m'.''v.:
— Kaj pomaga; brž ko se jih dotakneš, pa počijo...
Karikatura: ANDREJ NOVAK
OROCANJE SREDSTEV NIMA GOSPODARSKIH ZADRŽKOV
Vsi za eno tovarno, ena tovarna za vse
V Mostah gradijo novo kemično tovarno. Tovarna je Že pod streho in v njej je tudi že večina novih strojev in opreme. Med gradnjo pa jim je dvakrat zmanjkalo denarja. Leta 1964 so ustavili dela kar za šest mesecev, Banki, pri kateri so najeli investicijsko posojilo, so manjkala sredstva. Tako so zašli v težave, iz katerih so se rešili na izviren način. Začeli so zbirati sredstva pri tovarnah, ki bodo predelovale njihove surovine. Pri tej industriji so z oročanjem sredstev nabrali toliko denarja, da bodo lahko investicijski načrt, ki je bil zaradi zmanjšanja nekaterih bančnih kreditov ogrožen, uresničili.
Z OROČENIMI SREDSTVI JE MOGOČE PREMIKATI GRADOVE
Kemičftu tovarna .v Mostah je prva večja tovarna, ki maši
številne vrzeli v slovenski kemični industriji. Strokovnjaki trdijo, da smo na področju kemične industrije, v strahovitem zaostanku in da sodobne kemič-

*
■
!
■ j
8
■
8
M
1
8
■
S
e
*
8
e
8
8
8
s
g
g
8
8
S
g
g
S
g
8
S
8
8
I
g
8
i
»
;
■
s
S
s
e
s
|
s
I
m
s
g
|
:
Miloščina — ali pomoč samemu sebi?
Naši delovni ljudje so danes bolj kot kdajkoli odvisni od lastnih odločitev. Sami odločajo o vedno številnejših vprašanjih in zato jih vsakodnevna praksa fia svoj način prepričuje o resničnosti tistega pregovora, ki pravi: »Kakor si boš postlal, tako boš tudi spal.-«
Ni dvoma, da je pravilnost vseh naših odločitev kot samoupravljavcev odvisna predvsem od znanja, na podlagi katerega jih sprejemamo. Tu mislimo predvsem na družbe-no-ekonomsko znanje, na našo informiranost o dejanskem položaju naše ožje in širše skupnosti in o poteh, ki nas lahko privedejo do zaželenega cilja. Posamezniki in kolektivi, ki so »oboroženi« s takim znanjem, seveda s samim tem še niso rešili vseh svojih problemov, vsekakor pa je to že mnogo — tako rekoč že pol poti do cilja...
Vse to velja tudi za delo sindikalnih organizacij. Mnoge vedo, kaj hočejo in vedo tudi, kako bodo dosegle tisto, kar hočejo doseči. Na žalost pa niso redke tudi takšne sindikalne organizacije, ki spijo z odprtimi o£mi, ki »iščejo vsebino dela«, čeprav se jim ta sama vsiljuje, in ki se prav zaradi svoje brezglavosti sprašujejo, če ima delo sindikatov sploh kak pomen in učinek. V takih sindikalnih organizacijah so navadno prepričani, da sami ne morejo ničesar storiti, da je vse odvisno od odločitev drugih in da zato lahko sedijo križem rok, saj bodo že tisti »drugi« storili, kar je potrebno. Takšnih »drugih« pa pri nas ni in zato bo v takih sindikalnih organizacijah ostalo vse po starem, dokler ne bodo pogledale čez plot svojega ozkega dvorišča in tako dobile širših vidikov, v okviru katerih se jim bodo tudi njihovi problemi pokazali taksni, kot v resnici so. In takrat bodo spoznale, da marsikak »problem« sploh ni problem, ker so ga drugod že uspešno odpravili.
Spoznanje, da je informiranost sindikalnega članstva o našem sedanjem položaju in znanje o poteh in načinih, ki nam bodo omogočili uresničitev zastavljenih naiag, tista stvar, ki nam je danes najbolj potrebna, je bilo tudi tista rdeča nit, ki je tekla skozi vse nedavne razprave o vsebini in nakladi Delavske enotnosti. O teh dveh vprašanjih je pretekli teden razpravljalo tudi predsedstvo našega republiškega sindikalnega sveta, kar priča o pomenu, ki ga naš najvišji sindikalni forum daje svojemu glasilu kot orodju sindikalnega dela. O zaključkih te razprave bo predsedstvo seznanilo vse sindikalne organizacije s posebnim pismom, ki ga bomo objavili tudi v našem tedniku. Zato na tem mestu želimo poudariti samo eno izmed, vodilnih misli v omenjenih razpravah: misel, da na prizadevanja za stalno izboljševanje vsebine m stalna povečevanje naklade Delavske enotnosti pač ne kaze gledati kot na nekakšno »miloščino« kolektivu našega tednika, temveč kot na pomoč, ki jo bodo zagotovile same "~1‘* pri svojem delu vse
m
I
■
!
m
I
g
8
■
m
I
> ■
■
m
S
■
■
g
n
5
■
8
š
■
:
g
i
■
H '
E
■
S
S
:
■
'mQP •	■ mm
LAVSKA

v : . M .
TTT. ‘k
C I
DEŽEL

,
/•v? - .t
Četrtek, 19. meja 1966
ŠL 19, leto XXII
ne industrije, ki je izredno močna v' gospodarstvu vseh industrijsko razvitih držav, sploh nimamo. V zadmjih dvajsetih letih smo naložili v slovenski kemični industriji pičlih 20 milijard. V tovarni v Mostah bodo izdelovali umetno svileno prejo, ki so jo trgovci imenovali yulon. Z novo tovarno naj bi zmanjšali uvoz umetnih vlaken, kot sta perlon in nylon. Ker bodo vlakna izdelovali doma, tekstilni industriji ne bo treba surovin uvažati in bo tako prihranila potrebne deviat
Vendar tovarna v Mostah ne bo mogla oskrbovati vse jugoslovanske tekstilne industrije z vlakni. Letna proizvodnja tovarne v Mostah znaša 1.150 ton yulona, kar je komaj četrtina jugoslovanskih potreb. Jugoslovanska tekstilna industrija uvaža letno kakih 4.000 ton umetnih vlaken. Razen tega se je tovarna v Mostah z investicijskimi posojili zavezala, da bo polovico svojih izdelkov izvažala na tuja tržišča. Kljub omejem proizvodnji za domači trg pa je tekstilna industrija živo zainteresirana, da dobf domačega proizvajalca in se tako vsaj delno znebi uvoznih težav pri oskrbi s potrebno surovino.
Vodstvo kemične tovarne v Mostah je s temi aduti v rokah začelo zbirati sredstva pri tekstilnih tovarnah. Oblika zbiranja je bila omogočena z namenskim oročanjem pri banki. Podjetja so oročala sredstva na poseben tekoči račun. V bistvu gre za posojilo meščanski tovarni s 43 % obrestno mero. Kemična tovarna v Mostah bo uročena sredstva vlagateljem po preteku določene dobe vrnila. Večina pogodb s tovarnami, ki sredstva vlagajo; je že sklenjena.
SKUPNA SKLEDA
Spisek tovarn, ki so oročila svoja sredstva, da bi končali in-
(Nadaljevanje na 6. strani)
m
f§t
LJUBLJANSKA TARČA OBJEKTIVOV FOTO MARJAN ZAPLATIL
Z OBISKA V DOMU UPOKOJENCEV NA TABORU V LJUBLJANI_
Prijeten
večer
življenja
Sedemdesetčlanska družina prebiva v novem domu upokojencev na Taboru v Ljubljani. Novi, svetli prostori in harmonija, za katero ima predvsem zasluge mati te velike družine — direktorica doma Meta Bele-tova
Kot kolesje v uri mora teči delo, sicer ne bi bilo pravega zadovoljstva, pa tudi reda ne. Sedaj je v domu upokojencev na Taboru 70 stanovalcev, zasedene so vse enoposteljne sobe in nekaj tudi dvoposteljnih. Kapaciteta doma? Stodvajset stanovalcev lahko sprejme, takih, ki imajo v domu vso oskrbo. Kuhinja pa lahko sprejme na hrano 350—400 abonentov.
»Jedilnica bi bila naše ozko grlo,« je povedala tov. Beletova, »če bi kuhinja obratovala s polno kapaciteto, kar pa sedaj še ne. Projektanti so si to stvar zamislili drugače. V vsakem nadstropju je namreč jedilnica, M haj bi bila namenjena tistim, ki prebivajo v domu. Vendar stanovalci doma raje prihajajo v jedilnico v pritličje, ki je bjla po projektantovi zamisli namenjena zunanjim gostom. Razumljivo, od ljudi ne moremo pričakovati, da se bodo družili le s tistimi, s katerimi stanujejo v istem nadstropju. -Dnevni obroki-. so priložnost, da se usedajo skupaj tisti, ki ■ jih druži kakršen-
(Nadaljevanje na 5. strani)
♦♦♦♦♦♦♦♦»♦❖♦♦♦♦♦»'♦♦♦♦•V
♦'	... ......... -t :
f
i

STRAN 2:
JZ TE MOKE BO KRUH STRAN' 3:
»KADRE SI MORAMO SAMI -IZŠOLATI- -
STRAN 4:	'	'
ZA REGRES TUDI .136- TISOČAKOV
.0 STRAN 5:
• STRAN 7:
HAZARD SE JE RAZBOHOTIL '
V ZASAVJU IX '
> VNAŠA: NEMIR; V. V . DELAVSKE DRUŽINE
STRAN 6:	. •	• -
j N L V S E ■ -Z L ATO ...; -
NOSTALGIJA ZA PRETEKLOSTJO' (ALI BREZ. NJE)
STRAN 3:
RAZSIPNEŽr ..S. PRETANKO. ' V .-' . . LISTNICO il
1

»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦V
PLENARNO ZASEDANJE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ČRNOMLJU:
PRVA NALOGA: NAGRAJEVANJE
tiste sindikalne organizacije,
sebi pri svo,__ ____
ki bodo pH teh prizadevanjih sodelovale.
SodobWnačin življenja zahteva namreč tudi sodoben način političnega dela. Cisto brez sestankov sindikalnih organizacij in čisto brez »uradniškega« dopisovanja mea nižjimi in višjimi sindikalnimi forumi tudi v bodoče ne bo šlo _ gotovo pa je, da bo teh sestankov m taksnega dopisovanja vedno manj. Zato pa bo vedno večjega pomena vprašanje vsebine Delavske enotnosti in vprašanje njene naklade: čim boljša bo ta vsebina in čim večja o naklada, tem lažje in tem uspešnejše bo tudi delo vseh, sindikalnih organizacij.	_ ,
MILAN POGAČNIK
Sredi minulega tedna so se sestali na plenarno zasedanje predstavniki občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju. Ta svoj delovni sestanek so posvetili oceni rezultatov gospodarjenja v minulem letu in še posebej v prvem tromesečju letos,
V
imele
skoraj
eee*eB«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeeeeeeseiM*"
prvih mesecih letos so sindikalne podružnice v vseh delovnih organizacijah čmomeljske komune svoje redne letne konference. Po vsebinski usmerjenosti so izzvenele v veliki večini primerov v razpravo o problemih, ki jih je tako v družbenem kot ožjem ekonomskem življenju sprožila uzakonitev gospodarske reforme. Seveda pa je ta razprava hkrati tudi že pomenila prvo oceno gospodarskih gibanj v komuni zlasti še v drugi polovici minulega poslovnega leta.
Ih če bi hoteli zdaj povzeti to oceno črnomeljskih sindikatov, potem vsekakor tole: pozitivne rezultate gospodarjenja v minulem letu izpričujejo bilance v vseh delovnih organizacijah razen v kmetijstvu. Res ne
kaže vsega pripisati samo jveč-jim prizadevanjem delovnih kolektivov, večjemu obsegu in večji produktivnosti dela, saj se za marsikaterim ugodnim rezultatom skriva povečanje cen, spremenjeni instrumenti delitve; vendar tudi uspehov ni moč prezreti. Tako se je na primer povečala vrednost industrijske proizvodnje v primerjavi s Predlanskim letom kar za 23,5%. Delež industrijske proizvodnje pa se je v minulem letu povzpel na 50,1 % tako da je občinsko gospodarstvo na široko zakorakalo po poteh industrijskega
razvoja.
Kljub tem in drugim dobrim rezultatom gospodarjenja v minulem poslovnem letu, pa sindikati v Črnomlju menijo, da je vendarle prižgana rdeča luč na
semaforu gospodarskih gibanj. Podatki iz prvega tromesečja letos namreč izpričujejo precejšen zaostanek za gospodarskimi načrti. Tako je na primer realizacija letnega plana v panogi industrije in rudarstva ob tromesečju zastala pri 15 % in tako-še zdaleč ne pomeni dinamične četrtine.
VZROKI IN POSLEDICE
Spričo tega tudi sindikati v črnomeljski občini ugotavljajo, da je v nekaterih delovnih organizacijah zastala gospodarska rast. Ta pa hkrati tudi priča o tem, da so v nekaterih delovnih organizacijah doumeli reformo bolj kot varčevalni ukrep — tovrstne notranje rezerve pa so zvečina zelo hitro pošle — v veliko manjši meri pa usmeritev na intenzivno gospodarjenje, na povečanje proizvodnje obstoječih kapacitet.
Dohiteti zamujeno bo težko, čeprav ne nemogoče, vsekakor pa-bo to odgovorna in neizbežna naloga delovnih kolektivov.
In prav ob tem so tudi sindikati v črnomeljski komuni začeli pisati tudi svoje naloge. Kritično so ugotavljali, da pravzaprav nobena delovna organizacija še ni izoblikovala zares učinko\^tega sistema formiranja in delitve dohodkov, da. se zavoljo tega tudi vse preveč po-.časi uveljavlja neposredno upravljanje proizvajalcev v delovnih enotah in da zavoljo tega tudi interes za boljše in učinkovitejše gospodarjenje narašča počasneje,* kot bi v tem trenutku lahko in moral. In kar velja za formiranje in , delitev dohodka, velja tudi za nagrajevanje. Niti delavcev v neposredni proizvodnji niti zaposlenih v službah in strokovnjakov delitev sredstev za osebne dohodke •še ne vzpodbuja k učinkovitejšemu gospodarjenju, zaradi česar tudi pobude proizvajalcev ostajajo še vedno skrite rezerve. Odkriti te rezerve pa je po mnenju, sindikatov najpomembnejši moment v nadaljnjem uveljavljanju gospodarske reforme.	S. B.
7 dni v sindikatih
Na plenumu republiškega pdbora sindikata prometa in zvez so člani z vso zavzetostjo razpravljali tudi o tem, kam z delavci na železnici, ko se izčrpajo in ostarijo na težkih delovnih mestih, za pokoj pa še ne izpolnjujejo pogojev. Kot smo lahko slišali v razpravi, sicer na železnici tem problemom posvečajo dovolj pozornosti, vendar kljub temu se železničarji mnogokrat, predvsem tisti srednjih let in starejši sprašujejo, kaj bo z njimi, če postanejo invalidi in ne bodo mogli delati na zahtevnejših delovnih mestih. Za te telesno izčrpane delavce so člani plenuma menili, naj bi jih pravočasno upokojili. Vendar sredstva socialnega zavarovanja ne zagotavljajo možnosti, da bi zmanjšanje delovne sposobnosti naprtili solidarnosti vseh zaposlenih. Zavoljo tega so na plenumu priporočili, naj bi takim delavcem, ki niso več sposobni za težja in odgovorna dela, pomagali v prometnih podjetjih s prekvalifikacijami.
2 IZ IZKUŠENJ PRI DELU SINDIKALNIH PODRUŽNIC TOVARNE TOMOS KOPER
Prikrajšani
železni-
V *• e
carji
Izredno pereč problem na železnici je tudi prekvalifikacija kadrov. Le-ta po mnenju predstavnikov železnice ni mogoča zavoljo tega, ker. železničarji, ki ostariio na delovnih mestih, ne izpolnjujejo vseh pogojev, kot jih za prekvalifikacijo zahtevajo pravilniki. Ti namreč za določena delovna mesta na železnici zahtevajo najmanj končano osemletno šolanje ali celo popolno srednjo šolo. Mnogi ostareli in onemogli železničarji pa te izobrazbe nimajo in je prekvalifikacija" že v kali onemogočena. Razen tega, kot smo slišali na plenumu, na železnici tudi nimajo dovolj delovnih mest za invalide.
Nedvomno je s tem tesno v zvezi tudi benificirana delovna doba za železničarje. V železniških delovnih kolektivih se tako intenzivno zavzemajo za benificirano delovno dobo predvsem zaradi tega, ker mnoga delovna mesta »zavoljo modernizacije železnic ukinjajo, železničarji, ki so prej delali po starem in s klasičnimi železniškimi napravami, pa nalogam ob avtomatskih' napravah niso kos.
Železničarji pa se pritožujejo tudi nad pokojninami. Res pa je, da so vzroki za nizke pokojnine železničarjev tudi v neurejenih osebnih dohodkih. Se vedno mnogo železničarjev dobiva 'del osebnega dohodka za povečane življenjske stroške le v obliki dnevnic, ki pa se ne štejejo v povprečje, ki odmerja pokojnino. Po mnenju članov plenuma republiškega odbora sindikata prometa in zvez bi morale delovne organizacije ta problem rešiti tako, da bi del dohodkov, ki jih železničarji dobivajo iz materialnih stroškov, vključili v osebne dohodke. Nasploh pa bi morali na železnici še bolj poskrbeti za oblikovanje meril nagrajevanja, sai je nagrajevanje zdaj, ko so mnogi železničarji plačani še zmeraj le po času, skrajno nestimulativno.
M. Z.
S
a
S
Glasilo aeput!lis»«?ii» »vete /Se ?.3 Slovenijo Izdaja ČZP Delavska enotnost v Ljubljani. List le ustanovljen n novembre UH2. Urejuje uredniški odboi Glavni In odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK
Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, teleton uredništva Sl 66 12.	31	24 OS In
81 00 33. u-prave 31 00 33. Račun orl Narodni banki v Ljubljani Št. NB 501-1-365 - Posamezna Uavllka stane N. 50 par — 50 starih din - Naročnina je četrtletna N. 6,50 din — 650 sta-* tih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din in letna N. 36 din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Počlnlna plačana v gotovini — Tisk ir ktišeU CZP • Ljudska pravica-f .Inbliana
ZA KOLEKTIVNO DELO
Marsikaj kaže, da je sindikat v koprski tovarni TOMOS uspešno izbojeval še eno bitko in odločilno pripomogel k učinkovitejšemu uveljavljanju samoupravljanja v vsakdanji praksi. Vendar pa — zakaj bi modrovali, če lahko prepustimo besedo predsedniku tovarniškega odbora sindikata inženirju Božu Petriču in tajniku tega odbora Hinku Krkačui
»Zadnje čase smo močno zavzeti s pripravami za sprejem samoupravnih aktov,« sta povedala tovariša Petrič in Krkač. »Glede na precej slabe izkušnje pri dosedanjem delu in na tem področju v naši tovarni, še posebej pa spričo razvoja samoupravljanja menimo, da to delo ne sme biti prepuščeno posameznikom, ampak naj bo, celo mora biti, rezultat ustvarjalnih pobud čim večjega števila neposrednih proizvajalcev.«
»Kakšne so te Izkušnje in kako se zavzemate za večjo uveljavitev samoupravljanja?«
»Ena takih izkušenj je, da se kolektiv neprimerno bolj zanima za tiste samoupravne akte, ki urejajo konkretna vprašanja, na primer urejanje dopustov. Čeprav, smo te zadeve obravnavali izven delovnega časa, so delavci polnoštevilno prišli na sestanke. Na prvi sestanek, na katerem naj bi razpravljali o novem statutu podjetja, pa je prišlo izmed približno 100 povabljenih le 11 ljudi... To nam je dgtlo misliti. Zadevo smo analizirali. Za zdaj je mogoče reči le to, da se kolektiv še ne za-2 veda dovolj pomembnosti staje
naj strokovnjaki pravno formulirajo mnenja, želje in potrebe, kakor jih je izrazila večina kolektiva. Tako, po tej poti izdelane osnutke pravilnikov pa bi spet dali v javno razpravo. Res bi nem tak postopek vzel več časa, vendar je nujen, ker bi pripomogel, da bi tudi v vsakdanji praksi imelo samoupravljanje večjo veljavo; da ne bi o njem — tako kot zdaj in doslej — pretežno samo govorili.«
»Na kakšen odmev so naletele te pobude?«
»Takole je: na upravnem odboru smo povedali, kakšna so stališča sindikata. »Dogovorili smo se, da sindikat organizira razprave o tem, kakšno naj bo nadomestilo za ukinjene vozovnice K-15. Pripravili smo teze za razpravo, ki vključujejo več
alternativnih predlogov. Še posebej pa bomo izvedli tudi .anketo med vsemi člani kolektiva. Na podlagi vsega tega bo izdelan osnutek pravilnika, ki ga bo kolektiv spet obravnaval. To pomeni, da bo ta pravilnik nastal po organski poti, da bo zrasel »od spodaj navzgor«, kakor temu navadno pravimo. Na podoben način bo nastal tudi naš pravilnik o delovnih razmerjih.«
»Občutite ob tem kakršne koli večje težave?«
»Res je: ne gre vse tako gladko, kakor se zdaj sliši. Najteže je pač to, da moramo čim-prej premagati posledice dosedanje prakse. Treba je zlomiti prepričanje, da je edino tako prav, kakor smo doslej delali, ko so šli v razpravo pravilniki, ki jih je v večini primerov — ne da bi slišal za mnenje kolektiva — pripravljal posameznik. Gre pa za to, da bi kolektiv moral krojiti odločitve, ki zadevajo njegovo delo in njegov obstoj. Z angažiranjem čim večjega števila neposrednih proizvajalcev pa se temu cilju že močno približujemo,« sta zaključila sobesednika iz TOMOSA. -mg
ŠE POSVET S STROKOVNJAKOM
FOTO SLUŽBA DE
tuta, ki pač temeljni zakon podjetja. To pomeni, da bo treba še precej delati predvsem na področju ekonomsko-političnega izobraževanja. Vprašanje zase pa je razumljivost teh aktov. Pri nas se dogaja, da so napisani v tako »kunštnem« jeziku, da ga še intelektualci težko razumejo. Če razpravljamo o bolj konkretnih vprašanjih navzlic vsemu še nekako gre, sicer pa zelo težko. Končno pa je še nekaj in v tem najbrž tiči bistvo problema. To je način, kako pripravljamo osnutke samoupravnih aktov. Samoupravni organi so na primer naročili pravni službi, naj izdela osnutek pravilnika o dopustih. Že izdelani osnutek je upravni odbor podjetja odobril, češ da je »goden« za javno razpravo. Na sestankih vseh 15 Sindikalnih podružnic v podjetju pa smo pri delavcih doživeti revolt. Največ razburjenja je bilo' zavoljo ne-, jasnih ali celo nerazumljivih formulacij. Problem je toliko težji, ker je izobrazbena raven v naši tovarni sorazmerno nizka. Zato je razpravljanje o tako napisanih aktih težko in tudi precej jalovo delo, ker izgubljamo čas s pojasnjevanjem posameznih nerazumljivo pisanih določil, namesto da hi govorili predvsem o vsebinskih vprašanjih. Zato je tudi sindikat zavzel naslednje stališče: pred razpravo o katerem koli problemu, ki ga urejamo v okviru raznih pravilnikov in drugih samoupravnih aktov, je treba pripraviti teze za razpravo. Po potrebi in v okviru možnosti naj bi te teze vsebovale tudi alternativne rešitve. Ko bo kolektiv o vsem tem razpravljal, bo dal svoje predloge in pripombe, pa
POSLANO NA PP 313/VI, LJUBLJANA B POSLANO NA PP 313/VI, LJUBLJANA e POSLANO NA PP 313/VI, LJUBLJANA * POSLANO NA PP 313/VI
»NAŠEMU DIREKTORJU ZA PODJETJE
IN DELAVCE NI MAR«
Članek pod tem naslovom je bil objavljen v Delavski enotnosti številka 15, z dne 21. aprila 1966. Članek med drugim graja tudi nepravilen postopek oziroma pasivnost občinskih forumov, zlasti pa še občinskega sindikalnega sveta do dogodkov, ki so se dogajali v GP Sava Krško od meseca avgusta lani pa do marca letos. Ne da bi se spuščali v sodbo o pravilnosti navedb o razmerah, ki vladajo v GP Sava Krško, čutimo dolžnost, da damo odgovor na tisti del omenjenega članka, ki graja občinske forume, posebno pa še občinski sindikalni svet.
V članku pisec napada zlasti občinske forume, da niso ničesar ukrenili, ko je bilo v avgustu lani in v marcu letaš zaradi nizkih osebnih dohodkov v obratu »Gramoznica« ustavljeno delo. Vprašamo se, kako naj bi ta dogodek vznemiril občinski sindikalni svet, če o tem ni ničesar vedel. Za vse dogodke, kj so se odigrali v tem podjetju, je zvedel predsednik občinskega sindikalnega sveta šele 30. marca letos, ko so se zjutraj pri njem zglasiti trije delavci obrata »Gramoznica« in začeti govoriti o svojih težavah, predvsem pa o nepravilnostih iin nerazumljivi obliki izplačanih osebnih dohodkov. Ta dan so omenili, da so dobiti izplačane osebne dohodke samo v višini 92 Vii. Hoteli so zvedeti, zakaj je dohodek tako nizek, zato so tudi hoteli imeti razgovor z direktorjem že 26. 3. 1966, vendar pa se le-ta njihovemu vabilu ni odzval. Niso pa ob navedeni priložnosti povedali, da so 26. 3. 1966 prekiniti delo. /Predsednik občinskega sindikalnega sveta je nato takoj reagiral na njiho-
vo izjavo. Takoj po odhodu delavcev je teiefonično poklical predsednika sindikalne podružnice podjetja, da se še tega dne zglasi pri njem zaradi razgovora. Predsednik sindikalne podružnice je še isti dan tudi prišel na razgovor, na katerem se je zadolžil, da bo naslednji dan, to je 31. marca 1966 popoldne ob 14. uri sklical sestanek z vsemi zaposlenimi v obratu »Gramoznica«. Do sestanka je naslednji dan tudi prišlo, udeležil pa se ga je poleg predsednika občinskega sindikalnega sveta tudi sekretar občinskega komiteja ZK. Na omenjenem sestanku so delavci potožili o svojih težavah in takrat prvič povedali, da so 26. marca ustavili delo. Naslednji dan po omenjenem sestanku je odšla na pobudo občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja ZK v GP Sava posebna komisija, ki naj bi na hitro ugotovila nepravilnosti v tem podjetju. Na osnovi ugotovitev te komisije je bil 4. 4. 1966 na občinskem komiteju ZK razgovor z direktor-
jem GP Sava. Takoj po tem razgovoru je občinski sindikalni svet zahteval, da se skliče seja upravnega odbora sindikalne podružnice, do katere je prišlo 12. 4. 1966 in na kateri so udeleženci med drugim razpravljali tudi o nepravilnostih oziroma nepravilnih odnosih v tem podjetju.
S posebnimi informacijami, z dne 2. 4. 1966 je občinski sindikalni svet obvestil o dogodkih v GP Sava tudi republiški svet sindikatov,
Na polemiko, ki se je pojavila v širši javnosti in reagiranje občinskih forumov, zlasti občinskega sindikalnega sveta, je zasedal tudi delavski svet podjetja, in sicer 1. 4. 1966 in 22. 4. 1966, ter med drugim razpravljal tudi o zadnjih dogod-' kih v »Gramoznici« in v zvezi s tem tudi ukrepal.
Ker so vsi občinski forumi zainteresirani, da se razčistijo razmere v GP Sava, je o teh vprašanjih razpravljal tudi občinski komite ZK na seji 21. 4. 1966. Dne 23. 4. 1966 pa je občinska skupščina imenovala posebno komisijo z namenom, da ugotovi razmere v podjetju in razišče okoliščine, zaradi katerih je prišlo do nepravilnosti, zlasti pa sistem nagrajevanja po veljavnih pravilnikih in sistem delitve dohodka. '
Poleg vsega omenjenega pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta že 9. 4. 1966 v razgovoru seznanil o dogodkih v Savi tovariša Marinka, tajnika republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev za Sloveni-
jo. Dne 25. 4. 1966 pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta, v csebnem razgovoru seznanil predsednika RO sindikata gradbenih delavcev za Slovenijo tov. Capudra o riz-merah v tem podjetju kot tudi o ukrepih občinskega sindikalnega sveta. Dne. 28. 4. 1966 pa je bila o tem vprašanju sklicana tudi posebna izredna seja pred-sredstva občinskega sindikalnega sveta, katere se je udeležil predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev.
Iz vsega navedenega je torej razvidno, da občinski forumi, zlasti pa občinski sindikalni svet niso tako pasivni, kot to sledi iz omenjenega članka. Smatramo, da bi se moral pisec članka, preden je članek objavil, prepričati ' o resničnosti navedb v anonimnem pismu, ki so ga delavci GP Sava obrata »Gramoznica« poslati na republiški svet ZSS, zlasti pa še o tem, koliko si občinski forumi prizadevajo odpraviti nepravilnosti, ki se dogajajo v posameznih delovnih organizacijah. Vedeti pa je treba, da le-ti lahko ukrenejo vse potrebno šele taktat, ko nekaj zvedo, medtem ko delavci v GP Sava vse do 30. 4. 1966 niso nikomur sporočili nepravilnosti m nepravilnih odnosov v GP Sava.
Ko bo komisija, ki jo je je imenovala občinska skupščina, ugotovila razmere v GP Sava. bo o tem ponovno in podrobno, seznanila širšo javnost. Predsedstvo
občinskega sindikalnega sveta Krško
NAŠE IZKUŠNJE
eB«eBUMMMeBeMeeeeee'eeee»a*eeeeeiaewMeeBeMMeMMwe«ei»MWMMau»Mi»»ewi
»IZ TE MOKE BO KRUH«
Malokdo ve za nenavadno sodelovanje med Impolom v Slovenski Bistrici, TCA Kidričevo in Tovarno dušika v Rušah. Sindikati in druge politične organizacije teh treh delovnih kolektivov vedno pogosteje sedajo za mizo — zdaj v tej, zdaj v drugi tovarni. Ne, to niso formalna srečanja iz vljudnosti ali celo zaradi izmenjave zakusk. Dnevni redi teh sestankov in razprave vzbujajo vso pozornost. In če bo nekega dne to sodelovanje preraslo v tehnično kooperacijo ali celo integracijo, potlej bodo morali na prvem zboru integriranega podjetja povedati, da je tak napreden način -tpttis iipngod vCudCzvpodsoB kat in ostale družbeno politične organizacije.
Vsi dosedanji razgovori kažejo namreč na to, da vidijo trije delovni kolektivi svoj razvoj v integraciji. Že prvi
razgovori pred davnim so pokazali, da ne skrivajo zase spojih problemov, da ne čuvajo ljubosumno dobrih zamisli in rešitev vsak zase, ampak da dajejo izmenjave izkušenj še bogatejše uspehe in boljše rešitve v kolektivu. Tako so skupno razpravljali o nekaterih določilih v samoupravnih aktih, o nagrajevanju in o razmerjih osebnih dohodkov, pa o rekreaciji in oddihu ter o merilih za delitev denarnega nadomestila za K-15 in o regresih, nato o skupnih rekreacijskih središčih in o izmenjavi počitniških domov itd., itd. — Vendar sta med , vsemi temi razgovori vedno »tekla« aluminij in električna enhgija, osnovni surovini, ki vsakodnevno vežeta te tri kolektive. O tej zvezi se pogovarjava s predsednikom sindikata v Impolu Ivanom Frangežem.
»Med nami in. tovarno gli-
nice in aluminija je aluminij naravna vez. Mi ga predelujemo, oni ga pridelujejo. Ta specifična sorodnost v proizvodnji nas sili k tesnejšemu sodelovanju. Sodelovanje na relaciji direktor — direktor, nekatere skupne tehnične raziskave in razgovori med družbeno političnimi organizacijami imajo svoj hasek, vendar menimo, da to ni dovolj.«
»Kaj pa imate skupnega z Rušami ?«
»Mi ničesar, vsaj kar, se proizvodnje tiče, zato pa se povezujeta TCA Kidričevo in Tovarna dušika. Kidričevo dobavlja Rušam kalcinirani boksit, iz tega pa izdelujejo Rušani korund. Najmanj tako pomembna vez med obema podjetjema pa je električna energija, ali bolje, skupne težave z električno energijo. Obe podjetji sodita med največje potrošnike in se ob redukcijah znajdeta v isti kaši
ter zato skupno razvozlavata redukcijske vozle. Pomanjkanje električne energije pa občutimo posredno tudi mi. Ob redukcijah ugasnejo peči in iz njih po nekaj mesecev ne priteče aluminij. Smo pa glavni odjemalec njihovega aluminija.«
»Pa vidite izhod iz teh električnih zagat?«
»Vidimo, ali vsaj menimo, da bi se dalo iz njih priti. Skupno s Kidričevim sklepamo pogodbe z Jugobanko. Pri nas je deviznih sredstev dovolj. Lahko bi jim pomagali z deviznimi sredstvi, bodisi v proizvodnih težavah ali pri uvozu električne energijer«
Mimogrede: Impol je lani izvozil predelanega aluminija v vrednosti 5,100.000 dolarjev, to je 42 "/o celotne proizvodnje. Letos pa so si postavili plan za 5,700.000 dolarjev vrednosti izvoza.
■»Vendar snujemo še boljši načrt,« nadaljuje Frangež. »Investirali bi v dodatno gradnjo termoelektrarne Šoštanj za potrebe Kidričevega. S tem bi oboje rešili večnih težav z električno energijo. Račun sicer ni najugodnejši, ker je električna energija iz termoelektrarn dražja od tiste, ki jo proizvajajo hidroelektrarne, vendar ima to prednost, da nanjo z gotovostjo Idhko računamo.
Tu pa mora razgovor na ravni političnih organizacij nehati. Vse te pobude morajo preanalizirati in dokumentirati strokovnjaki in njihove službe ter povedati svoje mnenje samoupravnim organom. V to jih moramo prepričati ih to je trenutno osnovna naloga sindikata in drugih političnih organizacij v naših treh podjetjih.
Morda še samo to: na Vse skupne sestanke družbeno P°~ litičnih organizacij vabita0
tudi predsedvSu delavstth
svetov in strdf&njake. Strokovnih stvari se namreč ne da samo politično reševati in utemeljevati ...«
I. V.
BBBBBBBBBBBBBB8SBBBWBBBSBBBWBBBBSBBSBBBI
BBeeeeBBftBi
IBaBaHBBU|IMaMUlMH»IINHfl|||WB|UII|lMinil|IMUlU|B«IUBUIIIUHIIBHI»IUIWBIBII|IMNI|IBI»lia»MIIflBfl|IHWUBIIBnilUBBMUBaaBBBa|fll

7 dni v sindikatih
Vsak po svoje boga moli
Sodeč po tem, kar pripoveduje predstavnik Splošno trgovskega podjetja Potrošnik iz Črnomlja, so v njihovem podjetju zares korenito obračunali s poslednjimi ostanki planskega gospodarjenja. Zares so vzeli tisto naše vsakdanje prerekanje o planskem in tržnem gospodarjenju ter mu — vsaj pri njih — enkrat za vselej naredili konec.
V črnomeljskem Potrošniku do danes še niso obravnavali svojega letošnjega plana. Pa kot vse kaže, ga tudi ne bodo. Ne zato, ker bi bili v podjetju premalo demokratični, ker bi se požvižgali na samoupravo, pač pa zato ne', ker menijo tisti, ki bi naj plan pripravili, da plana sploh ne potrebujejo.
S planskim gospodarjenjem so tako v Potrošniku zares temeljito pometli. Tisto pa, da zdaj predstavnik sindikata v tem podjetju zmajuje z glavo, češ, saj z ženo doma še za tiste »fi-čenke« delava vsak mesec plane in načrte, je po mnenju nekaterih vodilnih v tem podjetju čisto njegova osebna stvar.	S. B.
POGOVOR Z NADO BELTRAM,
PREDSEDNICO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V AJDOVŠČINI '
»KADRE SI MORAMO SAMI IZŠOLATI...«
Zamrznjen
kapital
Ne bi na široko pogrevali dogodkov ob nedavnem primeru reelekcije v Tekstilni tovarni v Ajdovščini, saj so javnosti bolj ali manj znani, pa vendar kaže ponoviti ugotovitev, da je imel sindikat, ali točneje rečeno, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Ajdovščini ob teh dogodkih najnaprednejše stališče. Sindikat je ščitil samoupravnost, to je prvotni sklep delavskega sveta v Tekstilni tovarni, ko dosedanji direktor ni bil ponovno izvoljen. Podobno se je zavzemal tudi sindikat v tovarni, toda manj odločno.
»Že decembra lani je naš sindikalni svet skupaj z občinskim odborom Socialistične zveze v zvezi z reelekcijo sprejel stališča in jih posredoval vsem delovnim organizacijam v občini,« nam je v razgovoru rekla Nada Beltram, predsednica občinskega sindikalnega sveta v Ajdovščini. »Ce pa vidiš, da teh stališč oziroma zakonskih predpisov ob reelekciji posamezni delavci ali celo organizacije ne spoštujejo, kot se je zgodilo v Tekstilni tovarni, je bilo seveda toliko bolj potrebno, da smo se sindikati tako odločno borili za zakonitost«
»Zanimivo je bilo slišati, kako so delavci podprli prizadevanja sindikata za uveljavitev zakonitega postopka reelekcije?«
»Delavcem je bilo zelo všeč, da se sindikat ne zanima več le za nepomembne stvari, kot je zbiranje ozimnice, organiziranje izletov. Delavci so občutili vlo-
go sindikata v pravem smislu in zdaj vidijo v sindikatu zaščito, če bi se jim godila krivica
pri uveljavljanju njihovih samoupravnih pravic. Nekateri v občini so menili; da gre ob tej,
Ne strinjamo se z...
Na zadnji seji je predsedstvo Republiškega sveta posebej razpravljalo o učinkovitosti dela sindikalnih organizacij. Gradivo za to razpravo je pripravila komisija za družbeno samoupravljanje RS ZSS, nanašalo pa se je na uresničevanje sklepov 6. seje plenuma Republiškega sveta. Številke, ki jih je zbrala skupina za mnenjske raziskave te komisije in o katerih so razpravljali na seji predsedstva, so dokazovale, da so zaključki in sklepi 6. seje Republiškega sveta premalo učinkovali na dejavnost sindikalnih organizacij v občinah in podjetjih.
Kritične besede na seji predsedstva so torej letele predam ^navzdol«. »O učinkovito-V1 dela naše organizacije bi se kazalo pogovoriti na vseh rav-®eh, tudi na republiški,« je reklo ®:ecej predsednikov občinskih JR dihalnih svetov, ko so po jjlepu predsedstva dobili ana-,lz° v roke. Nekateri predsednici Pa so svoje misli ob tej ana-zi posredovali Republiškemu ®tu ZSS tudi pismeno. Tako «se predsednik ObSS Ilirska strica Vitomir Dekleva:
»Ne strinjamo se z ugotovit-bo, da je treba iskati vzroke za Javnost, neobveščenost in ne-D^navanje vsebine dela naše Sanizatije v nedovoljnem raz-u avljanju, dogovarjanju, skrat-st J premajhnem številu se-čel ■ v’ denimo, da je bilo na-«>ih dogovorov na občinski
ravni še preveč, predvsem o problemih, ki niso akcijskega’ značaja, na primer o delitvenih odnosih, • sistemih nagrajevanja, samoupravi j anju, delovni h vpno-tah, storilnosti itd. Načelno1 smo o teh problemih razpravljali že nič kolikokrat, govorili simo pa tudi o pomanjkljivostih, ki jih je treba odpraviti »zgoraj«. Iz analize učinkovitosti našega dela, ki ga je izdelala vaša komisija, pa je čutiti nagibanje k dosedanjim metodam in praksi političnega dela, to je zahtevo, da je treba po vsakem zasedanju višjih forumov organizirati sestanke in razprave, čeprav o problemih, o stališčih in nalogah, ki smo jih že( neštetokrat obravnavali im sprejeli. Menimo, da bi bilo bolj prav, če namesto takšnih sestankov poiščemo vzroke, ki zavirajo uresniči-
tev načelnih sklepov in stališč in če pri tem opozarjamo na dolžnosti im odgovornost, ki jo ima član organizacije in politični delavec pri izvrševanju nalog.
Ob tem pa se pojavlja problem, ki ga ne smemo prezreti: vedno bolj očitno je odklanjanje funkcij in dolžnosti na področju družbenega dela, predvsem izven delovne organizacije, pa tudi v delovni organizaciji je čutiti odpor do dolžnosti izvem delovnega mesta, to- je do »neplačanega dela«. Posledica tega je: kopičenje funkcij, ki jih mora opravljati vedno ožji krog ljudi, ki pa kljub najboljši volji zato svojega'dela ne morejo v redu opravljati. Mislimo, da se bo naše družbeno-politično delo bolj uveljavilo ter da bodo imeli sindikalni delavci večji uspeh pri delu le, če bodo zahtevali brezpogojno uresničitev sprejetih sklepov, stališč in zastavljenih nalog.
Ugotovitev, da premalo obveščamo javnost tudi o dobrem in uspešnem delu, ki ga dosegamo, ter da premalo izkoriščamo sredstva javnega obveščanja, pa je povsem točna. Javno priznanje lahko bistveno pospeši dejavnost sindikalnih delavcev, tudi tistih, ki že dobro delajo.«
kot že pravijo .ajdovski reelekciji1, za boj mlajše s starejšo generacijo, toda stvar sploh ni v tem, marveč smo v sindikatu zagovarjali le najbolj napredne ideje, seveda po naši samostojni presoji.«
Pogovor je nato stekel o programu dela ajdovskih sindikatov. Predsednica občinskega sindikalnega sveta Nada Beltram je nadaljevala:
»Zdaj so pred narpi tri naloge, iin sicer razprava o srednjeročnem programu razvoja naše občine, o delitvi in nagrajevanju po delu ter razprava o kadrih...«
»Bi lahko ocenili, kaj bo sindikat zagovarjal v srednjeročnem programu razvoja ajdovske občine?«
»Popolnoma nam je j^sno, da industrije v prihodnje/ ne bomo mogli kaj bolj razvijati, zato bomo vse, vložili v razvoj tako imenovanih terciarnih dejavnosti. Sindikat si prizadeva podpreti zasebno iniciativo, zlasti v gostinstvu. Se pravi, da bi tudi v naši občini po zgledu Nove Gorice, odprli kar največ okusno urejenih zasebnih gostišč. Razmišljamo celo, da bi tudi v trgovini sprostili privatno iniciativo, zlasti v manjših krajih, kjer imajo zdaj trgovine v družbenem sektorju precej več stroškov kot pa prinese dohodka promet. S trgovino imamo v občini sploh posebne težave. V občinskih sindikatih smo se že pogovarjali, da bi veljalo obe trgovski organizaciji v občini združiti. Močno podjetje in združena sredstva bi lahko mnogo več pomenila za razširjan je dejavnosti. Toda za zdaj je težava v tem, da vipavsko trgovsko podjetje nasprotuje združitvi. Ob enotni domači trgovski organizaciji pa bi z veseljem odprli občinske meje tudi drugim trgovskim podjetjem«
Nada Beltram je nato povedala, da bodo v kratkem analizirali tudi nagrajevanje po delu v vseh delovnih organizacijah in poudarila, da bi morali dobro nagrajevati tudi strokovno delo. Nejevoljna pa je postala, ko je pripovedovala o kadrih v občimi.
»Na občinski skupščini zdaj i zbita j o podatke, kakšna je i sploh kadrovska struktura v ; delovnih organizacijah ajdovske ; občine. Na osnovi teh podatkov i bomo v sindikatih zavzeli stali- j šča predvsem v tem smislu, da j naj delovne organizacije v obči- j ni ne zapirajo vrat strokovnja- i kom, kar se dogaja zdaj po re- ; formi. S tem namenom, da bi j namreč vzgojili domač strokov- i ni kader, smo lani ustanovili v i Ajdovščini tudi gimnazijo, kaj- j ti spoznali smo, da bomo imeli ! kadre le, če si jih bomo sami \ izšolali.	i
Prizadevanja ajdovskih sin- \ dikatov so vsekakor vredna po- i zornosti, zlasti prizadevanja za \ izboljšanje kadrovske strukture \ v podjetjih. Ob samo enem \ 'ekonomistu v občini, na primer. j so taka prizadevanja več kot I potrebna.	M. Z. §
Po podatkih, ki so jih zbrali strokovni sodelavci Centralnega sveta ZSJ, imajo gospodarske organizacije v državi približno 150 milijard starih dinarjev, ki pa jih sploh ne koristijo. Ta mrtvi kapital je tako imenovani obvezni del njihovih rezervnih skladov. Že leta namreč morajo gospodarske organizacije odvajati 2 % od povprečno uporabljenih obratnih sredstev za morebitno kritje izgub v poslovanju.
In zlasti v zadnjem času so čedalje bolj odločne pripombe na tako zajemanje sredstev v rezervne sklade. Še posebej je v tem primeru prizadeta trgovina, ki še posebej občuti porhanjka-nje obratnega kapitala, ki pa ima hkrati tudi najvišja zamrznjena sredstva v rezervnih skladih. Po podatkih o zaključnih računih je na primer v rezervnih skladih jugoslovanske trgovine že približno 72 milijard zamrznjenih sredstev. In novi podatki: beograjsko trgovsko podjetje Vračar ima v svojem obveznem rezervnem skladu 332,5 milijonov starih dinarjev, podjetje Cen-troprom pa celo pol milijarde.
V podjetjih teh sredstev ne morejo izkoriščati, čeprav so e zadregi za obratna sredstva. Koristi jih lahko le banka, kjer so naložena. Zato tudi predlogi — in bržčas utemeljeni — da bi veljalo .porušiti ta »administrativni jez« v delitvi dohodka in prepustili delovnim organizacijam, da ta sredstva v skladu z načelom dohodka prenesejo iz »zapečatenih« bančnih blagajn e svoja stalna obratna sredstva.
Kriminal — povsem nevažno
Po podatkih okrajnega sindikalnega sveta v Kragujevcu je delovnim organizacijam kaj malo mar, če vodilna delovna mesta zasedajo nekdanji obsojenci zaradi gospodarskega kriminala. Tako na primer samo v kragujevških delovnih organizacijah zasedajo 74 odgovornih delovnih mest nekdanji obsojenci. V sveto-zarevski komuni pa je na primer na vodilnih delovnih mestih kar 138 že obsojenih državljanov. Podjetje Hladnjača v tej komuni pa je postavilo celo za šefa delovne enote delavca, ki mu je bilo s sodbo prepovedano opravljati odgovorne naloge, trgovsko podjetje Kupres v Rekovcu pa je takega delavca imenovalo za šefa v eni svojih trgovin.
Po drugi strani pa sindikati ugotavljajo, da na njihovem področju narašča gospodarski kriminal in da je bilo samo v minulem poslovnem letu oškodovano z gospodarskim kriminalom gospodarstvo tga okraja za 200 milijonov starih dinarjev, kar pomeni trikrat večjo vsoto kot leto dni poprej. Vzrok in posledica pa sta v tem primeru očitna.
Samci se pritožujejo
Bosna in H e r c e g o v in a
Odkar je zeniška železarna zmanjšala svoje dotacije za delavce, ki prebivajo v samskih sobah, so čedalje bolj pogoste pritožbe, da so stanarine veliko previsoke v primeri s tistim, kar samci dobe. To je bil tudi povod za akcijo sindikalne in mladinske organizacije v železarni, da preanalizirata življenjske pogoje več kot 1000 delavcev v tem podjetju.
Zaključki, do katerih je prišla ta »mešana« sindikalno-mla-dinska komisija, so povsem potrdili upravičenost pritožb delavcev. Od 1383 samskih sob — pravzaprav bi bilo treba reči postelj — jih manj kot polovica zagotavlja normalne pogoje, medtem ko v 758 primerih niso zagotovljeni niti minimalni pogoji za tisto, kar razumemo pod »normalni življenjski pogoji«. In za to »ugodje« morajo samci odšteti v povprečju 10 in pol tisočakov mesečno.
H r v at s k a
Samo kampanja
Na nedavni letni konferenci občinskega sindikalnega sveta v Dar uv ar ju je bilo le malo govora o delavskem športu ter o3-dihu in rekreaciji zaposlenih v tej komuni. Ze samo to opozar-ja, da delovne organizacije in družbeno politične organizacije tej problematiki posvečajo vse premalo pozornosti. Zato je tudi občinski sindikalni svet ocenil različne športne manifestacije v minulem obdobju, ki jim največkrat pripišemo doneč naslov delavske športne igre. samo kot kampanjsko akcijo, v nobenem primeru pa ne za načrtno rekreacijsko dejavnost. Taka tekmovanja na hitro pripravljena, enkrat ali največ dvakrat na leto, pred tem in po tem pa nobene dejavnosti, pa po mnenju občinskega sindikalnega sveta v Daruvarju delavce bolj obremenjujejo, kot pa jim koristijo.

Pravna posvetovalnica DE
5“- VPRAŠANJE:
in ^Podjetju delam že 4 leta in 8 mesecev. Dal sem odpoved pf/T odpovedni rok poteče s 25. majem 1966. Ali imam letos lc° do letnega dopusta in na koliko dni? p. j, _ BREG
Lv^emeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da pridobi de-gtir) c Pravico do letnega dopusta po enajstih mesecih nepretr-Di dela in ga ima pravico izrabiti v vsakem letu, če v delu Presledka. Če torej delate 11 mesecev, ne da bi v tem Pa s ptekinili z delom za več kot tri dni — iz vašega vprašanja vicoe da sklepati, da ta pogoj izpolnjujete — potem imate pra-htev y letnega dopusta. V kolikor dopusta doslej še niste za-*zkor' - potem morate to čimprej storiti. Dopust namreč lahko 25. lstite le do tistega. dne, ko vam preneha delo, to je do 1966, po preteku tega dne pa ga ne morete več izko-izpj - rjti ne morete zahtevati, da vam delovna organizacija doC? škodo, ki vam je nastala zaradi tega, ker niste bili na *ari.ia h Pravice do dopusta pa nimate v primeru, če organi-tia bi ■ a v delovni organizaciji, v kateri delate, ne omogoča, tako izkoristili dopust že sedaj, n. pr. če je delo organizirano drug:,0® Fredo vsi delavci na dopust v poletnih mesecih in v %lPriaierih' ko vam delovna organizacija zaradi objektivnih
'l°gov
2ako
ne more odobriti dopusta v času, ko to želite.
30 be] °n . določa, da traja letni dopust najmanj 14 in največ y teh	^nl- Dolžina letnega dopusta, ki ga delavcu določi
i«v, 0cj J virih delovna skupnost, je odvisna od delovnih pogo-'9 oj delovne dobe, od uspehov, ki jih delavec doseza pri delu sPlošni»v,rugi^1 meril, ki jih delovna skupnost določi s svojim % UJn aktom.	MITJA STUPAN
^’t Vprašan je:
^®e.	delate že 30 let in ste vedno šivali debele noga-
"Jti tališ81*1 Pomanikanja sredstev ho tovarna prenehala izdelo-h? tanjCjh<: noSavice. Vprašate, ali boste morali začeti z delom ?'Dglj 0 * nogavic; skrbi vas namreč, ker tega dela ne boste *a*£šnpr»aVl'lati zaradi slabega vida. Ali vam proti vaši volji Primeru lahko preneha delo? S. A. — LOCICA
Da preneha delo delavcu v delovni organizaciji tudi brez njegove privolitve, sme delovna skupnost skleniti le tedaj, kadar se odpravi delovno mesto ali trajneje zmanjša obseg dela oziroma poslovanja (kakor tudi, kadar se ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerem dela).
Iz vašega pisma lahko sklepamo, da gre za zmanjšanje obsega poslovanja. Če bo do takšnega zmanjšanja obsega poslovanja res prišlo, lahko torej sklene delovna skupnost, da vam iz tega razloga preneha delo. Pri tem vam bo seveda omogočila, da ostanete v delovni organizaciji še tbliko časa, kolikor je določeno v statutu podjetja (prej odpovedni rok).
To velja tudi v primeru, če delovna organizacija odpravi vaše delovno mesto, kar lahko stori, če odpravo povzroči izpopolnitev organizacije dela, izpopolnitev delovnega procesa in delovnih postopkov. Zakon pri tem določa, da sme delovna skupnost skleniti, da vam preneha delo zaradi odprave delovnega mesta, če nima možnosti, da bi vas razporedila na drugo ustrezno delovno mesto, ali, da bi se usposobili za delo na drugem delovnem mestu, ki vam ga je ponudila delovna organizacija.
Razumljivo je, da mora biti odprava delovnega mesta resnična in trajna, sicer bi bil sklep ° prenehanju dela nezakonit.
• 59. VPRAŠANJE:	J’ TBA,CEV
, ,od	1943 do kapitulacije Italije (g. jx. 1943) sem bil
, L '1°, icni osumljenec v internaciji v Italiji. Nato sem se vključil v zavezniško vojsko in ostal v zaledju do jeseni 1945. Ali se mi bo doba udeležbe v zavezniški vojski štela za pokoj-nino v dvojnem trajanju in kako naj to svojo pravico uveljavim?
ANTON CERKVENIK _ PRESTRANEK
^Clen 144 temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju določa, da se zavarovancu — jugoslovanskemu državljanu, ki je bil v času od 6. IV. 1941 do 15. V. 1945 v zavezniški vojski ali pri izvrševanju vojaških nalog v konvojih zavezniških mornaric, šteje ta c as udeležbe dvojno v posebno pokojninsko dobo, če se je vrnil v Jugoslavijo do 31. XII. 1957. Bistveno enako določbo
je vseboval prejšnji zakon o pokojninskem zavarovanju v 31. členu. V sedaj še veljavnem navodilu o kriterijih za natančnejše določanje časa, ki se po členih 29. do 32. zakona o pokojninskem zavarovanju šteje za pokojnino (Uradni list FLRJ 33/64), je pod točko 6 pojasnjeno, da se za priznavanje časa udeležbe v suho-zemskih zavezniških vojaških formacijah zahteva, da so se te formacije udeleževale bojev na katerikoli zavezniški fronti, ne zadošča pa, da so bile stacionirane na ozemlju izven dosega vojnih operacij (v Združenih državah Amerike, na Bližnjem vzhodu in podobno). Za pomorske vojaške formacije se zahteva, da so bile oborožene in podrejene vojaškemu poveljstvu ter so izvrševale naloge za vojaške potrebe.
Ker niste navedli, v kakšni vojaški enoti ste bili in kje je ta enota bila med drugo svetovno vojno, ne moremo ugotoviti, če izpolnjujete omenjene zakonite pogoje. Če ste bili v suho-zemski enoti in se niste udeležili nobenega boja na zavezniški fronti, se vam po našem mnenju čas te vojaške službe ne bo mogel šteti dvojno za pokojnino, marveč se bo lahko upošteval le z dejanskim trajanjem.
Pismen zahtevek je treba vložiti pri občini, v kateri ima sedež delovna organizacija, v kateri ste zaposleni. O vašem zahtevku bo odločala posebna občinska-komisi j a za ugotovitev pokojninske dobe.	jy[. VEHOVEC
Is nase družbe
Pojasnila in
4.	| ;«w I rg-i rrr\n
stalisca k 1ZDK
Odgovori komisije pri republiškem sekretariatu za delo
•*» VPRAŠANJE: Ali je dopustno in v skladu s predpisi uvajati neplačane proste delovne dni, kadar na primer primanjkuje materiala za proizvodnjo?
ODGOVOR: Uvedba neplačanih dela prostih dni je po TZDR protizakonita.
VPRAŠANJE: Ali lahko sezonski delavec izkoristi dneve tedenskega počitka in praznike skupaj ob koncu sezone? Kako zagotoviti tedenski odmor v počitniškem domu, kjer je tako malo delavk, da se ne morejo menjavati v osemurnem delavniku?
ODGOVOR: Komisija pri Republiškem sekretariatu za delo sodi, da je treba takšno izjemno stanje, kot nastaja v počitniških domovih, urejati v skladu s pravnimi možnostmi, ki jih daje 81. člen Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki kot primer izrecno navaja sezonsko gostinstvo. Torej je delovna skupnost pooblaščena, da vpelje najprimernejšo rešitev.
VPRAŠANJE: Ali je treba delo, ki,traja dlje od polnega delovnega časa, nagrajevati po enakih merilih kot delo v polnem delovnem času ali pa je treba merila za nagrajevanje preko polnega delovnega časa določati v večjem finančnem učinku?
ODGOVOR: Po 43. členu TZDR je čas, prebit na delu preko polnega delovnega časa, posebni delovni pogoj, ki ga delovna skupnost upošteva pri določanju meril za ugotovitev osebnega dohodka. Merila nagrajevanja za delo preko polnega delovnega časa sodijo torej v splošni akt, s katerim se ureja delitev sredstev za osebne dohodke. Seveda pa je delo preko polnega delovnega časa lahko merilo za ugotovitev osebnega dohodka samo tedaj, če je delavec dolžan delati preko polnega delovnega časa. To pa je samo v tistih primerih, ki jih delovna skupnost določi s statutom kot primere, ko je delavec dolžan delati več kot pa je njegov redni polni delovni čas. To pa pomeni, da naj ima taka ureditev ustrezni finančni učinek.
VPRAŠANJE: V kateri delovni organizaciji izkoristi dopust del.avec, ki preide med letom iz ene organizacije v drugo? Ali pripada sezonskim delavcem dopust in kako se odmerja?
ODGOVOR: V poštev pride predvsem sporazum med delovno skupnostjo stare in nove organizacije in med delavcem. Sicer pa velja načelo, da delavec izkoristi letni dopust v tisti delovni organizaciji, kjer dela in kjer to pravico uveljavlja. Pri tem pa mora delavec izpolnjevati vse ustrezne zakonske pogoje. Če pa sporazuma ni, ob prehodu iz ene delovne skupnosti v drugo pa mine manj kot tri dni, mora nova delovna organizacija takemu delavcu zagotoviti najmanj štirinajst dni letnega dopusta.
Sezonskim delavcem pripada' letni dopust, če imajo najmanj enajst mesecev neprekinjene zaposlitve. Pri tem pride v poštev določba 57. čleria TZDR, ki daje delavcem, ki prebijejo na sezonskih delih brez presledka najmanj štiri mesece v letu ter pri tem opravijo več ur dela, kot znaša polni delovni čas za ustrezno dobo, pravico, da se jim te ure preračunajo na delovne dni s polnim delovnim časom. Seštevek vseh teh ur mora biti enajst mesečev s polnim delovnim časom (57. člen TZDR).
;Hy!llllliiRIillA!iniiPf|!!l(!UltlH(!tllUliilHI|i|(ilt|1)lll!UMI|IUi!lili!lllI||IHil!l!|UI!(ipi!IUUIIŠinitillUili)llll(inni|yiill|||Wl)ilHllli|llli>iUlillllUI!UUUilliliili!(l)inil)lli
Ing. TONE TR1BUŠON, direktor Zavoda SRS za planiranje:
»Strinjam se s predlogom, naj bi o srednjeročnem planu razpravljale tudi sindikalne organizacije, ker se pri sestavljanju plana srečujemo z vrsto načelnih vprašanj, o katerih so dolžni izreči besedo tudi sindikati. Tudi od stališč ob teh načelnih vprašanjih sta odvisni končna vsebina in oblika piana. Planiranje v resnici ni samo zadeva zavoda za pla-nirnje, ampak vseh političnih in drugih forumov. Tako so stališča o osebni porabi zelo različna. Zastavlja se vprašanje, kako usklajati osebno porabo z intenzifikacijo gospodarjenja. In vprašanje, ali naj se osebni dohodki v prihodnje povečujejo skladno s produktivnostjo ali ne, in kaj pomeni, če se povečujejo hitreje. Podoben primer je glede pokojnin: ali naj uresničujemo zakon, po katerem naj bi se pokojnine povečevale sporedno s povečanjem življenjskih stroškov ali naj bi se povečevale povezano s povečanjem produktivnosti dela. Odgovori na ta vprašanja bi nam lahko veliko pomagali pri končnem oblikovanju perspektivnega plana.«
e Dr. RIKARD ŠTAJNER, direktor zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, na seji zveznega in gospodarskega zbora Zvezne skupščine 12. maja:
»Ena od zakonitosti, na kateri stoji plan, je krepitev vloge osebne porabe in osebnih dohodkov, kot faktorja racionalizacije proizvodnje in porabe. Povečanje osebnega in družbenega standarda, odvisno od ustreznega povečanja produktivnosti dela, je čedalje bolj faktor hitrejše in učinkovitejše proizvodnje in porabe razpoložljivih sredstev. Znano je, da je delež osebne porabe v dosedanjem razvoju zaostajal. Stopnja naraščanja družbenega proizvoda je znašala v obdobju od 1957 do 1964 10,2%) letno, bruto gospodarske investicije v osnovna sredstva so v tem času naraščale "po 12,8%, osebna poraba pa samo po 8,1 %.-%
• SERGEJ KRAIGHER, predsednik komisije Zvezne skupščine za sestavljanje srednjeročnega plana, na isti seji:
»Naši planerji v federaciji in republikah bi pri izdelavi planov v skladu s smotri reforme imeli čisto drugačne možnosti, če ne bi bil maten del sredstev ^ investicije že angažiran s predhodnimi sklepi in pogodbenimi obveznostmi, s čimer je v veliki meri že določena struktura investicij in ustrezna proizvodnja. Predloženi osnutek izhaja iz dejstva, da takšne materialne obveznosti obstajajo, osnutek ugotavlja sredstva, ki jih federacija lahko uporablja za svoje sodelovanje v izpolnjevanju teh obveznosti, vse drugo pa prepušča bankam in investitorjem. Takšno stališče mora vplivati tudi na plan delovnih organizacij in družbeno političnih skupnosti ter bank v smislu usklajanja obsega in strukture investicij z materialnimi možnostmi.«
BOLJ ALI MANJ VSAKDANJA ZGODBA IZ TRBOVELJ
Kaj tudi sodišče ne zaleže ?
Zgodba, ki jo je te dni povedala v našem uredništvi^
Milka štrumbelj iz Trbovelj, je stara že tri leta. Tedaj ser je namreč Milka Štrumbelj zaposlila v Elektrarni Trbovlje — obratu tovarne zidakov. In tedaj se začne tudi zgodba, ki nam jo je povedala.
NAMESTO DA BI MI POMAGAL, ME JE NAHRULIL...«
»Ko sem se zaposlila v trboveljski elektrarni v obratu tovarne zidakov, smo morale delavke same premikati težke tovorne vagone. Ženske pa, saj veste, nismo dovolj močne, da bi zmogle tako .težak tovor. In zavoljo naše nemoči se je zgodila nesreča. Desno roko in del prsnega koša mi je stisnil odbijač vagona ob odbijač drugega vagona. Tedaj je bil v bližini tudi varnostni tehnik. Prihitel je in namesto, da bi mi pomagal, ko .sem se zgrudila, me je nahrulil .. .«•
Naslednje jutro Milka Štrumbelj zaradi bolečin ni mogla na delo. Pri njej se je oglasil delovodja in jo povprašal, ’ če lahko pride na delo vsaj popoldne,
,istega dne. Obljubila mu je, da pride. Delovodja je razumel njeno poškodbo in ji zavoljo tega odredil tudi lažje delo in ne prekladanje težkih zidakov. In tako je bilo tri tedne. Milka je hodila v službo, kljub težki poškodbi. Morda bi se vse v redu izteklo, če ne bi čez tri tedne po njeni poškodbi v obratu, kjer je delala Milka Štrumbelj, zamenjali delovodjo.
»Novi delovodja moje poškodbe spfoh ih upošteval,« je pripovedovala Milka Štrumbelj, »in mi je dodelil težko delo. Močno sem se trudila, da bi ga zmogla, toda desna roka in prsni koš sta me preveč bolela. Novi delovodja rite je obtožil, da simuliram in se napotil k direktorju. Naslfednji dan, ko sem prišla na delo, me je kar vratar obvestil, da ne smem več v službo po naročilu delovodje. V roke nisem dobila nikakršne odpovedi delovnega razmerja. Samo na oglasni deski je bilo menda obvestilo, da sem odpuščena.«
»NISEM SAMOVOLJNO ZAPUSTILA DELA!«
Zdaj so se šele začeli križi in težave Milke štrumbelj. Ni vedela, kam bi se obrnila.
»Pomoč sem iskala na socialnem zavarovanju, pa me komisija, ki naj bi ugotovila težino moje poškodbe, sploh ni sprejela. Šele v Ljubljani so kasneje pokazali razumevanje. Veste, prej nisem bila nikoli bolna in sem bolj malo hodila okrog zdravnikov. Zavoljo tega si tudi sama nisem znala pomagati, kako naj ukrepam. No, in slednjič, ko se tudi socialno zavarovanje ni zmenilo za moje težave, sem vložila tožbo na trboveljskem sodišču.«
V t.reh letih je bilo zaradi Milke Štrumbelj na sodišču nič koliko razprav.
»Na sodišču nisem drugega zahtevala, kot da me v Elektrarni spet zaposlijo in mi omogočijo normalno zdravljenje. Toda predstavniki Elektrarne vseskozi še danes zatrjujejo, da sem delo samovoljno zapustila. Tega pa nisem storila, kot sem vam že povedala ...«
Milka Štrumbelj pa je še pred tem, preden se je obrnila za pomoč na socialno zavarovanje in sodišče, iskala zaščito pri sindikatu in samoupravnih organih v podjetju. Toda vsaka prošnja je -bila, po pripovedovanju Milke, zaman. Šele sodišče je prišlo resnici do dna, ko je ugotovilo, da je pravica na Milkini strani in razsodilo, da jo morajo v Elektrarni sprejeti nazaj na delo.
S fizičnim obračunavanjem ni mogoče razreševati nasprotij in skaljenih odnosov —f- s temi besedami smo komentirali neljube dogodke v kamniški poslovni enoti podjetja »Ljubi,jana-transport«, kjer je skupina delavcev s pestmi obračunala s svojim šefom.
Vseh osem delavcev, ki so sodelovali v tem »dialogu« in ki so bili tudi disciplinsko kaznovani (o tem smo poročali kazno-številki DE) je med disciplinskim postopkom in v svojo obrambo navedlo tudi to, da je šef zanemaril več svojih dolžnosti in da nasproti njim — svojim sodelavcem — ni pokazal pravega odnosa, saj je z njimi govoril le najnujnejše. Ti očitki na račun prizadetega šefa seveda niso mogli opravičiti prestopka, ki so ga zagrešili delavci. Utrdili pa so prepričanje, da v tej delovni enoti toliko časa ne bo miru in urejenih odnosov, dokler vsega natanko ne raziščejo. Tako se je hkrati z disciplinskim postopkom nasproti delavcem začel tudi postopek proti njihovemu šefu.
Pristojna disciplinska komisija je ugotovila,' da očitki, ki so jih delavci izrekli na račun svojega šefa, v glavnem držijo. Še več: ugotovila je, da je šef s svojim odnosom do podrejenih pravzaprav ustvaril slabo vzdušje, ki je imelo za posledico že omenjene neljube dogodke. Z
Milka Štrumbelj je približno pred mesecem dni odšla s sodbo v roki v Elektrarno.
»Bila sem pri direktorju z delovno knjižico. Ta pa mi je rekel: ,Pri nas nimate kaj iskati!1 Poglejte, tudi sodišče ne zaleže. Ko se v Elektrarni niso zmenili zame, spet nisem vedela, kaj naj storim. Odvetnik mi je svetčval, naj se oglasim pri vas in vam pbvem, kaj se dogaja z menoj.«
Nimamo se namena spuščati v ozadje sporov med Milko Štrumbelj in trboveljsko Elektrarno. Toda eno drži, da je ravnanje nekaterih ,vodilnih uslužbencev Elektrarne do njihove delavke • vredno vsega obsojanja. Hkrati pa se sprašujemo, kje je bil tedaj sindikat in kje so bili samoupravni organi, ko se je njihova delavka obrnila nanje za pomoč, da bi jo zaščitili pred samovoljo nekaterih posameznikov. Ob- tem pa se ji je očitno godila krivica.
M. ŽIVKOVIČ
nadaljnjim zanemarjanjem oziroma opuščanjem svojih delovnih dolžnosti pa je prizadeti šef neposredno vplival tudi na zmanjšano varnost prometa, ki ga opravlja njegova enota. Zaradi vsega tega mu je disciplinska komisija izrekla tudi kazen — javni opomin. Prizadeti šef se je odpovedal pravici do pritožbe!
Neljube dogodke v tej enoti podjetja »Ljubljana-transport« počasi že zagrinja prah pozabe. Zadevo so vsestransko raziskali in izrekli kazni, ki naj bi na prizadete vzgojno vplivale. Sodeč po na videz urejenih odnosih so člani omenjene delovne skupine )r>ašli skupen jezik s svojim šefom. Disciplinski postopek je torej, vsaj kaže tako, dosegel svoj namen.
Vseeno pa ostaja vprašanje: ali je bilo zares nemogoče, da bi se izognili konfliktom, pa čeprav *so jih zdaj kar lepo razpletli? -
Karkoli bi poskušali več napisati ob tem vprašanju, bi najbrž pomenilo modrovanje brez pravih in oprijemljivih osnov. Gbtovo pa bodo o tem morali še razpravljati samoupravni organi prizadete poslovne enote in podjetja »Ljubljana-transport«.
Dvomimo, da bi te dogodke obšli z ugotovitvijo, da gre zgolj za izkušnjo več, kako ne bi smeli ■delati!
-mG
S I GN ALI
V APAŠKI KOTLINI KMETJE BORCI — NIMAJO STANOVANJ
Apaška kotlina sodi med tiste kraje Slovenije, kamor se je po vojni preselilo največ borcev
njihovih družin iz Dolenjske, Bele krajine, Notranjske, Primorske in Zgornjesavinjske doline. Kolonizacijo v Apaško kotlino je narekovala politična situacija tega področja, pa tudi ekonomski momenti priseljenih borcev. Stanovanjsko vprašanje borcev predstavlja poseben problem. Veliko število borcev
—	kmetov je postalo komaj pred nekaj leti lastnik stanovanj, nekateri pa so odkupih stara in dotrajana stanovanja šele v zadnjem času. Po večini so to velike stanovanjske hiše z obsežnimi gospodarskimi poslopji, ki pa jih vso povojno dobo nihče ni obnavljal. Poslop-; ja so stara po osemdeset in tudi več let, in jih borci — kmetje iz svojih sredstev ne morejo vzdrževati. Zob časa je ta poslopja pripeljal do ruševin. S šestimi milijoni posojila, ki so jih v zadnjem času dobili borci z® popravilo hiš in gospodarskih
vposlopij, je rešeno stanovanjsko vprašanje komaj za 23 družin; Posebna komisija, ki je lani ugotavljala, kako žive kmetje
—	borci, je v svoje poročilo zapisala, da je še 80 družinskih stanovanj iz zdravstvenih razlogov neprimernih za bivanje, da stanuje po večini v- eni šoti in kuhinji 5—7-članska družina.
Pri razdeljevanju sredstev, ki se stekajp iz 4 % pokojnin borcev, bo vsekakor potrebno temeljito proučiti celotno problematiko borčevskih stanovanj v Sloveniji in predvsem pomagati tistim občinam, ki iz svojih proračunov ne morejo financirati stanovanjske izgradnje za borce.	R.
Ali veste
.. .da za raziskovanje in pospeševanje ribištva letno dajemo samo 56.000 novih dinarjei/, istočasno pa slovenska industrija uvozi let- . no za 2 milijona dolarjev rib.
... da pri nas porabimo letno po 10.000 dolarjev na j raziskovalca, v Franciji
50.000	dolarjev, v Belgiji pa j
25.000	dolarjev;
... da je občinska skupščina Koper letos namenila ; — po planu — za šolstvo j kar 5,66 °/c več denarja kot lani, za upravo pa samo , 2,54 %. Zares lepa in po* J snemanja vredna odločitev-Toda — žal — videz vara!
S temi »povečanimi« sredstvi bo koprsko šolstvo moralo letos kriti izdatke. R* so bili lani stvar občinskega proračuna samega iti šolstvo dejansko dobi letos v 'odstotku toliko manj denarja kot uprava več.
EPILOG K ČLANKU: »MEDALJA IMA VSELEJ DVE STRANI«
Je bilo z disciplinskim postopkom vse rešeno?
STIMULATIVEN PRAVtLNH^ O REGRESIRANJU ZA LETNI ODDIH
ZA REGRES TUDI 136 TISOČAKOV
Spet pohvala za sindikalno organizacijo železarne Jesenice
S Na 22. seji delavskega sveta Železarne Jesenice so soglasno sprejeli pravilnik o regresiranju t članov kolektiva za letni oddih. Pravilnik je pripravil Izvršni odbor sindikalne organizacije in ga tako prikrojil, da se ne more nihče pritoževati. Vsaj upravičeno ne.
•	Že precej železarjev je odšlo v letošnjem letu s svojci na letni oddih. Zanimivo je, da doslej niti dva nista prejela enako visokega regresa, saj upošteva omenjeni pravilnik prav vse argumente, ki bi morali praviloma v sleherni organizaciji odločilno vplivati na višino regresa.
•	Pravilnik pozna osnovni in spodbudni regres ter posebej Se nadomestilo za K-15. Regrese izplačujejo v Železarni slehernemu zaposlenemu, vendar pod pogojem, da je v njej že najmanj enajst mesecev ter da vzame vsaj sedem oziroma deset dni dopusta skupaj.
Osnovni regres za člane kolektiva in nepreskrbljene svojce ■je 5500 starih dinarjev. Spod-
budni regres pa je do pet let zaposlitve v Železarni 2500 dinarjev, od pet do petnajst let zaposlitve 4000 dinarjev, od 15 do 25 let 5500, za vse tiste, ki so v podjetju že več kot 25 let, pa 7000 dinarjev. Člani delovne skupnosti, ki dopolnijo v„ tekočem letu 5, 15 in 25 let delovnega staža v Železarni, imajo pravico na višjo stopnjo regresa, čeprav uveljavljajo pravico do regresa pred dopolnitvijo te dobe. Vsi borci, interniranci in aktivisti s priznano dvojno delovno dobo imajo povečan spodbudni regres, in sicer: od leta 1941 za 50 %, od leta 1942 do 9. 9. 1943 za 40 % in cd 9. 9. 1943 dalje za 30 %. Tega regresa so deležni le tisti člani delovne skupnosti, ki imajo odločbe o priznani dvojni delovni dobi.
Glede dodatnega regresa, kot nadomestilo za K-15, določa- pravilnik takole: člani kolektiva in svojci, stari nad 10 let, prejmejo po 8000 starih dinarjev, otroci od 4 do 10 let pa po 4000 dinarjev.
Tudi upokojenci, ki so v rednem delovnem razmerju, imajo
pravico do regresa pod enakimi pogoji, kot vsi ostali člani kolektiva. Seveda pa priznajo v Železarni nadomestilo za K-15 le tistim upokojencem, ki se izkažejo, da niso prejeli tega regresa že pri Društvu upokojencev.
Kot že rečeno, imajo zaposleni člani Železarne Jesenice vso pravico uveljaviti regres tudi za nepreskrbljene svojce. Morajo pa predložiti zdravstvene knjižice, potrjene za tekoči mesec. Tisti zaposleni, ki imajo prijavljene svoje nepreskrbljene svojce pri zakonskem tovarišu, ki dela v drugi delovni organizaciji, pa morajo predložiti potrdilo, da za svoje nepreskrbljene svojce še niso dvignili regresa v drugem podjetju.
Cene v počitniških domovih železarne so razmeroma zelo dostopne. Dnevna oskrba znaša v predsezoni in poseženi od 420 do 670 dinarjev, v juliju in avgustu pa od 720 do 970 dinarjev. Vendar pa koristniki teh počitniških domov izgubijo pravico do osnovnega in spodbudnega re-
gresa. Ker je povpraševanje kapacitetah počitniških dohLg Železarne precejšnje, n^e(, prednost pri izbiri doma in ^ mina tisti člani kolektiva, v Železarni že najmanj Pet
• Že teh nekaj podatkov P*e ča, Ui\ Izvršni odbor sinch^A^
manj stimulativne, »vsem enako, da ne
organizacije Železarne Jej,eniu» ni izbral pri izdelavi prav*1 . najkrajše poti in obenem p
- - ozir »r
bo nesP^e« zumov«. Tako prejemajo o jeseniški železarji regres v j, višini, ki jim v resnici tudi v. pada. Nekateri prejmejo na^jo mer le po 16 tisočakov, pa se jfe, da je nekdo pred » p( dnevi dvignil na ta račun 136 tisoč dinarjev (ima 9 **n0v)' skrbljcnih družinskih cl
, le IJ*
® Pomembno je, da J dem v Železarni pravilnih , da je stimulativen in da * ^ sko upošteva vse tiste arg te, ki morajo odločati o regresa za letni oddih.
DELAVSKA ENOTNOST - St. 19
• • -- -• • • / ‘
— 19. maja 1966

Is naše družbe
Pogovori z
upravljavci
A^^yW^W^AAA^A/W^/ySA^^
Po načelu; daj - dam
Delavska univerza v Sloven-	»Program bo vseboval štiri
skih Konjicah sodi verjetno področja,« pripoveduje tovariš med najaktivnejše tovrstne Langerholc: »Ekonomika pod-Ustanove pri nas. S čim si je jetja, kjer bi posvetili vso po-zaslužila takšno priznanje? zornost strukturi stroškov in Podatki dokazujejo, da pokri- skušali sproti ugotavljati, kje Vajo DU v Sloveniji svojo de- in na kakšen način je mogo-javnost s povprečno 26,56 ®/o če stroške zmanjšati. Na to pa družbenih sredstev, DU v Slo- se tesno navezuje drugo pod-venskih Konjicah pa dobiva ročje — tehnologija in organi-le IS,74 “/o družbenih sredstev, zacija dela. Naslednje področ-Preostala sredstva pa si mora je bi bila delovna zakonodaja Prislužiti. Temu primeren je in slednjič medsebojni odnosi, tudi njihov bogat izobraževal- V te tečaje bi vključili sred-ni program. O tem pripovedu- jnji strokovni kader: tehnike, jt direktor DU v Slovenskih mojstre, delovodje itd. Ti stro-Konjicah Vinko Langerholc. kovnjaki so neposredno pove-
»Ce bi uresničili celotni pro- zani s proizvodnjo in bi tako Sram, ki smo ga zasnovali za hkrati najlaže izpopolnjevali letošnjo izobraževalno sezono, tehnologijo in organizacijo Potlej£ bi imeli 31 različnih dela. Obenem pa kot šefi kro-šol, tečajev in seminarjev, jijo usodo 50 ali več delav-Večino tega bomo uresničili, cem, vendar bore malo vedo, nekaterih seminarjev in teča- kako daleč segajo njihove pri-iey pa ne bo, ker ni niti plač- stojnosti in kako lahko vpli-nika, niti dovolj prijavljencev. vajo na boljše medsebojne Zaradi tega nismo mogli za- odnose.-«
četi z osnovno šolo za odrasle, Slovenske Konjice so z za-vzrokov ni bilo knji- Zedem še vedno bolj kmetij.
Qovodskega tečaja, tečaja po-	industrijsko vodročie
slavne korespondence in slo- ° kot, industrijsko poaroeje.
venščine in še nekaterih dru- Po'e0 kmetijske zadruge je dih. Hkrati pa ugotavljamo, veliko individualnih kmetov, d-a bi bili taki tečaji potrebni, Vendar so se v minulih letih saj skoraj polovica občanov tudi tu zasebnim kmetom nima dokončane osnovne šole, manj posvečali. Zadruga je si-u komercialnih in drugih ad- cer sklepala kooperantske od-rninistrativnih službah delavci	tesnejših stikov med nji.
ne obvladajo poslovne kore- .	.	.	„	,	,	...
spondence itd., itd.	mi P®™ bilo. Z občinsko hišo
Večje uspehe smo imeli z s° J. Slavnem vezali le rrhuunrni davki. Minuio zimo pa so ,po-
PRIJETEN VEČER ŽIVLJENJA
rf •,cmi De-
SO bile vri vas sindikalne iv lovska univerza je skupno z Politične šole. V zadnjih treh zad™3° po vaseh organizirala letih sta redno delovala po izobraževalne tečaje za zaseb-dva oddelka s približno 25 slu- ne kmete, fotelji. V to vrsto izobražena- "V izobraževalni nja bi mogli šteti tudi tečaj smo vključili stri Za samoupravljavce v Vitanju, splošni del,« nadaljuje tovariš Sicer posebnih tečajev za čla- Langerholc. »V strokovnem ne samoupravnih organov delu so predavali strokovnja-nismo pripravljali, ker je ki kmetijske zadruge o živino-Vrogram sindikalne šole tako reji, poljedelstvu, organizaciji
program strokovni in
zasnovan, da vsebuje vse osnovno znanje, ki bi ga
itd. V drugem delu pa so izvedeli kmetje o zdravstvenem
moral član samoupravnih or- in drugem zavarovanju, o ka-danov imeti.«	tastru, izračunu davka, poleg
»In kakšni so uspehi izobra- tega pa še o perspektivi kme-
ževanja?«
»Uspehi se ne pokažejo ta-
tijstva na konjiškem podmrin. veterinar pa jim je rcCzlagal o
ko j. Na primeru v Vitanju pa boleznih in zdravljenju živali, vendar lahko pokažemo, da je Nismo pričakovali, da bo za družbeno ekonomsko izobra- te tečaje takšno zanimanje. V zevanje potrebno in koristno, petih krajih se je redno ude-Dspehov nismo merili, o tem leževalo predavanj približno Pripovedujejo predstavniki de- 150 kmetov. Ko je predaval lovnih kolektivov. Pravijo, da naš župan, ki je hkrati diplome je delo samoupravnih orga- mirani inženir agronomije, ga nov izboljšalo. Nekateri vodil- v nekem kraju niso ,spustili' hi delavci ugotavljajo, da je iz razreda od tretje do pol debila prej mnogo laže in hitre- vete ure zvečer. Ne, nobenih ie dobiti potrditev zaključne- očitkov ni bilo slišati. Ljudje 9a računa ali finančnega na- so se zanimali za gospodarita, ali kakršnokoli odločitev, stvo v občini in za to, kako bi delavski svet je bvez daljše boljše gospodarili, da bi dvig-ra-zprave potrjeval. Danes zna- niti narodni dohodek v občini, jo člani samoupravnih orga- Ko je predaval veterinar, so v hov že~bolj vpraševati in ter- neki vasi kmetje rekli po kanejo hkrati nadrobno obrazlo- čanem predavanju:	Dobro,
žitev, preden se odločijo in zdaj smo izvedeli, kako se ne-—	guje živino, zdaj pa bi bilo do-
SPrejmejo sklep.
Delavska univerza v Sloven- bro, če bi nam kdo še kaj paskih Konjicah pripravlja po- vedal o zdravljenju ljudi... sebne tečaje za organizatorje Kot vidite, idej za naše izo-Proizvodnje. Ta oblika izobra- braževalne programe ne bo Ivanja je pova in zaradi tega zmanjkalo.« toliko bolj zanimiva.	I-
(Nadaljevanje s 1. strani) koli interes, da se . kaj pomenijo ... Tako bomo morali jedilnico v bližnji prihodnosti razširiti, jedilnice v nadstropjih pa smo sedaj spremenili v dnevne prostore, kjer so v enem knjižnica, v drugem televizor, tudi gramofon in plošče z resno glasbo bomo dali v enega itd. Razen teh prostorov imajo dnevni prostor še v pritličju, v katerem se shajajo tudi upokojenci iz soseske.«
Dom ni povsem zaseden. Le z nekaj nad polovico kapacitete za celotno oskrbo posluje, kuhinja pa še zdaleč ne obratuje v tolikšni meri, kot bi lahko.
»Več je vzrokov za to,« je povedala direktorica Beletova. »Prvič je to šele začetek in za vsako stvar je treba časa, da se ljudje nanjo navadijo. Da dom ni bolje zaseden, je vzrok tudi v tem, ker imamo premalo enoposteljnih sob, v dvoposteljne pa ljudje neradi gredo. Saj veste, težko še je privaditi na tu» j ega človeka.«
Cena — 65 tisoč dinarjev mesečno — je torej zaenkrat šele tretjerazredni vzrok, da dom ni bolj zaseden. Toliko stane mesečno stanovanje v prijetni sobici z balkonom, predsobo in posebnim prostorom, v katerem je stranišče iij umivalnik s tekočo vodo. Toliko plačujejo za 4 obroke hrane na dan, za postrežbo, za nego, za pospravljanje, pranje, skratka za vse, kar pojmujemo pod »celotno oskrbo«, tudi v primeru bolezni, seveda. Še več dobe za ta mesečni prispevek; prijaznost, ustrežljivost in prijetno domače vzdušje.
Manj kot polovica upokojencev je »samoplačnikov«, pa še tem doplačujejo večinoma njihovi otroci. Velja pravilo, da mora 20 % pokojnine ostati upokojencem za drobne osebne izdatke in če potlej zmanjka za plačilo v domu, prispevajo občine. Za sedaj so sicer redke druge občine, ki imajo v domu svoje upokojence, kar je razumljivo ne samo zaradi sredstev', ampak tudi zato, ker imajo prednost za sprejem v dom občani občine Center.
Povprašala sem za pogoje, ki odločajo o sprejemu.
Predvsem mora biti prosilec upokojenec, še pokreten, torej vsaj toliko zdrav, da lahko hodi, prednost imajo člani Zveze borcev in občani občine Center. Razen tega občina pri doplačilu upošteva tudi to, če upokojenec, ki gre v dom, sprosti stanovanje. Takih primerov je precej.
Na povabilo je k nama prisedel Maks Gliha, eden prvih stanovalcev v domu.
»Ste zadovoljni tu?«
»Ne samo zadovoljen, srečen sem. Vse imam, kar potrebujem. Brez skrbi sem. Če se spomnim, koliko skrbi mi je povzročala samo kurjava. Kljub vsemu je bila moja soba mrzla, sedaj sepi na toplem, z vsem preskrbljen, skratka, srečen sem.«
Povabil me je v svoje »stanovanje«, ki ga ima v zadnjem — sedmem nadstropju dpma. Že itak prijeten, svetel in čist pro-
stor je še prijetnejši, ker mu je tovariš Gliha dodal »osebno noto«, kot temu pravimo. Po stenah 'visijo umetniške slike, v kotu je lep starinski naslonjač, od katerega se tov. Gliha ne loči. Uprava doma take želje razume in dopušča, da si stanovalci s seboj pripeljejo tisto, kar jim je najbolj priraslo k srcu. Vazice in v njih rože, prtiček na nočni omarici, predvsem pa starinska svetilka na mizi dajejo sobici tovariša Glihe poseben čar.
»Še prt moram dobiti,« mi je potožil, »da bom z njim ubil modelno pohištvo in si ustvaril vzdušje, ki ga imam rad.«
»Pridite pogledat svetilko zvečer, ko kar žari,« je povabil direktorico ob dohodu.
»Zagotovo pridem,« mu je obljubila.
Z dvigalom sva se z Meto Boletovo spustili nazaj v pritličje in se v prijazni sprejemnici dotaknili vprašanj, ki so me zanimala. Predvsem, zakaj ni več
zunanjih interesentov za dnevne obroke, zlasti za kosilo, ki velja za abonente 500 dinarjev na mesec, za priložnostne goste pa 550 dinarjev. Morda jih ni več zato, ker za to ugodnost ne vedo, čeprav nekaj obrokov že tudi nosijo na domove. Tudi cena je za nekatere previsoka. V bližnji prihodnosti nameravajo za zu-, nanje kuhati dva tipa menija, enega z mesom, drugega, znatno cenejšega, brez mesa. In seved^ tako, kot za notranje, tudi za zunanje vse diete.
Še več načrtov imajo za prihodnost. Dom na Taboru naj bi postal center službe za pomoč upokojencem na domu, postal naj bi središče, kjer bi se tudi čez dan zbirali upokojenci, zlasti taki, M imajo možnosti, da spijo doma, pa čez dan nimajo nikogar, ki bi jim bil v pomoč.
Vseh vprašanj z direktorico Beletovo nisva izčrpali. Zlasti tistih ne, ki zadevajo »finance« in možnosti, da bi bila oskrba v
domu čim cenejša in tako pristopna čim širšemu krogu upokojencev. Dom predvsem močno bremenijo anuitete. In vredno bi bilo razmisliti o sugestijah, ki so jih dali na Republiškem društvu upokojencev, da bi pristojni forumi našli pot, po kateri bi »odpisali« anuitete in omogočili domu, da bi začel poslovati »na čistem«, kar bi njegove usluge znatno pocenilo.
Tudi o tem se bo treba dogovoriti, da bi stroške za medicinsko sestro in bolničarko, ti dve nujno potrebujejo v domu, saj so mnogi oskrbovanci zelo rahlega zdravja in večkrat bolni, krilo socialno zavarovanje. Prav tako pa tudi del stroškov za tiste upokojence, ki obolijo in so priklenjeni na posteljo. Saj bi s tem, ko bi del stroškov zanje krili iz zdravstvenih skladov, prihranili, kajti oskrbni dnevi v bolnišnicah so mnogo dražji, kot pa oskrba v domu upokojencev. N. LUZAR
TUDI V ORGANIH SOCIALNEGA ZAVAROVANJA VČASIH VSAK PO SVOJE KROJI RESNICO_________________
KOT BI POZABILI NA RAZLIKO
MED SREDSTVI IN CILJI
Dogodi se včasih, da še tako »■močan« argument zbledi ob neizprosni govorici številk. Takemu »izbijanju klina s klinom« navadno verjamemo. Čez čas pa se dostikrat dogodi, da nasprotna stran postreže z novimi podatki, s katerimi »pobija« argumente druge stranke. Raziskovanje ozadja »prvih«, »drugih«, »tretjih« in vseh naslednjih »edino resničnih« podatkov pokaže, da marsikdo po svoje kroji resnico.
Pred časom smo pisali o združitvi mariborske in ptujske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Ptujčani so z velikim nezaupanjem stopili v ta zakon, ker imajo zavoljo številnih reorganizacij v preteklosti več kot dovolj slabih izkušenj. Na skupnem zasedanju obeh skupščin komunalnih zavodov socialnega zavarovanja Ptuj in Maribor so takrat — povsem razumljivo — spregovorili tudi o finančnem položaju obeh skupnosti socialnega zavarovanja. Za ptujsko skupnost je bilo takrat rečeno, da zaključuje poslovno leto 1965 s 100-milijon-sko izgubo, da v času, ko poslu-^ je z izgubo, zvišuje osebne do--hodke svojim uslužbencem ih da niti pokojnin ne bi mogla izplačati, če ji finančno ne bi pomagala mariborska skupnost socialnega zavarovanja. Teh in še nekaterih drugih argumentov predsednik ptujske skupščine zavarovancev, ki je spregovoril v imenu ptujske skupnosti socialnega zavarovanja, takrat ni znal oziroma mogel ovreči. Člani obeh skupščin so tako ostali v veri, da je točno tisto, kar sta povedala predstavnika mari-
borske skupnosti socialnega zavarovanja.
V razgovoru z bivšim direktorjem ptujske komunalne skupnosti tovarišem ADIJEM ŠARMANOM pa smo izvedeli, da številke in drugi podatki, izrečeni na takratnem zasedanju obeh skupščin v Mariboru in povzeti v poročilu v našem listu, niso točni! Dejanska izguba ni bila 100-milijonska, ampak le 15 milijonov — ostanek je pokrit iz rezervnega sklada, Še ta izguba pa je nastala zato, ker je republiška skupnost socialnega zavarovanja zahtevala vračilo nekih sredstev, nakazanih ptujski skupnosti na račun po-zavarovanja. Dalje, po besedah tovariša Šarmana ni res, da bi povečevali osebne dohodke v času, ko so poslovali z izgubo. Primanjkljaj so imeli v skladu zdravstvenega zavarovanja, n,e pa v sredstvih zavoda. Zavod pa je svojo bilanco za leto 1965 zaključil s 13 milijoni presežka. Od tega je 7 milijonov namenil v poslovni sklad, 4 milijone za stanovanja, 1 milijon za osebne dohodke, ostanek pa v obvezni rezervni sklad. »To dokazuje, da smo dobro gospodarili,« je dejal tovariš Šarman. »Če bi vedel za zasedanje, ne bi odšel na dopust in bi se tudi sam udeležil zasedanja skupščine Maribor. Na kraju samem bi- povedal resnico in preprečil, da bi nas pisanje v časopisih po nedolžnem postavilo na zatožno klop. Navzlic temu pa ugotavljam, da se združena skupnost socialnega zavarovanja korektno drži sprejetih (naših) pogojev in če bo
tako ostalo, potem bi združitev le utegnila doseči svoj namen.«
Podatkov, ki jih je posredoval tovariš Šarman, nismo preverjali v 'Mariboru. Povod za razmišljanje daje nekaj drugega: »obtožujoče« podatke je na mariborskem zasedanju izrekel direktor mariborske skupnosti socialnega zavarovanja. »Pobil« bi jih po lastnih besedah lahko samo direktor ptujske skupnosti socialnega zavarovanja, »ker te stvari najbolje pozna.« Daleč smo od tega, da bi komurkoli očitali, da tendenciozno navaja ali potvarja dejstva. Gotovo pa drži, da navzlic direktorjevi odsotnosti ptujska skupščina zavarovancev ni izgubila možnosti, da točno argumentira svoje zahteve in svoja stališča, oziroma odgovori na »nasprotne« argumente. Če tega gradiva ni imel niti predsednik skupščine zavarovancev iz Ptuja (sicer se najbrž ne bi »umaknil«?), je • vprašanje, zakaj ga ni dobil. Drugače rečeno: ne vemo, kako je bilo ob ostalih primerih, s katerimi imajo Ptujčani slabe izkušnje. Tokrat pa nedvomno drži, da so se prepozno zavedli, da morajo ustvariti smotrno povezavo med upravnimi organi skupnosti socialnega zavarovanja in skupščino zavarovancev.
Khkorkoli je že bilo — zdaj ni več važno. Najpomembneje bo najbrž tako, da prizadeti posamezniki pozabijo na osebno užaljenost in omajani prestiž in da se s skupnimi močmi zagrizejo v razreševanje dejanskih težav socialnega zavarovanja; da — skratka -« pozabijo na periferne probleme.
M. GOVEKAR
mmmmmmmmmmmmmm žalostna, resnična zgodba # žalostna, resnična zgoodba iiihii.*■*■*.........im.ai.mini...mm.....1...*..
HAZARD SE JE RAZBOHOTIL V ZASAVJU IN VNAŠA
NEMIR V DELAVSKE DRUŽINE
mo, kar smo videli, nas je pretreslo. V eni sama igri se I je nabralo na mizi več kot 50 tisočakov, štirje pan A rok so se prilepili na igralne karte ...
Štirje obrazi... štirje obrazi...
Ozračje je bilo naelektreno.
Osmero oči je počivalo na kupu bankovcev ...
Še natakarica za točilnim pultom je prenehala z delom... Potem je eden izmed igralcev izgrgral: »Povišam za pet somov!«
Dva sta odnehala, tretji pa je segel v žep in vrgel na mizo Pomečkaine bankovce. Nato je naglo ošinil svoje karte in Polglasno zamrmral: »Obrni!«
Nagovorjeni je pokazal štiri fant^, soigralec pa mu je s širokim nasmehom pomolel pod nos štiri dame.
Se isti hip je odvrgel karte in z obema rokama potegnil kup denarja k sebi.
Napetost je popustila. Tudi z obrazov igralcev je, kot bi trenil, izginil znoj.
Začela se je nova partija ...
Sil* smo v Hrastniku, v gostilni pri kolodvoru. Omizja so se ®- Pri vsaki drugi mizi so »metali«. Taro1*, »ajnc«, pa
srbU
Bili
®ili smo tudi v Trbovljah, in obiskali smo tudi Zagorje. V rtiah in nekaterih delavskih kolonijah. Govorili smo s ste-, rudarji, gospodinjami, materami pa člani nekaterih siti-nih svetov.
?rji,
ZLO SE SIRI
D Hrastniku so nam odkrito priznali: »Med našimi delavci e več takih, ki igrajo za velik denar. Iz malega raste veliko. ?rn1 S°’ takole po deset par, dinarju, zdaj nekateri v enem sa-Popoldnevu zaigrajo celo po sto tisočakov.«
:$n esj «lo šolarji ti vedo povedati, kje vse kvartajo in 2® ko-hčni den°Ue. Tisti najhujši igralci začnejo zgodaj popoldan, ]0 Pa ko se dela beti dan.
j0soj P® tale primer: na plačilni dan je pognal ves denar, si d še enkrat toliko in v pičlih treh urah vse izgubil. Dru-
žina je ostald brez ficka. Resda so to že ekstremni primeri, zaskrbljujoče pa je to, da jih je in jih bo venomer več, če ne bomo našli zdravila za to čedalje širše zlo.
OD DOMA V GOSTILNE
V Trbovljah so nam najbolj poučeni povedati, da so še do nedavnega mnogi kvartali doma, toda tu so bili na očeh svojih družin, pa sosedov... Preselili so se v gostilne. Resda je tu potrebna večja previdnost, zato v nekaterih gostilnih na mizah ni videti denarja, pač pa si vsako igro vestno zabeležijo, na koncu pa razdelijo dobiček oziroma plačajo izgubo. Toda 'tisti, ki jim je igra za denar prešla v meso in kri, ne morejo več strpeti, da ne bi imeti pred seboj kupčkov denarja. Skraja so nekateri gostilničarji v svojih lokalih preganjali igro ia denar, toda »kšeft« je »kšeft«, in pa: če ne bodo pri nas, se bodo preseliti v bolj gostoljubno »oštarijo«.
Organi javnega miru in reda nimajo lahkega dela. Nič ne pomaga, če še tako iznenada »vpadejo« v to ali ono gostilno. Kajti igralci so se znali zoperstaviti tudi tej nevarnosti. Enostavno najamejo nekoliko bolj odrasle otroke, ki pred gostilniškimi vrati budno pazijo na vsako nevarnost. Brž ko je le-ta tu, zgine denar v žepe, in miličniki se lahko še samo kislo nasmehnejo, kajti gostinska podjetja plačujejo davek na igralne karte, zatorej igranje za »hec« ni prepovedano...	V
VSE VEČ PROFESIONALCEV
V Zagorju se igra za denar v malone vsaki tretji gostilni. In v vsaki igrajo tudi nekateri, ki se jih je prilepil vzdevek: profesionalci. Za kaj gre? Posamezniki so se v raznih igrah tako izurili, da skoro vedno dobivajo. l£7r®jo po nekem sistemu, ki jim zagotovo prinaša dobiček. Zanimivo pri tem je, da si izbirajo žrtve med mladimi ljudmi, delavci.. Skraja profesionalci venomer izgubljajo, toda samo do nekega, določenega zneska. Brž ko se žrtve ujamejo na limanice, ko se njihova strast in pohlep po dobičku razplamtita, se počasi začenja drugi dramatičen del igre. Ko žrtve pozno v noč vstanejo »obrane« do zadnjega ficka, včasih celo nimajo s čim plačati zapitke, se že domenijo za ju-
trišnje nadaljevanje. — Toda po pravilu — v kakšni drugi gostilni ali v kakšnem zasebnem stanovanju. Peščica več v mre-' žah hazarda...
PRIZADETE SO DELAVSKE DRUŽINE Pogosta miselnost, češ saj v Zasavju igrajo za denar le se-zonci in nekateri stari kvartaški asi, je milo povedano, pesek v oči dejanskemu stanju in razmeram. Tako menijo gospodinje, žene, matere. Za zaprtimi vrati delavskih družin se vse pogosteje vnemajo prepiri, zdrahe, razprtije, predvsem pa strah. Vsega tega že zdavnaj ni moč več skriti, kajti stene imajo ušesa, okna niso vselej zaprta, sicer pa: ljudje si radi pripovedujejo o svojih težavah, in komu naj ženske potožijo, če ne svojim znankam in sosedom. Tožbe pa so čedalje pogosteje eno samo veliko vprašanje: Kaj bo, če naš ne bo nehal s tem? Kaj naj storim, da bo nehal zapravljati trdo zasluženi denar? Odkod vzeti sredstva za življenje? Včasih kakšna ženska seže po skrajnem: napoti se v gostilno in skuša »na mestu samem« odvrniti moža od kart. Včasih se kakšni posreči pregovoriti moža, da vstane in odide, največkrat pa je to le velika priložnost za javen prepir.
KAJ PA SINDIKATI?
Vprašanje je, kot je videti, nekoliko nenavadno. Kaj naj bi imeli sindikati pri vsem tem? Njihova vloga se kaze drugod, v delovni organizaciji. S kakšno pravico naj bi sindikati posegali v zasebno življenje svojih članov? Taki posegi nosijo s seboj vse polno kali, izpostavljeni bi biti najrazličnejšim čerem...
Pa vendarle! Vse več sindikalnih vodstev ugotavlja, da hazard začenja hudo škodovati ne le posameznikom, ampak skupinam delavcev in celo podjetjem. Dostikrat se med delavci vnemajo prepiri, celo na delovnih mestih, zavoljo kartanja. Zlasti, kadar se raznese glas, da je ta ati oni izgubil toliko in toliko tisočakov, ali pa da jih je ta ati oni priigral in naslednji dan spet pognal
Nekateri posamezniki se zavedajo, da utegne to zlo najbolj prizadeti družine, otroke... In še to: posamezna sindikalna vodstva se že vprašujejo, ati ne bi kazalo dosedanje vzgojne aktivnosti sindikatov prenesti tudi v stopnjevanje delavčeve zavesti o tem, da mu njegova današnja vloga v sistemu samoupravljanja in samoodločanja ne dovoljuje, vsaj moralno ne, takih dejanj, kot jei hazardiranje?
Resnično: vsakršne administrativne prepovedi, pa zakonska določila o prepovedi hazardiranja. doslej niso kaj prida zalegla. In če so nekatera sindikalna vodstva začela razmišljati o tem. pojavu, potem ne more biti dvoma, da je stvar zrela za širšo presojo in rzpravo.	ni-ci
Uw'pHt'
BCy	A °	V	°NJ1 1-OTO^Ž.UZBA DS
*	/	i
Kože, d« je težaško delo pri oblikovanju osnutka sred- g s	njeročnega piana razvoja Jugoslavije zaključeno	— tako	1
jj	vsaj menijo na Zveznem zarodu za gospodarsko plani-	jj
g	vanje. Ali res? Pred dnevi so posredovali »poslednjo ver-	B
E	zijo« načrta pkma v obravnavo zveznemu in gospodar-	J
jj	skemu zboru Zvezne skupščine. Porod »zadnjega osnutka	jj
!1	plana« je bil res težak; po uradnih izjavah predstavnikov	$
g	čepa zavoda temelji kar na 68 študijah, IS parcialnih	g
E	projekcijah razvoja posameznih gospodarskih področij in	S
gj	panog, 7 kompleksnih in 6 dodatnih gradivih itd.	Te šte-	1
s	etike govorijo, da so se sestavljavci plana lotili	svojega	gf
S	dele nadvse resno; Zato je tudi toliko boij nerazumljivo,	J
1	fcoteo je mogel osnutek plana, ki je izrastel iz tako čvrstih	J
g	temeljev, požeti v razpravi na sejah odborov Zvezne skup-	g
E	$ čiste toliko kritike. Pa še nova se obeta: 27. maja bo Cen-	g
g	tralni svet sindikatov posebej razpravljal o srednjeročnem	1
g	planiranju našega gospodarskega in družbenega razvoja in	g
jj	zahteval, naj sestavljavci in predlagatelji plana pripombe	g
E	sindikatov k sedanji vsebini osnutka plana v celoti upo-	J
g	števajo.	E
| Ni vse zlato... |
So morda naši planerji družbenega razvoja hoteli s to g g	verzijo plana Zvezni skupščini predlagati odločitve, ki	1
p	niso povsem v skladu s hotenji reforme in samoupravnimi	J
g	težnjami delovnih ljudi? Ob prebiranju planskih številk	g
g	in drugih kazalcev, ki napovedujejo, kako se bo naše go-	g
g	spodarsko in družbeno življenje razvijalo v prihodnjih	J
E	petih letih, bi tega — vsaj na prvi pogled — ne mogel	f
g	nihče trditi. Celo nasprotno: generalni direktor Z veznega	1
g	zavoda za gospodarsko planiranje dr. Rikard Štajner je	B
B	dejal, da je ena zakonitosti, na katerih temelji osnutek	g
J	plana, krepitev vloge osebne porabe in osebnih dohodkov	g
J§	kot faktorja racionalne proizvodnje in porabe. Dejal je,	g
E	da sedanji obseg in relativna razmerja osebnih dohodkov	g
jj	v primerjavi z drugimi oblikami porabe niso dovolj sti-	jj
jj	mulativni za polno poslovnost in zainteresiranost delov-	jj
H	nih ljudi na delovnem mestu, v vsakdanjem boju za dvig	jj
g	produktivnosti in zmanjšanje stroškov ter tudi za rado-	E
g	nalizacijo porabe družbenih sredstev, namenjenih za stan-	g
jj	daril	E
Ni kaj reči — toda Jco so organi, ki so podrobneje ob-	i
jj	ravnavali načrt družbenega plana, primerjali to načelno	M
Jj	ugotovitev oziroma avtoritativni povzetek vsebine plana	jj
g	2 njegovo stvarno vsebino, so ugotovili, da »ni t<se zlato,	J
E kar se sveti«. Centralni svet sindikatob je kritične pri- jj g	pom.be k vsebini osnutka plana tudi že formuliral. Cen-	m
jj tralni svet meni, da bi bilo zlasti treba ugotoviti raven M jj	produktivnosti v posameznih gospodarskih dejavnostih z	I
1	vzporejanjem s tujino, in sicer na temelju enotnega obra-	§
g	Hunskega kurza dinarja, ter videti, kakšen bi bil ekonom-	B
g	sfci položaj posamezne gospodarske dejavnosti ob dosled-	g
p	nem uporabljanju takšnega kriterija. Sele, če bi bili ra-	p
jj	čuni med gospodarskimi panogami ekonomsko tako -pre-	g
jj	čiščeni«, bi lahko gospodarske organizacije čvrsto plani-	jj
jj	rale svoj dolgoročni razvoj in svoje poslovanje. Centralni	S
g	svčt ZSJ pogreša tudi jasno razčlenitev učinkov napove-	m
g	danih sprememb v delitvi dohodka. Tako je v osnutku pla-	jj
g	na ostalo odprto vprašanje, ali se bodo zaradi zmanjševa-	S
jj	nja posrednih prejemkov relativno bolj večali neto osebni	jj
g	dohodki zaposlenih, ali pa bodo sedanji prispevki iz oseb-	jj
jj	nih dohodkov odtekali ža namensko financiranje posamez-	g
g	nih oblik skupne porabe. In še: če bi se z družbenim do-	jj
g	govorom — in kaj drugega je plan? — odločili za na-	g
g	mensko financiranje objektov, ki zadovoljil je jo skupne	m
jj	potrebe, bi morali s planom tudi zagotoviti, da bi denarja	g
1	ne zbirali na administrativno davčni način. Zagotoviti bi	jj
g	morali dejansko sodelovanje in odločanje delovnih orga-	g
g	nizacij in neposrednih proizvajalcev pri sktepanju o po-	E
g	sojilih. o instrumentih delitve, predvsem pa o porabi na	jj
g	ta način zbranih sredstev.	g
Se zlasti pa Centralni svet ZSJ moti, da v osnutku	jj
jj	družbenega plana ni dovolj precizno določena odvisnost	E
g	gibanja osebnih dohodkov od produktivnosti dela oziroma	g
g	dohodka. Ko namreč osnutek govori o hitrejšem narašča-	jj
E	nju osebnih dohodkov v primerjavi z narodnim dohodkom	J
g	itd., ne povezuje tega naraščanja s politiko delitve, ki	1'
jg	naj'bi jo uveljavili v delovnih organizacijah. Mar tako	J
g	nejasno formuliranje ne ustvarja plodnih tal za nevarnost,	g
g	da bomo v prihodnje s pomočjo delitve spet porabili več	1
g	kot ustvarjamo, kar ne pomeni nič drugega kot — da bomo	-jj
jg	spet ubrali poj inflacije?	1
Pripombe k osnutku srednjeročnega perspektivnega	J
B	plana našega gospodarskega razvoja so torej tehtne in	g
jj	resne, predvsem pa usklajene s cilji reforme. Če jim1 pred-	1
g	lagatelji našega gospodarskega razvoja ne bodo prisluh-	E
E	nili. in jih upoštevali pri dokončni sestavi plana, bomo pri	jj
g uveljavljanju reforme spet ostali — pri besedah.
|	VINKO BLATNIK |
Manj zaposlenih - večji dohodek
S predelovanjem domačih kemičnih vlaken bo doseglo podjetje Induplati povsem drugačno rentabilnost
kot pri predelavi uvoženega reprodukcijskega materi tria
številni potrošniki so upravičeno ponosni na okusne op-art proizvode Industrije platnenih izdelkov iz Jarš. Tkanine z ljubkimi kombinacijami raznobarvnih geometrijskih likov na beli podlagi predstavljajo letošnje presenečenje neštetim kupcem. Seveda, predvsem ženskega spola.
In, kaj ne bi...? Op-art obleka je danes pojem okusa, pojem sodobnega, praktičnega in lepega.
še bolj znani izdelki podjetja »Induplati« so šotori šestih tipov, tja od »študenta« »Dubrovnika«, »Hvara« in »Pule«, ki štejejo danes med najpomembnejše izvozne artikle konfekcije tega kolektiva. Ž vse večjim izvozom šotorov premagujejo danes v Jaršah hude težave, saj jim pogodba z Jugobanko zagotavlja le del deviz ža uvoz reprodukcijskega materiala.
Specializacija in preusmeritev proizvodnje na predelavo sintetičnih vlaken v podjetju Induplati meta naključje. Pot do lanu je bila iz leta v leto težja. Kmetijska proizvodnja te surovine je namreč pri nas tako rekoč splahnela. Na račun sladkorne pese In koruze »o kmeti j-ci skrčili že tiste površine, kjer je nekoč uspeval lam. Vrhu vsega sta upadla tudi hektarski donos in kvaliteta lanu.
Tako bi potrebovali danes tekstilci v Jaršah za uvoz tega dragega reprodukcijskega materiala precejšnja devizna sredstva. Seveda, v kolikor bi vztrajali na prejšnji poti.
»Odidčili smo se za preusmeritev v proizvodnji,« mi je dejal inž. Avgust Orehek, šef za analizo tržišča. »Menim, da je naš prehod na predelavo sintetičnih vlaken povsem prirodein.
V	prid preusmeritve govori tudi dejstvo, da zahteva izdelovanje tehničnih tkanin manjše število zaposlenih kot pa predelovanje bombaža in lanu.«
Da je bila preusmeritev tekstilne' industrije v Jaršah od klasičnih surovin na sintetična vlakna zares premišljena, nam nazorno potrjujejo tile podatki:
V	sodelovanju s fakultetnim inštitutom za tekstilno tehnologijo v Ljubljani so pričeli v podjetju Induplati uvajati sintetična vlakna v svojo proizvodnjo in tako izdelali že pred dvema letoma 131.000 kvadratnih metrov tehničnih tkanin iz sintetičnih vlaken. Leta 1965 pa so dosegli v Jaršah proizvodnjo 400.000 kvadratnih metrov tehničnih tkanin. Ekonomski pomen te preusmeritve je očiten: v dveh letih je po delni preusmeritvi za 8 "/o manjše število zaposle-
.. nih ustvarilo 56%> večji dohodek in za 400 "/o povečalo sklade podjetja ter kar za 90 "/« dvignilo povprečje osebnih dohodkov.
»Številke so seveda spodbudne.« pravi inž. Avgust Orehek, »smo pa vseeno v precejšnjih težavah. Mišljeno je bilo, da bi postalo naše podjetje nekakšen servis za vso tisto industrijo, ki potrebuje tehnične tkanine. Naše filtre oziroma tkanine potrebujeta v precejšnjih količinah prod vsem prehrambena in kemična industrija. Ker pa smo tudi pri izdelovanju tehničnih tkanin še vedno vezani na uvoz sintetike, pogodba z Jugobanko pa je za nas vse prej kot ugodna, si že nekaj časa prizadevamo, da bi čim bolj povečali izvoz«
Za izdelovanje tehničnih tka-
nim in filterskih platen potrebujejo v podjetju Induplati uvoženo sintetiko. Kemična, živilska, keramična in druge industrije, ki se potlej okoriščajo s proizvodi Induplatov, pa zaslužijo z izvozom lepa devizna sredstva, od katerih pa tekstilci v Jaršah nimajo nobene koristi.
»To nas sili v povečano proizvodnjo naših izvoznih artiklov, ker si bomo le tako zagotovili nujno potrebna devizna sredstva,« pravi Ivan Deržič, sekretar podjetja. »Na ta račun smo okrepili konfekcijski oddelek,
Pri tem ne gre samo za to, da si podjetje prizadeva omogočiti ljubljanskim potrošnikom nakup vseh vrst mlečnih izdelkov, pač pa predvsem za to, da so bile ekonomske računice tisti vzrok, ki je vplival na razbijanje t eri tori alih meja, v katere je bil vse do nedavnega docela zaprt trg z mlečnimi iz-deki.
V razgovoru z direktorjem Ljubljanskih mlekarn inž. Janezom Perovškom smo izvedeli nekaj več o tem, nedvomno zanimivem pojavu.
»Z gospodarsko reformo smo prišli do tega, da sploh lahko računamo in da podjetje posluje vsaj z minimalno akumula-tivnostjo. Izračunali smo, da se nikakor ne izplača, da bi v proizvodnem programu obdržali popoln asortiment mlečnih izdelkov, ko pa vemo, da za tako proizvodnjo nismo opremljeni. Imamo pa vse možnosti, da rentabilno poslujemo, če se omejimo na proizvodnjo zgolj nekaterih vrst izdelkov. Tako smo pri proizvodnji sira obdržali v programu samo še ementaler,
čeprav smo celotno število zaposlenih v podjetju zmanjšali. Nekaj zaposlenih smo prekvalificirali, pomagati pa smo si morali tudi z novimi delavci. Lahko rečem, da je danes naš konfekcijski oddelek solidno organiziran, kvaliteta izdelkov pa je na evropski višini.«
Induplati izvaža v glavnem šotore. Pred tremi leti so izdelali v Jaršah 800 šotorov, letošnji plan pa predvideva 5000 šotorov šestih tipov, od tega jih bo 80®/« za izvoz.
»Vse kaže, da bomo letos prekosili sami sebe in presegli
stiski trapist, posavski sir, gro-jer, edamski sir, dolenjski spe-cial, romanur in kvargeljne. Potrošniki pa lahko v naših prodajalnah kupijo gorgonzolo iz Kranjskih mlekarn,, parmezan iz zagrebške mlekarne, »bel paese« iz Kočevske reke, različne vrste topljenih sirov iz mlekarne Zdenka, kajmak in druge mehke sire iz različnih srbskih podjetij itd. Povedati moram, da je skoraj vse naštete vrste sirov včasih izdelovalo tudi naše podjetje. Zdaj, ko smo proizvodni asortiment skrčili, dosegamo ugodnejše rezultate pri tistih izdelkih, ki jih še proizvajamo, tako da v povprečju naš poslovni učinek ni njč slabši kot prej, čeprav v naših proda-jalanah prodajamo tudi izdelke drugih podjetij. Da bi bili čimbo-lje založeni, smo uredili tudi svojo založno klet, ki pomeni korak naprej v specializaciji trgovine na tem področju. Na kratko povedano pa gre pri vsem tem za naslednje: želeli smo doseči najmanj enake, če že ne ugodnejše poslovne rezultate. Pri tem smo upoštevali
letošnji plan kar za 100 ®A»,» za-trjuje Inž. Florjan Torkar, pla' ner v podjetju Induplati.
Kljub velikim serijam kofi' fekcijskega oddelka izvoz šoto* rov ni rentabilen. Zaradi ščitnih carin morajo Induplati prodajati svoje izdelke na tuj®* trgu pod manj ugodnimi pogoji kot na domačem tržišču. VeP' dar pa pomeni danes 'izvoZi ugoden ali manj ugoden, edin* pot do potrebnih deviz.
Naj bo tako ali drugače! preusmeritev proizvodnje in iZ' voz prinašata za Induplate sam* uspehe. Očitno je, da bodo v Jaršah s predelovanjem domačih kemičnih vlaken v visoko-vredne finalne proizvode dosegli povsem drugo rentabilnost kot pri predelavi uvožen® ga reprodukcijskega materiala-S predelavo večjih količin sin' tetičnih vlaken se bo namreč znatno povečala vrednost proizvodnje in približala tisti vrednosti na enega zaposlenega, ki jo dosegajo v industrijsko razvitih deželah.
A. ULAGA
svoje možnosti, tako v proizvodnji kot v prodajalnah, ki so že, ali pa še bodo opremljene s hladilnimi omarami. Rezultat te* prizadevanj je začetek intern® specializacije v proizvodnji.«
To, kar je povedal direktof »Ljubljanskih mlekarn« pa 1® ne pove vsega. Podjetje razmišlja o nadaljnji specializacij* proizvodnega programa, obenem pa tudi o usvajanju tisti*1 proizvodov, ki jih naš trg splo*1 ne pozna. Tako bodo v kratke!* dali na trg »sirček,« to je p*' sebno mesno skuto. V kooperaciji z Zagrebško mlekarno b<* do »spustili« na slovenski tri različne sladoledne torte.
Mlekarska podjetja so bob adi manj zastarela in potrebo* modernizacije ter rekonstrukcije. Vprašanje je, ali je zares P8' metno, da vsako podjetje obli/ kuje docela samosvojo pot. pa bi bilo bolje, če bi se dog0-vorili za ožje specializacijo posameznih podjetij. Nekateri izračuni namreč kažejo, da *» povsem zadostovalo, če bi ' Sloveniji samo ena mlekaro3 predelovala mleko v maslo; <** bi bilo dovolj, če bi samo e*3 dajala na trg aseptično mlekO; ki je tako pripravljeno, da navadnih hladilnih vitrin8/1 ostane sveže tudi do 10 tednov/ Prvi dogovori o taki specializaciji, na katero po svoje goto1'® vpliva tudi gospodarska rete*/ ma. že potekajo. Želimo, da b se prav kmalu in. z uspeho1* tudi zaključili.
—mGr
EKONOMSKI RAČUN ŽE TERJA SPECIALIZACIJO V PROIZVODNJI MLEČNIH IZDELKOV - TZ IZKUŠENJ »LJUBLJANSKIH MLEKARN«
Prva napoved specializacije
V zadnjih mesecih ljubljanski potrošniki opažajo, da se je na splošno izboljšala izbira mlečnih izdelkov. To še posebej velja za izbor tovrstnega blaga, ki je na voljo v prodajalnah Ljubljanskih mlekarn. To podjetje je namreč v najširšem pomenu besede »odprlo trg« s tem, da od drugih proizvajalcev kupiije tiste mlečne izdelke, predvsem sir in surovo maslo, ki jih samo sploh ne proizvaja, ali pa jih ne izdeluje v takih količinah, kot jih potrebuje tržišče.
Vsi za eno tovarno, ena tovarna za vse
(Nadaljevanje s 1. strani)
vesticijo v Mostah, je obsežen. Z vsemi tovarnami tekstilne stroke pogodbe še niso sklenjene. V Mostah pa računajo, da bo število še naraslo. Večina tovarn bo namreč prosta denarna sredstva oročila letos in prihodnje leto. S kemično tovarno v Mostah je pogodbe že sklenilo deset tovarn, skupna vrednost oročenih sredstev pa za letos znaša 305 milijonov starih dinarjev, v prihodnjem letu pa naj bi se povzpela na 450 milijonov starih dinarjev. Pogodbe so sklenile jugoslovanske tekstilne tovarne od Maribora do Titovega Velesa.
Gospodarski interesi so bili odločilni pri oročanju sredstev. V Mostah menijo, da pri razgovorih niso imeli posebnih težav. Tekstilne tjovame so del svojih sredstev odstopile za novo tovarno, ker pač računajo, da bodo poslej boljše oskrbovane s potrebno surovino. Pomanjkanje surovin je namreč v tekstilni industriji občutno in zato je razumljiva težnja tovarn, da bi se čim prej izognili uvoza,
ki je nereden in pogosto nezadosten, da bi oskrbeli s surovinami vse stroje, ki jih imajo na voljo. Interes tekstilcev je, da imajo proizvodne kapacitete relativno zasedene in da lahko delajo. Na drugi strani pa je kemično tovarno v Mostah vodilo pri zbiranju sredstev eno samo spoznanje, da je vsaka nedokončana in dolga gradnja nerentabilna in da povzroča samo gospodarsko škodo. Tako so se interesi vseh v tem primeru sredno ujemali.
PRVE IZKUŠNJE
V Mostah pravijo, da imajo zdaj v rokah ključ, kako zbirati sredstva. Nekaj časa je bilo to zelo težko. Vendar se časi spreminjajo. Sredstva bodo podjetja oročala za tovarno od dveh do petih let. S takšnim doteka-tiiem denarja pa bi se lahko lotili tudi druge faze gradnje meščanske kemične industrije. Nova tovarna bo namreč na začetku proizvajala samo tekstilna vlakna, v drugi razvojni fazi pa
bi želeli tovarno razširiti in proizvajati tudi izdelke za tehnične namene.
Kemična tovarna v Mostah je tekstilcem nalila v kozarec čistega vina. V novi tovarni bodo umetno vlakno izdelovali Iz uvoženih surovin. Osnovno surovino bodo uvažali iz Holandije. Mnogi so se pri tem spraševali, ali ni vseeno, če uvažamo surovine za tekstilno ali za kemično industrijo? V obeh primerih samo predelujemo in smo
Še enkrat: Delavcem debelejši kos kruha
Od ljubljanskega podjetja Tehnograd smo prejeli pojasnilo k nekaterim navedbam našega novinarja v članku »Delavcem debelejši kos kruha« objavljenim v št. 13 našega lista. To pojasnilo objavljamo v celoti:
še naprej odvisni od uvoza. # čuni v kemični tovarni v N. stah pa povedo, da so v tem stvene razlike. Osnovni suro ni za tekstilno industrijo, nf1 _t in perlon uvažamo šes
tkrat
draže, kot bomo uvažali osli
pv-
*.jl 0
no surovino za kemično tova v Mostah. Kilogram Per*°tr namreč stane na svetovnem gu 3 dolarje, kilogram osn°X<r surovine za novo tovarno v * stah pa samo 50 centov.
Z. TOMAŽE^
»Ni res, da je Tetino«-’}, Ljubljana na licitaciji za njo osnovne šole v Veliki*1 ^ ščah licitiral dvakrat niži0 j,, no, kakor jo je postavila U ^ ljanska Agroohnova, *-• .„v* 107,046.912' S din v primen^ z 226,849.566 S din, temveč res, da so v ponudbi 'fehn0'-^ da zajeta le gradbena <*6!al,aj<’ čim ostale ponudbe zajem ^ tudi obrtniška in instala*""^ dela. katerih vrednost . -p 86.500.000 S din. tako da }e\o nudba Tehnograda deJa znašala 193,646.912 Sdin-*
Začelo se je...
• • • neko gibanje. Naj bo deležno nekolikanj več javne pozor-rjffc- RAZMIŠLJANJE o tem namreč, ali je smotrno y«OBm VMSKE SPOSOBNOSTI, NAPORE STROKOVNEGA IN "KGANIZACIJSKEGA DELA IN KONČNO NE NAZADNJE TUDI ^NAR V PETIH LJUBLJANSKIH DELAVSKIH UNIVERZAH. r°Tei na mestnem področju, ki je teritorialna celota in ga mo,-,m° začeti Uidi v praksi obravnavati kot celoto. Glasne, vedno jasnejše so zahteve po tem, še celo, kadar ljubljančani razpravlja o izobraževanju ali kulturi. Nekaj »latev s komunalnih plo-06*< >e je v tem pogledu že razmaknilo.
v Avtorstvo začetnega razmišljanja o integraciji ljubljanskih de-*v*kih univerz pripišimo Zvezi delavskih univerz Slovenije. Pet klavskih univerz v Ljubljani pa zazdaj še ni v tem pogledu enot-[0* mnenja. Prav ta teden pa se bodo zainteresirani o tem pred-°Bu pogovarjali tudi na mestnem odboru SZDL.
, ; Ali so utemeljene težnje po združevanju in tesnejši medse-°}ni povezavi delavskih univerz na teritorialno zaključenem pro-ki se v zadnjem času vse bolj in bolj uveljavljajo (danes riaš dopisnik tudi o integraciji DU v Tolminu, Bovcu in y>baridu)? V Ljubljani je obseg dejavnosti delavske univerze »Bo-t * Kidrič*' resda največji. A tudi ostale štiri delavske univerze 0 doslej prav s približevanjem izobraževalnih akcij kraju biva-J® in zaposlitve delavcev opravile izredno pomembno poslanstvo. Jfto bi mehanična ukinitev teh štirih zavodov zagotovo povzro-občuten, padec izobraževalne dejavnosti na njihovem krajev-fjn območju. Tudi denarja ne bi kaj prida pridobili s tako meha-'cno ukinitvijo štirih delavskih univerz. V zadnjih treh letih so
Jjjbireč delovne organizacije in posamezniki prispevali za opravlja-$,e nalog vseh petih ljubljanskih delavskih univerz kar 74,5 r,’e jle0a njihovega dohodka, le 104,300.000 S. din pa so prispevali skladi iz skupnih družbenih sredstev. Teh sredstev, ki so v1, šolski skladi doslej kot dotacijo ali povsem namenska sredstva pjali za izobraževanje odraslih, pa tudi poslej ne bi mogli zmanj-*votj. alt celo odvzeti, če so družbene skupnosti zainteresirane 7® določene izobraževalne programe, na primer šolo za starše, šolo ® življenje, za splošno dopolnilno izobraževanje odraslih in mla-tfte in podobne 'programe.
t Kaj govori v prid enotne izobraževalne institucije za odrasle t Ljubljani? Pestrost izobraževalnih potreb je domala enaka v *®6 petih občinah. To govori le .v prid enotne izobraževalne Antike v mestu. Delavske univerze pa so danes različno razvite.
Ce ima DU »Boris Kidrič*< 7 strokovnih sodelavcev, jih imajo ostale, vključujoč direktorja, le 2 ali 3. V takih razmerah seveda ni mogoča večja notranja delitev dela, strokovna specializacija za posamezna izobraževalna področja. Delovna mesta pa za strokovnjake v takih razmerah tudi niso vabljiva, saj bi se morali namesto v strokovnim delom ukvarjati pretežno z organizacijskim delom. Tako kot ima Beograd DU »Djuro Salaj« in Zagreb DU »Moža Pijade«, bi tudi Ljubljana končno morala dobiti močno tovrstno strokovno institucijo. Opravljala bi vrsto nalog, ki jih opravljajo tudi razvite tovrstne ustanove v drugih državah: organizirala specializirane oblike splošnega izobraževanja za slušatelje iz vsega mesta (ciklusi s pddročja raznih ved, kulture, umetnosti), za kar so sedanje DU prešibke; razvijala sistematično andragoško delo z zunanjimi predavatelji; pripravljala enotne programe izobraževanja, skripta in učila, za kar se zdaj neracionalno trošijo strokovne sile, pa tudi denar; zaposlila bi lahko več strokovnih delavcev (ekonomist, sociolog, psiholog, industrijski psiholog, pe-dagog-andragog). Vseh pet delavskih univerz v Ljubljani zaposluje danes komaj 16 strokovnih in 10 administrativno-tehničnih delavcev. Enotna administracija v novi delavski univerzi pa bi bila gotovo lahko maloštevilnejša, številnejši pa zato krog strokovnih delavcev. Delavski univerzi v Beogradu in Zagrebu zaposlujeta nekajkrat več strokovnih sodelavcev kot vse sedanje ljubljanske.
Predlog o integraciji petih delavskih univerz govori-torej proti mehanični ukinitvi štirih in ohranitvi najmočnejše, če bi le-la morala obsežne naloge sprejemati pot sedanjimi delovnimi pogoji. Zgolj povezovanje in sodelovanje petih delavskih univerz pa bi nam tudi prepočasi prineslo izobraževalne učinke, ki jih predlagatelji pričakujejo od nove, okrepljene delavske univerze. Le-la naj bi pripravljala enotne programe, skripta in učila, pripravljala potrebne strokovne analize in podobno, medtem ko bi programe strokovnega in družbenega izobraževanja realizirala preko svojih podružnic. Te pa naj bi imele svoje funkcionalne prostore in svojega vodjo, ki pa bi bil sestavni člen strokovnega vodstva enake izobraževalne institucije na eni strani, po drugi pa vezni člen z lokalnimi družbenimi forumi. Neposredno bi nova delavska univerza organizirala le tiste oblike splošnega izobraževanja, ki naj bi služile slušateljem iz vsega mesta.
O vsem tem bodo v teh dneh seveda razpravljale tudi delovne skupnosti delavskih univerz in zainteresirani družbeni forumi v občinah. Premaknilo se je torej in lahko si le želimo,
. ..da bi krenilo v pravo smer!
!
S. G.
Razmišljanje po letnih skupščinah občinskih zvok kulturno prosvetnih organizacij v Zagorju in Hrastniku
NOSTALGIJA ZA PRETEKLOSTJO (ALI BREZ NJE)
Tyultuma osnova v Zagorju je gotovo večja kot » J\_ Hrastniku. Zagorjani imajo prostoren Delavski dom, sodobno knjižnico, pravkar so odprli še en nov klubski prostor v domu »Proletarec«. Slaba dva kilometra iz Zagorja stoji drugi, nekoliko manjši dom kulture s kinematografom, knjižnico in klubom. In če gremo še do Izlak, lahko obiščemo tudi tamošnji klub s knjižnico, pa kinematograf...
... V Hrastniku si morata kulturna in telesna vzgojna dejavnost izmenoma deliti prostore. KnjtS* niča je utesnjena, klubskih prostorov je znatno manj. Glasbena šola gostuje v poslopju, ^ki razpada.
Pričakovali bi lahko, da 'bodo na letni skupščini občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij v Zagorju po sorazmerno bogatem poročilu o dosedanji kulturni tvornosti govorili o tem, kako si vnaprej prizadevati, da bi bilo kulturno življenje kar najbolj živahno, popolno. Pričakovali bi, da se bodo dogovarjali o tem, kakšna naj bodo kulturno 'politična prizadevanja v komuni v prihodnjem razdobju, kako jih uskladiti z dejanskimi možnostmi, ki so jim na voljo. A o vsem tem niti besede. Na skupščini je bilo vsega trideset ljudi. Slišali smo lahko le jadikovanje za »dobrimi zlatimi časi«, ko, so amaterji še igrali, delali scene, prenašali kulise in podobno. Sko. raj neverjetno, da nihče ni govoril o resničnem, kulturnem napredku zadnjih let v Zagorju: o kvalitetni rasti mladinskega zborovskega petja, o številnih kulturnih akcijah na likovnem področju, o tem, da je bilo samo lani v občini nad 80 kvalitetnih kulturnih prireditev, rezultat kulturno umetniškega prizadevanja domačinov ali gostujočih ansamblov. Nihče ni govoril o tem, da je okrog 30.000 Zagorjanov poseglo lani po knjigah, izposojenih v knjižnicah. Nostalgija za klasičnim amaterizmom je bila tolikšna, da so jo posamezniki po občnem zboru označili z eno samo mislijo: »Kot da pišemo leto 1950!«
Čeprav je že nekaj tednov minilo od letnih skupščin v Zasavju, pa si zaradi neke primerjave in tega razmišljanja oglejmo,, kako je potekala skupščina v Hrastniku. Zbralo se je kar 250 ljudi. Starejših in mlajših. Kulturni delavci kot delavci iz malone vseh hrastniškdh delovnih organizacij. In čeprav so ugotavljali, da imajo sila skromne možnosti za kulturno delo, da lahko za zdaj samo razmišljajo o gradnji sodobnih kulturnih prostorov, so bila domala vsa njihova razmišljanja zasidrana v potrebah današnjega in jutrišnjega dne. Soglasno so ugotovili, da ne morejo in ne smejo čakati le na to, kdaj bo dograjen nov kulturni hram. Zato so se pogovarjali, kako ob danih možnostih zagotoviti cim večje število kvalitetnih kulturnih prireditev, gostovanj, kako vnaprej spodbujati kulturno umetniško rast skupin in ansamblov. Mnogo je bilo idej o tem, kako omogočiti domačim kulturnim skupinam pogled v svet. Dogovorili so se na primer, da bo godba na pihala izkoristila enotedensko bivanje na Rabu za koncerte, ki naj bi pokazali, doseženo raven njihovega muziciranja tuji publiki. Mnogo je bilo predlogov o tem, kako pritegniti h kulturnemu delu mladino. Razpravljali so o tem, kako postopno ustvarjati možnosti za ustanavljanje stalnejših kulturnih institucij. Dogovorili so se za ustreznejši način financiranja kulturne dejavnosti. Razpravljali o tem, kako kljub neugodnim tehničnim pogojem privabiti več kvalitetnih gostujočih ansamblov. Presojali so dane možnosti za boljše nagrajevanje kulturnih delavcev, razpravljali o tem, kako jim tudi pomagati, da bodo lahko vse svoje sposobnosti še v večji meri razvijali in z njimi dopolnjevali kulturna prizadevanja.
Dogovorov kopica. Če bodo uresničili le polovico, bo storjenega ogromno. Spodbudno je tudi to, da so kulturne organizacije vključile precej mladine, ki kaže rastoče zanimanje za kulturni napredek svojega kraja.
V. M.
^tinska skupščina Tolmin je dala soglasje k združjtvi treh delavskih univerz
Koristna integracija
T>red kratkim je Občinska skupščina Tolmin dala svoje soglasje k sklepu pristojnih organov upravljanja, da se 1 v delavske univerze v Tolminu, Kobaridu in Bovcu združijo v enotno izobraževalno ustanovo s sedežem v Tolminu. 2e dalj časa so namreč ugotavljali, da tri delavske univerze v občini niso potrebne, saj sta, razen tolminske, ostali dve bolj ali manj životarili. Vsaka po svoje se je ukvarjala s finančnimi težavami in pomanjkanjem ustreznih strokovnih kadrov.
lilij ° družitvi vseh materialna tln kadrovskih zmogljivosti t)o *\rn Področju bo izobraževsil-?®lo poslej vsekakor bolj Potreba po njem je
S*
s® 0^ ^dnje čase vse večja, ko ^°da naporih za intenzivno go-kaž6^3en.ie vedno bolj jaano ^slervu 1 vrzeli v izobrazbi zase -j1"- Priznati je treba, da Sr8ce delovnih kolektivov W ^nimajo za nadaljnje lZabra>n° izpopolnjevanje in *a t0 , evanje, vendar podjetja 'krtja n® kažejo dovolj razume-ko pri Soškem gozdnem arstvu v Tolminu imajo ^leži ,lz°braževalni center, ki usPehe; stroški zanj a „ °krog io milijonov sta-., narJev letno.
Več kot doslej je treba storiti tudi za izobraževanje zaposlenih delavcev. Podjetja bi morala ugotoviti (in izdelati ustrezne analize, kjer tega še niso storili), kakšna strokovna oziroma šolska izobrazba naj se zahteva
za posamezna delovna mesta, ki jih sedaj pogosto zasedajo ljudje z neustreznimi kvalifikacijami. Tudi fned mlajšimi delavci je precej takih, ki nimajo popolne osemletke in to število celo. iz leta v leto narašča, saj gre največ mladine z nedokončano osnovno šolo takoj v proizvodnjo, medtem ko gredo drugi v uit ali pa nadaljujejo s šolanjem. Vsekakor pa bi moralo biti v statutih ali drugih samoupravnih aktih delovnih organizacij tudi navedeno (ponekod so to že storili), kakšno šolsko izobrazbo morajo zaposleni delavci imeti, oziroma v kakšnem času morajo pomanjkljivo izobrazbo izpopolniti.
JOŽE ŠULIGOJ
T~Tf a sistematično uspo-M. sabljanj e organizator-jev družbenega izobraževanja v okviru delavskih univerz sta Zveza delavskih univerz in Republiški svet sindikatov Slovenije organizirala uspešna in koristno posvetovanje. Prisostvovali so mu strokovni sodelavci delavskih univerz in odgovorni za izobraževanje ‘ pri občinskih sindikalnih svetih. Namen seminarja je bil postaviti dobro organizacijo seminarjev za člane novoizvoljenih organov samoupravljanja.
Predlog za funkcionalno izobraževanje organov samoupravljanja vsebuje pet
tem: položaj delovne organizacije v gospodarski reformi, samoupravljanje v delovni organizaciji, delitev po delu, notranja zakono-
Zapravljamo na različne načine
daj a in metode dela samoupravnih organov. Na seminarju so na kratko obravnavali vse teme, ob zaključku pa so se dogovorili, da bi še v maju organizi-
rali posamične seminarje za predavatelje všake od teh tem posebej.
• Žal se tega posveta niso udeležili predstavniki delavskih univerz iz osemnajstih občin. Gotovo pa se tudi le-te ukvarjajo, ali pa naj bi se ta čas, z enakimi in podobnimi nalogamL Med odsotnimi so bili Ma-ribor-Center, Celje, Nova Gorica, Postojna, Kočevje, Velenje, Ribnica, Tolmin, Hrastnik in drugi. Sredstva, ki jih terja organizacija takega seminarja, bi bila gotovo racionalneje izkoriščena, če bi udeležba vabljenih bila popolnejša.
T. Z.'
-r-
Napolniti, a ne zapreti predavalnic
Opustitev delavske univerze v Hrastniku bi močno škodovala nadaljnjemu izobraževanju občanov
,Za organizacijo izobrazi WejZa^slanih je PrePušče$'
.J v glavnem delavski or_ . minulem letu je ta in ®amzlrala več seminar-,,1 Wf'redavani, Solo za star-č^dar 24 tuie jezike itd., \ vse to bilo osredotoča. .. 6 V Tnlmi-v,, —,-7.- 7—-n
• ® »o h ir ToirTliTut, ostali kraji aN	zanemarjeni. Še po-
st,”1 občn»J° Mojem zad-da V? k k?™ ie sprejeli IfcO zav , °°do v prihodnje tdi na Z1!. za izobraževanje ^čirrii T>r J? * Poljudnimi stro-Predavanji.
t yrastniška delavska univerza deluje že osem let. Vsa zad-J“|_nja .leta je bila zelo aktivna. Zdajšnji glasovi o opustitvi te ustanove so zategadelj toliko bolj osupljivi.
Če se je nekoliko zataknilo pri splošnem izobraževanju zaposlenih, to še ne pomeni, da je delavska univerza odveč, da je nekakšno breme, ki mu je samo treba pomagati na oni svet. Bolj prepričljivi so tisti, ki menijo, da bo morala prav zdaj, v času družbene reforme, dokazati upravičenost svojega obstoja. Morda bo potrebno nekoliko dopolniti in spremeniti del njenega programa. Le-ta bo moral bolj kot kdajkoli doslej temeljiti na analizah stvarne izobrazbe zaposlenih in znanja, ki bi si ga le-ti postopoma morali pridobiti.
razrede 'osemletke, 156 je bilo zaposlenih s komaj tremi razredi osnovne šole, 7 z enim samim razredom in celo 8 nepismenih so odkrili. K temo. številu se pridruži vsako leto še najmanj 70 mladih ljudi z nedokončano osemletko. To je stvarno stanje.
V zadnjih treh letih si je v oddelku večerne osemletke pri hrastniški delavski univerzi »priborilo« osemletno šolp le 41
glavnem mlajši ljudje. A že ob začetku pouka se jih je -namesto vseh 82 vpisanih zbralo le 72. Po pičlem mesecu so ugotovili, da obiskovanje pouka tudi ni zadovoljivo. V šestem razredu so morali zato začasno prenehati s predavanji. Zdaj obiskuje podhmezne oddelke le po deset slušateljev.
Vzrokov za tako stanje je več. Zdi se, da se mladi proizvajalci še ne zavedajo resno-
slušateljev. Zato se je delavska • sti svojega položaja. Toda brž
Hrastniška delavska univerza pa je prav na tem področju že začela orati ledino. Že pred leti so začeli iskati odgovor na vprašanje, koliko je pravzaprav na njihovem območju zaposle-
nih ljudi brez dokončane osemletke. In ugotovitve? Med zaposlenimi je bilo kar 1685 proizvajalcev, ki niso opravili osemletne učne obveznosti, 591 delavcev je končalo samo ’ štiri
univerza lansko jesen temeljito lotila tudi propagandnega in organizacijskega dela. Objavili so več javnih razpisov, razobesili _ lepake, javno obveščali o možnostih šolanja odraslih in podobno. Decembra so vse to ponovili in letos januarja se je vpisalo v šolo 82 kandidatov. V
ko jim bo nekdo v celoti pred-očil posledice, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo sedanjo zaposlitev, bo po vsej verjetnosti med njimi nastal drugačen odnos do dopolnilnega izobraževanja. In ti časi v hrast-niškem gospodarstvu niso tako daleč. Že sedanja prizadevanja
za rekonstrukcijo in modernizacijo pekaterih večjih tovarn in za pocenitev njihove proizvodnje so zanesljiva znamenja vsega tega.
Končana osemletka bo za množico vseh teh ljudi, ki bodo gotovo kaj kmalu sedali ob večerih znova v šolske klopi, šele začetek pridobivanja tudi širše strokovne izobrazbe in solidnej-šega znanja z družbeno-ekonom-skega področja. In delavska univerza je že pred leti segla tudi na ta področja. Izkušnje kažejo, a to ne le v Hrastniku, da so potrebe po večjem znanju vedno pripelje do razširitve področja delavskih univerz. Hrastniška delavska univerza tako ne more biti izjema. Morda je potrebno le, da dobi večjo družbeno podporo. A ne pri iskanju materialnih virov za njeno delovanje, saj je bila le-teh deležna že ves čas obstoja. Gre za večjo podporo subjektivnih sil, ki naj pomagajo do čim širšega spoznanja med ljudmi, da časa ni moč vskladi-štiti, ko gre za pridobivanje znanja.
MILAN VIDIC
II.
VISOKOŠOLSKI ZAVODI POD DROBNOGLEDOM EKONOMIKE


lit
Naš poskus, da bi izzvali polemiko o visokem in višjem šolstvu, se je pone-	1
srečil. Dobili nismo nobenih pobud ne predlogov za organizacijske izboljšave, pa	j
tudi pod drobnogled ekonomike ni nihče ničesar postavil. Le dva zavoda, ki	1
smo ju omenili v prvem članku pod naslovom »Razsjlpneži š pretanko listnico«,	|
sta zahtevala, da popravimo netočne navedbe. Kalror popravki niso častni za	1
list, so nam tokrat pomagali, da načeto temo nadaljujemo.	J
Istočasno z odgovorom Višje gospodinjske šole, češ da kolektivu delamo kri-	|
vico (dajalci podatkov ali novinarka, ki jih je posredovala), smo zvedeli, da je	|
posebna komisija republiškega sekretariata za prosveto in kulturo predlagala,	1
naj bi to šolo ukinili s 1. septembrom 1967. Ker sta grobeljski odgovor in pis-	1
meno mnenje omenjene komisije preobsežna za objavo, razen tega bi javnost	1
zvedela samo za dve stališči, smo se odločili za razgovor v našem uredništvu,	S
na katerega smo povabili predstavnike vseh organizacij in zavodov, ki jih ne-	1
posredno zadeva to vprašanje. Žal je tudi ta poskus spodletel. Zadnji trenutek	1
smo zvedeli, da »nasprotniki« grobeljske šole ne utegnejo priti k nam. Brez njih	1
bi bila razprava seveda enostranska. Rešitev pa smo vseeno našli, in sicer v šej-	|
nih zapisnikih.	§§
Ponovno poudarjamo, da smo samo registra tor ji tujih mnenj in da želimo 1 z njihovim posredovanjem zgolj olajšati prizadevanja po večji ekonomičnosti | in smotrnosti našega najvišjega šolstva.	J
-. ■ , ■. . ' ' ’ =
DA BO RESNICI ZADOŠČENO
V uvodu smo dolžni povedati, da kolektiv Višje gospo dinjske šole ne šteje 70 članov, ampak s pogodbenimi delavci vred 40 članov in da rednih slu-šateljic ni 45, ampak samo 41; v prvem letniku 34, v drugem pa 7. Poleg rednih so vpisane še 103 izredne študentke, za katere organizira šola letos konsultaci-je, pri nekaterih predmetih pa tudi vaje in krajše seminarje z obvezno prakso. Delo z izrednimi študentkami se torej ne omejuje zgolj na izpite, zato jih je treba upoštevati, kadar ocenjujemo obremenjenost pedagoških in drugih delavcev na tej šoli.
Da bo resnici zadoščeno, naj še omenimo, da gospodinjske učiteljice ne »poskušajo upravičiti svoje zaposlitve na osemletkah s kuhanjem kave.« Iz šolskih organizacijskih poročil je razvidno, da poučujejo poleg gospodinjstva še po štiri do šest različnih predmetov, za katere niso strokovno usposobljene. Noben šolski kolektiv jih zato ne more gledati po strani, ker vse izpolnjujejo, marsikatera pa celo presega predpisano učno obveznost predmetnih učiteljev.
SO ALI NISO ZAGOTOVLJENA DELOVNA MESTA ZA
NOVE DIPLOMANTKE?
Višja gospodinjska šola v Grobljah dokazuje, da se ni bati za zaposlitev letošnjih diplomantk.
»V zadnji številki Prosvetnega delavca je razpisanih 20 mest za gospodinjske- učiteljice,« nam pišejo, »torej več kot bo letošnjih diplomantov VGŠ iz vrst rednih študentov. Na zasedbo prostih delovnih mest z izrednimi diplomanti ni mogoče računati, ker so v veliki večini že zaposleni učitelji osnovnih šol, ki se s študijem na VGŠ samo dopolnilno usposabljajo. Po podatkih Zavoda SRS poučuje letos na osnovnih šolah 271 ali 66.58 °/o strokovno neusposobljenih učnih_ moči. Zavod pa šteje, med strokovno usposobljene tudi gospodinjske učiteljice s srednješolsko izobrazbo, katerih je 39. Če torej želimo na vseh osnovnih šolah strokovno usposobljene učitelje gospodinjstva, moramo omogočiti letni priliv 20 do 25 diplomantov VGŠ.«
Komisija Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo pa o novih potrebah po gospodinjskih učiteljicah meni:
Medtem ko je VGŠ delala prva leta v težavnih pogojih zaradi premajhnih in neustreznih kapacitet, se je v zadnjih letih, ko ima nove in moderno opremljene prostore (op. nov.: investicijski stroški so znašali 407,080.000 starih dinarjev), znašla v še večjih težavah zaradi izredno močnega ' upadanja štu-.dentov, kakor tudi zaradi težav pri zaposlovanju njenih diplomantov. Zlasti težavno je bilo v minulem študijskem letu, ko se je v 1. letnik vpisalo le 7 rednih študentov.
Letos je število poraslo, kar je nedvomno rezultat številnih
akcij šolske uprave za pridobivanje študentov. To -kaže tudi izobrazbena struktura novincev. Od rednih študentov jih je 18 (čenčalo srednjo šolo, med drugimi 17 pa je 8 absolventov poklicnih šol. Zanje je šola organizirala poseben pripravljalni tečaj za sprejemni izpit.
Zamisel,' da bi učiteljice gospodinjstva zunaj šol pospeševale sodobno prehranjevanje in ekonomiko gospodinjstva, se ni uresničila, njihova vloga se je omejila zgolj na šolsko delo. Šol, ki lahko polno zaposlijo gospodinjske učiteljice, je sorazmerno malo. V prihodnjem šolskem letu bo imelo le 86 osnovnih šol več kot 14 ur tedensko gospodinjskega pouka in bodo lahko polno zaposlile učiteljice gospodinjstva ... V prihodnje naj gospodinjske učiteljice vzgaja pedagoška . akademija, ki jim bo omogočila ‘tivopredmetni študij.
NEUSPEL POSKUS
Upravni odbor Sklada SRS za šolstvo — izjavlja komisija Republiškega sekretariata za prosveto— je že v decembru 1964 predlagal VGŠ, naj uvede dvo-predmetni pouk (gospodinjstvo in biologijo ali kemijo) ter hkrati prouči možnosti za pouk o sodobni prehrani in ekonomiki potrošnje. Po teh predlogih in razpravah je tudi Odbor za družbene službe IS Skupščine SRS priporočil, naj bi študentje VGŠ redno študirali še kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani. .	,
šola je v šolskem letu 1965 -66 razpisala dvopredmetni študij, prijavili pa so se le trije kandidati, za realizacijo učnega načrta pa bi jih moralo biti vsaj pet... Krivda? Najbrž premajhen interes šolskega vodstva za to učno dopolnitev.
OPTIMIZEM IN PESIMIZEM IZ ISTE SKLEDE
•Glede prihodnjega vpisa na VGŠ je tamkajšnji šolski kolektiv optimističen: »Odziv gostinskih in drugih delovnih organizacij, katerim smo poslali v oceno osnutek profila za poklic prehran benik in višji hotelski tehnik (op. nov.: šola se želi posvetiti tudi tej vžgoji), je zelo pozitiven. Skoraj vsi ugotavljajo potrebo po teh kadrih z višjo strokovno izobrazbo, pet jih je pripravljeno štipendirati študente, ker takih delavcev ne vzgaja nobena šola v Sloveniji ne v Jugoslaviji.«	•
Komisija Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo pa je v. svojem poročilu zapisala:
»Višja gospodinjska šola. se nadeja, da se bo rešila iz težavnega položaja predvsem z razširitvijo izobraževalne dejavnosti za potrebe potrošnje oziroma prehrane ter gostinstva, in turizma. Ukvarjala pa naj bi se še z Organiziranjem tečajev" ža sobarice in drugih pri nas še ne vpeljanih tečajev.
Vse delovne . organizacije, katere bi potrebovale prehran-benike in višje hotelske tehnike, priznavajo, da bi jih potrebovale, nihče pa ni pripravljen tega šolanja financirati. Še tečaj za sobarice, ki naj bi se, začel lani v decembru, kljub izredno močni propagandi ni uspel. Od 250 hotelov in gostinskih obratov so na razpis odgovorila le štiri podjetja, in sicer vsa: odklonilno ...
V času, ko poskušamo odpraviti posledice ekstenzivnega go-, spodarjenja, ni mogoče 'sprejeti zamisli, da bo nova visoka šola vzgajala slušatelje neposredno za delovna mesta, če jih je mogoče drugje bolj racionalno izobraževati.«
NAJPREJ PREGLEJMO OBSTOJEČE MOŽNOSTI ZA VZGOJO PREHRANBENIKOV
IN VIŠJIH HOTELSKIH TEHNIKOV
Gospodarska zbornica SRS se strinja, da sedanja kvalifikacijska struktura gostinskih delavcev ne ustreza in da zato naše gostinstvo ni na zaželeni ravni. Prav tako meni, da bi se ob večji strokovnosti vodstev' povečal poslovni uspeh, vendar pomišlja, ati je nujno posebej organizirati študij za vodilne delavce, ko bi lahko obstoječi višji in visokošolski zavodi splošne in specializirane ekonomske ih komercialne smeri pokrili potrebe gostinstva. Pristavlja še, da se le-to ne zanima za ozko specializirane delavce.
Ob ustreznem financiranju in dopolnitvi predavateljskega kadra pa bi tudi poklicne šole lahko pokrile potrebe po strokovnih delavcih klasičnih širokih profilov, za katere je več zanimanja kot za ozke specialiste.
Glede gospodinj, ki naj bi jih v prihodnje vzgajala VGŠ za hotele in večje restavracije, pa na republiški gospodarski
zbornici menijo, da Lo iz profila, ki ga. je treba'še izdelati,, razvidno, ali je potrebna za ta poklic višja ali srednješolska izobrazba, ali je nujno, da se kandidati od vsega začetka izobražujejo v to smer, ali pa bi mogoče zadostovalo, da dobe kvalificirane delavke s primerno prakso samo dopolnilno izobrazbo ža poklic gospodinje. V gostinskih delovnih organizacijah bi kazalo zaposliti 150 do 180 gospodinj, potem pa bi jih letno na novo zaposlili deset do dvanajst.
Prehranbenike bi tudi gqptin-stvo potrebovalo, predvsem večje klasične in samopostrežne restavracije in večji objekti penzionskega1 gostinstva, mnogo širše pa bi bilo delovno področje prehranbenika izven komercialnega gostinstva, 'v obratih družbene prehrane, odprtega in zaprtega tipa, v internatih, zdravstvenih stacionarijih ipd. Vendar...
Vendar pa vzgoje prehranbe-nikov ni mogoče obravnavati ločeno, ampak skupaj s študijem tehnološke smeri na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po kompleksni proučitvi izobraževalnih možnosti bi šele lahko zaključili, ali je nujno formirati posebno smer študija še ha drugi šoli. V nobenem primeru pa gostinske gospodarske organizacije ne bodo prevzele obveznosti za financiranje šole, ki . bi vzgajala za omenjena dva poklica.
INŠTITUT ZA TURIZEM JE
PRIPRAVLJEN POMAGATI
1964. leta je imelo v nekdanjem ljubljanskem okraju tri četrtine gostinskih direktorjev samo nižjo šolsko izobrazbo, višjo in visoko pa le 6 °/o, Samo osnovno šolo pa je končalo tudi 60 ” o računovodij. Drugod po Sloveniji je bila kvalifikacijska struktura še nižja, kar pa se še zdaj ni bistveno izboljšalo. Nujno je torej misliti na višje iz-, obraževanje gostincev, zlasti ker nameravamo v prihodnje povečati gostinske zmogljivosti.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani seznanja študente s poslovanjem turističnega podjetja in jih usposablja ža analitike, filozofska fakulteta pa jih seznanja v glavnem z geografskimi osnovami turistične problematike, .izobrazbo, ki najbolj ustreza potrebam vodilnih uslužbencev v gostinstvu, pa nudi višja ekonomsko komercialna šola v
Mariboru. Vendar ta šola nima lastnega gostinskega obrata, kjer bi se študentje spoznavali z delovnim procesom v gostinstvu. Za to pa bi bila Višja gospodinjska šola v Grobljah nadvse primerna. Bre? vsakršnih investicij bi Inštitut za turizem lahko organiziral prepotrebno visoko šolo za »ostirtske, ■ turistične in zdravstvene delavce, in sicer v povezavi z Višjo ekonomsko šolo V' Mariboru. Tam bi slušatelji opravili en ali dva razreda, potem pa nadaljevali študij v Grobljah, kjer bi predavali tudi mariborski in ljubljanski strokovnjaki ...
Stroške za vzdrževanje šole bi zmanjšali, če bi pritegnili še učence iz drugih republik, saj je tam še manj strokovnjakov, niso pa sami sposobni organizirati takšnega študija. Vzdrževalne stroške študentov, ki bi stanovali v internatu (na Zahodu je veliko internatsko urejenih srednjih turističnih in visokih hotelskih šol), naj bi plačevale delovne ali upravno politične organizacije v krajih, od koder bi prišli, morda pa bi šolo dotirale tudi republike, če bi jim jamčili ustrezno število prostih učnih mest. Šola bi med počitnicami služila za vzoren gostinski obrat, manjše gostišče pa' bi bilo lahko odprto vse leto. Tako bi dobili dodatna sredstva in študentje bi se praktično usposabljali za bodoči poklic.
Inštitut za turizem je skupno z Višjo gospodinjsko šolo že iz-
delal osnutek učnega prograrčf; po katerem bi nekatere pr6”' mete poučevali skupno za sluŠ8' teljice gospodinjstva, turistih in zdravstveno upravne delavk
OVRŽENI POMISLEKI
Kolektiv Višje gospodinjci' šole Grobljah meni, da so več pomisleki o dubliranju vzg0" je višjih strokovnih delavcev ^ področje prehrane, ki ga je P®' vedla republiška gospodars^ zbornica. Ppehrambenik bi ^ diplomant 1. stopnje visokoš0*' skega študija, živilski tehnol® pa mora končati II. stopnjo, lično je tudi delo, zato so nuP drugačni učni načrti in p1"0' grami.
NEOVRGLJIVA DEJSTVA
Strokovnjakov nam primat’ kuje v gostinstvu, turizC^ obratih družbene prehrane P8 internatih, varstvenih usta®: vah itd. V, obdobju od 1956 1 1964. leta je bilo 84 množic^ zastrupi j en j z živili, obolelo P je 2277 ljudi... Samo v bPj ljani se javno prehranjuje kot 50.000 občanov, še več pa " se jih, če bi bila hrana boljša-
Imamo velike turistične črte, strokovnjakov pa ne. njih bomo počasi in s težavo n
predevali.
Nekdo bo moral skrbeti
zs
vzgojo teh delavcev, vsekaj tisti, ki ima za to največ P°® jev. Toda kdo je to?
MARIOLA KOBA^
OP-ART modne letne damske obleke
UuB.UA-NA - MARIBOR.

LJUBLJANA
mmiHlll 111IIIIMHI lili IH)|HH|»I MM
j
----------nam6
nama
V	BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, WOLFOVA 1
NA IZBIRO
V	PRITLIČJU:	*
•	sobno in kuhinjsko pohištvo, modemih in klasičnih oblik
•	oblazinjeno pohištvo: kavči, otomane, fotelji
•	vzmetnice, žimnice »jogi«
•	kuhinjske in sobne mize, stoli
•	šivalni stroji
V	I. NADSTROPJU:
•	posteljno perilo, prešite in volnene odeje
•	dekorativno blago,
•	serviete, prti, brisače
•	preproge, tekači, obloge tal	\
•	zavese
•	gospodinjski aparati: hladilniki, štedilniki, sesalci, loščilci, mešalci, bojlerji
•	radioaparati, televizorji, gramofoni, magnetofoni, transi-storji, radijske in TV antene
•	svetilke: stropne, stenske, namizne, stoječe
NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT!
10-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI.
		
«*•***
IIMMMMII
—H8»H
L JU BIJ ANA
g