Li*t f« korlill dclav. ik*g« I|u4«tva. D«lav>
ct mo opr»vii«nl do vi«fl« kar product rajo.
TKia paper la davoiad lo tha Interests of th« working claaa. Workers are entitled to all what they produce.
FrÄfi*1*	matter, pas. 6, IW7, ai tha poat offkw
»I Chioago 111. Uudci tbr Act of Congr«» of M.reb Ird. IHW.
Office: 2146 Blue Island Ave.
'Delavci vseh dežela, združite se".
81
PAZITE!
na številko v oklepa|u-kl ae nahaja poleg vašega naalova. prilepljenega spodaj ali
naovltku. Ako (232)
|e številka .	'
tedaj vam a prihodnjo Številko našega liata poteče naročnina. Prosi-mo, ponovite |o tako).
Štev. (No.) 231,
Chicago, 111., 13. tebruar|a (Feb.) 1912.
Leto (Vol.) VII.
SOCIALISTIČNI PREGLED. Napredek socializma v Mi^higanu.
Ko jc 1. 1910 kandidiral sodr. D. H: Uovey iz Grand Hapids-a za vrhovnega državnega sodnika, je dobil vseh skupaj 10.l>08 glasov. To število je marsikoga presenetilo, kajti splošno se je smatralo so cializeni za hrezpomemibno politično gibanje. Toda pet mesecev po omenjenih volitvaih so se vrsi-
ron, Mich., t. j. okolu 900 milj stran od Oyster Bava, ko je po poročilu New York World-a obiskal Koosevelta. Popruvek je bil IKislan na omenjeni časopis, a ni bil priobčen.
Sodrug Valentin Potisek mrtev.
Socializem v Oklahomi.
Mnskogce, Okla. - Celo kapitalistično časopisje v državi priznava, da bodo socialisti pri jesenskih volitvah dobili veliko ste
Jugoslovansko socialistično zvt zo, socialistično stranko voibče je zadela biuki izguba, katero bo najlmlj občutila olkrajna organizacija v La Salle, 111. V torek zjutraj smo dobili t ele fon i ono vest v Chicago, da je sodr. Valentin Potisek umrl. Žalostna vest je presenetila vse. ker so aodrugi upadi, da Tine se ozdravi, <la l>o njegov nektlanji krepki organizem premagal boleacn, ki ga je napadla koonaj pred dvema mesecema.
Sodrug PotRsetk je bil jugoslovanskim socialistom |>o/.nan kot tajnik lasallskega jugoslovanskega socialističnega kluba, kot do-
omenjeno «evi.0 * .natno povf-1 »rdi. da bodo jesen,,, voU.ve |
zadnjih volitvah za občinski «vet v I>a Sulic, pri katerih je napram
vilo glasov in da ImhIo zmagali v le državne volitve, pri katerih so I najmanj šestnajst county-ih, so socialistični kandidati dobili nad eialisti pa zagotovo upajo, da l>o Jl.000 glasov, kar pomen, da so do to število podvojili, iocialisti v tej državi napredovali | kepo število predavanj, ki sta
za 65% v petih mesecih.
Ako bodo socialisti do jeseni tako napredovali, bo pri predsedniških volitvah v Miehiganu
jih priredila v Oklahomi predavatelja sodruga C. J. Wright in S. •i. <'lark. sta vpliv in moč socializma znatno |>ovečala. (Tlark kot
okrog 35.000 socialističnih glasov, zastopnik glavnega socialistične-Sodeč po raznih najnovejših poro- ga lista "Oklahoma Pioneer", ki čilih, lahko Oklepamo, da- se bo ima danes nad 10.(MH) naročnikov
čalo.
marsikoga razočarale.
Stari stranki sta v resnih skrbeh zaradi hitrega napredovanja I
prodi 2 glasovoma, kar jasno kaž.e
politično mišljenje zborujoči!» de-1 ročil v Chicagi, da ho izzivali in legatov zapadno-canadakega de- pretepali tukajšnje štrajkarje. I lavstva.	j Po tej razsodbi bodo morali fa
i Prvič v Zjfoidovini te provincije
slušal je, pa, zopet mirno delal j® delavka organizacija izja-
opazke, kot da bi bil aktiven v vo-1 )ila Zli Politično stranko. Navdu- je tekel na račun mesta in county-
a. Do te zmage je v veliki meri pripomogla Io\va State federation
čev in izzivačev, ki jih je šerif na-
brikantje in drugi, ki so najdi to dnihal,- plačati masten račun, ki
opazae, Kot tla hnoil aktiven v vo- "" i'"»»1^ «unimv. ,>«vnu-lilnem boju. Tak je bil Tine žešti- ! i<¥nJf m<H* delegat» za socializem ri dni preti «m rt jo. Zvest bojevnik Je nept*puw*o.
velike socialistične armade, ki se zaveda, (ki ga je ii^ka neznana sila prikovala na poste-lj in čuti, kako mu ledenijo unije, vendar pa
PRVA SOC. ZMAGA V DU-LUTHU. •
Du lut h, Minn., 10. feto. — Pri tukajšnjih občinskih vod rtv a h so
opsMQi z h»tnm očesom ogromen ■■■■
boj med proletariatom in kapita- *<H'iaIisti <luihiIi '»^P^čakovano ve- mesecev, smo že
ščajo ¿¡v- Vlko. S,evil° K,aíM>v- Napwdek so- | kaj tednh Sploš
24 iardov dolga peticija.
Peticija za žensko volilno pra-1 socializma. Socialisti se priprav-1 h^reV ^'TriT^^Vais^T vico, ki je d osla na kongresnika ljajo na najhujši volilni boj kar| si^i...,.! t»..«?...!. Viktor L. Bergerja iz Pittsburga. | jih pozna zigodovina države. Pa., je najdaljša, kar je bilo do
sedaj poslanih: dolga je namreč 1 Češki grof o socializmu na
24 čevljev in obseza 1357 podpi-	, Češkem,
sov. To je že druga peticija, ki je | New York. — Ko je <k>s[>el
d osla iz Pittsburga. Prva je bila New York neki češki grgf z ime-nralo krajša in je obsegala 1000 nom Leutzov, ki se izdaja za pre-podpisov.	davatelja in propagatorja svetov
Vse peticije za žensko volilno nega mini, se je Newyorškim čas-pravico morajo biti doposlane do nikarskim |>oročevalcem izjavil, 25. t. m.	Ida je po vsem svetu opažati velik
nemir, ki gre na račun «¡ocializ-Duhovnik pristopil k soc. stranki. Ima, a na Češkem je socializem, po Rochester, N. Y. — Dr. A. S. njegovi izjavi, v neznatni manjši-Crapsev, eden najboljših pridi- ni in tudi ne napreduje, gsrjev v Z. Dr. je javno naznanil. Grof je ali vedoma lagal, ali pa da je postal socialist in da naj se pokazal svojo veliko nevednost s ga od -tedaj naprej smatra za za-1 tem svojim poročilom. Ako se
So<krug Potisek je bil eden najdejavnejših sodtrugov med jugoslovanskimi socialisti v Ameriki. Njegovo ¿telo žaTpFotmjo proTefa-riata pa gotovo najboljše j>ozna-jo sodrug i v La Salle in okolici, s katerimi je bil vedno v tesnem stiku. Njegovo prepričanje v socializem. v končno zmago proletaria t a nad kapitalizmom jc bilo neomajano. Ko so ga njegovi prijatelji pred kakimi šestimi leti, kmalu po tem, ko je pričel #o«til-niniko obrt, svarili, naj nikar ne agitira tako odprto za socializem, je Tine dejal mimo svariloem: Predno sem postal gostilničar sem bil rudar, vajen sem krampa
listi, dokler mu dopušč Ijenske moči
Valentin Potisek jc bil star 'M> let in rojen v Trbovljah na Štajerskem. Po poklicu je bil rudar, zadnjih sedem let je bil pa gostilničar. Staiisi so mu umrli; v Ameriki pa zapušča ženo in brata. Socialist je postal že v stari domovini.
V četrtek popokline so ga izročili ob velikanski udeležbi materi zemlji. Društva S N P J in druga bratska društva so se udeležila sprehoda z zastavami. Društva in socialističnirklubi -so korakali v dolgi Vrsti. Pred krsto je bila ekvipaža notložena z venci, poleg se je pa pogreba udeležilo še nad trideset kočij, Slovepska sekcija jugoslovanske socialistične zveze mu je poklonila krasen venec z rdečimi trakovi m napisom: 4<Za-«Vnji pozdrav sobojevniku!"
Odpriti grob je bil okinčan s svežimi cvetlicami. Prvi je govoril sodrug Brat kovic za lasallski jugoslovanski socialistični klub, za njim je nastopil sodrug Puček kot zastopnik slovenske sckcije jirgo-
cializniH v našem mestu .jc splošen. Sicer je bil za se*da.j izvoljen samo eden hoc. alderman, P. (J. I^billi]**. ki bo prvi socialist v bodočem mestnem svetu mesta Du-luth. V neznatni manjšini je ostal soc, kandidat v 4. wardu Richard Jones. Tinki v sedmem vvardu so bili socialisti oselo močni.
£k»e. kandidat za mayorja J. Al vin .Johnson je dofbil več kot eno petino vseh oddanih glasov.
jof Labor. ki je vse trile napela, da ^so morali pretepači zapustiti mesto, ki je ves čas njih bivanja tu, trepetalo pred njimi. O tem štrajku, ki že traja več poročali preti nosno se upa, da se bodo delodajalci vdali, ker jim je omenjena razsodba vzela ves ¡>o-gum.
65 rudarjem zaprt izhod.
Amandor City, Cal., 9. fob. — Včeraj se je vdrla zemlja nad Bunkes I lili n:<knikom ter zaprla v jamo rudarjev. Po cevi, ki so' Ta	kimtioiim'skoro
BERGER ZAHTEVA PREISKAVO ÔTRAJKA V LA WREN CE
Washington, il. feb. — Socialistični kongresni k V. L. Berger je stavil v zvezinem kongresu reso-lu<i.io, ki zahteva, da naj zbornica imenuje komisijo, obstoječo iz sedmih č Id no v, ki bo preiskala štrajk tkalcev v Ijawrence, Mass. ter delavske razmere sploh pri volnenem trnstu, ki je znan pod imenom "American Woolen Co."
jo zabili delavci na površju v ja mo, se je dognalb, da so delavci ne|»oSkodovani. Takoj je šlo na delo kakih «to delavcev, ki so neumorno delali, da oproste svoje tovariše, <io katerih so danes do-s|*eli. Vsi so zdravi in nepoškodovani.
Dvornika »ori.lirttfnih idej. jp»f peëa s predavatelja.vom. je f^^^ZTj^ ora^m
TO Ziíni Zi» A wlJlltn /nnnionm m	I	.	. "	*
Ta Crapsey-ev korak je possle-1 to zanj zelo slabo znamenje in za-diea socialističnih predavanj, ki I slu/i še tretji naslov: "luftinže-jih je tu pred kratkim priredil nir'*.
sodrug Charles K. Russell.	| Komaj pred nekaj meseci se j«
voditelj čeških socialistov dr. Fr Natančno število glasov pri zad-ISoukup izrazil v New Vorku in njih volitvah v Nemčiji. drugod, da je v avstrijskem dr-Berlin. — Pri zadnjih državno- žavnem zboru 28 čeških soc i a iborskih volitvah 12. jan. je bilo I lističnih poslancev in da je bilo oddanih vseh glasov 12,188.337. pri zadnjih državno/,borskih vo-Od teh so dobile:	lit vab v Avstriji na Češkem 360.
Socialisti stranka ____ 4,235.910 000 socialističnih glasov. In to je
Centrum .........'.... 2,012.900 pri grofu Leutzovm neznatna
Narodni liberalci ..... 1,671*297 manjšina in nenapredek.
\apr. ljudska .stranka 1,556.549 1 Tako se je blamiral avstrijski Konservativna stranka 1.149.916 srrof precej pri prihodu v Z. Dr.
Ostale stranke........ 1.558.666 I Ker namerava predavati po vseh
Kakor že poročeno so dobili so-1 večjih mestih, zlasti po univerzah, eialisti 1. 1907.—3 2ol.000 glasov. I bo njegova bhtmaža gotovo zanj kar znači, da so v petih letih na-¡dobro priporočilo, predovali za 987.915 glasov.
Volilno pravico pri zadnjih volitvah je imelo 14,236,722, torej nad dva milijona oseb ni volilo.
NEKOLIKO STATISTIKE 0 SO CIALISTIH.
Osrednji odbor soc. stranke je _	slovanske socialistične zveze; za I zbral tele podatke o socialistih v
in 'ooate. Če me bodo pa delavci n'iln !>" ^l™** druifih naro- Z. Dr.: P0 narodih je: 71% tu ro* pričeli mrziti, ker jim oznanujem 'f!ov in	slovenskih podw j^nih AmH ikanee\ • Netneev
resnico, bom zaprl gostilno in zo-1 ,mn,,;h ,ln,st<n:- P(>trrohnA slav" I ^ Angl^v; 2Fincev; 5%
nost je bila veličaatvena, ki je i*a- Skandinavcev: K.% Avstrijcev in pravila na vsakega v mestu glo- ostalih 9r/, pripada na druge na-bok vtis. l*roletariat je žalmal za rode.
ljutlskim sinom, za svojim bojev- }\> poklicu: 20% težakov (la-n i kom, ki je stal vedno v prvi | borer); 41% profesionalnih roko-boini vrsti, izrazujoč v svoji bo lesti, '<ako zna ceniti delo onih, ki se nesebično Tmrijo za osvol>odi-teA' <ielavstva iz. kapitalistične služnosti.
«pet priiel za kramp in lopato. A-gitaciie za socializem ne opustim pod nobenim pogt)jem, ker mi je več vreno moje prepričanje, kot ves denar in vse udobnosti na svetu. Trpeli so drugi radi socializma, zakaj bi jaz ne smel trpeti zanj?"
Kakršen je bil Tine zdrav, tak je bil tudi na smrtni postelji. Davi ni mogel več gibati, jc vseeno opravljal tajniški posel ondotne-ga jugoslovanskega socialistične--rH kluha in bil je ves čas v kore-spondenčni zvezi z jugoslovansko socialistično eksekirtivo. Ker se mu je p rej šn i teden «krnilo na abo in je bii« pričakovati, da vsak trenotek ueasne luč njeeove-ga življenja, ga je š<>1 obiskati v imenu slovenske sekcije .juiroslo-van^ke socialistične zveze smlrutr
Politična svoboda??
Oklahoma City. — "Civil Service komisija" je odslovila iz službe tri ognjegasce samo zato, ker so bili člani socialistične stranke, «lasi njih načelnik trdi, da je bilo
PRVI UČINKI SOC. ZMAGE NA NEMŠKEM
I/ondon. 10. feh. — Tukajšni ča-1 Jože Zavertntk. Našel je Tineta sopis 44Pall Mail Gazette'* poro- že *l;mraj otrpelega. Otrpele so mu ča, da je prejel iz zanesljivih vi- že roke in noge. le oči so bile ja rov poročilo, da ima obisk angle- »»ne k<*t nekdaj, ko je bil še pri <kega vojnega ministra v Berlin polni življenski moči. Ali tndi v namen dMseči prenehanje gradhe tem žalostnem in bridkem položa novih bojnih ladij.	in se je Tine razgovarjal z Za
Vsakoletna gradba dragih dre vertnikom le o socialistični orga-njih delo v slu-zhi vedno iizomo; Unantov in drugih bojnih ladij je ni/aeiji. secVi-njemu delavskemu zato jim je dal najboljše priporo- Angliji kakor Nemčiji nakopala gibanju, o zadnji zmagi proletarian«, a vzroka jim ni povedal za- a(rnmil)P dolgove. Anglija je gra- ata v Nemčiji, kjer je timli on nek-|Haj so zgubili službo.	Idila bojne Indije zato, ker jih je daj sodeloval v strokovni rudars-
. Tudi omenjena komisija iim Je I trraxliln Nemčija in Nemčija zato. ki organizaciji. Titietu so iskrile Njtfa pohvalno izpričevalo 0 njih ker jih je Anglija. Tema drve m a oči. ko se je pogovor zasukal na in tudi ta ni navedla I državama so sledile druge svetov- jesenske volitve, o mogočih soeia-pravega vzroka o njih odpuščen- ne velesile. Na ta način m se izda-1 list lenih zmagmh v Ameriki. Po-||o. Po okolščinah se je šele dognal |e milijarde vsako leto prav po
fravi vzrok.	| nepotrebnem. Zato se ni čuditi, j |jf vaiiti gluh za vsako sJično po-
ako so se narodi z vsemi sijami Lfajanje. je svoje mnenje tlocela Hesramne laži kapitalističnega I upira Pi tem nepn«itanem tekmo- L,>r,Miienil ker je sprevnH. d'a ni časopisja.	vanju,	absoluten gospodar, marveč da je
Dokaz, da se socialisti tresejo Angleži so že zdavnaj izprevi- kot vrho\-ni irnavlmik dolžan in pred socializmom, je razviden n deli, da jih to početje vodi tio ka- prisiljen upoštevati voljo in glas <l'jstva. da se kapitalistično ča- tastrofe, a odgrinjati niso h o tri i, | nar0tl«. od katerega živi. •opiije poslužuje najpodlejših laži ker so se hali Nemčije, ki je z bc-* namenom, zanesti rteslogo in dantim Viljemom na eeJu drvela konfuzijo v socialistično organi- naprej neoziraje se na nevoljo in firijo. Ena takih laži je vest, ki ogorčeno protestiranje ogronme
K» je prinesel New York World, večine nemškega naroda proti	xT	^^
** je socialistični kongresnik ohi- podli Viljemmi politiki, ki je drla vohmrstva. Nemčija tndi, da je *al eksprezidrnta Teodor Roose- nemški narod do k«tH.	I™ ,n	<** nedoilen.
Telt^ v Ovster Bav-u	. Sijarna zmaga nem*kih socMi- T« dogodek je itak oatro razmerje
I>ssi je bila to samo podla iz- Ltov pri zadnjih volitvah, pa je ^	narodoma še poostril.
«W.iotina, so jo nekateri sociali- dala s/ngleški v>adi po<rum. da je Treznemu presojevalcu se pa zdi,
delcev; .V,' transportnih delav cev; 19°i< farmarjev: 9% trgovskih vslnžbeneev: r>r? razhih poklicev izdravmikov. ailivokatov. učiteljev itd .) 3% hišnih gospo-Sodrng Valentin Potisek je sto-1 dinj. ril toliko koristnega za <lelavst\xv, Po prejšnem političnem prepri-da ga delavci ne l>o<io pozabili K «Ji ju : 35% repinbl i kancev; 40% nikdsr. Z vršil je veliko agitatorič- demokratov; GV neodvisnih; 4% nega dela v La Sallu. vzbudil je prohihitionistov; Wr raznih dru-ne le med sloveaiskimi delavci, gib strank.
marveč tudi me<l delavci družili Faktor, ki jih j^ do vedel do natodnosh socialistično gibanje, spremembe mišljenja je: 39% či S svojo nesebičnostjo in ljubezni- tanje soc. časopisov; 13*^ čitanje vost jo je rnnel pridobiti ve<ltio no- soc. knjig; 4% čitanje brošur: ve bojevnike za socializem. Ponaj- 8% pocestni shodi: 7% predavan-vee je njegova zasluga, da so se ja: 19% d-ebatc: 10% študije, socialistični nauki razširili v La Mesečne pristojbine plačujočih Salle in okolici.	socialistov je bilo: 1. 1903. — 15,-
Sotlrug Valentin Potisek je mr- °75: 1 1904 — MIM; 1. 1905. tev! -^li njegov duh živi med	li>or>- — 26.784: 1, 1907.
mi: vzpodbuja nas k nmemu de- 2ff.270: 1. 1908. — 41.751; 1 lu in spremljal nas bo v vseh bo- \Vm< .41.440:■ 1. 19.11, - 100.. jih s kapitalisti. Njegovo delo je'0^' bilo j h >s več en o osvob(kliit,vi prole-tariata. Bil je mož. ki je vse svo- I Trag-edija brezposelnega delavca je sile posvetil temu delu. Mi pa Chicago, lil. - - Slučaj, ki se jc najbolje .častimo njegov spomin, te dni <logodil, dovolj jasno ka-la z njegovim delom nadaljuje- veliko revščino, ki vlada med mo. ker s tem spolnujeimo njego- brezposelnimi delavci. Delavec D. vo zadnjo voljo: Boj kapitalizmu l*'*10 bil že dlje časa brez dela
vse predilnice v Z. Dr. in izsesava iz ameriškega naroda ogromne svote vsako leto zaradi visoke eolninske tarife, ki jo imajo Z. Dr. na volnenem blagni. Kljub temu pa je ta truat zniževal plače svojim delavcem, tako, da so ti delavci danes najslabejše plačani med vsemi industrijskimi delavci v Zvezi. Iz tega sledi, da je ta trusrt v polni meri odgovoren za štrajk.
lo zadnjega dihljeja !
Z.
Povod za ta podajanja je dala aretacija nekega angleškega advokata Bertraml Stewart-a, ki je bil aretiran na Nemškem zaradi
odpotoval angleški vojni minister R. B flaldane v Berlin, da se osebno pogaja z Viljemovo vlaklo
»ti terjeli in proklinjali Bergerja. začela nagovarjati za ofoe dišavi forgerjpv tajnik N J. Ghent se- svojo tekmovalko, da odneha v naznanja, da je bil sodrug pogu bon osnem tekmovanju. Na fcrgcr ob istem času v Port TTu-1 doti Viljem, ki je bil še pred v
O
da je to 44trikM angleAke vlade, s katerim je hotela ujeti Nemčijo in jo prisiliti do pogajaj je ■ Da se zaideva tem prej spravi v rtvli, je
Zadnji teden mil je Americain Cutlcrv kompanija. pri kteri je že pri1 j delal, obljubila zopet delo. Ko je prišel ria določeni dan v tovarno, mu je preddelavec Ba-stian naznanil, <la še ni dela zanj. Ta novica ga je tako zadela, d« je zblaznel. V tistem hipu je potegnil samokres in ustrelil Bastian-a in nato še samega sobe. Oba moža sta umrla. Dino-va družina je trpela veliko
SOCIALIZEM V ZAPADNI CA-NADI.
Vaneoirver, British Columbia. — Prav kar končana konvencija delavske federacijo v British Co-1 pomanjkanje, od kar je bil brez lumtbiji je l»ila gotovo najvarnejša noaía, kar gn je tako bolelo, <la ni za delavsko gibanje v zapadni Ca- imel nikjer obstanka. Fidino nje-nsdi, kar «e jih je tu kedaj vršilo, govo upanje je bilo, ds dobi zo-Poleg drugih važnih in radikalnih | pet delo. predlogov, je bila tu sprejeta resolucija, v kateri se omenjena de- Važna odločitev za stavkajoče lavska organizacija izraža odloč-	iidelovalce gumbov
no za socialistično stranko kot Muscatine, Iowa. — Te dni ie pravo politično stranko organizi- odločil tukajšnji okrajni sodnik ranih delavcev v tej provinci. Ta | da m<*to ne sme plačati \7. mestne resolucija je biia sprejeta a 78 blagajne profesionalnih pretepa
Demokratje zagovorniki trustov.
WasMufilotf, — Demokratje so
se zopet enkrat pqj<azali v pravi luči. Ko je republikanski kongresnik Linbergh predlagal, nai kongres sklene preiskati denarni trust, so demokratje glasovali proti temu predlogu, dasi je jasno, d<a so manipulacije tega tru-sta velika škoda za ves narod hi da je njegovo poslovanje povsem nepostavno.
Kakor trdi Lindbergh, pričakujejo demokratje lejvu nagrado za uslugo od omenjenega trusta. kajti oni dobro vedo, da so trusti zelo radodarni ob času volitev in zato se nočejo zameriti Topovskemu trustu. ki bo brez dvojhe prispeval milijone njih za volilni boj.
To so tisti demokratje. ki ob vsaki priliki kriče, da bodo uničili truste in pomagali <V>lvstvu. V resnici so pa še toliko slabši od republikancev kolikor so bolj hinavski.
Močni živci.
Wathersfield. Conn. V tukajšni ječi se nahaja morilec neke ženske z imenom A. Tanganelli. Po obsodbi ima biti obešen 29 marca, a on se z.a svojo \modo malo briga. Kakor pazniki izpove*IU'-jejo. se je moriler zadnje čase tako zredil, da mu je vsa obleka premajhna in <bi mora «kvhiti novo.
Na smrt obsojeni morilec je videti popolnoma indiferenten. Kdi-na stvar, za katero se briga, je. da dobi tvoje kosilo ob pravem času. Trna pač dober tek.
V Durongi, Colo., je 10. t. m. umrla nagloma Mrs. Lucy Peters, rojena Petrič. Pokojna je živela več let v Chicagi in bila poznana med naprednimi Slovenci. V stari domovini zapušča očeta in mAter. v Ameriki pa tri brate in eno sestro. N. v. p.
Ali že imate prvi državljanski papir? Ako ne, pojdite precej 1u-tri ponj! Ako ga imate, vzemite kakor hitro mogoče druiega. Delavec bre« volilne pravice, je čol-nar brez vesla. Kdor hi lahko volil in ne voli. je «lodinec, ker je , kriv, da drugi trpe zaradi nje#a
(
PROLETAREC
'ust za intereie delavskega
LJUDSTVA.
IEHAJA VSAKI TOREK
Laatsik in iadajatelj
*orotlo>anUa dela v tka tiskovna drvita v Chkafo. III.
Jiarocnina: Zrn Amsrico $1 50 aa celo leto. Tie aa vol MU. Za Evropo ti aa celo lato. $1 aa pol lata.
P0 d<*oo*o*M Pri W4m»mbi bivalUS*
- volu mmf« »hjj»u»»wi tudi HT AH J natiuv.
PROLETARIAN
m
Owned and pnbliabcd Evmt Tubsoat by
So« t H Slavic Workmen's Publishinf Company Chicafo, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze ▼
Ameriki.
»UMcairriON mates: United States and Canada. VaM a year, 7Sc lor half year. Foreign countries %2 a t** ior hAii T««. ¿«•»aansiNO «atm on aireement.
NASLOV «ADDRESS):
MPROLETiREC"
■»146 Blue InIhik! ave. Chicago, 111.
NAPREJ!
Praksa v vseh deželah je dokazala, da je najlaglje širiti socialistične ideje, a ko se sodrugi pri agitaciji poslužijo jezika, katerega govori narod, kedfr mu ozna-nujejo socializem. To naziranje v agitaciji ne velja le za razširjenje socialističnih načel m idej v besedi, ampak odloča tudi v tisku. Za dobro amotreno agitacijo, od katere je pričakovati vspeha. je pa treba preti vsem organizacije. Ako hočemo obdržavati aliod, na katerem hočemo, da bo govornik govoril o socializmu ali katerem drugem kulturnem vprašanju, potrebujemo organizacije. Če hočemo razpečavati naš tisk, nam je zopet trega organizacije. Kedar pred volilno bitko agitiramo za socialistične kandidate, ali pa podvza-memo katero drugo akcijo v korist proletariata, ne dosežemo nič, ako nimamo organizacije. Iz navedenega sledi, da ne moremo pričakovati vspehov, ako nismo organizirani, j Kakšna pa naj bo organizacija, da dosežemo največje vspehe? Enotna! To pomeni z enakimi cilji in načeli, z enakim programom. Že zdrava človeška pamet ' pove, da socialisti v Oiicagi ne morejo imeti <* bistvu različnega programa od socialistov v New Yorku ali katerem drugem ameriškem mestu. V tem smo edini, ker sploh drugače biti ne more, in bi nastala največja konfuznja. ako bi vsaka socialistična organizacija v vsakem mestu, okraju ali pa državi imela različen bistven program, druga načela in cilje. Drugo vprašanje pa sedaj nastane, kakšen naj bo notranji sestav v organizaciji, da se bo proletarec v Zdr. državah seznanil s programom, cilji in načeli socialistične stranke? Nam vsem je znano, da v ameriški republiki živi toliko narodov in govori toliko različnih jezikoi' kot v nobeni drugi državi na svetu. Po čas n ink i h poročilih govorijo stavku joči tkalci v Lawrence" okolu petdeset različnih jezikov. Ko smo se seznanili s tem dejstvom, prihajamo do zaključka, da mora biti notranji sestav organizacije urejen po narodnostih, ki živijo v Amerikfi, ako hočemo seznaniti vsak narod s socialističnimi nauki in ga pridobiti za naše ideje. Jasno nam je, da Slovenec ne more pridobiti Finca, Italijana ali Angleža za socializem, ako ne govori njih jezika. Obratno je pa tudi agitacija Angleža brez najmanjšega vspeha, ako Slovencu in Italijanu o-znanuje socializem v angleščini, če jo ta dva ne razumeta. Že taktični obziri nas silijo, da mora notranji sestav organizacije biti po narodnosti, ako hočemo uveljaviti socialistične nauke, vcepiti jih v srca proletjireev. Že taktični razlogi so bili tako veliki na zadnji socialistični konvenciji, da je konvencija zaključila, da mora biti notranji sestav organizaerje urejen po narodnosti. In ti razlogi so tako močni, da bi morali poklicati jugoslovansko socialistično zve-no v življenje, ako bi je že ne imeli/
Ali merodajnejše za vsakega socialista je rtačelno vprašanje. V • komunističnem manifestu, ki je še danes temelj večni zvezi prole-tareev vseh dežel, je določno zapisano na Strani 21:
"Delavec nima domovine. Nihče mu ne more ugrabiti, česar nima. Proletariat si mora ftele osvo-
jiti politično moč, uveljs viti se kot narodni razred in se konstituirati kot narod, zatorej je naro-deu, seveda ne v meščanskem smislu.
Socialisti ne priznamo predpra-vks rojstva, rase, naroda. Kakor obsojamo izkoriščanje delavske mase po kapitalistih, ravno tako obsojamo hegemonijo (gospodst-vo) naroda nad narodom. Socialisti ne priznamo deželnih mej, pač pa priznamo, da ima vsak narod pravico do obstanka, do kulturnega razvoja, kjer živi. Kakor odrekamo pravico kapitalistom, tla si osvojujejo zemljišča, naravne zaklade, proi-zvajalna sredstva itd., ravno tako odrekamo pravico vsakemu narodu, da bi go-sptnloval nad drugim. Mi zahtevamo za vse ljudi ne glede na spol enake pravice od vseh kulturnih pridobitev, torej jih zahtevamo tudi za vse narode. Kdorkoli krši ta načela, ki so temeljna načela socialistov, ni socialist ali pa ne pozna bistva socialističnega programa ali pa socializma vobče.
Vsak socialist ljubi svoj jezik, svoje pesnike, pisatelje in sodeluje za kulturno povzdigo svojega naroda, zaeno se pa bori proti izkoriščevalcem svojega in vseh druzih narodov.
Na zadnji konvenciji socialistične stranke v Chieagi ni odločeva-la le taktična potreba, marveč tudi načelo, da se je notranji sestav stranke reorganiziral po narodnih skupinah in skupnim strankarskim zastopstvom, katerega volijo vse narodnosti potom splošnega glasovanja.
"Jugoslovanski socialisti imajo premalo energije;" Ako se gre tu za agi^ajopčno silo, potem lahko smelo trdim, tla je v jugoslovanskih socialistih toliko agitatorič-ne sile, kot v socialistih druži h narodov. V stari domovini so Jugo šlovani tako razceDljeni po državah — podložniki so raznih vladarjev — kot noben drugi narod na svetu. Poleg se pa cepijo še po veroizpovedanju v kattoliosane, pravoslavne in mohamedanee. V kratki dobi agitacije, komaj trideset let so doživeli huda preganjanja na Slovenskem, Hrvatskem, * Srbiji in Bolgariji. Vzlic preganjanju, vzlic temu. tla jih ločijo državne meje in se zopet cepijo po veroizpovedanju. so vstvarili povsod, kjer živijo Jugoslovani, krepko socialistično organizacijo, časopisje in dosegli tudi vspehe v korist jugoslovanskega proletariata. Ako še povemo, da je med jugoslovanskim proletariatom še danes mnoiro analfabetov, potem ne more nihče odrekati jugoslovanskim socialistom premalo agitatorične sile, ako pozna tudi vspehe te sile.
Kako je pa v Ameriki? Komaj dobro leto je minulo, odkar se je vstanovila jugoslov. soc. zveza, ki je del socialistične stranke. V tej kratki dobi ima približno zveza 1200 organiziranih sodrugov in tri časnike. Ako primirjamo število organiziranih sodrugov druzih narodov in zopet število v Ameriki živečih Jugoslovanov s številom druzih narodov, potem nas ni treba biti sram. Pa tudi za j 11 godov. soc. časnike v Ameriki je bilo treba precej agitatorične sile. tla so se razvili do one moči in ugleda, ki ga imajo danes. Saitio-obsebi je umevno, tla je treba agitatorične sile. ako se po dnevu tlela, po noči pa redno piše za list. Ali agitatorično silo so vsekakor vsebovali tudi oni sodrugi. ki so od hiše do hiše razširjali jugoslovanski socialistični tisk. Marsikateri agitator je čul bridke, pretl-no je pridobil nart>čnike za list. Vprav za agitacijo od hiše do hiše je treba mnogo agiiatorične sile. In če bi te agitatorične sile ne bilo, bi tlanes ne izhajal niti eden jugoslovanskih socialističnih listov.
Seveda nekaterim sodrugom gre gibanje prepočasi. Zakaj? Ker imajo za dejstva in dogodke, ki so nam v korist, ne le slab spomin, temveč dostikrat ne opazimo niti sprememb, ki se zvršnjejo pred našimi očmi. V teku pojavov se prav lahko prezre stvari, ki se vršijo in dajejp času in razmeram drugo lice. Seveda ima to tudi svoje naravne vzroke. Kakor se udeležujemo gibanja zemlje, ne d« bi ga opazili, ravno tako se nam godi pri množenju in naraščanju soc i ali i stične armade, ki se' vrfcita sigurno, pa počasi. Vsled tega se nam dozdev*, da ne napredujemo, da smo Xe vedno v
otročji zibeli, dasi smo jo že zdav-nej zapustili in imamo otroško dobo za seboj. Zategadelj bi morali včasih obmiti svoj pogled nazaj in premotriti kako je blo nekdaj in kako je sedaj, pa bi se kmalu prepričali, da je energija v nas in da smo napredovali, približali se svojim ciljem.
Kakor povsod, so tudi med socialisti j)esimi&ti in optimisti. Drugi »o mogoče sedaj razočaran, ker niso že vsi Jugoslovani socialisti, ker se jim je socialističen nauk dozdeval tako razumljiv, da ga mora razumeti vsakdo, ako ga razumejo oni. Ali kdor pozna človeško dušo, sploh ljudi in razmere, v katerih živijo ljudje njih vzgojo in mišljenje in sodi o vsem tem trezno, bo pritrdil, da se ni smelo več'pričakovati, kot se je doseglo.
Nobeno drevo ne pade s prvim mahljajem. Ali pri nas, kjer se ljudstvo boji socializma kot h — č križa, je agitacija .¡»osebno težka. Patudi naša sredstva za agitacijo so zelo skromna. Vzlic temu smo pa dosedaj napredovali, kot so napredovale socialistične organizacije druzih narodov v Ameriki, sploh širom sveta. Krog naših zaupnikov, sodelovalcev in število jugoslovanskih socialističnih klubov se množita. Naloga nas vseh je, da še agilnejše nastopamo za socializem, tla vržemo od sebe ma-lodušnost, saj naš bojuje boj mi-lionov zatiranih in izkoriščanih proletarec v vseh dežel, ki mora končati z zmago proletariata. Da se pa čim preje uresničijo naše želje in cilji pa moramo ohraniti jugoslovansko socialistično zvezo, dokler jo zahtevajo razmere. Jur goslovaiiski narodi se — kot izkazuje 'statistični uradni izkaz —-trumoma selijo v Ameriko in naša sveta dolžnost je, da jih rešimo i/ rok brezvestnim kapitalističnim politiearjem in spletkarjem. tla bi jih enkrat prodajali demokratom, drugič pa republi-Icancem kot se je vršilo do sedaj, dokler nismo imeli jugoslovanskega Socialističnega časopisja in jugoslovanske socialistične zveze.
Zvršili smo nekaj dela. Zdaj pa naprej! Oprimimo se agitatorič-nega tlela, nadaljujmo ga za nas in naše potomce, da napoči dan, ko se zruši kapitalizem.
Naprej!
Jože Zavertnik.
štirnajatim letom. Za teška dela ae ne sme rabiti delavce pod 18. letom.
Varstvo otrok je v Avstraliji jako lepo vrejeno. Pijanim staršem se ne pusti, da bi otroke sami vzgajali, temveč se jih jim vzame in se jih da v varstvo poštenim družinam na stroške države. Mladina vzgojena na državne stroške mora stati pod državno kontrolo do 18 leta. Vsak otrok do 13. leta stane državo $1.35 na teden. Važno je vedeti kako Avstralija skrbi za stare delavce.
Dosti bojev je mogla premagati delavska vlada, predno je doseglo brezplačno zavarovanje za starost.
SOCIALNA POLITIKA V AVSTRALIJI.
Ni je države na svetu, kjer bi soeialna politika tako napredovala kakor v Avstraliji. Vse to. kar meščanske stranke pri nas imenujejo utopijo, je v Avstraliji že realizirano. Nemški publicist Alfred Manes je spisal knjigo, o svojih utisih iz Avstralije, ki so zelo interesent ni, da se nam zdi vredno objaviti kar je važnejšega.
4X8 24
Prav tako je. Delavci v Avstraliji so dosegli, tla 4X8 ne napravi 32, temveč 24. Za proslavo te številke so napravili pred parlamentom spomenik iz kamna, na katerega so zapisali 4X8 24. Tu se ne gre za kako šalo, temveč za zelo lepo in resno stvar, po kateri hrepenijo milj on i in miljoni tlela vcev po celem svetu. In gotovo mine še precej časa, preden jo bodo tlosegli delavci izven Avstralije. Spomenik slavi s svojo številih » 4XH 24 realiziranje delavskega najvažnejšega postulata. 8 ur tlela. 8 počitka. 8 razvedrila in 8 šilingov na dan plače. Keklo se je, realiziranje tega postulata. Morda se je reklo nekoliko preveč. kajti,za natančno realiziranje tega postulata ni še vse natančno dovršeno. Lahko se pa trdi. tla je Avstralija delavski raj napram drugim državam.
Koliko miljonov delavcev je na svetu, ki žeijno pričakujejo 10 urni delavni čas? Koliko delavcev se mora danes še bojevati proti 12ui^iemu delavniku?
V Avstraliji delavec ne dela več kot 8 ur na dan. Trgovski vslnžbenci delajo 52 ur na teden in so prositi v soludo ob eni uri popodne do pondeljka zjutraj.
Ženske delajo 45 ur na teden. Glede plač stojijo delavci v Avstraliji visoko nad delavci druzfti držav. Zakonitim potom je vpeljana minimalna plača za vse delavce. Nobeden prsi jetnik ne sme delavce plačati pod minimom. Vsaka delavnica kjer delata več kot. dva delavca je podvržena kontroli obrtnega nadzornika. Va» jenee se ne sme vzeti na delo pred
V Novi Zelantliji ima vsaka oseba, ki je dosegla 66 let, pravieo do penzije. Visokost penzije je raznovrstna, ki gre do 125 dolarjev na leto. Penzije se izplačujejo na postnih uradih. Invalidno penzijo dobijo vsi invalidi, ki so nad 16 let stari, in ki so ponesrečili. Lansko leto je bilo 52.300 starih delavcev, ki so imeli penzijo, katera stane vlado 7 miljonov dol. Take so razmere v Avstraliji. Kdaj bodo pri nas imeli tlelavci take razmere? Oh daleč smo še! Kadar se pri nas govori o osem-iirncm delavniku, o brez plačnem starostnem, invalidnem, brezposelnem zavarovanju, skočijo kakor norci jm> konci naši kapitalisti in ž njimi vlada in strašij , tla ako bi se to vpeljalo, bi pomenilo pogin države. In vendar Avstralija ni poginila temveč lepo gospodarsko napreduje. Razlika je samo ta, da naši politiki načeiujejo in jo vodijo kapitalisti med tem ko v Avstraliji načeiujejo vladi pri-prostLdelavei ki so sami občutili kako se kruh teško služi. Kaj ho-£e4e /abt^vat i -od- kafntalistor, dn bodo imeli srce za delavce ki sami niso še nikdar občutili revščine in bede.
Alio hočemo. da se bodo tudi pri nase razmere spremenile moramo to mi delavci sami poskrbeti, ne.zanasajmo se na druge. A-gitirajmo, širimo socialistično idejo med nezavednimi deiavci. Or-ganizirajmo se strokovno, politično in gospodarsko, širimo naše časopisje in brošure, in dosegli bo-demo to. kar so dosegli delavci v. Avstraliji.
Tam poleti je vložil sodrug in kongresni k Berger "bili" starostnega zavarovanja. "Bili' še ni prišel v zbornico v razpravo, a ima priti v najkrajši bodočnosti.
Ker se bo čitateljem čudno zdelo. da so naši avstraljski tovariši zadovoljni z $2.00 na dan. kar je za naše razmere jako malo, bodi pripomjeno, da je življenje v Avstraliji več kot še enkrat ceneje in tamkajšni tlelavci bolje izhajajo z $2.00 na dai. kot pri nas s petimi.
Iveri.
Ali je Roosevelt razredno zaveden? I bet you!
• •
Volilci so sodniki sodnikov in
na volilni dan je obravnava. • •
(»rof - predavatelj pomeni ravno toliko, ko — " luftinženir". • •
Amerikanskim kapitalistom je vsak "spufan" plemenjtaš slaven državnik, ako zna le dobro lagati o napredku delavstva bodisi po
vednosti ali nevednosti.
• •
Chicago ima 150.000 brezposelnih delavcev. L. 1012. je najbrž pozabilo svojo prosperiteto na onem svetu. Chicažani pač premalo mislijo . . .
• •
V zadnjih dvajsetih letih je bilo v naši Zvezi ubitih 30.000 rudarjev in 80.0(H) ranjenih. Potemtakem so bile amerikanske vojne
v tem času samo "pikniki". • • *
Pri nas imajo delavri volilno pravico in imajo absolutno večino torej lahko spremene vse dana šnje razmere pri prihodnjih volitvah.
• •
Ko so Tafta vprašali, kaj naj stori delavec, ako je brez dela in njegova družina strada, je odgovoril: "Bog ve!" Ja. vraga, pa predfaednik hi moral tudi vedeti, ako je sploh kak predsednik. No sicer pa mi delavci tako nimamo predsednika; tega dobimo šele čez — T — let! "Bog ve" — in mi tudi'M
Vsak evropejaki "modrokrv- kakor žaba mi odkaže sobo než", ki ga njegova v4ada zaradi front u. To mi sicer ni ponebno "brihtaiosti" ne more porabiti za- ugajalo, a tako velikemu gospodu se, si da napisati j*ar fraz, katere upirati, se mi je »tlelo brei vspe prinese v Ameriko na prodaj pod šno; jaz bi bil namreč rad nobo firmo: "svetovni	kjer bi se odpočil v miru. Ali mo!
til sem se; ravno tisti direndaj kakor v prej opisani kari i
• •
Demokratskim in republikanskim mestnim očetom v Milwaukee nikakor ne gre v glavo tako nizek proračun soc. mestne uprave za prihodnje leto. Se ne čudimo, socialisti namreč "napitnine" niso poatavili v proračun. • •
Poroča ae, da je v 'Z. D. okrog šest milijonov ljudi brez dela. Tako je sedaj ko imajo kapitalisti oblast. Socializem hoče preskrbeti tlovolj dela in kruha za vse ljudi in zato trdijo kapitalisti, da hoče socializem uničiti družinski dom in srečo. To lahko tisti veruje, komur se od samih dobrot slabo godi.
• •
Vsak strel iz velikega topa na bojnih ladjah stane $700. Katlar zahteva vlada novih milijonov za mornarico, tedaj jih kapitalistični kongresmani iz patriotizma soglasno dovolijo; kadar pa Berger zahteva zvišanje plač vladnim delavcem, tedaj pa isti kongres in iz istega patrijotizma glasuje proti- Živela naša enakost!
• •
Kolega pri "Glasniku" zasluži priznanje za svoje vestno izročanje o odločnem nastopu milwaii-škega distriktnega pravdnika in mestnega sodnika Baekus-a proti podlemu oderuštvu ondotnega milijonarja Murphy-a. "Pozabil" pa je omeniti, da sta ta dva moža socialista, ki sta poslala tega "visokega tiča" za tri mesece na
vacance" v prisilno delavnico.
• •
i .Milwaukee.
"If Roosevelt is put in th^ W bite House", savs Watterson, "well never get him aut again except feet first. When Socialism sweeps the Country, he can be pumped out of the White House with a vacuum cleaner or a cess pool pump."— To notico ponati-skujemo iz listu "Appeal to Reason'' in sicer v izvirniku, tako da (fenuneijantu v Clevelandu prihranimo mučno delo prevajanja. Torej Pup, kar izrežite pa pošljite v Oyster Bav ali kamor hočete!
SPOMIN IZ CHICAGE.
Piše F. R.. Milwaukee, Wis.
Bil sem v Chicagi. Chicago je mesto, kakor eno drugo. Edina razlika je, da je Ohicago velemesto in tla se temu odnosno odlikuje otl drirzili mest tudi v vele-dobrem in vele - slabem. Katerega izmeti teh tiveh je vee, o tem ne morem izreči objektivne sodbe opiram se torej le na spomine.
Temna noč je bila, ko sem se preselil iz Interurban kare Chicago Klfvated ter se izročil pod krilo zarjavele Chieage. Ozračje je bilo nekam gosto. l>odisi otl megle ali otl dima in zatohlo tlrtlranje nad ulične železnice se je razlegalo tako samotno, takt» pusto, a nekam skrivnostno . . .
Iz teh temnih misli me vzdrami pri vstopu v karo naravnost aroganten kontrast vnanjega položa-ja. Živahno kramljanje živih in razposajenih parčkov dalo mi je vtis. kakor bi prišel v čebetaii panj ob ajdovem branju. Predstavljal sem si Chicago po(>olnoma živo, prav tako kakeršno je in ob |>ogle du skor.i okno na s|*xlaj ležeče lili ee obšel me je ironičen nasmeh, vi-devsi skrivnostni mir in tišino, ki se je izražala v tisočih lučic, ne da bi dajale kako svitlobo, ampak zgubljale so se v daljavo, kakor zvezdice na nebu v zgostil joči se megli.
Sempatja ustavila se je kara in vitke čebelice usipale so se v spremstvu svojih vitezov iz kare in v karo: Vzela jih je noč iit da-la jih je noč.--
Nepoznan in nevešč mestu, peljal sem se v polsanjah s ciljem izstopiti na kaki veliki ulici, kjer bi se mi zmlelo varno pred vaga-bundi. o katerih sem čital vedno po časopisih —r konečno sem dospel in izstopil ne vedoč kje. V hipu »sem bil na ulici, kjer je odmevalo tisto zoprno drdranje kar. vmes pa so »e culi, kakor kobilni-karji ali pa papige, prodajalec jutranjih časopisov. Vse to me je napravilo trudnega in poiskal sem si prenočiftča.
Hotelir-vampir in golobrad
prej opisani kari, igral
se je v tem hotelu . . .
Od onemoglosti zaspal sem ne. vedoč in se zbudil zelo pozno predpoldan.
&e zdehajoč odpravim se hitro in hajd v ulično drvenje in vrven-je. Da se izrazim na kratko, če so druga amfcrikanska mesta sestav. Ijena iz kontrastov v kakoršnej koli meri, Chicago zasluži to t polni meri in pol. Mastni prašič in okajeni arniki in najrazličnejše karikature mešajo se po uliei, kakor kameleonove barve. Našem. Ijene figure v krasnih avtomobilih in zavržena bitja v capah, to so ekstremh. Vmes p«< baroni plebejci in patriciji vsak posa. mezni s svojim namenom divjajofc po ulici — iz tiči se jim ne sveti nič dobrega!
Ta divji prizor uglobi se poštenemu človeku v dušo tem bolj ob strašnem hrnščanju naduličnih, u-ličnih. električnih in drugih že-lezrite. In ta pekel nadaljuje se od zore do mraka, dokler ga zopet tema, vzduh, megla in dim ne za-pro v ožje okrožje notranjosti, kjer se nadaljuje kakor žareča žerjavica, ki zopet izbruhne . . .
Tako je Chicaga tlanes tlosegla in. prekosila nekdanji Rim. Morala in osebna varnost je Nerovi, kralj je Herod in kakor je moral nekadnji Rim propasti in se socialno reformirati, tako bo Chicago žrtev aocijalistične reformacije, jaz pa grem jutri nazaj v
SVETOVNI POMEN ZADNJIH NEMŠKIH VOLITEV.
St. Paul, Minn. — Tukajšnji list St. Paul Dispatch piše o izidu zadnjih nemških državnozborskih volitev: "Ko so vprašali soc. poslanca dr. Karol Liebkneehta, ki je bil izvoljen v cesar Viljem 0-kraju, po pomenu socialistične zmage, je rekel, da je s to zmago svetovni mir zagotovljen.
Vsi socialistični poslanci (110) so načeloma nasprotni vsakemu povečanju vojaške sile na suhem in na morju. Sicer še ni gotovo, ako 1hw1o mogli za svpje zahteve pridobiti zadostno število poslancev. Ako se jim to [»osreči, bo uspeh da.ekosežen in zanimiv, ker bo zagotovil svetovni mir.
Ako se bo socialistom j>o«rečilo zal>raniti nadaljno gradbo "dred-nautov" in po večanje vojaške sile na suhem, bo Anglija z največjim veseljem sledila temu vzgledu. Kajti kakor hitro se bo svet prepričal. tla se Nemčija ne pripravlja na boj, se bodo vse velevlasti odhanile, ker sedaj skoro vse trepetajo pred prihodnostjo; bilo je namreč jasno do sedaj, d« se Nemčija z največjo hitrosto pripravljl za veliko vojno. Zmaja nemških socialistov pa utegne svetovni mir za vedno zagotoviti."
Ohiski fabrikantje v boju zoper socializem.
CoIumbiLS, O. — Zve7ja Obiskih fabrikantov je v velikih skrbeh zaradi hitrega napredovanja socializma v tej državi ter se zat» pripravlja na resen boj proti telim napredku.
Tajništvo omenjene zveze je t>dposlalo na vse člane pisma in razne socialistične brošure s pozivom. da naj pomagajo zabranrti nadaljne razširjanje sociali/ina. Priložena pisma se glase: "Pro^ sim berite priloženo pismo o so» cializmn! — Socialisti vam nameravajo vzeti vaše premoženj« in sicer brez odškodnine, češ. (k si niste istega pridobili po ura-viei. Oni uče. da delavci vse pro-j ducirajo, a mi da krademo njim. i
Do setlaj »e ni še nič storilo v Ohio za pot lačen je socializma. Ali ne bo ceneje za vas prispevati vsako leto tisoč dolarjev skozi pet let in obdržati "biznes" kakor pustiti, da ga vam bodo socialisti vzeli. Dosti vaših delavcev, morda celo uradnikov neprestano prispeva za propagando socializma, ki bo tudi zmagal, «ko se delodajalci ne zbude o pravem času. —-Naša zveza je začela resen hoj proti aocializmn. Mi morfomo imeti pomoč od vsc*i fabrikantov. — Ako jjiste proti nam. blagovolite se vpisaiti in storiti svoj del hoja. Opba Moore, tajnik."
Poročila iz naselbin.
jranklin, Pa,, 30. jan. — Cenjeno uredništvo! — Dolžnost me ve-# da vam malo poročam o tukajšnjih razmerah: Z delom se ne j*)rento nič posebno pohvaliti, za-t0i ker ne delamo vsaki dan in «raven pa še bolj slabo zaslužimo. J* raalokdc^ toliko zasluži, da ai Uhko kaj prihrani. Sieer se nam j^iaj obeta, da se bo na bolje obrali, a na to se ne moremo zanesti. Vaiprotno so pa cene živilom tako visoke, da se človek prav te-|ko preživi, posebno, ako ima družino.
Kaj lepo pa napredujemo na društvenem polju. Imamo več podpornih društev in poleg teh imamo "Slov. Pevsko in Izobraževalno driišt \ o '" lile«!'ki prav lepo napreduje in ima sedaj približno 200 članov, kar je jako veliko ig tako majhno naselbino.
Poleg omenjenih društev imamo tudi socialistični klub štev. 5. J &Z., s katerim se pa ne moremo ¡¡¡¡C kaj posebno pohvaliti; vedno peni in isti člani, od kar se je ustanovil, le malo število jih jp pristopilo |>ozneje. Vzrok temil je premajhno zanimanje. Eni ima jo ta vzrok, drugi druzega. Neka teri se celo izgovarjajo s tem, češ •aj ne bo nič iz tega, ako pa bo pa nas tedaj že na svetu ne bo Tem ljudem se vidi da so zgubili vero v samega sebe. Razume se da bi ne bilo nič iz socializma, ako bi bili vsi ljudje taki mlačneži in omahljivci, potem bi ostal socia lizem samo na papirju. Mi pa smo sigurni, da je bodočnost naša in da ni več daleč čas, ko si bo Ogromna večna ameriških delav ¡Bet podala roke in. v složnem nastopu zrušila sedanji krivični družabni red in ga nadomestila s pra vičnim. In ta čas ni več daleč marveč je dosti bljižji kot si pa moremo misliti. Jesenske volitve -za predsednika bodo pokazale na-io neprestano rastočo moč. Ako bo socializem napredoval tako naprej ko v zadnjem desetletju, potem smo lahko zagotovljeni, da nam niti deset let ne bo treba ča kati več Ao naše odločilne zmage. Zaradi tega so vsi taki izgovori jalovi, ničevi. Ako bomo samo jdihovali in tarnali čez svojo usodo, potem seveda ne moremo upa ti na boljšo prihodnjost; to delajo ien&ke, a mož — delavec se mora zavedati samega sebe in svoje moči, ki jo ima v volilni pravici! Treba je le malo zavednosti, malo pozrtovalnosti in naš nasprotnik — kapitalist se mora umakniti. Ako tvorijo ogromno večino ame fikan.skega prebivalstva delavci, potem je jasno, da je vsa politična moč Z. Dr. v rokah delavcev in ž njo imajo v rokah tudi svojo usodo. Treba je torej samo delavce privesti do zavednosti in spoznanja lastnih koristi in konec bo vsega zla. Nešteta socialistična predavanja, ki se vrše vsak teden po vseh Z. Dr., neustrašeno nastopanje našega kongresni k a Berger-ja in druge podrobna agitacija odpira delavcem oči in dannadan pristopajo nove čete v socialistično stranko ter tako krajšajo čas, ki nas loči, od zadnje odločilne zmage. Zato ni nobenega vzroka, <ia bi že naprej obupali in jadiko-vali s takimi puhlimi izgovori. Na dan, kdor je mož, v socialistično Organizacijo, v vrste zavednega delavstva, to bodi naša parola!
Pustimo vse osebnosti pri miru I Delajmo skupno z roko v roki, da foftežemo pravice, za katere se Wimo in ki so naše od nekdaj. ( Za skupno pripravljanje za po-
E naših trinogov so naši socia-ični klubi, v katerih se zbirajo. Slovenski socialistični klub m naš kraj vabi vse Slovence v wojo sredo. Seje se vrle vsako pr-nedeljo v mesecu ob deseti uri opoldan v Slov. Izobraževalnem foomu
Prepričan sem, da ne bo niko-m'ir žal, ako pride na sejo, ker bo "previdel, kolikega pomena je klub
za napredek in korist delav-
* »klepu poživljam še enkrat ** tukajšne zavedne delavce, da •topijo čim preje v naš klub ni °*Ujam za socializem — Anton *&*fi*ar .
fcfl. 20. jan. je imelo veselico knsko podporno društvo "Zori-
na moža z batom, kakor že poro-Čano.
Johnu to vvn, Pa. — Sodrug urednik! — Cenjeni sodrugi in delavci!
Eno leto bo kmalu minulo, od kar se je «ačchn birati tisoč dolar-
Barberton, O.hio — 7. febr. — Urednik glasita J. 8. Z.!
Kot tajnik invega klub,'» štev. Nev ** tiskovni sklad, za povečan-66, spadajoč k J. 3. Z. želim, <ia j* "lYoletarec". priobčite v glasilu J. S. Z. napre-1 IV "akova-lo ¡n nd splošno se je
dek kluba.
V mesecu decembru smo bili samo štirje, ki smo bili vsi enake misli in želje, a za petega nam je šlo
mislilo, <Ja se bo ta svota nabrala do novega leta in da se bo zečdo list z novim letom izdajati dva-krut na teden, kair se pa ni zgodi
trda. Toda z dobro agitacijo amo lo. Nabralo se jekomaj eno tretji dosegli v par tednih število: deset no imenovane svote, to je nekaj sodrugov. Kmalu na to pride go- čez tri »to dolarjev. Kje je iakati v o rn i k sodrug Miilan Lučič iz Chi- vzrok temu t Pripoznati moram, cage, m Se isti večer se je vpisa- da «*» je preteČeno leto na splošno lo deset novih članov. Na omenje- slabo zaslužilo, a ta svota bi se nem »hodu je govoril tudi »odnig vseeno lahko skupaj nabrala, ako tinkujšnega kluba M. Železnikar. bi bili naši rojaki malo bolj rat,-Resniei na jhA>o morann priznati, redno zavedni kot'so. Ali ni morda je tudi on |*>kazal, da razume o da ta tiskovni sklad eden najbolj-socializmu tako dobro kot sodrug ših korakov, kar se jih je kedaj Milan Lueič; poleg tega ima tudi Ntorilo za mAhjIosanje našega orož-zelo močan glas. Naš klub ga pri- ja za nadaljne boje, kateri posta-poroča rojakom v okolici, ako že- jajo z vsakim dnem hujši, za naše lijo slišati slovenskega govornika, osvobodenjc iz modernega suženj-agitatorja zn klube J. S. Zveze, stva?
— Naš klub ¿fteje sedaj 24 sodru- Nevem, ali je rew sedanji kapi-gov: 20 Slovencev in štiri Hrvate tali^ični sistem naredil delavce in to sedaj, ko je polovica delav- tako tOj>e, da ne vidijo r.či, kate-cev brez dela ravno sedaj in stra- re so neobhodno potrebne za njih šna zima, V celem klubu «ta sa- rešitev, ne slišijo, sploh so popol-mo dva državljana, a pričakuje noina mrtvi! Večkrat sem slišal se, da v mesecu maju dobi več kakega človeka govoriti, koliko jc naših sodrugov državljanski pa- že žrtvoval in še žrtvuje za napre-pir. To je znamenje, da se t likaj-1 del: in koliko bi bil voljan dati, šni Slovenci zanimajo za preko- ako bi vedel, da bi isto kaj kori-rist.no stvar. Oni so pokazali s stilo naši kulturi, tem, da vedo, da je delavec brez V tem mestu je okoii 23 tisoč volilne pravice, ptica brez peruti, delavcev, kateri sc mučijo po to-V unijo spadata dva; to sta: dva vannah, premogokopiHi m po raz-zidatrja. Odkar klub obstoji, je bi- nih drugih obrtih in vsi ti tisoči lo dohodkov $12.00. Na glavno delavcev nimajo niti enega £ro-zvezo se je odposlalo $10.80. Roč-1 štora, kjer bi se lahko shajali in ne blagajne je $1.70.	razgovarjali v tekočih razmerah,
Tem |>otom poročam vsem s<^- katere so tako v tesni zvezi z njih dmgoro, da se je na zadnji seji interesi. / njihovim razredom. A sklenilo, da se vsi sodrugi udele- nasprotno je tukaj vse polno veli-žijo redne mesečne seje, ki se bo- kih cerkva, katere so prazne vsak de vršila dne 1H. februarja ob 8. teden ]>o celih šest dni in tri če-uri zvečer v prostorih sodruga FV. trtine sedmega. Zakaj? Samo za Levstek-a. 817 \Voo<ter A ve. 0*>- to. ker šest dni prtrebuje kapita edinem se je zaključilo: kdor iz- list delavca za njihove koriwti, a med sodrugov ne pride ali se vsaj sedmi dan ga pa izroči njegovemu ne odzove, sc ga jednostavno iz- zvestemu kolegi, da ga še on še briše. Upam, da vpošftevate to, bolj osuši, za plačilo pa zahiteva, kar je v resnici popolnoma prav. da naj bodo delavci pokorni temu Kdor sc ne zanima za koristno in krivičnemu sistemu in da naj se nad vse potrebno stvar, ta poka- pnwtijo striči kapitalistom kot ov že, da se ne zaveda, kam spada. | ee. Zato so tudi. cerkve in to je Ne morem trditi, da smo vsi twti, kteri sc seje udeležujejo zadosti podučecii o stranki, a vendar človek se s tem pokaže Ako se redno udeležuje kluhovih sej, se pri tem poduči o vsaki j>osainezni zadevi. Ravno pri sejah je prilika,
da se vse natančoio poiizve o sttran-1 s,< sr z nami bojevali za odpra
vo istih. Kristin je hodil gologlav in bosonog iz kraja v kraj med priprostim ljudstvom in govori tedanjim sužnjim o vseh krivicah ki so se jim godile in zato je bil tudi iLsmrčcn. Sedanji oznanjeval ci njegove vere se vozijo v kočijah in avtomobilih, žive v moder no napravljenih hišah in palačah, katere stanejo na tisoče in sto ti soče dolarjev. Svojo službo oprav-
La dajati «totakov in deseta I: o v dovolj je, kolikor kdo ¿more!
3h bo storii vsak svojo dolžnost, ostanem ^a socialno re volucijo,	Frank Podboj.
njih edini namen. Ako bi bili oz na nje vale i Kristove vere to, kar bi morali biti. bi gotovo drugače delali. Bi se ne bratli in ne hodili z našimi izkoriščevalci ter zago^ varjali sedanji gnjili sistem; na sprotno: stopili bi med naše vr
ki. Seveda je dosti rojakov, ki vprašujejo: koliko j>odi>ore plačate v tem vašem društvu? itd. Odgovor je ta-le: ,Vsak naj pazljivo čita " P'roletarca" in socialistične knjige, pa bode zvedel, koliko podpore bode dobil v imenovanem klubu. Večina na.ših rojakov je zapazila luč v listu "Pro-ctarcc", kteri mu je pokazal not k) vstopa v bojne vrste in to za njegov lastni olsitamek,
Ijajo v krasno okinčanih cerkvah
Večkrat scni slišal od naših ro- kamor ima vstop le tisti, ki plača.
jakov. da so Nemci "ksajt" Iju-l.je. Dobro! Posnemajmo jih tiiKki mi! Učimo sc pri njih. izobražuj-mo se in organizujmo. Vsi delavci >i morali spadati v klube in to po narodnosti. Sedaj je jugoslov-clubov f>7 po raznih slovenskih naselbinah. Tone j ima skoro vsak zavedni Slov«*nec najlepšo priliko organizirati sc na političnem pojil. Vsak klub z veseljem sprejema nove člane, tako tudi naš. ki vabi vse Slovence v naši naselbini, da se pridružijo našim vrstam!
Poživljam vas vse še enkrat, la pridete na prihodnjo-sejo.
Vaš za socia lizem — Fr. Let-stek.
štev. 148 S. N. P. J. Reči i, da.se jc prav dobro obne-Vsskovratne zabave je bilo v
Conemaugh, Pa., 7. febr.
Konvencija soc. stranke v Cam-bria County-n se vrši 18. februarja 1012 ob <lesetih <lopoliwlne v Vigilant Fire hali v .Tohnstown, Pa. Klubi vseli narmlnost.i bodo zastopani na tej konvenciji.
Predložen Ik> referendum 4-B" in 'T' ter volitev zastopnikov za narodni oribor.
S tem se poživlja slovenske so-druge, da vzamejo to naznamje ter odpošljejo po dva ali tri sodruge na konvencijo od vsakega kluba, da gn zastopajo.
n
Na seji konzkrtorija "Slov. »z-obr. doma v Franklin, Pa." se je sklenilo, da priredi vseh šcrftcro dVuštev, ki lasrtujejo dom, "ma-škaradni bal" <hie 20. februarja, v lastnem domu seveda. — S. Za-
M j». Tu smo se spomnili tudi | brf*.
Na splošno žive kot turški sultan. Na drugi strani tava |>a velika armada brezposelnega delavstva, se gajoča samo tu v Ameriki na mili j< ne brez cilja iz kraja v kraj, lačni in raztrgani; prepuščeni solf)cu in dežju, vročini in mrazu, kot zverina. Na tisoče in tisoče nedolžnih ohočičev in ubogih ljudi zmrzuje celo zimo, pri tem so pa velike in dobro zakurjene cerkve večinoma vedno prazne. Ali je to pravil/no* Je-li to krščansko? Torej vsi tisti sotrpini, kateri se tako zanimate za fare rn cerkve, dajte odgovor! rri vseh teli krivičnih razmerah se še dobijo delavci. ki pravijo, da imajo na razpolago vedno nekaj stotakov za cerkev in zraven ^mislijo, da so s tem napravili velik kulturni korak.
Tovariši delavci! Mi imamo list, kaiteri se bojuje z vso močjo zoper take gnjile družabne razmere. Ta list. je naš. ki se bojuje za interese nas in naših potomcev, posvečen je edino le naišcmu razredu in v našo izobrazbo. Kakor rečeno, pred enim letom je začel nabirati tisoč dolarjev za tiskovni sklad. I>o kolikor priča doscdrfhja svota, me jc temu odzvalo le malo število tovarišev in to so večinoma tisti, ko se še drugače žrvtvujejo za list. Kje ste pa tisti, ki pravite, da bi dali toliko in toliko za pov-Aligo kulture med Slovenci? Kje ste drugi tovariši, da se ne odzovete? Vsak, ako ima količkaj pojma o razredni borbi, hi moral storiti svojo dolžnost. Ni vam potre-
Sygan, Pa. — Cenjeno uredništvo! — Že precej časa ni bilo čita-ti nobenega dopisa v vašem listu iz naše naselbine, akoravno je ne ki slovenski časopis poročal, da šteje naša slov. naselbina 1000 članov. Resnici na ljubo bodi povedano, da je to število pretirano. Nimam sicer namena opiaavat> našo naselbino, a jioročati hočem resnico, da šteje naša naselbina kakih 30 d ružin. Iz tega je pri-bljižno razvidno, koliko nas je.
Kar se tiče socialističnega klu ha moram reči, da še precej dobro napreduje, a bi lahko še dosti bolje. Zadnji čas se je premalo štorih) na agitatoričnem polju. Nekoliko članov že dlje časa ni bilo na sejah. Kakor se vidi, se nekateri sodrugi zelo malo zanimajo za socialistični klub, a tako ne sme iti več naprej. Treba sc bo poprijeti! kitati "Proletarea" in razne socialistične brošure, iz katerih bo mo spoznali velevažno | otrebo po lastni politični organizaciji.
Kapitalisti so začeli na nas pritiskati z vso silo. da bi iz nas napravili ponižne in nezavedne sužnje. da bi jim še nadalje redili njli debele trebuhe ter kopičili še naprej njih milijone. A to ne bo šlo kar tako. Mi se moramo njih |K)četju ustaviti! Mi moramo začeti delati, pa ne samo z lopato hi krampom, ampak tudi z duhom. Pristopajte v večjem številu k našemu socialističnemu klubu in prepričali se bodete, da je socialistična stranka edina rešiteljica m nas delavce, kajti ona hoče postavnim potom priboriti delavstvu pravice. To pa bo dosegla na ta način, ako vsi delavci — državljani oddajo svoje glasove na volilni d an za njene kandidate, ki izhajajo i/, delavskih vrst. Ako bodo ti možje izvoljeni, potem iiito sigurni, da se ne bo. na nas pošiljalo milice in svinca, kadar bomo štrajkali, kadar bomo zahtevali kruha, kakor se to godi danes, ko volijo delavci kapitalistične kan didate — republikance in demo krate.
Ako bi imeli socialistične ma-vorje in socialističnega governer ja, potem se nam ni treba bat ameriških kozakov, ako bomo štrajkali. Ako bodo naše zahtev« pravične, bo država delala na to da se nam bodo ugodile! A kako pa se nam godi danes?!!
Torej delujmo z vso svojo močjo za napredek stranke, od katere je odv i sen naš dobrobit! Zaveda i-mo se važnosti časa in storimo svojo dolžnost, da nam ne bodo naši otroci očitali, da je naša nevednost kriva, ko se jim bo slalx godilo! I)a ne IhkIo preklinjali naše brezbrižnosti za socializem, kateri (Mlini bo odpravil vse brezmejno gorje, ki ga danes prenašajo delavci! Vsi na delo! Vsi v socialistični klub!
Kar se dela tiče. naj omenim, da se sicer dela vsak dan. a se bol j malo zasluži. Delo se težko dobi. Tudi druge delavske razmere so bolj slabe!
Zelo se mi čudno zdi, da se velika pittsburška naselbina nič ne gane. .le pač čas, da bi se začela organizirati, kakor, se tukaj na Sygan-u. kjer imamo soc. klub in društvo S. N. P. J., ki šteje nad sto članov in članic. Ako primerjamo Svgan in j*ittsburg po števili Slovencev, bi za Svgan sploh nihče ne vedel, ako bi bil tako slabo organiziran kot jc Pittsburg.
Pri nas bi sc Jaliko ustanovilo tudi konsumno društvo. Res ni velika naselbina, pa bi vseeno šlo, e bi le prav začeli. (Op. ur.: Ako ima pod. društvo vaši naselbini nad 100 članov, >otem je naselbina zadosti velika za konsumno društvo! Na noge!)' Pa zadosti za danes, bomo pa še drugikrat razpravljali o kon-sumnem društvu. " S ijocialističnim pozdravom na vse sodruge — Julius Lesjak.
V več časopisih sem čital o velikem številu brezposelnih delavcev, ki bi radi delali, ako bi le iineli kaj. Položaj brezposelnega delavca mora biti obupen: rad bi pomagal svoji nesrečni stradajoči' družini, katero ljubi, rad bi delal zanjo noč in dan, samo da bi živel v zavesti, da dostojno preživlja svoje najdraižje. In dobijo se celo brezvestni ljudje, ki z nepremišljenim m budaloetim govorjenjem, težijo življenje takim nesrečnim ljudem, češ, zakaj se pa ženijo/, ako nimajo nič, zakaj si kaj ne prihranijo, zakaj ne store tega ali onega. Tako mora govoriti le podlež, kateremu so delavci napolnili žepe, da si je lahko prihranil tisočake za slabq čase, a dela vec si pri sedanji plači ne more prav nič prihraniti, saj komaj »proti izhaja. — Taki in enaki očitki in žalenja so podli, nečuve-ni in sebični. Delavci naj se vsakega takegrn podlega niivredneža za j K) mni jo in (d» svojem času korenito ž njim obračunajo, kajti taki ljudje so največja "smraja" v človeški družbi, ponižni sluge v službi brezobzirnega kapitalizma.
Drugi taki modrijani trdijo, d« je danes preveč ljudi na svetu. To nikakor ne mora biti res. saj je vendar še toliko mil ionov akrov zemlje neotx)eiane, ki čaka pridnih rok. Pa kaj pomaga to delavcu, ako pa nima potrebnih sred ste v za začetek. Ko bi se vlada
mestu iskajoč dela. Iz tega vzroka ne svetujem nikomur sem hoditi za delom; jaz sam sem že tretji mesec brez dela. Kadar se obrne n« boljše, bom poročal.
Conemaugh, Pa. — Na zadnji redni mesečni seji slov. soc. kluba je bil izvoljen časnikarskim poročevalcem^ za omenjeni klub in naselbino Štefan Zabrič.
Ponesrečil se je sodrug Frank Zorman dne 2. febr v preinogoko-pu. Vzrok nesreče je moderno strelivo. S srn», pozdravom — Št. Zabrič, poročevalec.
»S* tran Kci
SKUPNA VESELICA VSEH JU-OOSL. SOC. KLUBOV V CHICAGI.
Dne 17. marca se vrši skupna veselica vseli eliicaških jugoslovanskih socialističnih klubov.
Zaključek zadnje seje je bil, da se povabi milvvauške jugosLov. soc. pevce in tamburaše na to prireditev, ako bodo njih pogoji sprejemljivi.
IVnlroben program se objavi pravočasno.
ZA COLLINWOOD, O.
Na zadnji seji Slov. soc. kluba ¿t. 4ii. J. S. Z. je bil izvoljen sle-kaj brigala za blagor svojih de-1 Ječi odbor: Oigauizator — Karol avcev, bi jim lahko na razne na- Kotnik, G321 Arcade Ave. Tajnik čine pomagala, a vlada i>oziia sa- — Jolm Božič, 424 E. 157. Blagaj-lno bogatine, ker tudi sama vlada "¡k — Valentin Plesec, 5525 Wa-obstoji z samih bogatinov, delav- terloo Kd. Zapisnikar — Anton zlasti brezposelni so naši vlji- Dolinar, 6216 Blodgett St. Knjiž-deseta briga. Pozna jih le ob I ničar — Matija Intihar, 5706 Wa-volitvah, ko rabi njih glasove,"da terloo Itd. S soc. pozdravom. — zopet vlado dobi v'svoje roke. in | John Božič, tajnik, lelavei so toliko ^espametni, da dajo od kapitalistov vleči leto za letom za nos.
Prav nič preveč ljudi ni na svetu, treba je samo bogatstvo, katerega delavci s svojim delom pro-lneirajo. prav razdeliti in vsa be-a, vsa brezposelnost bo izginila.
ZA CLINTON, IND.
Naznanja in, da smo obnovili nekdanji tukajšnji socialistični klub, št. 14. J. S. Z. in sicer z 14 sodrugi. Odbor te organizacijo je: Viktor Zupančič, tajnik; And. Brisar, zapisnikar; Leo Bra^mi-
Chisholm, Minn. —- TVedniAtvu 'Proletarea": — Naznanjam, da imamo zrio hudo zimo, katere krutost delavci in reveži najbritkeje občutijo. Kaj se briga bogatin za zimo, ko mu ničesar ne manjka; a za delavce, katerim manjka gor-<e obleke, gorkih stanovanj in tečne tople hrane, je pa letošnja nenavadno huda zima nekaj grozne-
ga.
. r , 4	(	I • »»'M* J	IA X •i^AAA	A |	44V V/ 4-M 4 j»>JH 14
z sveta. Kajti mi vemo. da je de- kar> orgaiii*ator. (Jlavne seje bo-
kl	l '- do vs«iko prvo nedeljo v mesecu
u povprečno vredno $1151 in več, ob ^ uri zvei;ei,
a nn tudi vemo, da dojbi delavec Struge tega kluba opozarjam svote samo $476 na leto, k agitaciji> da . ^ vftak ^ $f>,o pa vzame kapitalist. \drug■ vgaj nov^a S(xJ
av n ic d,lal. m oni a je bil | v klub na prihodnji seji. Pozdrav
vsem rojakom — Viktor Zupan-
od te ostanek $6 ki ni prav celo v Evropi celo leto. a vendar vzame več kot polovico vsakemu delavcu, ki je celo leto pridno de lal dannadan. Ali je to pravična? Ali je potrebno, da delajo nekateri delavci po 10—15 ur na dan, a stotine delaželjnih mož postopa brez dela. Zakaj bi delavci ne de lali po osem ali morda samo šest ur na dan, kar bi dajalo delo d vem ali celo trem delavcem me sto samo enemu.
Poročati Vam moram tudi o politiki v na:em mestu. Tudi pri
cic.
ZA DETROIT, MICH.
Opominjam vse člane soc. kluba, št. (il J. S. Z., ki so na dolgu mesečne prispevke po dva in tri mesece, da store svojo dolžnost v najkrajšem času. To zadevo vsak član lahko poravna pri sodrugu računovodji 1099 Russel St. zvečer ali tudi po dnevu. Člani se za
to opominjajo, ker klubu pn-nas se že pripravljamo za volilno I manjkiije denarja. Tu bodi pri-borbo. Stari mestni odbor <e trn-1 pomnjono. da se člana lahko iz-
di. da bi bil zopet izvoljen. Tudi med našimi rojaki Slovenci in Hrvati je nekoliko takih, ki se trn-dijo, da bi si pridobili kak kozarce pive od kapitalističnih strank, ali kako drugo drobtineo z njih bogate mize.
Socialistična stranka pri nas dobro napreduje, a ne med Slovenci in drugimi Slovani. Mi smo še dal ee za časom. Tudi ivar naših rojakov se zelo /anima za to stranko. a v splošnem še vse premalo — S soc. pozdravom na vse eitatelje - Anton Mahne.
ključi, ako je zaostal tri mesece v plačevanju brez opravičbe. S pozdravom — T. Stepich, računovodja. Detroit, Mich., 3, feb. 1912.
NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se narodi na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA."
"Zarja" izhaja v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 6/II in sta ne za Ameriko $6 za celo leto.
Ramey, Pa — Cenjeno uredništvo! IVi nas sc dela v polni meri, kar se tiče premogovih rovov. Delavcev primanjkuje. Lastniki premogovih rovov si kopičijo bogastvo iu se pripravljajo za bodočo delavsko stavko.
SoeiaJisti tega kongresnega okraja so imeli konvencijo 27. jan. v Du Bois. Pa. in |>ostavili cel socialistični tiket. Kandidat za kongresmana je v obče znani premogar iz naše okolice Oeo WT. Fox, ki je bil že preti «Ivoma letoma kandidat za ta urad. Dobil e izmeti vseh socia listov največ glasov. V Smilil Mili. kjer je do-ma, je dobil razven sedem republikanskih. vse glasove.
Kadar bo zopet kaj novic, bom poročal. Za socializem A nt. Struc.
Listnica uredništva.
Dopisi, ki niso v uredništvu v petek, ne pridejo v številko, ki izide naslednji torek. Za nujna na-zmanila je zadnji dan sobota. List gre v tisk že v ponetleljek opolu-dne. Toliko naznanje dopisnikom!
•	Kenosha, Wis. — F. Ž.: Poročilo došlo prepozno! Zdravi!
•	Conemaugh, Pa. Š. Ž. j Pismo došlo prepozno. Obžalujemo! Pozdravljeni !
1 Barberton, Ohio. — F. L.: Vaše poročilo nam je bilo prepozno dostavljeno. Žal! Prihodnjič! Živeli!
•	Mar.vville, lil., J. K. — Za htevane knjige ni dobiti v Chica-gi. Na zdravje!	*
Detroit, Mich. — Sodrug T. Ste-pieh poroča: "Naznanjam sodru-gom in ostalim eitatelje m "Pro-etarca", da so delavske razmere v Detroit» zelo slabe. Več časa je I Jakob Primožič, Barberton, Ohio. že na tisoče moiz brez dela. Trn- — Barton, O J moma pohajajo brezposelni po |	UpravniMvo
Popravek.
V številki 227. "Proletarea" se Je vrinila pomota v poročilu z« Tiskovni fond". naj se mesto: Marij« in Frank Primožič ter
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol, Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Fronlenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreda.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHW ČERNE, Box 4, Breezy llill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONGRAC JUR&E, Box 357, W. Mineral, Kans. FRANK PRKLOGAR, Box 420, W. Mineral, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans.
IZ URADA GL. TAJNIKA A. 8. B. P. D.
Naznunje vsem onim društvom in članom, kateri imajo kako prošnjo ali pa pritožbo do glavnega odlbora A. S. B. P. D. V vseh .a-kih zadevah obrnite se pismenim potom. Nikakor pa ni dovoljeno pošiljati razne društvene odbornike k glavni odborovi seji. •
Vse krajevne društvene računovodje prosim, da mi bolj točno in pravilno izpolnjene* mesečne in četrtletna računska poročila do-pošiljajo. Pri zaključku glavnih knjrg 31. dec. 1911. je izostalo pet krajevnih društev, katerih računi se niso mogli uvesti k polletnemu rečunu glavnega odbora. Pazite toraj v bodoče na bolj točno pošiljate v, ker pravilnost in točnost
dela vsakemu east,-—-
Bratski pozdrav.
John Čeme.
MAXI
Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
—	Mogoče razumem, — je rekel Nikolaj, zabijoč svojo glavo. — Ali jaz ne verjamem.
Malorus se je zasmejal, skočil je na noge in pričel glasno tekati gorindol po sobi.
—	Tudi jaz nisem verjel. Ah, vi
—	voz bremen.
—	Zakaj voz bremen ? je oprašal Nikolaj s tužnim usinevora, gledajoč Malorusa.
—	Ker soglaša!
Nakrat se je Nikolaj zasmejal glasno in široko odprl usta.
—	Zadelo me je tako, da bi bil vsakdo neumne/., ki bi skušal žaliti vas, — je pojesneval Nikolaj, majajoč svojo glavo.
—	Zakaj, kako naj žalite vi mene T — je oprana 1 Malorus, sko-mignijoč svoji rami.
—	Nevem, — je rekel Vijesov-ščikov, režeč se naravno, ali prijazno. — Ilotel sem le reči, da mora biti človeka sram, potem ko vas je žalil.
—	Skupaj sva! Vidite, kako se vam godi! — se je smejal Malorus.
—	AndrijtršH! — je zaklicala mati v kuhinji. —• Pridi po samo-var. Pripravljen je!
Andrej je zapustil sobo in pustil Vijescovščikovega samega, ki je gledal okoli sebe, stegnil svojo nogo sirovih in težkih škornjih, jo gledal in se pripognil ter čutil te-letino na svojih nogah. Potem je dvignil roko do obraza in skrbno opazoval dlan, in zatem jo obrnil. Njegova kratko oprstena roka je bila debela in pokrita z rmeno vol-vo. Zamahal je ž njo po zraku in ostal.
Ko je Andrej prinesel samovar, je Vij<*sovščikov stal pred zrcalom in ga pozdravljal s temi besedami :
—	Že dolgo nisem videl svojega obraza, — zasmejal se in pristavil:
—	Zoprn obraz imam !
—Kaj vam je t — je oprašal Andrej in ga gledal, čudeč se.
—	Sašenka pravi, da je obraz zrcalo srca! — je odgovoril Nikolaj in bc*t>de so mu prihajale počasi iz ust.
—	Ni res! — je hitro dejal Malorus. — Ona ima nos kot goba in kosti v licih kakor škarje; njeno srce pa podobno mali svitli zvezdi.
Vsedla sta se, da pijeta
Vijesovščikov je vzel debel in dobro soljen krompir, ko« kruha, potem je pa začel žvečiti počasi
kot vol. — Kako je tukaj! — je vprašal s polnimi usti.
Ko mu je Andrej navdušeno •pripovedoval o naraščaju socialistične agitacije v tvornici, je postajal čmeren in pripomnil leno.
—	Mi živimo v dobi, ko je otrok sram svojih lastnih starišev.
—	Kaj! — je zaklicala mati.
Odprl in zaprl je oči. Njegov
koza v obraz je bil podoben obrazu slepca.
—	Jaz pravim, da bi se otroci morali sramovati svojih starišev,
—	je ponovil glasneje. — Ne bojte se. Nisem mislil vas. Pavla se ni treba nikdar sramovati vas. Ali mene je srai mojega očeta in nikdar ne bom »topil v njegovo hišo. Nimam očeta, ne «loma. Dali so me pod policijsko nadzorstvo. Jaz mislim, da človek, ki hoče žrtvovati samega sebe, lahko zvr-ši nekaj velikega v Sibiriji. Osvoboditi hočem kaznence in pripraviti njih beg.
Mati je razumela, kakšno bol je mož pretrpel, vender pa njegova bolest ni vzbudila v nji simpatij do njega.
—	Seveda, tako je bolje je, da greste, — je odgovorila mati, da ne bi ga žalila za molkom.
Andrej je prišel iz kuhinje in dejal smehlaje:
—	Rh. ali pridigovataf
Mati je ostala in rekla odhajajoča :
—	Poiskala bom za jedi.
Vijesovščikov je pogledal Malorusa sre|>o in izjavil nakrat:
—	Mislim, da je treba nekatere ljudi umoriti!
—	Oho! Prosim, zakaj? — je vprašal Malorus mirno.
—Ker mora tako biti.
—	Aha. Pa imate pravico delati iz živih ljudi mrliče T
—	Da. Imam.
—	Kdo v«m je dal to pravico?
—	Ljudstvo samo mi je zročilo to pravico.
Malorus je stal sredi sobe. visok in suh, zibajoč se na svojih nogah, držer svoje roke v žepih in gledajoč Nikolaja. Nikolaj je sedel kot pribit na stolu, zavit > oblake dima, iz katerega so gledale rdeče pege na njegovem obrazu.
—	Ljudstvo mi je dalo pravo,
—	je zopet ponovil, stiskajoč svo-jo^pest. — Ako me beeajo in suje-jo, imam pravico udariti jih in jim izbrti oči. Ako se ne bodo mene dotikali, se jih tudi jaz dotaknil ne bom. Pustijo naj me živeti kot mi je všeč in dal jim bom mir, pa dotaknil se ne bom nobenega. Mogoče, (ja mi je ljubše živeti v ftumi. Zgradil bi sam kočo v globeli potoki» in tam živel. Vsekakor bi živel sam.
—	I)a, živite tako, ako vam je všeč, — je rekel Malorus, skomigni vsi svojimi ramami
—	Sedaj T — je vprašal Nikolaj. Odkimal je z zglavo in odgovoril, vdar^i s svojo pestjo po kolenu:
—	Sedaj je nemogoče!
—	Kdo vam nasprotuje?
—	Ljudstvo! — je Vijesovšči-kov izgovil trdo. — Privezan sem nanj do smrti. Oplotilo je moje srce s sovraštvom in 'privezalo me nase /. zlom. To je močna vez. Sovražim ljudem bom vedno na njih potu. Otežkočeval jim bom življenje. Na mojem potu so, jaz bom pa na njihovom. Odgovarjal bom le za se, le za se, pa za nikogar druzega. In še je moj oče
tat---
i
Ah! — je rekel Malorus s tihim glasom, gibajoč se proti Nikolaju.
—	In Isaju Gorbovu, odtrgal bom glavo! Bodete že videlil
—	Zakaj? — je vprašal Malorus mirno In resno.
—	Ne smel bi biti vohun; on ne sme hoditi okrog in ovajati ljudstvo. Kadi njega je šel moj oče k nič, njemu jo v krvi, da stremi za tem, <la hi postal vohun, — je rekel Vijesovščikov, gledajoč Andreja mrko, s sovražnim f sigi udom.
—	Ah, to je! — je zaklical Malorus. — Prosim katerega pa dol-žite zato? Neumneži!
—	Vsi, neumneži in pametni so namazani z eniministim oljem! — je rekel Nikolaj težko. — Vi ste pameten človek, pa Pavel tudi. In vi hočete meni povedati, da sem vam, kar sta vama Fedija Mazin ali Samojlov, ali kar sta vidva drug druaemu. Nikar ne lažite! Saj vam ne verjamem. Vsi me odrivate proč.
—	Vaše srce je bolno, Nikolaj! je rekel Malorus mehko in se prijazno vsedel poleg njega.
—	Seveda me boli, kot boli vas. Ali vaša bolest se vam dozdeva plemenitejša kot moja. Vsi smo malopridneži, drug napram dni zemu. To trdim jaz. Kaj pa vi pravite k temu?
Vprl je svoj oster pogled v An dreja in čakal z zaprtimi očmi. Njegov kozav obraz ni genil, preko njegovih debelih ustnic je pa šinil gihljej, kot bi zaplajšolal ogenj.
—	Nič nimam povedati! — je rekel Malorus, srečajoč sovražni pogled Vijesovščikova s svojimi jasnimi, toplimi, melanhoničnimi in modrim očmi. — Zavedam se. da bi bilo argumentiranje s člo vekom, ob času, ko krvave vse njegove srčne rane, zanje žalitev. Brat, zavedam se tega.
—	Nemogoče je argumentirati z meno j; nemorem — je zamr mral Nikolaj in ig>vesil je svoje oči.
—	Mislim, — je nadeljeval Malorus, — <la je vsakdo med nami hodil bos |M> razbitem steklu, da je vsakdo med nami doživel svoje bridke ure, da je iskal izhoda kot vi sedaj.
—	Ali vi nimate nič za povedati ! — je rekel Vijesovščikov počasi. — Nič! Tako mi je — v srcu, kot bi volkovi tulili v njem,
—	Nočem vam reči nič. Vem, da b(Mlete preboleli, seveda ne vsega, ali preboleli bodete! — Zasmehe-jal se je in pristavil, trkajoč Nikolaja po hrbtu:
—	Zakaj, človek, to je otroška bolezen kot ošpice! Vsi bolehamo za njo, močni manj. slabotni pa več. Zgrabi človeka, kedar je našel samega sebe. ko ne razume življenja in svojega mesta v življenju. Ako ne vidite svojega mesta in ne znate ceniti samega sebe. tedaj se vam dozdeva, da ste kumara na zemeljski površini, katero je nemogoče ponarediti, da vas nihče ne zna ceniti in razumeti \vaših besedi, in da vsi komaj čakajo, da bi vas požrli. Po krajši dobi bodete kmalu pronašli, da srca v prsih družili ljudi niso sla-bejša kot del vašega srca. Zakaj bi vi splezali v zvonik, ko je vaš zvon tako majhen, da ga ni slišati iz zvonenja prazniških zvonov. Prepričali «e bodete, da se v zvo-nenju čuje tudi glas vašega zvona. ali glasovih starih cerkvenih zvonov se bo pa vtopil njega glas kakor muha v olju. Ali razumete, kaj govorim?
—	Počasi gre vse to, prepočasi! Hitrej&e je treba . . .
Mati ga je pogledala in v njenih prsih se je vzbudilo sovražno čuvstVo do tesra človeka.
—	Življenje ni konj. ne morcv ea pritranjati z bičem! — je dejal Andrej.
Vjesovščikov je trmasto zamahnil z glavo.
—	Prepočasi! Nedostaja mi potrpljenja . . . Kaj naj storim?
Roke je pregibal semintja, gledal je Andreju v obraz in molče učimo in da učimo druge, to je naša naloga! — je dejal Andrej in povesil glavo.
Vjesovščikov je vprašal:
—- In kdaj udarimo?
—	Dotlej nas še mnogokrat po-tolčejo, to vem natanko: — je smeje odgovoril Malorus.
(Dalje prih.)
Delo.
Delo je največji blagoslov za človeški rod. Brez del« ni življenja. Blažen je mož, ki ima silo. znanost hi voljo, ki je potrrtona za delo. On naredi sebe in vse, ki so od njega odvisni, srečne. Toda mi vemo, da njegova telesna sila včasih zaostane, njegova
pamet se omrači: in njegovo telo osi ah i, Očitno je, da človek potrebuje dobrega zdravila, ki podaje moč. In to zdravilo bo dobil v Trinerjevem grenkem ameriškem vinu. To zdravilo je narejeno iz čistega, rudečega vina in najboljših zdravilnih rož. Naredi zdrav apetit, ozdravi vnete mišice, daje moč organom, želodcu in prebavljalninv delom telesa, je dobro zdravilo proti zaprtju, glavoboli in napadom revmatizma. Po lekarnah Jos. Triner, 1333—1839, So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Feeling "Fit"Every Day
Napadi influence, ka-fclja ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, ie bodete imeli vedno
PAIN-EXPELLER
v svoji hiši in ^e ga bodete rabili po predpisih. 2"mî. in f>fW\ steklenice v lekarnah. Čuvajto po n a red b.
F. A0. RICHTEN a CO . 215 Ptarl It . Rm Twt T I Dr. aiebt«rj«T* Congo Pllula
(2v. «ii ,w )

ZA CLEVELAND IN OKOLICO je zastopnik Proletarca A. Oradi-sher, 1158 E. 61. Str. Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se Proletarca.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220\ :. Grove St..
MILWAUKEE, WIS.
RABIMO izkušene sivavke žen skih slamnikov. Plačamo najboljše cene v mestu. Pouličnoželezniika zveza s vsemi deli mesta.
PARAMOUNT HAT WORKS, 1611 N. Lincoln St., Chicago, 111.
(f 20)
Plodonosna zemlja v Floridi!
25 dolarjev jeden aker; 5 dolarjev za 10 akrov na mesec. Nič zime, nič mraza; trije do štirje pridelki n« leto. Velikanske doneske prinašajo sočnate oranče in krasna zelena (celerv). Več pove poverjenik
LOUIS BEWITZ,
198 1st ave., Milwaukee, Wis.
Picmenim vprašanjem t roba priložiti znamko.
' Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller'\ 1 Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenice in se spozns po vsrstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistopa ni vssh sodiscik.
St. sobe 1009
133 E. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnfh pijač. 1837 So. Tisk it Tel. Canal 140*
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. Chicago, m
Ima ▼•¿jo aaJogo ar, voritta, prêt» bot n (ira fi k dmfotis. Izvrtajo twM vmfamitu popravila v tej otroki p« ■oto aizki
Dobra domača kuhinja.

Odprto po dnevi in po noči.
BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldrugač
-5-

1816 So. Centre'Ave.
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
Varicocele Hydrocele)
BREZ NOŽA IN BOLEČIN
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; daljo ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočihj oe močkih.
Ta prilika je dana zlanti tistim, ki so izdali io velike svote zdravni-l kom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki bo bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno.
Popravite VaSc zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE moške bolezni
zfufa na*ona. i* lezm v ledicah m j trih
zdravim hitro za stalno in tajno, živčene one-| moglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
. PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno-vejii metodi
Zastrupl|en|e krvi
in vseh drugih kožnih I bolezni,- kakor priičo,| lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v oza ture, garje, oteklino, po-1 dju in druge organske bolezni zdravim za «tal-1 no.
(Preiskovanje brezplačno) (Nasveti zastonj.)
Clark Str. AL' A
med Randolph in Cla'k VlllCdgO Odprto: 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nodoljsh od 8 sjutr. do 4 pop.
DR. ZINS, 183 *


»••i
-----
Zmanjšuj stroške, množi prihranek ni bogatstvo ti je zagotovljeno.
Ii pustite noj dinar t brezdelju temei ji ¡ipoilile, da rin bi prinesel 3% obrejti
Za zafet«k zadostuje samo $1.00
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
USTANOVLJENA 1990
2007 Blue Island Ave., Chlcago, 111.
Aktiva znainjo nad polmilijona dolarjev. Odprto v soboto zvečer od <-8ure
'	i i i i ji i_______|
JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA
GLAVNICA
S0UT1 SLAVIC COOPERATIVE PRINTKRY
INCORPORATE)
Delnice se prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno koriat in ki bo trdnjava delavske prozvate.
Via pisny je naaloviti na
FRAN* mUICA," 1830 Se. Certrt Ave.,
chicago. ill.
SIMM.M
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
zs cigarete, pipe in ¿vedenj«. portirane cigsre in cigarete. Ve pristno in po zmernih cenah!
VAC. KROUPA,
1245 W. 18th St., Chicago,
PUVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilni!
v Kaliforniji,
kj«r m Urfl dob» vina in iniM.rt.ranobfc-, pivo. 1'rud.j« vin» n. rai,,„„ ln na Sffg
Ani. Scluiabl,
cor. Trumbull «ve. in 28. Str., Cbissfs, |j
Dr. W. C. Ohlendoif. M.DI
Zdravnik za notranje bolezni
in rauocelnlJt.	_
Izdravniika preiskava brezplačno-nj čati je le zdravila, 1924 Blue I^T^ Ave., Chicago. I reduje od 1 d0 | pol.; sd 7 40 tt zvečer. Izven Ckle
živeči bolniki naj pišejo iloventko.
—— __ 1
POZOR! SLOVENCI! P0Z<
S A L O O N
s modernim keglji&o
8r«ie pivo v sodčkih ia bat ia druge raaaovrata« pijače ter sosodka. Potniki dobo Aedao «iMe bi
Poatrozba točna ia lahacna.
Vsem Slovencem ia drugim as toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centr« Ave. Ch]«f,
Valentin Potisel
gostilničar
1237-lst St., La Salte.
T«4i »•», (MtUai podrejm. •m pripora«. ro)akam a. »m«
M. A. Weisskopf, M,
Ixknisn zdravnik.
Ursdnje od 8—11 p red po Id» in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Csnal 476 Chicego, m
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NA 460 6RAND AVE.. KENOSHA, Vit
Telefon 1199.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
Najpriprarnejia in najcenejia pare brodaa črta za Slovence in ilrvats.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poitni in novi parobrodi na dva vijaka: •
Cesar Franc Jožef I. odpluje prvi* i/. New Vorka 3<>. aprilu 1912.
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Parniki odplujejo iz New Vorka el •redih ob 1 popoldan in iz Trsta ■ robotih ob 2 popoldan proti New Vorka — Vm parniki imajo brez.žii-ni brzojn električno razsvetjavo in so moder»« urejeni. —Hrana je domača. — M«H riji in zdravnik govorijo slovensko il hrvatsko.
Za nadalne informacije obrnite sc nase zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne«Tut
Zastopnik za Zspad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Ott cago, ni.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA
v Clevelandu, Oltlo
J. SVETE po domače pri ZALA RJO 6120 St. Clslrsve
toti vino. piro ln ifamj« prw vrat«. Smodte prr« kvalitet* »o na prodaj. Za mn<«obrojM priporata rsjakor- t Clavnandu. pa potnikom	lastnik.
ROJAKI
v Waukegana!
če kočete piti dobre pijače in se zabavi4 po domače pojdite..
B« Mahnich-u,
714 Market StreM, Hinkrgin.
Pri njemu je vse najbolje. Kdef ne vtjame, naj se prepiča.