih izku{enj obro~kanja ptic ujamemo v mre`o silno redko. Obi~ajno jo pri nas sre~amo v gorskem svetu, kjer gnezdi. Franc Bra~ko, Gregor~i~eva 27, 2000 Maribor Sivi muhar Muscicapa striata Spotted Flycatcher – in June 1998 nesting in a flower pot on the first floor of a block of flats in Velenje (N Slovenia) Sredi junija 1998 sta mi Aleksandra in Drago Jeseni~nik sporo~ila, da v njunem cvetli~nem lon~ku na balkonu v prvem nadstropju bloka na Rudarski cesti v Velenju gnezdi sivi muhar. Balkon je obrnjen na vzhodno stran, kjer je tudi nekaj dreves. Muharja sta krmila pet (5) mladi~ev v drugi polovici junija in v za~etku julija. Mladi so se uspe{no speljali, `al pa je enega izmed njih povozil avto. Lojze Ojster{ek, @arova 11, 3320 Velenje Plav~ek Parus caeruleus Blue Tit – feeding its young in a hollow antenna rod at the top of a 30 m high mobile telephony transmitter on a hill near Petrinje on April 25th 2000 (The Karst, SE Slovenia) Namenjen na Kra{ki rob sem se 25.4.2000 ustavil pri ~elnem gradbi{~u avtoceste, ki vztrajno leze proti Petrinjam. 283 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Ustavili so me rde~e pobarvani leseni koli~ki, ki so napovedovali bli`ajo~o se avtocesto med gri~ema Brezje in Zaj~ji hrib. Ta ko{~ek zara{~ajo~ega se krasa mi je {e posebej pri srcu tako zaradi pestrega pti~jega `ive`a kot tudi njegove estetske vrednosti. Ko sem iskal primerna mesta za fotografiranje predelov, ki bodo kmalu izginili, sem opazil visok oddajnik mobilne telefonije, s katerega se je obetal dober razgled. Predvidevanja so bila pravilna. Med fotografiranjem pa me je kmalu zmotil razburjen plav~ek s hrano v kljunu, ki je letal okrog vrha stolpa. Na za~etku si niti pomisliti nisem upal, da bi plav~ek tu tudi gnezdil, saj stolp stoji prav na vrhu hriba in je visok dobrih 30 metrov. Kakor hitro pa sem se za~el spu{~ati po lestvi navzdol, je plav~ek pogumno zletel v enega od votlih nosilcev anten prav na vrhu in ga kmalu zapustil s praznim kljunom. Ves tisti ~as, ki sem ga prebil v bli`ini oddajnika, je par~ek hranil mladi~e. Zanimivo je bilo opazovati njun spiralni let okrog stolpa proti vrhu in hitro spu{~anje s skoraj zlo`enimi perutmi. Lega gnezda pa me ni presenetila samo zaradi izpostavljenosti, marve~ tudi zaradi ume{~enosti natan~no v vozli{~e pretoka informacij mobilne telefonije. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje 284 Vrbji kova~ek Phylloscopus collybita Common Chiffchaff – densely packed group of 7 birds feeding on the ground and in willow trees in freezing conditions along Bresterni{ko jezero near Maribor on November 29th 1998 (Drava, NE Slovenia) Med rahlim naletavanjem snega, ki je napovedovalo za~etek prave zime, sva dne 29.11.1998 z Damijanom Dencem ob Bresterni{kem jezeru pri Mariboru opazovala skupino sedmih (7) vrbjih kova~kov, ki so se – na{opirjeni zaradi hudega mraza – neutrudno prehranjevali po tleh in vrbovih vejah. Podatek je zanimiv `e zaradi poznega datuma, vendar pa je bil prizor neobi~ajen predvsem zato, ker »jate« vrbjih kova~kov pa~ ne vidimo vsak dan. Katarina Senega~nik, Gorki~eva 14, 1000 Ljubljana Skalni plezav~ek Tichodroma muraria Wallcreeper – first sighting of an individual in a stone pit at Tr`anov rob on Mt. Bohor on November 7th 1999 (SE Slovenia) Na svojem sprehodu po Bohorju, planini med Sevnico in Planino, sem dne 7.11.1999 okrog 9. ure na zahodni strani, v predelu, ki mu pravimo Tr`anov rob, opazil zanimivega pti~a. Na skalni steni cestnega kamnoloma se je spreletaval kakor velik metulj. Najprej mi je v o~i padel ~rno-beli vzorec na konicah peruti in repu in pa rde~a barva peruti, ki se je o~itno lo~ila od sivkastega telesa pti~a. Med spreletavanjem se je dvigoval proti vrhu stene. Na tem koncu Slovenije je bila ta vrsta do zdaj opazovana samo enkrat [Balon, V. (2000): Skalni plezal~ek Tichodroma muraria. Iz ornitolo{ke bele`nice. Acrocephalus 21 (100): 67]. Stane U`mah, Planina 47, 3225 Planina pri Sevnici Hrva{ka / Croatia Pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus Pygmy Cormorant – group of 20 birds in the old course of the Drava river under the dam of Vara`din reservoir on January 16th 2000; one of the largest groups of this species in the Drava’s furcation zone in either Slovenia or Croatia after 1981 (N Croatia) Med januarskim {tetjem vodnih ptic dne 16.1.2000 sem z Mirjano Pintar, Emilom Flaj{manom in Lukom Bo`i~em to delo opravljal med jezom akumulacije Var`adin in akumulacijo Dubrava na reki Dravi na Hrva{kem. Nekako ob 12. uri, ko se je zjasnilo in je rahel zahodni veter pregnal jutranjo delno obla~nost, smo nepri~akovano naleteli na skupino 20 pritlikavih kormoranov. Skupina se je prehra- ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 275 — 288, 2000 njevala in nato odletela proti akumulaciji Dubrava. Stari tok v nasprotju z večjim delom dravskih akumulacij ni bil zamrznjen. Ker smo pregledali le kako tretjino starega toka reke med obema akumulacijama, je verjetno, da je tu prezimovalo še več pritlikavih kormoranov. Po objavljenih podatkih je na območju prelaganja reke Drave opazovana skupina pritlikavih kormoranov največja po zimi 1981/82 [Stumberger, B. (1985): Prezimovanje pritlikavega kormo-rana Phalacrocorax pygmeus na Ptujskem in Ormoškem jezeru. Acrocephalus 6 (23): 2-5]. Borut Stumberger, SI-2282 Cirkulane 41 Kostanjevica Aythya nyroca Ferruginous Duck — female on January 18 2000 on Lake Bundek in Novi Zagreb (W Croatia) V Novem Zagrebu se med naseljem Središče in reko Savo razprostira zanimiva lokaliteta, imenovana Bundek. Gre za kompleks dveh manjših ribnikov s povsem različnima bregovoma; medtem ko prvega obkroža nekaj metrov širok pas trave in kamenja, pa pri drugem, ki je bogat z meandri, sega drevje, predvsem pa grmovje, do njegovega samega roba. Poleg ribičev, rečnih galebov Larus ridibundus in labodov grbcov Cygnus olor je mogoče v času prezimovanja opazovati tudi liske Fulica atra (40—50), zelenonoge tukalice Gallinula chloropus (8—12) in malega ponirka Tachybaptus ruficollis. Ptice niso preveč plašne, navadile so se sprehajalcev in hrane, ki jim jo prinašajo. Okoli tretje ure popoldan dne 18.1.2000 sem opazovala jato lisic. Med njimi sem opazila še nekaj nenavadnega, pogled skozi daljnogled je potrdil, da gre za samico kostanjevke. Naslednje dni sem ptice ponovno opazovala, toda kostanjevke kjub pozornemu opazovanju nisem videla. Lokaliteta, baje je bilo tu pred desetletji mestno kopališče, si vsekakor zasluži nadaljnjega pozornega opazovanja. Tatjana Pfeifer, Livadna 4, SI-2000 Maribor Čebelar Merops äpiäster European Bee-eater — new breeding locality near the village of Cižići on Krk Island in July 1998. In a small sandbank along the road, 5 Bee-eaters’ breeding holes were found (Quarnero, W Croatia) V juliju leta 1998 sem se počitniško razpoložen mudil na otoku Krku. Nekajkrat sem se odpravil na peščeno plažo pri Cižičih. Na žici nad cesto, nedaleč od plaže, sem 26.7.1998 opazil pet (5) čebelarjev, ki so se tudi glasno spreletavali in lovili plen. Menil sem, da je čas opazovanja primeren tudi za morebitno gnezdenje, zato sem okolico plaže podrobneje pregledal. Kakšnih večjih peščenih sten nisem našel, pač pa bi čebelarji lahko gnezdili tudi v tleh, saj je bila plaža pokrita z mivko. Kljub temeljitemu pregledu plaže in okolice gnezdilnih rovov nisem odkril. Od zanimivej{ih vrst pa sem v ostankih trsti~ja ob pla`i poslu{al dva rakarja Acrocephalus arundinaceus. Z iskanjem gnezdilnih rovov sem nadaljeval {e naslednje dni, vendar neuspe{no. [ele 31.7.1998 sem ob cesti, kjer je manj{i usek, odkril rove ~ebelarjev. Na{el sem jih pet, {tiri (4) aktivne, en (1) pa je bil izkopan {ele napol. Zanimivo je, da so bili rovi le dober meter od tal, kar je glede plenilcev manj varna vi{ina. Kar malce ironi~no je, da sem se celih {est dni vozil mimo ~ebelarjevih rovov. Tako pa~ je, da ornitologi pri~akujemo gnezda tak{nih ptic, kot so ~ebelarji, na imenitnej{ih mestih, kot je usek ob cesti. Ptice si namre~ ne mene~ se za na{e bolj ali manj iluzionisti~ne predstave izbirajo mesta za svoja gnezda po povsem drugih kriterijih, predvsem mo`nostih, ki jih ponuja okolje. Gnezdenje ~ebelarja na Krku po Rucnerjevih podatkih ni bilo znano [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb]. ^ebelarje sem tiste dni na Krku opazoval {e v bli`ini naselja Rasopasno. To morda pomeni, da so manj{e kolonije razsejane tudi drugod po Krku. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana Grmov{~ica Phylloscopus sibilatrix Wood Warbler – from 100 to 150 in a 1 ha large pine forest in August 2000 on the island of Pag (W Croatia) No~ v drugem tednu avgusta 2000 je bila vetrovna. ^eprav je na{ {otor le`al v zavetrju ko{atih borovcev, smo bili prav veseli, da je burja zjutraj pojenjala. Med pripravljanjem zajtrka sem opazil dve grmov{~ici, ki sta lovili mu{ice med kro{njami, kmalu pa sem spoznal, da je grmov{~ic poln kar ves borov gozdi~ek. Videti jih je bilo tako reko~ na vsakem drevesu. Lovile so med kro{njami in pod njimi ter se pogosto spu{~ale na tla po `u`elke. Med njimi je bilo nekaj sivih muharjev Muscicapa striata. Moj poskus, da bi jih natan~no pre{tel, se je kmalu izjalovil, saj so bile pre`ivahne in tudi pre{tevilne. Ocenil sem, da jih je v borovem gozdi~u, velikem okrog ~etrt hektarja, med 100 in 150. Kljub temu da niso bile prav ni~ boje~e, me je popoldanska lenoba odvrnila od fotografiranja. Naslednje jutro pa sem s fotoaparatom za vratom za~uden ugotovil, da jih je ostalo le {e nekaj, vsekakor manj kot deset. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje Poljska vrana Corvus frugilegus Rook – 272 nests counted at 8 localities in the town of ^akovec between April 13th and 14th 1999 (Med`imurje, NW Croatia) Na pro{njo urednika revije Acrocephalus, da pre{tejem gnezda poljskih vran v ^akovcu, sem se v popoldanskem ~asu dne 13.3.1999 odpravila v mesto. V njegovem samem 285 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook sredi{~u, na dvori{~u otro{kega dispanzerja, sem na{la 2, v parku Croatie osiguranja 1, v glavnem mestnem parku pa 132 gnezd, od katerih jih je bilo 5 {e nedokon~anih. Mra~ilo se je `e, ko sem zaklju~ila obhod parka mestne bolni{nice, kjer sem na{la 32 gnezd. Predtem sem si ogledala {e nekaj lokacij v mestu, kjer bi utegnile gnezditi te ptice. V neposredni voja{nice sem pre{tela 40 gnezd, na dvori{~u II. osnovne {ole 56, pri `elezni{ki postaji 4, v Istrskem naselju 4 in pri Hidrotehniki 3 gnezda. To pomeni, da sem v ^akovcu na{tela skupaj 272 gnezd poljske vrane (op. ur.: kot je splo{no znano, so zadnjo kolonijo poljske vrane v Sloveniji leta 1990 v Peti{ovcih v Prekmurju uni~ili tamkaj{nji gasilci z vodnimi curki [Gregori, J. (1993): Dokumenti. Acrocephalus 14 (58-59): 129-130]. Kolonija v ^akovcu je verjetno Sloveniji najbli`ja kolonija poljskih vran). Mirjana Pintar, L. Ru`i~ke 20, HR-40000 ^akovec Nove knjige New books Heine, G., H. Jacoby, H. Leutzinger & H. Stark (1999): Die Vögel des Bodenseegebites. Orn. Jh. Bad.-Württ. Band 14/15. Ornithologische Arbeitsgemeinschaft Bodensee, Konstanz. 847 str. in ve~ sto slik in tabel. ISSN 0177-5456. Nakup: dr. Jochen Hölzinger, Auf der Schanz 23/2, D-71640 Ludwigsburg, faks: 0049 (0)7141 87 91 33. Cena: 88 DM, brez po{tnine. Nova izdaja “Ptic Bodenskega jezera” sodi med naj-bolj{e predstavitve lokalne avifavne v Evropi. To smemo zapisati, potem ko smo sneli klobuk. Avifavna je plod sodelovanja nem{kih, {vicarskih in avstrijskih ornitologov, zdru`enih v Delovno skupino Bodensko jezero. Knjiga je razdeljena na splo{ni in posebi del. Prvi nas informativno seznani z obmo~jem raziskave, velikim 1.100 km2 (brez povr{ine 571 km2 velikega ledeni{kega jezera), metodo in podatki, napotki za rabo, raz{irjenostjo in razvojem populacij gnezdilk, selitvijo in prezimovanjem, ornitolo{kim pomenom jezera in okolice, zgodovino ornitologije in seznamom sodelavcev. Kartiranje za atlas v letih 1990–92, kot tudi prej{nje v letih 1980–81, je bilo opravljeno z linijskim transektom, podatki pa so bili prera~unani na raster 4 km2. Zanimiva je monografska predstavitev, skupaj z obdelavo, primerjavo in interpretacijo drugih podatkov: rezultatov mednarodnih {tetij vodnih ptic (IWC), posebnih mednarodnih {tetij pobre`nikov, sistemati~nega spremljanja vidne migracije, t.i. MRI – programa spremljanja selitve z obro~kanjem ptic in 300.000 naklju~no zbranih podatkov. Tak{en kombiniran napad na avifavno Bodenskega jezera je v posebnem delu za vsako vrsto tudi odli~no predstavljen. Kar malo srhljivo je, ko se ~lovek iz slovenske perspektive prekoplje ~ez knjigo: zdi se, da je evidentirana vsaka ptica in da se `e vnaprej ve, kje, kdaj in zakaj se bo prikazala na dolo~enem mestu. Kakor koli, avifavna Bodenskega jezera ponuja obilico kakovostnih in utemeljenih informacij, od povsem znastvenih do favnisti~nih. Nehote pa z bodensko avifavno i{~emo primerjavo z na{imi (pred)alpskimi jezeri. Pa jih bomo te`ko! Med 151 gnezdilkami Bodenskega jezera je komaj kak{na z negativnim populacijskim trendom, da bi v zadnjih letih upadlo ve~ kot 50% pupulacije (rjava ~aplja Ardea purporea, sr{enar Pernis apivorus, jerebica Perdix perdix, zelenogoga tukalica Gallinula chloropus, ~uk Athene noctua). Polovica jih ima pozitiven trend, druga polovica pa se vrti okoli status quo. V knjigi 286 Acrocephalus 21 (102-103): 275 – 288, 2000 kratko predstavljeni naravovarstveni programi in prizadevanja so `e zdavnaj presekali nam dobro znano ~istunstvo in na~rtovanje proti naravi. Delo si zaslu`i ~astno mesto na polici vsakega slovenskega ornitologa. In slabost izvrstne knjige: brez angle{kega jezika se ustavlja na durih nem{kega govornega obmo~ja. To si avtorji danes ne bi smeli privo{~iti. [koda orja{kega in kakovostnega dela! Borut [tumberger Najave in obvestila Announcements Koconogi ~uk Aegolius funereus in mali skovik Glaucidium passerinum v Sloveniji Tengmalm’s Owl Aegolius funereus and Pygmy Owl Glaucidium passerinum in Slovenia Pripravljam ~lanka o koconogem ~uku Aegolius funereus in malem skoviku Glaucidium passerinum v Sloveniji. Da bi dobil kar najpopolnej{o sliko o njuni raz{irjenosti, habitatu in gnezdih, napro{am vse, ki imate kakr{nekoli neobjavljene podatke o teh dveh sovjih vrstah, da jih po{ljete na moj naslov: Al Vrezec, Pra`akova 11, 1000 Ljubljana. Zanje Vam bom zelo hvale`en. Povabilo k sodelovanju pri evropskem spremljanju ujed in sov An invitation to take part in the European monitoring of birds of prey and owls Nem{ki kolegi z univerze Martin-Luther-Universität, Halle-Wittenberg `e od leta 1988 vodijo projekt, s katerim bi `eleli izvedeti kaj ve~ o populacijski dinamiki ujed in sov v Evropi. Poimenovali so ga »Monitoring Greifevögel und Eulen Europas«. V letu 1997 je pri projektu sodelovalo 14 dr`av, v katerih je bilo razporejenih prek 400 raziskovalnih povr{in. @elijo pa si {ir{ega sodelovanja, predvsem z dr`avami iz J Evrope, od koder imajo trenutno najmanj podatkov. V projektu je dobrodo{el vsakdo, saj kak{no posebno znanje – razen poznavanja ujed in sov – ni potrebno. Vsak sodelavec si sam izbere svoje obmo~je raziskave (lahko jih je tudi ve~), ki ga potem v gnezditveni sezoni obi{~e ({tevilo obiskov je poljubno) in v njem popi{e vse gnezde~e ujede in sove. Lahko se tudi odlo~i in popisuje le eno izmed obeh skupin ptic. Organizatorji poudarjajo, da je najpomembnej{a stvar pri monitoringu ta, da se meje izbranega obmo~ja med leti ne spreminjajo in da se ptice popi{ejo res vsako leto. Zato opozarjajo, da je treba velikost obmo~ja izbrati glede na ~asovne zmo`nosti, ki jih ima popisovalec v letu, ko ima za to najmanj ~asa. Delo ni pla~ano, vsi sodelavci pa vsako leto dobijo letno poro~ilo (izhajajo z dveletno zamudo), v katerem so objavljeni vsi prispeli podatki, navedeni so tudi vsi sodelavci. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani: http://www.biologie.uni-halle.de/Zoology/Ecology/ Vertebrate/Monitoring/ Prijave sprejemajo na naslov (~e `elite sodelovati, jim napi{ite pismo – v nem{~ini ali angle{~ini – in poslali vam bodo potrebne obrazce): Ubbo Mammen, Monitoring Greifevögel und Eulen Europas, MartinLuther-Universität, Institut für Zoologie, Domplatz 4, PF 8, D-06099 Halle/Saale Zlatovranka Coracias garrulus European Roller Coracias garrulus Naposled sva le pri{la tako dale~, da se bova lahko lotila obdelave podatkov monitoringa zlatovranke Coracias garrulus v Sloveniji v letih 1990–2000. Vse, ki imajo kakr{ne koli podatke o zlatovranki v Sloveniji (tudi pred letom 1990!), vljudno napro{ava, da jih z navedbo datuma, lokalitete, svojega naslova in telefonske {tevilke pisno ali ustno ~im prej sporo~ijo na naslov: Franc Bra~ko, Gregor~i~eva 27, 2000 Maribor, tel.: 02/251 90 86 ali Borut [tumberger, 2282 Cirkulane 41, tel.: 02/761 00 01, e-mail: stumberger@siol.net. Nagrada Zlati legat 1999 The Golden Bee-eater Award 1999 Letos je bila nagrada za najbolj{e ornitolo{ko delo v Sloveniji podeljena `e drugi~. Finan~ni del nagrade je tudi letos prispevalo podjetje Bioteh d.o.o. iz Ljubljane. Izvr{ilni odbor DOPPS je imenoval `irijo v sestavi: Borut [tumberger (predsednik), dr. Boris Kry{tufek (~lan), mag. Franci Jan`ekovi~ (~lan) in mag. Primo` Kmecl (~lan). @irija je zasedala dne 24.3.2000 v dru{tvenih prostorih. Iz uvodnega spro-{~enega klepeta se je razvila polemi~na razprava in napeto glasovanje. Zataknilo se je `e pri izboru del (ve~ o pravilih nagrade glej Acrocephalus 20 (97): 207-209). Lanskoletna `irija je namre~ iz glasovanja izlo~ila knjige, saj je menila, da primerjava ~lankov in 287 Najave in obvestila / Announcements knjig ni produktivna, saj avtomati~no nagne tehtnico na stran knjig. Leto{nja `irija pri interpretaciji pravilnika ni bila tega mnenja in je soglasno menila, da je v izbor treba vklju~iti vsa dela, ne glede na obliko ali obseg, saj bi lahko bili morebitni klju~ni prispevki k ornitologiji spregledani in zapostavljeni. @irija je na podlagi prispelih del in seznamov posameznih ~lanov pri{la do o`jega izbora del: Bo`i~, I.A. (1999): Gnezditvena biologija rakarja Acrocephalus arundinaceus na ribnikih v Dragi pri Igu na Ljubljanskem barju (Slovenija). Acrocepha-lus 20(97): 177-188. Geister, I. (1998): Ali ptice res izginjajo? Slovenski in evropski vidiki varstva gnezde~ih ptic. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Jan~ar, T. (1999): Nomenclatura carniolica barona @ige Zoisa – ob 200. letnici rokopisa. Acrocepha-lus 20 (94-96): 71-86. Jan~ar, T., F. Bra~ko, P. Gro{elj, T. Miheli~, D. Tome, T. Trilar & A. Vrezec (1999): Imenik ptic zahodne Palearktike. Acrocephalus 20 (94-96): 97-162. Sovinc, A. (1998): Ptice doline Dragonje – deset let kasneje. Annales 13: 81-89. [tumberger, B. (1998): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87-88): 36-48. [tumberger, B. (1999): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-22. Tome, D. (1998): Ornitogeografija jugozahodne Slovenije. Annales 13: 75-80. Vogrin, M. (1998): Density, nest site and breeding success of a rural population of the Magpie (Pica pica) in NE Slovenia. Die Vogelwarte 39: 293-297. Vogrin, M. (1999): Breeding bird communities in small isolated woods in an agricultural landscape (northeastern Slovenia). Riv. ital. Orn. 69 (1): 123-130. Po opravljenem glasovanju ni bilo nobenega dvoma o nominirancih, saj so se tri dela izrazito razlikovala od drugih po {tevilu zbranih to~k: Bo`i~ev rakar, Geis-trova knjiga Ali ptice res izginjajo in Imenik skupine avtorjev. Zataknilo se je pri izboru Zlatega legata, saj sta dve deli dobili enako, najvi{je {tevilo to~k. Drugi~ smo glasovali javno, pri ~emer se je vsak ~lan `irije izjasnil za eno ali drugo delo. Na koncu je bil izbran Bo`i~ev rakar s tremi glasovi za in enim vzdr`anim. Na sploh je bila `irija mnenja, da gre za tri zelo kakovostna dela. Geistrova knjiga na zelo jasen in posre~en na~in prikazuje problematiko ogro`enosti ptic – veliko vrednost ima predvsem uvodni del, v katerem avtor 288 razjasni osnovne pojme, povezane z ogro`enostjo vrst, ter predstavi merila ogro`enosti v slovenskem, evropskem in svetovnem okviru. V sistematskem delu avtor predstavi kompilacijo slovenskih in evropskih podatkov ter doda svoj komentar o populacijskem dogajanju in naravovarstvenem statusu. Knjiga ima veliko pedago{ko in promocijsko vrednost in je pomemben prispevek k sistematski obravnavi ogro`enih vrst. Imenik je nedvomno eno izmed temeljnih del slovenske ornitologije. V naslednjih letih ga bomo z veseljem jemali v roke, saj je dru{tvena terminolo{ka komisija na {tevilnih sestankih delo opravila razgledano in temeljito, kar se ka`e navsezadnje tudi v veljavi, ki jo imenik pridobiva ob uporabi. Delo je napisano natan~no in strokovno brezhibno ter je velik prispevek k slovenski ornitologiji. Prispevek Iva A. Bo`i~a, ki je bil nagrajen z Zlatim legatom, zapolnjuje eno izmed belih lis preu~evanja slovenskih ptic – dolgoro~no spremljanje populacij ogro`enih vrst. @irija pa ni spregledala, da je bilo terensko delo opravljeno izjemno temeljito in da ~lanek sodi med bolj{e prispevke k poznavanju gnezditvene biologije rakarja. Delo je potekalo v razdobju kar 18 let – od 1981 do 1999, avtor pa je popisal ni~ manj kot 328 rakarjevih gnezd. Eden izmed argumentov za podelitev nagrade je bil tudi, da gre predvsem za primarni vir podatkov in ne zgolj za ovrednotenje ali teoreti~ni prispevek. Bralcem in piscem v razmislek pa tole: selekcija za nagrado je huda, nominirana so le najbolj{a dela, od teh najbolj{ih pa dobi najbolj{e Zlatega legata. Dobiti nagrado je torej te`ko in kar prav je tako. Letos bo zaradi {tevila in kakovosti ~lankov to {e toliko te`je. Prav to pa bo nagradi dajalo v prihodnje ustrezno vrednost in, upamo, presti`ni zna~aj. Primo` Kmecl, koordinator nagrade Zlati legat ’99 Borut [tumberger, predsednik `irije Zlati legat ´99 Čestitam Ivu A. Božicu ob podelitvi nagrade Zlati legat 1999 za delo Gnezditvena biologija rakarja Acrocephalus arundinaceus na ribnikih v Dragi pri Igu na Ljubljanskem Barju (Slovenija)” Acrocephalus 20 (97) Borut [tumberger, urednik ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 289 — 294, 2000 Kazalo letnika 21 (2000), {t.: 98/10 Index of Volume 21 (2000), No.: 98/103: Kazalo avtorjev / Index of Authors Bibi~, A. glej / see Zidar, F. Bo`i~, L. & A. Vrezec: Sove Pohorja [Owls of the Pohorje moutains], 47-53 Denac, K.: Rezultati popisa velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju v letu 1999 [Results of the Eurasian Scops Owl Otus scops census at Ljubljansko barje in 1999], 35-37 Denac, K: Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku [Characteristic of nest-sites chosen by House Martin Delichon urbica at Kozjansko Park], 153-159 Denac, D. & L. Koro{ec: Prvo opazovanje dolgorepe govna~ke Stercorarius longicaudus v Sloveniji [Long-tailed Skua Stercorarius longicaudus – a new record for Slovenia], 261-274 Ficko, M. glej / see Jan`ekovi~, F. Jan~ar, T.: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku. [Conservationally important bird species and their habitats at Kozjansko Park]: 135-151 Jan~ar, T. & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka. [The birds of Kozjansko Regional Park]: 107-134 Jan`ekovi~, F.: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk [Estimates of the geographical distribution of birds – a comparison of empirical data as in the case of Slovene breeders], 249-259 Jan`ekovi~, F. & M. Ficko: Prehrana pegaste sove Tyto alba na Gori~kem [Diet composition of the Barn Owl Tyto alba at Gori~ko], 27-29 Katalini~, D.: Pegasta sova Tyto alba v JV delu Prekmurja [Barn Owl Tyto alba in the SE part of Prekmurje], 75-83 Katalini~, D.: Skupinska po~ivali{~a malih uharic Asio otus v Pomurju [Group resting places of the Long-eared Owl Asio otus at Pomurje], 75-83 Koro{ec, L. glej / see Denac, D. Mar~eta, B. glej / see Miheli~, T. 3: str.: 1-296 pp.: 1-296 Miheli~, T.: Prva potrjena gnezditev rde~e lastovke Hirundo daurica v Sloveniji (Kra{ki rob, JZ Slovenija) [First confirmed breeding of the Red-rumped Swallow Hirundo daurica in Slovenia (Karst Edge, SW Slovenia)], 261-274 Miheli~, T. & B. Mar~eta: Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo [Conservationist problems regarding the rock wall above Osp (Karst edge) as a nest-site of the Eagle Owl Bubo bubo], 61-66 Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji [Ural Owl Strix uralensis in Slovenia], 9-22 Mikuleti~, J.: Prvo opazovanje bradate sove Strix nebulosa v Sloveniji. Kratki ~lanki [First observation of the Great Grey Owl Strix nebulosa in Slovenia], 75-83 Peru{ek, M. glej / see Miheli~. T. Polak, S.: Pojavljanje lesne sove Strix aluco v notranjskih in primorskih kra{kih jamah [Occurrence of Tawny Owl Strix aluco in the karst caves of Notranjska and Primorska regions], 55-59 Potokar, M.: Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji [Pre-migratory dispersion of Barn Swallow Hirundo rustica in Slovenia], 231-239 Rubini~, B.: Smrtnost sov Strigiformes na avtocestah med Bologno in Monfalconejem (Italija) pozimi 1998-99 [Mortality rate of owls (Strigiformes) on motorways between Bologna and Monfalcone (Italy) in the winter of 1998-99], 67-70 Rubini~, B. & A. Vrezec: Audouin’s Gull Larus audouinii, a new breeding gull species in the Adriatic Sea (Croatia) [Sredozemski galeb Larus audouinii, nova gnezde~a galebja vrsta v Jadranskem morju (Hrva{ka)], 219-221 Sackl, P.: Form and function of aerial courtship displays in Black Storks Ciconia nigra [Oblika in funkcija dvorjenja ~rnih {torkelj Ciconia nigra v zraku], 223-229 Sedmak, K.: Prispevek k poznavanju prehrane pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah [A contribution to the knowledge of the diet of Barn Owl Tyto alba at Ljubljansko barje and Se~ovlje Salina], 32-34 Svetli~i~, J. glej / see Miheli~, T. 289 Kazalo letnika / Index of Volume Sorgo, A. (Uvodnik / Editoral): Doma~i golob Columba livia forma domestica – divja ptica, ki je ornitologi ne popisujejo [Feral Pigeon Columba livia forma domestica – a wild bird not surveyed by ornithologist], 217-218 Stumberger, B. (Uvodnik / Editoral): Sove – pred jubilejem revije in po njem [Owls – before and after the jubilee of the Acrocephalus journal], 1 Stumberger, B.: Veliki skovik Otus scops na Gori~kem [Eurasian Scops Owl Otus scops at Gori~ko (NE Slovenia)], 23-26 Stumberger, B.: Prvo opazovanje prekomorskega prodnika Calidris melanotos v Sloveniji [First observation of the Pectoral Sandpiper Calidris melanotos in Slovenia], 261-274 Stumberger, B.: Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji [Results of the mid-winter waterfowl counts in january 2000 in Slovenia], 261-274 Stumberger, B. glej / see Vrezec, A. Tome, D. (Uvodnik / Editoral): Hektocephalus [Hecto-cephalus], 171 Tome, D.: Sto {tevilk Acrocephalusa [A hundred nubers of Acrocephalus journal], 173-176 Tome, D.: Bibliografija Acrocephalusa [Bibliography of the Acrocephalus jornal from 1980 to 2000], 177-178 Tome, D.: Winter diet of the Long-eared Owl Asio otus in Slovenia [Zimska prehrana male uharice Asio otus v Sloveniji], 3-7 Tome, D. & A. Vrezec: Koconogi ~uk Aegolius funereus najden na Ljubljanskem barju [Tengmalms Owl Aegolius funereus found at Ljubljansko barje], 71-73 Trebusak, M. glej / see Jančar, T Vogrin, M.: Sove spodnje Savinjske doline [Owls of the Lower Savinja valley], 43-45 Vrezec, A.: Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem vrhu [Census of the Ural Owl Strix uralensis at Ljubljanski vrh], 39-41 Vrezec, A.: Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji [Bird populations of European significance in Slovenia], 241-248 Vrezec, A.: Prispevek k poznavanju prehrane koza~e Strix uralensis macroura na Ko~evskem [A contribution to the knowledge of the diet of Ural Owl Strix uralensis macroura at Ko~evsko], 75-83 290 Vrezec, A.: Zgodnje gnezdenje lesne sove Strix aluco blizu urbanega sredi{~a Ljubljane [Early breeding by Tawny Owl Strix aluco near the urban centre of Ljubljana], 75-83 Vrezec, A. & B. Stumberger: Prvi teritorialni travni{ki vrabci Passer hispaniolensis v Sloveniji [The first territorial Spanish Sparrows Passer hispaniolensis in Slovenia], 161-163 Vrezec, A. glej / see Božič, L. Vrezec, A. glej / see Mihelič, T Vrezec, A. glej / see Rubinič, B. Vrezec, A. glej / see Tome, D. Zidar, E & A. Bibič (Uvodnik / Editoral): Kozjanski regijski park – terra incognita danes in nikoli ve~ [Kozjansko Regional Park – terra incognita today and never again], 105-106 Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook Balon, V: Skalni plezal~ek Tichodroma muraria. 167 Balon, B. & V: Plevica Plegadis falcinellus. 276 Bombek, D.: Kukavica Cuculus canorus. 281 Božič, I.A.: Veliki skovik Otus scops. 85, Lesna sova Strix aluco. 91, Koza~a Strix uralensis. 95, Mala uharica Asio otus. 97, Bobnarica Botaurus stellaris. 275 Božič, L.: Bi~ja trstnica Acrocephalus schoenohaenus. 283 BraČko, F.: ^uk Athene noctua. 89-90, Hribska listnica Phylloscopus bonelli. 283 Cerar, M.: Mali skovik Glaucidium passerinum. 88-89. Koza~a Strix uralensis. 96, Koconogi ~uk Aegolius funereus. 98-99 Denac, D.: Veliki skovik Otus scops. 86, Mala uharica Asio otus. 98, ^rno~eli srakoper Lanius minor. 167, ^rna {torklja Ciconia nigra. 276 Denac, K.: Brinovka Turdus pilaris. 282-283 Fekonja, D.: Rde~enoga postovka Falco vespertinus. 165-166 Figelj, J.: Mali orel Hieraaetus pennatus. 165 Fras, A.: Bela {torklja Ciconia ciconia. 276 Gobec, M.: Veliki skovik Otus scops. 84, 86, 86, Koza~a Strix uralensis. 93, Modra ta{~ica Luscinia svecica. 282 Jakopin, L.: Planinski orel Aquila chrysaetus. 278 JanŽekoviČ, F.: ^uk Athene noctua. 89 Kebe, L.: Kostanjevka Aythya nyroca. 276-277 KerČek, M.: Pegasta sova Tyto alba. 84, Ozkokljuni lisko- no`ec Phalaropus lobatus. 279 KlemenČiČ, A & G.: ^apljica Ixobrichus minutus. 275-276, Polojnik Himantopus himantopus. 278 Klenovsek, D.: Koza~a Strix uralensis. 94, Hribski {krjanec Lullula arborea. 166 KoLENKO, J.: Lesna sova Strix aluco. 92 Korošec, L.: [krjan~ar Falco subbuteo. 277 Kosi, F.: Velika uharica Bubo bubo. 88 KoZAMERNiK, J.J.: ^rni {karnik Milvus migrans. 277 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 289 — 294, 2000 Kunst, A.: Pegasta sova Tyto alba. 84 Majcen, D.: Lesna sova Strix aluco. 92 Miheli~, T.: Kvaka~ Nycticorax nyctycorax. 165, Skobec Accipiter nisus. 165, Mali orel Hieraaetus pennatus. 165, Velika uharica Bubo bubo. 87-88, 88, Koza~a Strix uralensis. 94-95, 95-96, Mala uharica Asio otus. 98, Koconogi ~uk Aegolius funereus. 99, Triprsti detel Picoides tridactylus. 281-282, Plav~ek Parus caeruleus. 283-284, Grmov{~ica Phylloscopus sibilatrix. 285 Ojster{ek, L.: Sivi muhar Muscicapa striata. 283-284 Pfeifer, T.: Kostanjevka Aythya nyroca. 285 Pintar, M.: Poljska vrana Corvus frugilegus. 285-286 Podhra{ki, Z.: Koconoga kanja Buteo buteo. 278 Premzl, M.: Bela {torklja Ciconia ciconia. 276 Reberc, P.: Bobnarica Botaurus stellaris. 275 Sackl. P.: Marsh Sandpiper Tringa stagnatilis. 279 Senega~nik, K.: Pegasta sova Tyto alba. 84, Kozica Galli-nago gallinago. 278, Vrbji kova~ek Phylloscopus collybita. 284 Slana, D.: ^uk Athene noctua. 90 Surina, B.: Velika uharica Bubo bubo. 88, ^uk Athene noctua. 90, Koza~a Strix uralensis. 94 [egula, B.: Lesna sova Strix aluco. 280-281 [ere, D.: Lesna sova Strix aluco. 91, Koza~a Strix uralensis. 93, 93-94, 94, Mala uharica Asio otus. 98, Repalj{~ica Saxicola rubetra. 282 [orgo, A.: Mala uharica Asio otus. 96-97 [tumberger, B.: Veliki skovik Otus scops. 85, 85-86, ^uk Athene noctua. 89, 90-91, Lesna sova Strix aluco. 91-92, Koza~a Strix uralensis. 93, Ribji galeb Larus ichthyaetus. 279-280, Rde~a lastovka Hirundo daurica. 282, Pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus. 284-285 U`mah, S.: Skalni plezal~ek Tichodroma muraria. 284 Vre{, I.: Mali skovik Glaucidium passerinum. 89, Lesna sova Strix aluco. 91, Mala uharica Asio otus. 96 Vajndorfer, B.: Mala uharica Asio otus. 97 Vrezec, A.: Veliki skovik Otus scops. 85, Velika uharica Bubo bubo. 86-87, Koza~a Strix uralensis. 166, Sloka Scolopax rusticola. 278-279, ^ebelar Merops apiaster. 285 Vukeli~, E.: Pegasta sova Tyto alba. 84 Tekav~i~, R.: Velika uharica Bubo bubo. 87 Toma`i~, A.: ^uk Athene noctua. 91, Pepelasti lunj Circus cyaneus. 277 Tro{t. I.: Lesna sova Strix aluco. 92-93 Trstenjak, T.: Zlatouhi ponirek Podiceps auritus. 275 @nidar{i~, M.: Lesna sova Strix aluco. 92, Hribski {krjanec Lullula arborea. 166 Kazalo znanstvenih imen / Index of scientific names A Accipiter gentilis 19, 107, 135, 226, 245, 256 Accipiter nisus 19, 107, 135, 165, 226, 245, 256 Acctitis hypoleucos 256, 273 Acrocephalus arundinaceus 258, 285 Acrocephalus melanopogon 258 Acrocephalus palustris 107, 258 Acrocephalus schoenobaenus 107, 258, 283 Acrocephalus scirpaceus 258 Aegithalus caudatus 107, 246, 258 Aegolius funereus 39, 47, 71-73, 98, 99, 246, 257, 278 Alauda arvensis 107, 135, 257 Alcedo attihs 89, 107, 135, 245, 257, 273, 275 Alectoris graeca 241, 242, 243, 244, 245, 247, 256 Anas acuta 272 Anas clypeata 255, 271, 272 Anas crecca 255, 271, 272 Anas penelope 271, 272 Anas platyrhynchos 107, 245, 255, 266, 271, 272, 275, 277 Anas querquedula 255 Anas strepera 255, 271, 272 Anser fabalis 272, 273 Anthus campestris 257 Anthus pratensis 107, 257 Anthus spinoletta 257 Anthus trivialis 107, 257 Apus apus 107, 257 Aquila chrysaetos 87, 89, 246, 256, 278 Aquila pomarina 256 Ardea cinerea 107, 246, 255, 272, 276 Ardeola ralloides 255 Arenaria interpres 282 Asio flammeus 47, 98 Asio otus 3-7, 36, 43, 47, 67, 75-76, 94, 96, 97, 98, 107, 245, 257 Athene noctua 1, 36, 39, 44, 47, 67, 71, 85, 89, 90, 91, 107, 135, 246, 257 Aix galericulata 272, 273 Aix sponsa 272, 273 Aythya ferina 255, 266, 271, 272 Aythya fuligula 256, 266, 271, 272 Aythya nyroca 256, 276, 277, 285 B Balaeniceps rex 228 Botaurus stellaris 255, 271, 272, 275 Bonasa bonasia 246 Bubo bubo 47, 57, 61-66, 80, 86, 87, 88, 245, 257 Bucephala clangula 271, 272 Buteo buteo 14, 18, 92, 107, 245, 256 Buteo lagopus 278 C Calidris alpina 269, 272 Calidris ferruginea 269 Calidris minuta 269, 272 Calidris melanotos 269-270 Camprimulgus europaeus 40, 85, 107, 135, 246, 257 Calandrella brachydactyla 257 Carduelis cannabina 107, 259 Carduelis carduelis 107, 245, 259 Carduelis chloris 107, 135, 246, 259 Carduelis flammea 259 Carduelis spinus 107, 259 Carpodacus erythrinus 259 Catharacta skua 266 291 Kazalo letnika / Index of Volume Certhia brachydactyla 107, 135, 246, 259 Certhia familiaris 107, 246, 259 Cettia cetti 258 Charadrius alexandrinus 256, 272 Charadrius dubius 245, 256 Chlidonias niger 256, 266 Ciconia abdimii 228 Ciconia ciconia 162, 223, 255, 271, 272, 276 Ciconia episcopus 228 Ciconia nigra 223-229, 246, 255, 276 Ciconia stormi 228 Cinclus cinclus 107, 245, 257, 271, 273 Cisticola juncidis 242, 243, 244, 258 Circaetus gallicus 246, 256 Circus aeroginosus 107, 277 Circus cyaneus 277 Circus pygargus 277 Crex crex 86, 107, 135, 165, 246, 256 Coccothraustes coccothraustes 107, 246, 259 Columba livia 217, 256 Columba oenas 107, 135, 256 Columba palumbus 107, 256 Coracias garrulus 107, 247, 257 Corvus corax 107, 246, 259 Corvus corone cornix 94, 97, 107, 259 Corvus corone corone 259 Corvus frugilegus 107, 259, 285 Corvus monedula 107, 259 Cuculus canorus 107, 246, 257, 281 Cuturnix cuturnix 107, 135, 246, 256 Cygnus olor 255, 271, 272, 285 D Delichon urbica 107, 135, 153-159, 161, 245, 256 Dendrocopus leucotos 257 Dendrocopus major 107, 166, 246, 257 Dendrocous medius 107, 135, 246, 257 Dendrocopus minor 107, 135, 246, 257 Dendrocopus syriacus 107, 135, 257 Dryocopus martius 107, 135, 246, 257 E Egretta alba 271, 272 Egretta garzetta 271, 272 Emberiza cia 107, 135, 242, 243, 244, 259 Emberiza cirlus 107, 242, 243, 244, 259 Emberiza citrenella 107, 246, 259 Emberiza hortulana 246, 259 Emberiza melanocephala 259 Emberiza schoeniclus 259 Erithacus rubecula 107, 245, 257 F Falco naumanni 247, 256 Falco peregrinus 107, 135, 246, 256 Falco subbuteo 107, 135, 245, 256, 277 Falco tinnunculus 107, 135, 246, 256 Falco vespertinus 107, 165, 166, 292 Ficedula albicollis 107, 135, 246, 258 Ficedula hypoleuca 258 Ficedula parva 258 Fringilla coelebs 107, 135, 245, 259 Fringilla montifringilla 107, 259 Fulica atra 256, 266, 271, 272, 285 G Gallinago gallinago 256, 271, 272, 278, 279 Galerida cristata 107, 135, 257 Gallinula chloropus 107, 256, 272, 285 Garrulus glandarius 107, 246, 259 Gavia arctica 272 Gavia stellata 271, 272 Glaucidium passerinum 47, 87, 88, 89, 99, 246, 257 Gyps fulvus 217 H Haliaeetus albicilla 256, 271, 272 Hieraaetus pennatus 107, 135, 165, 255 Himantopus himantopus 256, 277 Hippolais icterina 107, 258 Hippolais palida 258 Hippolais polyglotta 242, 243, 244, 258 Hirundo daurica 242, 243, 244, 257, 261-263, 282 Hirundo rustica 86, 107, 135, 231-239, 244, 245, 247, 257, 262, 276, 282 I, J Ixobrichus minutus 255, 275 Jinx torquilla 107, 135, 245, 257 L Lagopus mutus 256 Lanius collurio 107, 135, 166, 245, 259 Lanius excubitor 107, Lanius minor 107, 135, 167, 259, 283 Lanius senator 259 Larus argentatus 271, 273 Larus audouinii 219-221 Larus cachinnans 220, 221, 256, 271, 273 Larus canus 271, 273 Larus ichthyaetus 279 Larus melanocephalus 273 Larus ridibundus 107, 256, 271, 273, 279, 285 Limosa limosa 256 Locustella fluviatilis 246, 258 Locustella luscinioides 258, 283 Locustella naevia 107, 258 Loxia curvirostra 107, 245, 259 Lullula arborea 107, 135, 166, 256 Luscinia megarhynchos 85, 107, 258 Luscinia svecica 282 M Malanocorypha calandra 257 Melanitta fusca 271, 272 Melanitta nigra 271, 272 ACROCEPHALUS 21 (1O2-IO3): 289 — 294, 2000 Mergellus albellus 271, 272 Mergus merganser 256, 271, 272 Mergus serrator 271, 272 Merops apiaster 89, 107, 135, 165, 257, 285 Miliaria calandra 107, 135, 166, 259 Milvus migrans 256, 277 Milvus milvus 256 Monticola saxatilis 242, 243, 244, 245, 258 Monticola solitarius 258 Montifringilla nivalis 242, 243, 244, 245, 247, 259 Motacilla alba 107, 257 Motacilla cinerea 107, 245, 257 Motacilla flava 257 Muscicapa striata 107, 246, 258, 283, 285 N Netta rufina 271, 272 Nucifraga caryocatactes 245, 259 Numenius arquata 256, 272, 279 Nycticorax nycticorax 107, 135, 165, 255 O Oenanthe hispanica 258 Oenanthe oenanthe 258, 282 Oriolus oriolus 107, 165, 246, 259 Otus scops 23-26, 35-37, 39, 47, 84, 85, 86, 88, 90, 107, 135, 242, 243, 244, 245, 257 P Parus ater 107, 245, 258 Parus caeruleus 107, 259, 283 Parus cristaus 107, 135, 245, 258 Parus lugubris 242, 243, 244, 258 Parus major 107, 166, 246, 259, 261 Parus montanus 107, 245, 246, 258 Parus palustris 107, 245, 258 Passer domesticus 107, 155, 161, 163, 244, 245, 247, 259 Passer hispaniolensis 107, 135, 155, 161-163, Passer montanus 89, 107, 162, 163, 259 Passer x italiae 259 Perdix perdix 107, 135, 256 Pernis apivorus 19, 107, 135, 245, 256 Phalacrocorax aristotelis 271, 272 Phalacrocorax carbo 266, 271, 272 Phalacrocorax pygmeus 271, 272, 275, 284 Phalaropus lobatus 279 Phasianus colchicus 107, 256 Philomachus pugnax 269 Phoenichrurus ochruros 89, 107, 245, 258, 281 Phoenichrurus phoenichrurus 107, 135, 258 Phylloscopus bonelli 258, 283 Phylloscopus collybita 107, 244, 245, 247, 258, 284 Phylloscopus sibilatrix 107, 258, 285 Phylloscopus trochilus 107, 258 Pica pica 97, 107, 259 Picoides trydactylus 246, 257 Picus canus 107, 135, 245, 257 Picus viridis 107, 135, 246, 257 Plegadis falcinellus 276 Pluvialis squatarola 272 Podiceps auritus 275 Podiceps cristatus 255, 266, 271 Podiceps grisegena 255 Podiceps nigricollis 255, 272, 275 Porzana parva 256 Porzana porzana 256 Prunella collaris 246, 257 Prunella modularis 107, 246, 257 Ptynoprogne rupestris 257 Pyrrhocorax graculus 242, 243, 244, 245, 247, 259 Pyrrhula pyrrhula 107, 246, 259 R Rallus aquaticus 107, 135, 256, 271, 272 Regulus ignicapillus 89, 107, 135, 242, 243, 244, 245, 258 Regulus regulus 94, 107, 135, 245, 258 Remiz pendulinus 246, 259 Riparia riparia 89, 107, 135, 257, 281, 282 S Saxicola rubetra 107, 246, 258, 282 Saxicola torquata 107, 135, 166, 245, 258 Scolopax rusticola 256, 278 Serinus citrenela 259 Serinus serinus 107, 246, 259 Sitta europaea 107, 245, 259 Stercorarius longicaudus 265-267 Stercorarius pomarinus 266 Sterna albifrons 256 Sterna hirundo 256, 279 Sterna sandvincensis 271, 273 Streptopelia decaocto 107, 245, 257 Streptopelia turtur 107, 135, 257 Strix aluco 36, 39, 43, 47, 55-59, 80, 81-82, 87, 88, 91, 92, 94, 95, 107, 245, 257, 280 Strix nebulosa 79-80 Strix uralensis 9-22, 39-41, 47, 77, 80, 93, 94, 95, 96, 107, 135, 166, 241, 242, 243, 244, 245, 247, 257 Sturnus roseus 242 Sturnus vulgaris 107, 246, 259 Sylvia atricapilla 107, 135, 244, 245, 247, 258 Sylvia borin 107, 258 Sylvia cantillans 242, 243, 244, 258 Sylvia communis 107, 135, 258 Sylvia curruca 107, 258 Sylvia hortensis 258 Sylvia nisoria 246, 258 Sylvia melanocephala 258 T Tachybaptus ruficollis 107, 245, 255, 271, 272, 285 Tachymarptis melba 246, 257 Tetrao tetrix 256 Tetrao urogallus 94, 256 Tetrastes bonasia 256 Tichodroma muraria 107, 167, 242, 243, 244, 259, 284 293 Kazalo letnika / Index of Volume Tringa eryhropus 269 Tringa glareola 269 Tringa nebularia 269, 271, 272, 279 Tringa ochropus 256, 271, 272 Tringa stagnatilis 279 Tringa totanus 256, 272, 282 Troglodytes troglodytes 107, 246, 257 Turdus merula 107, 135, 166, 246, 258 Turdus philomelus 107, 135, 245, 258 Turdus pilaris 107, 258, 282 Turdus viscivorus 107, 135, 245, 258 Turdus torquatus 245, 258 Tyto alba 27-29, 31-34, 39, 44, 47, 57, 67, 83, 84, 257 U, V Upupa epops 89, 257 Vanellus vanellus 107, 227, 256, 272, 277 294 barvna priloga / colour appendix Sliki 1 & 2: Prekomorski prodnik Calidris melanotos, Ormo`, 26.9.1999 (foto: B. [tumberger) Figures 1 & 2: Pectoral Sandpiper Calidris melanotos, Ormo`, September 26th 1999 (photo: B. [tumberger) 295