99 No. (Štev.) 46 Š3 OH g H & asw S «o o Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Ob 40 letnici prve Ko je 1. 1897 ljubljansko škofijsko sto¬ lico zasedel dr. Anton Bonaventura Jeglič, je slovenski narod preživljal tež¬ ke čase. Tedaj je sicer že po vseh slo¬ venskih deželah zmagovito vstajala mla¬ da krščanska demokracija in polagala temelje krščanskega in narodnega pre¬ poroda med Slovenci. A bila je še osam¬ ljena in med večino slovenske inteligen¬ ce ni našla umevanja, pač pa strupeno nasprotovanje. To je hudo bolelo nove¬ ga škofa, ki je bil z dušo in telesom Slo¬ venec, hkrati pa najgorečnejši Kristu¬ sov apostol slovenskih duš, med katere ga je božja Previdnost poslala pastiro- vat prav ob prelomu dveh zgodovinskih razdobij. Najprej ie poskusil vse, da bi v liberalnem delu slovenske inteligence u- blažil nasprotstva do Cerkve. V ta na¬ men je iskal med vodilnimi možmi libe¬ ralne stranke osebnih stikov, kar so si nekateri docela napačno razlagali, češ, da je “novi škof liberalec”. Pa ni bil liberalec, marveč le goreč pastir duš, ka¬ tere mu je izročil najvišji Pastir. Hodil je k njim in za njimi. Prijazno so ga sprejemali, poslušati pa ga niso mara¬ li. Ko je Jeglič videl, da je vse njego¬ vo plemenito prizadevanje bob ob ste¬ no, tedaj je prav jegličevsko odločno na¬ stopil. Z geslom “Po Mariji k Jezusu” je šel na delo in se vneto lotil poglobitve ver¬ skega življenja med ljudstvom. Zlasti mu je bila pri srcu mladina, in prav po¬ sebno pa dijaška mladina. Ta je bila najbolj v nevarnosti, in sicer ne le od strani nemških in nekaterih slovenskih svobodomiselnih profesorjev, marveč tu¬ di od strani višjih šolskih oblasti. Saj je tedanjim gimnazijcem bilo pod strogo kaznijo prepovedano včla¬ niti se v dijaške Marijine kongre¬ gacije. škof dr. Jeglič se je predobro zavedal, da mora tudi srednješolska mla¬ dina biti deležna prave vzgoje, ako naj iz nje zraste dobro in pošteno slovensko izobraženstvo. Zato je že drugo leto svo¬ jega škofovanja, za božič 1. 1898, izdal pastirski list, v katerem je pozval verno ljudstvo, naj mu pomaga ustanoviti slo¬ vensko katoliško gimnazijo, kakor je to priporočal že I. kat. shod pred 6 leti. Odziv med ljudstvom je bil silen. Verni¬ ki so zbirali prispevke, nasprotniki pa so z vso strastjo udarili po ideji “škofo¬ vih zavodov”, kar pa Jegliča ni prav nič motilo. Oprt na zaupanje vernega ljud- stva'in svoje duhovščine ter podprt z za¬ upanjem v božjo pomoč — saj je v ta namen premolil cele noči — je začel iz¬ vrševati svoje načrte, že prej ko v enem letu ie poslal na dunajsko univerzo prve duhovnike, ki si jih je bil izbral za bo¬ doče profesorje na svojem zavodu. Škof je svoje “zavode”, kakor so splošno rekli škofovim zavodom sv. Sta¬ nislava, hotel postaviti v Ljubljani, ki bi bila v njih dobila prelepo arhitekton¬ sko okrasje in pa še veliko gospodarsko in narodno korist. Toda liberalna stran¬ ka ,ki je štela med svoje voditelje te¬ danjega ljubljanskega župana Ivana. Hribarja, je napela vse sile, da bi ško¬ fov načrt preprečila, češ; “Saj nismo tako neumni, da bi sebi kopali grob.” Jasno je torej bilo, da liberalni občinski svet ljubljanski škofu ne bo podelil stavbnega dovoljenja, kakor ga dve leti poprej ni hotel dati dr. Krekovemu “Slov. delavskemu stavbinskemu dru¬ štvu”, da bi v Ljubljani zidalo delavske hišice, češ, da delavske hiše ne spadajo v Ljubljano. Zato so potem nastala Kre¬ kova delavska naselja zunaj tedanje Ljubljane: v Novem Vodmatu, na Ko¬ deljevem, v Rožni dolini, Zeleni jami itd. Zaradi takšne abderitske omejenosti in bedaste zagrizenosti tedanje napredne inteligence je torej tudi škof Jeglič mo¬ ral poiskali prostor za svoje zavode v Št. Vidu. Zidati je začel 1. 1901, a leta 1905 so zavodi bili dograjeni, tako, da so jeleni 1. 1905 že sprejeli prve gojence. Škofova gimnazija je začela delovati in 1. 1913 je bila v nji že prva matura. Škof dr. Jeglič je s svojimi zavodi po¬ stavil za Slovence prvo katoliško gim¬ nazijo, postavil pa tudi prvo in še dolgo let edino popolno slovensko gimnazijo. Kaj je v zgodovini slovenskega naroda slovenske mature to pomenilo, bo pravilno in dostojno mogel oceniti le, kdor je spoznal tedanje slovenske šolske razmere. Vse srednje šolstvo na Slovenskem je takrat bilo nemško. V Ljubljani je poleg popolne gimnazije tedaj bila tudi takoimenovana “nižja gimnazija” za prve štiri razrede. Na njej je bil učni jezik res slovenski, učili so slovenski profesorji, a že v tret¬ jem razredu so tudi tu grščino pouče¬ vali v nemščini. Ko pa je dijak dovršil prve štiri razrede, je moral prestopiti na “višjo”, kjer so ga dali v čisto nemški oddelek. Slovenske paralelke so bile tudi na celjski gimnaziji. Te so nekaj let po¬ prej priborili slovenski poslanci, a nem¬ ški nacionalizem se ie tako zaganjal va¬ nje, da ie zaradi celjskih slovenskih pa¬ ralelk padlo celo nekaj vlad. Še slabše so bile razmere v Mariboru, da o Celov¬ cu ne govorimo. Nemške gimnazije so bile tudi v Gorici in Trstu. Ko so slovenski poslanci zahtevali slo¬ vensko. vseučilišče, so jim nemški nacio- nalci cinično odgovarjali: “Kaj bi z uni¬ verzo, ko pa niti gimnazije ne premore¬ te!” Ko so slovenski poslanci zahtevali slovenske srednje šole, so jim nemški nacionalci z vlado vred spet porogljivo odgovarjali: “Kaj pa boste s slovensko gimnazijo, ko pa niti šolskih knjig za njo nimate!” Nato se je dalo odgovoriti le: “Kaj bi s slovenskimi šolskimi knji¬ gami, dokler nimamo slovenskih šol!” Začaran krog! Rešil ga je dr. Jeglič, ki je sam vse žrtvoval, da je s pomočjo svojega ljud¬ stva Slovencem postavil prvo popolno¬ ma slovensko gimnazijo s slovenskimi profesorji in s slovenskimi učnimi knji¬ gami. Strašne žrtve si je naložil. Zavodi sa¬ mi so veljali blizu 1,400.000 zlatih kron — več ko 1/4 milijona dolarjev v tedanji veljavi. In pa učne knjige! Te je bilo v letih priprave treba spisati, založiti, ti¬ skati, Najtežje je bilo delo, ki je največ stalo, z grško-slovenskim slovarjem, ki ga dotlej sploh ni bilo. A vse je bilo ure¬ jeno, preden je Zavod sv. Stanislava v št. Vidu odprl svoja vrata 1. 1905. Te¬ daj so privreli vanj fantje iz vseh slo¬ venskih dežel, da so tako škofovi zavo¬ di sami po sebi postali učni in vzgojni zavod za vse Slovence. Še le nekaj let nato se je slovenskim poslancem na Dunaju posrečilo doseči, da je dunajska vlada obe dotedanji ljub¬ ljanski gimnaziji razglasila za “sloven¬ sko posest” s slovenskim učnim jezikom za večino predmetov, zato pa je za tistih par kranjskih Nemcev ustanovila novo nemško gimnazijo. In še ta zapoznela “slovenska posest” je bila mogoča le, ker je škof dr. Jeglič poprej preskrbel slovenske učne knjige. Letos je minilo 40 let, odkar so leta 1914 iz te prve slovenske gimnazije od- 'šli v svet prvi maturanti. Hvaležnost in pa narodna dolžnost zahtevata, da se te¬ ga jubileja spominja vsak resnični Slo¬ venec ter se hkrati s hvaležnostjo v , srcu oddolži spominu na velikega slo- ! venskega škofa dr. Antona B. Jegliča. Pred konferenco na Bermudih Konferenca na Bermudih bo od 4. do 8. decembra. Skoraj pet mesecev je bilo treba čakati, da se je položaj po prvi nameravani konferenci, ki bi morala bi¬ ti tam v začetku julija, toliko razjasnil, da so lahko prišli zahodni zavezniki do sklepa, da bo poslej treba iti po lastni poti, ker sovjeti na resna pogajanja o visečih zadevah ne mislijo. Prva konfe¬ renca v juliju bi morala biti vsa v zna¬ ku popuščanja Kremlja; Churchill je konferenco takrat predlagal kot zago¬ vornik misli, da so Malenkov in njego¬ vi sodelavci po Stalinovi smrti smer ru¬ ske zunanje politike temeljito spreme¬ nili. Toda po tolikih poskusih in poga¬ janjih za konferenco štirih zunanjih mi¬ nistrov — zadnji datum za tako konfe¬ renco je bil določen za 9. novembra in bi morala konferenca biti v Luganu v Švici — so se sedaj odločili opustiti mi¬ sel na pogajanja z Moskvo. V EVROPI NI MOGOČE NIČESAR UREDITI Konferenca štirih zunanjih ministrov, ki bi naj bila v Lugano, bi morala skle¬ pati o Nemčiji in Avstriji. Ker pa je vprašanje Avstrije vezano na Nemčijo, je bil torej nemški problem tisti, ki bi moral biti prej rešen. Ako bi prišlo na konferenci štirih do sporazuma, tedaj bi morala biti pripravljena predvsem mi¬ rovna pogodba z Nemčijo, ki bi Nemči¬ jo zedinila. Toda sovjeti bi v tem slu- j čaju morali pristati na spremembo vzhodne nemške meje, ker bi nova zdru¬ žena Nemčija nikdar ne mogla najti vlade, ki bi podpisala mirovno pogodbo, ki bi na vzhodu določala črto Odra- Neisse kot meje med Nemčijo in Polj¬ ska. Sovjeti bi mogli pristati na konce¬ sije združeni Nemčiji samo na račun Poljske, toda vsi Poljaki, komunisti in j antikomunisti, so danes odločno za to mejo, ki je bila začasno določena .1 1945 v Potsdamu. Ko so tako sedaj sov- i jeti konferenco štirih odklonili, so se dejansko odločili za smer, ki ne dopušča i nobenih dvomov o tem, da bi sovjeti j resno mislili na umik iz Srednje Evro- i pe ali pa na to, da bi dopustili, da bi se ! satelitske države v Evropi mogle zače- l ti otresati sovjetskega nadzorstva. Kot je tako v Evropi nemogoče pred¬ videvati, da bi se ob nemškem vpra¬ šanju začelo še tudi urejanje vseh vise¬ čih zadev med vzhodom in zahodom, so se sedaj zavezniki odločili, da na Bermudih — tako piše “New York Ti¬ mes” — izdelajo tak načrt, ki bi omo¬ gočal, da se napetest med vzhodom in zahodom ne bi preveč nevarno poveče¬ vala. Sporazum o visečih zadevah je z Moskvo nemogoč, zato pa je treba po¬ hiteti, da zahodni zavezniki urede vpra¬ šanja, ki med njimi skupno delo zavi¬ rajo. Tako bi bilo najpotrebneje 1. da Francija in Italija ratificirata pogodbo o Evropski obrambni skupnosti; 2. da se Francija in Nemčija pogodita o Po¬ sarju in 3. da se spor okoli Trsta tako uredi, da Trst ne bi postal žarišče za nove sovjetske intrige. Sedaj, ko so sovjeti odklonili razgo¬ vore s zahodom, je v francoskem parla¬ mentu računati na boljše izglede za ra¬ tifikacijo pogodbe o EOS. Nemčija še dolgo ne bo združena, svoj del Evrope pa bodo sovjeti poslej še hitreje organi¬ zirali za pohod proti zahodu. Oba. mo¬ menta bi bila baje ugodna za ratifikaci¬ ji pogodbe v Franciji. Toda opozicija proti Lanielu narašča, ker se bližajo predsedniške volitve... In dokler Fran¬ cija nima novega predsednika, tako dol¬ go se nobena francoska vlada ne bi mogla obvezovati, da prevzame kake mednarodne obveze. Laniel sam je med kandidati za predsednika francoske re¬ publike — toda ni izključeno, da se bo v parlamentu situacija za vlado tako poslabšala, da bo na Bermude moral že nekdo drugi kot predsednik francoske vlade. Tito sam je tudi spretno izrabil polo¬ žaj pred konferenco na Bermudih: po¬ stal je skromen in popustljiv. To mu štejejo v ZDA in Angliji v veliko dobro in tako računajo, da bodo vprašanje Trsta v glavnem že imeli urejeno še pred začetkom konference na Bermudih. Si¬ cer si Tito Trsta več ne prisvaja, terja pa tako razmejitev okoli Trsta, da bo Jugoslavija dosegla le nekaj manjših korektur. Pellova vlada pa bi dejansko prejela “tako malo”, da bi bil verjetno njen položaj v italijanskem parlamentu skoraj da onemogočen.. Pella sam je že precej izgubil na popularnosti, v lastni stranki pa da je njegov položaj že zelo omajan... Ali pripravlja De Gasperi tak povratek na vodstvo, da bi mogel na pomlad na zmagovite volitve? TEŽIŠČE PREHAJA V AZIJO Sovjetom so pogosto očitali, da me¬ šajo razmere v Evropi tako, da bi izzva¬ li spore med zavezniki samimi in tako koalicijo zahoda razbili. Našteta tri glavna vprašanja pa so sedaj zaradi po¬ večanja sovjetske nevarnosti postala ta¬ ko “malenkostna”, da jih bodo v nekaj (Nadaljevanje na 2. strani) EL PRESIDENTE DE LA NACION GENERAL JUAN D. PERON PR0FES0 SU PR0FUNDA DEV0CI0N MARIANA Con una brillante ceremonia celebrada el domingo pasado en la iglesia Ca- tedral Primada en Buenos Aires fue clausurado el Primer Concilio Plenario del Episcopado Argentino. En la tarde del mismo dia se realizo en la Plaza de Ma- yo la coronacion de la imagen de la Virgen de Lujan, efectuada por el legado Pontificio Cardenal Copello. Fue padrino en la ceremonia el General Peron, quien en esta ocasion pronuncio la siguiente oracion: “Senora Nuestra de Lujan: Muchas veces he levantado mis ojos hacia vuestra imagen, cjue ha sido per- manente compania de mi fe por todos los caminos de mi vida. Pero en esta solemne ocasion extraordinaria se elevan hacia vuestro cora- zon las miradas y las voces que quieren expresar, por mi intermedio, los senti- mientos y los pensamientos del pueblo argentino, que es la Patria, cuya repre- sentacion humildemente invisto. El pueblo argentino, sus hombres y sus mujeres, sus ninos y sus ancianos, sus pobres y tambien sus ricos de buena voluntad, sus obrsros y tambien sus empresarios, sus fuerzas espirituales, sus fuerzas armadas, el pueblo argentino, con todos sus hijos: los que viven en los campos, en los pueblos y en las ciudaj- des de la Patria; los que tienen nuestra fe y aun los que sin tenerla os respe- tan, Senora de Lujan, como simbolo de la unidad espiritual de la Nacion que vuestra pequena imagen representa... todo el pueblo argentino os agradece an- tes que nada vuestra compania permanente y humilde cumplida desde vuestra vi- lla de Lujan a traves de todas las jornadas y de todas las vicisitudes de nues¬ tra historia. Os lo agradece como solemos agradecer los hijos, tarde o temprano, esa com¬ pania espiritual que representa la inquietud de nuestras madres siguiendonos, desde cerca o desde lejos, desde la tierra o desde el cielo, por todos los caminos de la vida. Desde la humildad de vuestra imagen, materializada en vuestra pequenez y en vuestro rostro tostado por el sol de nuestra tierra criolla; y desde vhestra propia historia que ensalzo a los humildes y humillo a los soberbios para ense- iiarles el camino de la humildad; desde vuestra imagen, donde fueron grabadas para siempre con divina inspiracion, nos llegan vuestras dos consignas mater- nales: la paz y la justicia. En esta fecha extraordinaria os prometemos manteneinos, dentro iTs nuestras posibilidades humanas y con vuestra ayuda fieles a vuestro mandato. Queremos la paz de todos los argentinos, de todos los pueblos de America y de todos I03 pueblos del mundo. Pero no la queremos si no es justa, segur. vuestra consigna. Precisamente para que se cumpla vuestro anhelo infinito de paz, nos propone- mos y os prometemos, madre de los argentinos, luchar por la justicia entre los hombres y entre los pueblos. Os pedimos en cambio la compania eterna de vues¬ tra humildad ejemplar para que humildemente sepamos cumplir nuestro destino, sin que jamas nos domine la soberbia. Y os pedimos la ayuda de Dios para que mirando vuestra imagen nunca ol- videmos que “solamente los humildes salvaran a los humildes” y que para ser fieles a nuestra vocacion de paz y de justicia, que es vuestro mandato historico, nos mantengamos todos unidos en la humildad, la unica y tal vez la ultima fuer- za que Dios ha querido dejar sobre la tierra para que vplvamos a la fe, a la esperanza y al amor, donde reside la autentica felicidad de los hombres y la grandeza fundamental de los pueblos.” PREDSEDNIK REPUBLIKE GENERAL JUAN D. PERON IZPRIČAL SVOJO GLOBOKO VDANOST DO MATERE BOŽJE Na slovesen način je bil preteklo nedeljo zaključen v buenosaireški katedrali prvi plenarni koncil argentinskih škofov. Popoldne istega dne pa se je zbrala ogromna množica ljudi na zgodovinskem Majskem trgu, da prisostvuje kronanju podobe Naše ljube Gospe Lujanske. Kronanje je izvršil papeški legat, nadškof buenosaireški in primas Argentine kardinal Copello. Botroval je omenjeni slav¬ nosti predsednik republike general Juan D. Peron. Takoj, ko je bilo kronanje končano, se je predsednik republike dvignil s svojega sedela, poklenil na klečal- nik, se prekrižal in nato sredi globoke tišine zbrane množice prebral sledečo molitev: “Naša ljuba Gospa lujanska: Velikokrat sem že povzdignil svoje oči proti Tvoji podobi, ki me je stalno spremljala v mojem verovanju po vseh potih mojega življenja. Toda ob tej slovesni in izredni priložnosti se dvigajo k Tvojemu srcu po¬ gledi in glasovi, ki želijo potom mene izraziti čustva in misli argentinskega ljud¬ stva, ki sestavlja tisto domovino, katero ponižno v tem trenutku predslvljam. Argentinski narod, njegovi možje in njegove žene, njegovi otroci in starčki, njegovi ubožci, pa tudi njegovi premožni sinovi, ki so dobre volje, njegovi de¬ lavci pa tudi njegovi podjetniki, njegove oborožene sile, argentinski narod z vse¬ mi svojimi sinovi: tistimi, ki živijo na deželi, po vaseh in mestih naše domovi¬ ne; tistimi, ki imajo našo vero pa tudi tistimi, ki čeprav je nimajo Te spoštuje¬ jo, Gospa lujanska, kot simbol duhovne narodove edinosti, ki jo Tvoja podoba predstavlja, ves argetninski narod se Ti predvsem zahvaljuje, da ga trajno in ponižno spremljaš iz lujanskega mesteca vse dni in preko vseh sprememb naše zgodovine. Zahvaljujemo se Ti tako kot imajo navado zahvaljevati se, prej ali kasneje, sinovi svojim materam, ki so jih duhovno spremljale — kar prav izraža nemir naših mater — od blizu in od daleč, z zemlje ali iz nebes po vseh potih življenja. Iz Tvoje podobe, katere ponižnost se odraža v tvoji majhnosti in v tvojem obrazu, ožganem od sonca naše krioške zemlje; iz Tvoje lastne preteklosti, ki je povzdignila ponižne in ponižala ošabne z namenom, da jim pokaže pot nizko¬ sti; iz Tvoje podobe nam prihajata dve materinski navodili, po božjem navdih- njenju vanjo vtisnjeni: mir in pravica. Na ta izredni dan Ti obljubljamo, da bomo, kolikor bodo naše človeške mo¬ či to zmogle in računajoč na Tvojo pomoč, ostali zvesti Tvoji zapovedi. Hočemo miru vsem Argentincem, vsem ljudstvom Amerike in vsem naro¬ dom sveta. Toda nočemo ga, če ne bo pravičen, kot to zahteva Tvoje navodilo. Prav zato, da se izpolni Tvoje neskončno hrepenenje po miru, sklenemo in Ti obljubljamo, Mati Argentincev, da se bomo borili za mir med ljudstvi in na¬ rodi. V zameno pa Te prosimo, da nas spremljaš v svoji vzorni ponižnosti, da bomo znali ponižno izvršiti svoje poslanstvo, ne da bi se nas kdaj polastila ošabnost. In Te prosimo, posreduj nam božjo pomoč, da ne bi, gledajoč Tvojo podobo, nikdar pozabili, da samo “ponižni rešujejo majhne” in da se bomo zato, da osta¬ nemo zvesti svojemu poslanstvu miru in pravice, ohranili enotne v ponižnosti, ki je edina in morda zadnja sila, katero je Bog hotel pustiti na zemlji z name¬ nom, da se vrnemo k veri, upanju in ljubezni, v katerih samo počiva pristna sreča ljudi in temeljna veličina narodov.” Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. XI. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Odbor za raziskovanje proti- ameriške delavnosti je pozval na zago¬ vor bivš. predsednika Trumana, ker da je ugotovil, da je ta takoj po vojni po¬ stavil za šefa Mednarodnega denarne¬ ga fonda nekega White-a, ki ga je FBI označila za sovjetskega vohuna. Tru¬ man je poziv na zagovor odklonil. Mc Carthy je Trumana označil za “lažniv¬ ca”, ker je bivši zun. min. Bymes po¬ trdil opozorilo FBI, da je White sovjet¬ ski vohun in tako postavil na laž Tru¬ mana, ki je dejal, da za FBI opozorilo ni vedel. Ameriška javnost z zaniman¬ jem sledi tej aferi. — Truman je imel v ponedeljek zagovor pred ameriško jevnostjo po radiu in televiziji in je razložil vzroke in razloge za postavitev White-a za šefa Mednarodnega finanč¬ nega fonda. Dejal je med drugim, da je pustil White-a na svobodi, da bi ga FBI lahko še nadalje opazovala in tako zajela še večji krog sovjetskih agentov. — Na dopolnilnih volitvah v kongres v Kaliforniji so z veliko večino zmagali republikanci. Menijo, da jim je do zma¬ ge pomagala v veliki meri afera s Trumanom. KANADA: Eisenhower je z gospo odpotoval na vljudnostni obisk v Otta- wo, kjer so mu priredili prisrčen spre¬ jem. Po štirih dneh bivanja v Kanadi se je vrnil v Washington. — V Ottavi so objavili baje pravo oporoko Stalina, v kateri da ta trdi, da je sožitje med ka¬ pitalističnim in komunističnim svetom nemogoče. ZAHODNA NEMČIJA: Adenauer je izjavil, da se ZSSR nahaja pred podob¬ nim notranjim položajem, kakor je bila 1. 1928. Kmetijska proizvodnja je v zad¬ njih letih padla za 50%, med tem ko se je prebivalstvo zvečalo za 50 milionov. Poleg tega težkega gospodarskega polo¬ žaja ima ZSSR kot edinega sebi enako¬ vrednega nasprotnika samo USA. FRANCIJA: Franc, podpredsednik Reynaud je izjavil, da bo v enem letu že sestavljena evropska vojska in da bo francoski parlament izglasoval evrop sko obrambno pogodbo do konca tega leta. — Francoski kardinali so po oseb¬ nih razgovorih s papežem izvedli neka¬ tere reforme o položaju duhovnikov-de- lavcev v Franciji. Glavni odlok sv. Sto¬ lice v teh reformah je ta, da fluhovniki- delavci ne bodo smeli biti člani delav¬ skih sindikatov. AVSTRIJA: Avstrijski kancler Raab je imenoval za zun. ministra Figla na¬ mesto odstopivšega Gruberja, Ta je od¬ stopil po objavi svoje knjige “Med osvobojenjem in svobodo”, v kateri je napadel Raaba in Figla. F.L.R.J.: V Beogradu so se pričeli novi razgovori med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo glede utrditve miru na Bal¬ kanu. PERZIJA: Mosadek je na procesu grozil s samomorom, pozneje z molkom, ker po njegovem sodišče, ki ga sodi, ni pristojno za njegov slučaj. Sodišče je po hudih besednih dvobojih z Mosade- kom izjavilo, da je polnomočno. Sodba bo izrečena v prihodnjih dneh. FILIPINI: Poslanske volitve na Fi¬ lipinih so s e končale z zmago naciona¬ listov ki jih vodi Magsaysay, znani medvojni borec proti japonskemu oku¬ patorju. Volilna borba je zahtevala de¬ vet smrtnih žrtev. Novi predsednik na¬ merava v kratkem odpotovati v USA na konferenco z Eisenhowerjem. Filipi¬ ni so se s temi volitvami postavili v vrsto desničarskih, komunizmu skrajno nasprotnih držav. Dosedanji predsed¬ nik Romulo je vedno plaval po sredi. JAPONSKA: Ob prihodu v Tokio je Nixon doživel enega največjih spreje¬ mov na svojem potovanju po Dalnjem Vzhodu. Z japonsko vlado je imel več konferenc, na katerih je razpravljal o bodočih odnosih USA in Japonske tako v vojaškem, gospodarskem in politič¬ nem pogledu. KOREJA: Na Koreji ni bilo v pretek¬ lem tednu nobenih sprememb. Z zasli¬ ševanjem vojnih ujetnikov so prenehali. Vlada popoln zastoj. V Seul je prišel na obisk amer. podpreds. Nixon, kjer so ga navdušeno sprejeli. Po konferenci s Rhee-jem je izjavil, da mu je ta oblju¬ bil, da se bo o vseh južnokorejskih akcijah proti komunistom prej posveto¬ val z USA. Ministrstvo la družinska vprašanja Predsednik nemške vlade dr. Konrad Adenauer je uvedel neko posebnost, ki je vzbudila pozornost po vsem svetu. Sestavil je vlado iz devetih ministrov, med katerimi je eden tudi za družinska vprašanja. Doslej niti v nemški niti v kaki drugi vladi ni bilo posebnega mi¬ nistra, ki bi imel na skrbi zgolj dru¬ žinsko vprašanje. Navadno se pečajo s posameznimi vprašanji iz področja dru¬ žine razna ministrstva: gradbeno mini¬ strstvo glede družinskih stanovanj, so¬ cialno ministrstvo glede zaščite družine in družinskih plač, zdravstveno ministr¬ stvo glede ohranitve in pospeševanja zdravja socialno šibkih družin, finančno ministrstvo glede družinske davčne po¬ litike, notranje ministrstvo glede zašči¬ te javne morale, kar je v najstrožji zvezi z ohranitvijo moralno zdrave dru¬ žine itd. Jasno je, da se pri taki razbi¬ tosti družinskega vprašanja na najraz¬ ličnejša ministrstva ne more to vpraša¬ nje reševati enotno, organsko in tako uspešno, kakor bi bilo potrebno. Dr. Adenauer je dal z ustanovitvijo družinskega ministrstva polni povdarek tistemu vprašanju, ki je nujno potreb¬ no reševanja in sicer radikalnega reše¬ vanja, ako hočemo ozdraviti človeštvo, ki se nahaja v silni moralni krizi. Kaj pomaga reševati druga vprašanja, ako ni pravilno rešeno glavno in osnovno vprašanje. Celica človeške družbe mora biti zdrava, ako hočemo, da bo zdrava vsa družba. To je osnovno vprašanje. Lahko bo reševati razna gospodarska, politična in socialna vprašanja, ako bo človeštvo slonelo na zdravih temeljih, na zdravih družinah. Skrb za družine ni nekaj novega. Ka¬ toliška Cerkev ob vsaki priliki povdarja pomen zdrave družine in pomen pamet¬ nega reševanja vseh tistih vprašanj, ki so v zvezi z družino. Še prav posebno skrb pa posveča temu vprašanju seda¬ nji papež Pij XII., ki v svojih številnih govorih in pismih roti človeštvo, da naj ozdravi svoje korenine-družine, da svet ne propade. Dr. Adenauer je sledil te¬ mu klicu in je prvi med modernimi dr¬ žavniki ustanovil posebno ministrstvo za družinska vprašanja. Ne vemo kako bo poslovalo to ministrstvo in kakšne uspe¬ he bo imelo. Toda že samo dejstvo, da se daje družinskim vprašanjem tako ve-; lik pomen in da se je zanje celo usta¬ novilo posebno ministrstvo, dovolj pove. BORBA ZA TRST Razvoj dogodkov okoli Trsta in cone A je v preteklem tednu prešel v diplo¬ matske razgovore med zavezniki ter Ju¬ goslavijo in Italijo. Jugoslavija je ime¬ la več stikov tudi z avstrijsko vlado, ki jo je tako pritegnila v krog držav, ki se zanimajo za tržaško pristanišče. O- zračje se je uradno popolnoma pomiri¬ lo in pričakujejo vsak dan poziva USA, Anglije in Francije na konferenco petih ali celo šestih, če bo Avstrija tako zahte¬ vala. Prvi pomirjevalni korak je prišel z ju¬ goslovanske strani, ko je Kardelj v go¬ voru v Ljubljani izjavil, da je “sodelo¬ vanje med Italijo in Jugoslavijo še ved¬ no možno, kljub resnemu sporu glede Trsta, če ne bi šlo za italijanske impe¬ rialistične namene, bi danes tržaško vprašanje mnogo lažje in enostavneje rešili. Jugoslavija noče konfliktov. Smo za mirno rešitev tega vprašanja. Ne bo- V Arabiji je umrl Ibn Saud, imeno¬ van “kralj puščave”. Nasledil ga je kronski princ Emir Saud Ibn Aziz. O umrlem arabskem kralju poročajo, da je bil eden od redkih vladarjev na sve¬ tu, ki “je vedno držal dano besedo.” Pod Ibn Saudovim vladanjem se je Arabija kot tretja največja izvoznica petroleja gospodarsko in kulturno visoko dvigni¬ la. Deželi so vzdeli ime “Puščava vel¬ blodov in avtomobilov”. (Nadaljevanje s 1. strani) mesecih verjetno lahko uredili. Naj kdorkoli evropska vprašanja napihuje tako ali tako, vso evropsko politiko pre¬ pleta vtis nebogljenosti in nemoči pred ogromnostjo konflikta, ki se bliža. Ko izbruhnejo sovražnosti, bo Evropa boji¬ šče, toda le za nekaj tednov ali mesecev. Glavno bojišče bo drugod, kjer bo do¬ volj teritorija za vojskovanje z novimi orožji. Po podpisu pogodbe med ZDA in Španijo je ameriško poveljstvo krenilo drugam iskat novih obrambnih oporišč proti sovjetom. Španija, severna Afrika in Mala Azija so prepletene z bazami, ki dejansko obvladajo celotno rusko o- zemlje v Evropi. Toda sedaj so v teku poganjaja za oporišča v Pakistanu. Sledila bi naj veriga oporišč v Birma- niji, Siamu in Indoneziji. . . Toda proti temu se je dvignil predsednik indijske vlade Nehru. Naenkrat so v New Delhi začeli napadati kolonializem, toda to¬ krat pri tem ne mislijo Anglije, ampak ZDA. Te baze bodo diktirale Aziji drugo smer politike, kakor pa jo je do- sedaj vodil Nehru. Mnogi so menili, da skuša Nehru postati nekak voditelj ti¬ stega dela Azije, ki hoče ostati izven spora med komunizmom in kapitalistič¬ nim svetom. Nove neodvisne države v Aziji bi namreč rabile dolgo dobo mi¬ ru, da bi si ustalile svoje režime. Toda oporišča v Pakistanu, na Cejlonu, v Bir- maniji in Indoneziji bi bila samo stre¬ lovod za sovjetsko napadalnost v to smer Azije. Oporišča v Pakistanu pa ni¬ so namenjena samo proti sovjetom ali komunistom na Kitajskem, ampak so lahko tudi opora pakistanski vladi v sporu z Indijo zaradi Kašmira. Anglija se je po drugi vojni morala odreči učinkoviti obrambi južne Azije. V Londonu pač računajo na to, da bo prišlo do spora med Moskvo in Pekin¬ gom, kar bi stališče Anglije v njenih bivših posestvih v Južni Aziji okrepilo. Toda v tak spor med Moskvo in Pekin¬ gom jih le malo veruje — njega najbolj glasni napovedovalec je bil nekoč Tito — in zato bo ameriški vpliv pri organi¬ zaciji obrambe v tem delu Azije vedno večji. Ni izključeno, da bodo v Pekingu in Moskvi sicer še naprej popuščali V vprašanju Koreje in mogoče celo Indo- kine, toda vse to samo zato, da bi v tem delu sveta izzvali trenja med zavezni-i ki in poglobili prepad, ki se med Indi¬ jo in ZDA vedno bolj poglablja. mo pa nikdar kapitulirali pred politi¬ ko izvršenih dejstev, ki jo je skušal vo¬ diti italijanski kapitalizem.” Dejal je dalje, da je “Italija skušala uporabiti ce¬ lo NATO za dosego svojih imperialistič¬ nih namenov” in zaključil, da “Trst ne sme postati bojni klic novega “fašistič¬ nega pohoda na Rim!” Za Kardeljem je istega dne v skupšči¬ ni govoril Pijade, ki je dejal, da sta USA in Anglija pričeli s proučevanjem jugoslovanskih predlogov za rešitev tržaškega vprašanja. Označil je zadrža¬ nje USA in Anglije do tržaškega proble¬ ma z besedami: “Obe državi spreminja¬ ta svoje mnenje o naših zahtevah v naš prid.” Jugoslovansko zun. ministrstvo je med tem objavilo, da je njegov svetnik prof. Milan Bartoš izdelal načrt za reši¬ tev tržaškega problema: slovenski deli cone A. pripadejo Jugoslaviji mesto Trst s pristaniščem pride pod predsed¬ stvom visokega komisarja ZN pod kon¬ trolo samostojne tržaške vlade, v kateri bodo imele enako število članov Jugo¬ slavija, Avstrija in Italija. Italija ima po suhem dohod do Trsta po cesti in že¬ leznici ob morju. Pristanišče Trsta se nahaja izven italijanske carinske kon¬ trole. Tako mednarodno mesto Trst ni¬ ma oborožene sile in mu je zagotovljena večna nevtralnost. Izdela se statut, po katerem so zagotovljene vse demokrat¬ ske svoboščine vsem narodnostim v Tr¬ stu. Ta načrt je vključil v svoj govor v Beogradu tudi Tito, ki je izjavil, da “vprašanje izročitve Italiji cele cone A s Trstom ne prihaja več v poštev. Izved¬ ba tega angloameriškega ukrepa bi po¬ menila dati Italiji blanko menico za nje¬ ne nadaljne zahteve p 0 našem ozemlju.” Poudaril je ponovno, da bi ta korak po¬ vzročil neizbežen spopad. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Zalivale Za pozdrave, ki so jih člani Društva Slovencev poslali z občnega zbora, so se pismeno zahvalili Nj. Eksc. predsed¬ nik republike general Juan D. Peron, Nj. Em. kardinal dr. Copello, ki vsem udeležencem pošilja tudi svoj blagoslov in predsednik NO g. dr. Krek. Predsednik Narodnega odbora za Slo¬ venijo g. dr. Miha Krek želi, da bi Bog vsem članom, ki se žrtvujejo za dobro¬ bit in vzdrževanje naše begunske skup- nisti dal obilo osebne sreče in blagoslo¬ va vsem njihovim željam in prizade¬ vanjem. Vedmo večji pomen krščansko-demokratskih strank v svetu je ena od svetlih točk v naporih krščan¬ skega sveta, da poveže svoje sile v skup¬ ni fronti antikomunizma. Med tem ko moremo delavnost teh strank v svobod¬ nem svetu spremljati dnevno, je tiho de¬ lo predstavnikov begunskih krščansko- demokratskih strank skoraj neopazno. Zato bo vsem v presenečenje in v vzpod¬ budo obširen popis prvega kongresa Krščansko-demokratske zveze Srednje Evrope, katerega prinaša Zbornik-Kole- dar Svobodne Slovenije. Brali boste pozdravna pisma, ki so jih poslali J. F. Dulles, Stassen, Ford, Ade¬ nauer, Bidault, Schuman, Van Zeeland in drugi odlični državniki in politiki. Brali boste pozdravne besede amer. se¬ natorjev, direktorjev “Svobodne Evro¬ pe”, zastopnikov posameznih narodnih odborov v emigraciji itd. Posebno pa so zanimiva poročila predstavnikov poedi- nih narodov, včlanjenih v tej zvezi, Po¬ ljakov, Čehov, Slovakov, Madžarov, Bal- tijskih narodov, Slovencev itd. Višek pa predstavlja objava skupnega programa krščansko-demokratskih strank v emi¬ graciji za delo sedaj in v bodočnosti po osvoboditvi Srednje Evrope. Vse to boste brali v Zborniku-Kole- darju Svobodne Slovenije za leto 1954. Zale »d iti zaveassialii odklanjaja sovjetske zahteve USA, Anglija in Francija so odbile kot nesprejemljivo zadnjo sovjetsko no¬ to, v kateri postavlja kot pogoj za kon- refenco zun. ministrov o Nemčiji in Av¬ striji, da zahodne sile prej razpuste a- tlantski blok in da pripuste rdečo Kitaj¬ sko na konferenco, ker bi na njej raz¬ pravljali tudi o Daljnem Vzhodu. Molo¬ tov je zaradi odklonitve sovjetske note sklical v Moskvi tiskovno konferenco, na kateri je skušal omiliti ton sovjetske note. Izjavil pa je, da predstavljajo amerike vojaške baze okoli ZSSR ne¬ varnost za mir, prav tako pa pomeni tudi bermudska konferenca decembra meseca poslabšanje mrzle vojne proti ZSSR. Zavezniki sedaj pripravljajo svo¬ jo zadnjo noto Malenkovu, v kateri mu nameravajo poslednjič predložiti konfe¬ renco štirih. Med ZSSR in zapad. za¬ vezniki so se izmenjavale take note že od meseca maja t. 1. Nedelja 22. novembra je zadnji dan, ko morete za 38 pesov v predplačilu naročiti Zbornik-Koledar Slobodne Slovenije za leto 1954. Od nedelje 29. novembra pa bodo vsi že lahko prejeli Zbornik-Koledar Svo¬ bodne Slovenije, ki so ga naročili in plačali v prednaročilu. KOROŠKA “Na* tednik” poroča, da je list “Salz- burger Nachrichten” pred časom poro¬ čal, da je italijanska zahteva po plebi¬ scitu v Trstu izzvala tudi v Južnem Tirolu vzporedno vprašanje, katero pa so Italijani leta 1945 in 1946, ko so na konferenci odločali o Južnem Tirolu, dosledno odklanjali. “Salzburger Nach¬ richten” se nadalje pritožujejo nad močnim in načrtnim preseljevanjem italijanskega elementa iz južne Italije v Južni Tirol, kar vedno bolj znižuje odstotek domačega prebivalstva, in to proti volji domačega nemškega prebi¬ valstva. “Mi pa se prav dobro spominja¬ mo”, pripominja “Naš tednik”, “da so na Koroškem naseljevali med svetovni¬ ma vojnama celo “Nemce” iz Vzhodne Nemčije in ne samo iz Avstrije, in tako zaskrbljenost Nemcev v Južnem Tiro¬ lu še bolj razumemo.” Na Koroškem so ob pričetku letošnje¬ ga šolskega leta odpustili nad 100 uči¬ teljev. Deželna vlada je tako odpustila tudi 12 učiteljev, veščih poučevanja v popolni vrzel, nastala z odpustitvami. Tak postopek oblasti prav gotovo ni v skladu z izjavami, ki jih je v Ljubljani podal slov. časnikarjem deželni glavar Wedenigg na račun nekakšnega “zbolj¬ šanja” odnosov med Slovenci in Nemci na Koroškem. Še bolj neprimerno pa je takšno stanje prav zato, ker je gla¬ var Wedenigg sam šolski referent Ko¬ roške dežele. Ob letošnji razstavi koroških umet¬ nikov je razstavljal nekatera dela tudi koroški rojak Franjo Kalister, o čigar delih so koroški listi prinesli prvovrst¬ ne ocene. Poleg Kalistra sta slovenske umetnike zastopala še Berti Krivec in Avgust Čebul. Za novega župnika v Galiciji je prošt Zechner ustoličil g. Škofiča, kateremu sta ob slovesni maši asistirala gg. Maj- rič in Polanc. Pevski zbor je vodil dr. Cigan, pridigal pa je misijonar Cvetko. Kakor vsake leto tako se je tudi letos zbrala vsa Podjuna na hribu sv. Heme in v votlini sv. Rozalije, da skupno obeh jezikih, slovensko in nemško. Od opravi rozalsko žegnanje in izkaže čast teh 12 so tri spet nastavili, prav tako ! svetnicama, tako pomembnima za Pod- pa tudi tri letošnje maturante iz dvo¬ jezične gimnazije. Slovenci na Koro- juno. Ko je namreč v 17. stoletju divja¬ la huda kuga, ki je dosegla višek leta škem zato zahtevajo, da vlada nastavi, 1681, so ljudje videli rešitev samo še vse letošnje maturante, da se tako iz-1 v sv. Rozaliji. Vsa Podjuna je tedaj po- ARGENTINA V gledališču Discepolo so se pred dnevi zbrali vsi vidnejši funkcionarji posameznih sindikatov. Na sestanek je prišel tudi predsednik republike Peron. Po govoru glavnega tajnika CGT Vuleticha je povzel besedo tu¬ di predsednik general Peron. Govo¬ ril je o vseh trenutnih problemih, ki spremljajo organizirano življenje de¬ lavstva in nameščenstva, o organi¬ zaciji naroda in o potrebi ter nujno¬ sti spoštovanja kolektivnih pogodb. Naglašal je, da gredo vsa njegova stremljenja in vsa prizadevanja nje¬ gove vlade za tem, da se še bolj dvigne življenska raven ne samo de¬ lavstva, ampak naroda sploh. V prestolnici province Buenos Ai¬ res pripravljajo navdušen in pri¬ srčen sprejem predsedniku republike generalu Peronu, ko bo 19. t. m. obi¬ skal to mesto. Vrhovni svet Peronistične stranke je sprejel resolucijo, ki priporoča vsem svojim članom, ki zavzemajo vidnejše položaje v zvezni vladi, v provincijskih vladah ali pa v občin¬ skih upravah, naj v omenjenih usta¬ novah ne nastavljajo v svojem pod¬ ročju svojih ožjih sorodnikov. Za pehoto in letalstvom ima sedaj velike vojaške vaje tudi argentinska vojna mornarica. Vaje se vrše na južni atlantski obali republike. Guverner province Buenos Aires Aloe je v kraju Pehuajo izročil zem¬ ljiške knjižice 700 kolonom. V Buenos Airesu se mudi holand¬ ska trgovinska delegacija, ki ima s predstavniki argent. vlade razgovore zaradi sklenitve nove trgovinske po¬ godbe med obema državama. “Teniente de navio del Castillo” je nova argentinska ladja za preva¬ žanje premoga iz premogovnikov Presidente Peron v Rio Turbio. V Buenos Airesu se je pred dnevi vršil izredni kongres sindikalne fe¬ deracije uslužbenstva mesne indu¬ strije. Ob tej priliki so odprli tudi nove prostore te močne sindikalne organizacije. Na slavnost je prišel tudi predsednik general Peron, ki je delavstvu mesne industrije tudi go¬ voril. V svojih izvajanjih je nagla¬ šal potrebo, da mora letošnje leto bi¬ ti v Argentini leto socialne solidar¬ nosti. V Buenos Aires je prispela v po¬ nedeljek z letalom Panagre večja skupina severnoameriških senator¬ jev, bančnikov in gospodarstvenikov. Delegacijo vodi republikanski sena¬ tor Homer E. Capehart. Poleg njega je še republikanski senator John W. Briceker, demokratska senatorja pa pa sta J. A. Frear in Brent Spencer. Na letališču jih je sprejel in pozdra¬ vil šef državnega ceremoniala vele¬ poslanik Margueirat, predstavniki zunanjega ministra, senata, poslan¬ ske zbornice ter ameriški veleposla¬ nik z osebjem veleposlaništva. Po¬ poldne istega dne so napravili proto¬ kolarni obisk zunanjemu ministru dr. Remorinu, v torek dopoldne so pa bili sprejeti pri predsedniku repub¬ like generalu Peronu v vladni palači ter so se zadržali z njim dalj časa v prijateljskem razgovoru. Ameriški senatorji in gospodarstveniki imajo v času svojega bivanja v Buenos Ai¬ resu razgovore z argentinskimi vlad¬ nimi in gospodarskimi predstavniki radi odstranitve vseh ovir v izmenja¬ vanju blaga med obema državama. V čast USA gostov — vse je na predlog zun. min. vlada proglasila za svoje goste-je na sporedu več po¬ gostitev in sprejemov. Tako velik banket zunanjega ministra dr. Re- morina in velik sprejem v prostorih senata, ki ga v čast svojim severno¬ ameriškim tovarišem prireja pred¬ sednik senata kontradmiral Teisaire. Prometno ministrstvo je določilo, da bodo zadnji vlaki na podzemskih železnicah v nedeljo zjutraj z začet¬ nih in končnih postaj vozili ob drugi uri zjutraj odn. nekaj minut čez. Vlada bo predložila Narodnemu kongresu osnutek zakona o široki po¬ litični amnestiji. romala k njej in jo prosila pomoči. Ljudstvo je bilo uslišano, kuga je pre¬ nehala in se ni več ponovila. Čez 200 fantov in deklet s slovenske Koroške je letos obiskalo Sv. Višarje, da tako javno in odkrito povedo, da ho¬ čejo biti katoliški. Cerkvene nagovore sta imela šmihelski župnik Picej in ka¬ plan iz žel. Kaple Polanc, maševal pa je novomašnik Turk. Celotno romanje je organiziral Albert Sadjak, urednik “Našega tednika”. Buenos Aires, 19, XI. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. rflooice Lz Sfeveitife- Predsedstvo Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije je na svo- j jem nedavnem zasedanju v Beogradu' razpravljalo o “šolski in izvenšolski vzgoji srednješolske mladine”. Na se- j stanku so se pritoževali, da je šola v \ večini primerov “izključno ustanova, ki daje samo izobrazbo, ne pa tudi vzgoje I učencem v socialističnem duihu.” Šola da je tudi med tistimi ustanovami, “v katere slabo prodira vpliv javnega mne¬ nja.” Na konferenci so izrekli tudi ukor mladinskim organizacijam v šolah, ker niso “pokazale dovolj pobude in samo¬ stojnosti pri reševanju razmerja učen¬ cev do učnega osebja in niso dovolj skrbele za družabno, politično, zabavno in športno življenje srednješolske mla¬ dine.” Na Dunaju se je v drugi polovici vršil kongres Mednarodne zveze odvetnikov, Udeležila se ga je tudi skupina jugo- slov. odvetnikov. Od Slovencev je bil navzoč ljb. odvetnik dr. Vladimir Gross- mann. Iz poročila Tanjuga, ki ga je objavilo titovsko časopisje, je razvidno, da je kongres Mednarodne zveze odvet¬ nikov sprejel resolucijo jugoslovanske delegacije “naj bi se načela deklaracije o človečanskih pravicah, ki so uveljav- ljana v našem kazenskem zakoniku, u- veljavila tudi v drugih državah”. Ali bi ne bilo mnogo bolje in za ljudstvo doma tudi mnogo koristnejše, če bi isti ljudje, ki so na kongresu Mednarodne zveze odvetnikov na Dunaju od demokrat¬ skih držav zahtevali, da uveljavijo nače¬ la deklaracije o človečanskih pravicah, povzdignili odločno svoj glas za uvel¬ javljanje teh načel doma, kjer narod še vedno ječi pod komunističnim nasil¬ jem in so politični nasprotniki še vna¬ prej izpostavljeni krutemu preganjanju in kjer edino dovoljena vladna komuni¬ stična stranka z vsem državnim apara¬ tom vodi še naprej divji boj proti veri tn kat. Cerkvi. Gozdove okoli Besnice nad Kašljem je močno napadel lubadar, ker ljudje predpise o varstvu gozdov slabo izva¬ jajo. Zato pripravlja ljubljanska mestna občina osnutek odloka “o zelenem pasu” gozda, ki bo veljal za vse tiste kraje, ki spadajo pod območje ljubljanske mestne občine. Osnutek odloka o zele¬ nem, gozdnem pasu predvideva širši in ožji del gozdnega pasu. V ožji del gozd¬ nega pasu snadajo Rožnik, šišenski hrib, Grad, Golovec itd. Rožnik in Ši¬ šenski hrib bosta parkovni gozd, kjer bodo veljali strogi predpisi. Osnutek od- j loka tudi predvideva, da bo treba v ne¬ posredni bližini mesta zasajati novo okrasno drevje. Centralna ljudska univerza v Ljub¬ ljani je 1. oktobra odprla gledališko šo¬ lo za igralce in režiserje-amaterje. V založbi Slovenskega knjižnega za¬ voda je izšel v prevodu dr. Janka Tav¬ zesa 1. zvezek romana Aleksandra Du- masa: Dvajset let pozneje. Roman bo izšel v štirih zvezkih. Državna glasbena šola - Center v Ljubljani je letos prevzela triletno zbo¬ rovsko šolo, ki jo je lani ustanovila Cen¬ tralna ljudska univerza. Na I. mednarodni radijski razstavi v Ljubljani je bil razstavljen tudi zem¬ ljevid, ki je prikazoval sedanje jugo¬ slovansko radijsko omrežje. Iz njega je razvidno, da delujeta v Beogradu 2 ra¬ dijski postaji, srednjevalovna 150 ki¬ lovatna in radijska postaja Radia Jugo¬ slavije z 20 kilovati; v Zagrebu in Ljub¬ ljani sta 135 kilovatni radijski postaji, v Novem Sadu je 100 kilovatna, v Sa¬ rajevu, Titogradu, Prištini in Skoplju so štiri 20 kilovatne radijske postaje, na Reki deluje 15 kilovatna radijska postaja, v Mariboru po 5 kilovatna ra¬ dijska postaja. Poleg teh so v Jugosla¬ viji še tri manjše radijske postaje in si¬ cer v Osijeku (0.8 kilovatov), v Dub¬ rovniku (0.8 kilovatov) in v Bitolju (1 kilovat). V Ljubljani bodo odprli moderno šolo angleškega jezika. Prav tako v Saraje¬ vu. Doslej že delujeta taki šoli v Beo¬ gradu in Zagrebu. Ljubljanska šola an¬ gleškega jezika bo uporabljala nalašč zanjo pripravljene t angleško-slovenske tekste, posnete na plošče. V šoli bo 20 j kabin, opremljenih z magnetofoni za, dvojezični trak. Razen tega bo imela šola tudi svoj lasten film. šola bo tra- ] jala predvidoma 4 mesece. Na njej bo j poučevala ga Barbara Anne Krader, j profesorica na georgetovmski univerzi, j V založbi Instituta za medjunarodnu! politiku i privredu v Beogradu je dr. \ Lavo Čermelj izdal brošuro “Slovenci, pod Italijom’.. MacLean, vodja zavezniške vojaške misije pri kom. partizanih in sedanji konservativni poslanec v ang. parlamen¬ tu, se je tudi mudil na manevrih titove vojske v zagrebški vojaški oblasti. Po manevrih je ostal še v Jugoslaviji ter je potoval v glavnem po Bosni in Črni gori. Poročila v listih so vedela poveda¬ ti, da tudi MacLean zbira gradivo za svojo knjigo o Titu. “Pot v svobodo” je nova knjiga, ki jo je spisal partizanski pisatelj France Bevk. Knjiga je izšla v založbi Sloven¬ skega knjižnega zavoda v Ljubljani za desetletnico primorske vstaje. Pisatelj je v šestih poglavjih zajel šest zgodo¬ vinskih let in sicer od 10. junija 1940, ko je Mussolini napovedal vojno Fran¬ ciji in Angliji, pa do leta 1946. To so v glavnem Bevkovi spomini na dogodke v teh letih. Na zasedanju okrajnega zbora in zbo¬ ra proizvajalcev marib. okoliškega okraja so ugotovili, da “kakor v ljuto¬ merskem in ptujskem, tako tudi v mari¬ borskem okoliškem okraju že samo iz¬ vajanje zakona o zemljiškem skladu in zakona o vinačarskih odnosih izredno zaostruje politično borbo na podeželju in po vaseh”. Mariborske ljudske šole obiskuje le¬ tos 6330 učencev, šolsko leto so začeli z nerešenim vprašanjem šolskih prosto- I rov. Razen v treh šolah, bodo imeli povsod tudi popoldanski pouk, ponekod njepa celo v 3 izmenah. Posebno kritičen je položaj na Teznu, kjer obiskuje šolo 500 učencev, v šoli je pa samo 5 učilnic. Zaradi tega morajo imeti pouk na 4 krajih izven šole. Z novim šolskim letom se je povečalo tudi število dijakov na 10 mariborskih gimnazijah in na učitelji¬ šču in sicer od 4444 v letu 1952 na se¬ danjih 5185. Število oddelkov je narast- lo od 122 na 145. Na Srednjo ekonom¬ sko šolo in na Kmetijsko šolo se je pa letos vpisalo 282 dijakov manj kakor pa lani. Na Malem Osolniku v občini Velike Lašče je Ivana Klavc rodila trojčke: dečka in dve deklici. To je po 80 letih novi primer rojstva trojčkov v tej obči¬ ni. V Beogradu je bila nedavno ustanov¬ ljena Zveza prevajalcev Jugoslavije. Predsednik je živojin Simič, podpred¬ sednika pa Gustav Krklec in Fran Al¬ brecht. V Beogradu se je koncem septembra vršil IV. kongres komunistične Antifa¬ šistične fronte žena Jugoslavije, ki jo je vodila Vida Tomšičeva in je na kon¬ gresu imela tudi glavni govor. Na kon¬ gresu je govoril tudi Djilas ter povdar- jal potrebo po enotnem in strnjenem po¬ litičnem udejstvovanju in nastopanju vseh bodisi v kem. stranki ali pa njeni podružnici. Soc. zvezi delovnega ljud¬ stva. Zato so na kongresu ugotovili in sklenili, da je “AFŽ izpolnila svojo na¬ logo” in je zato kongres “v skladu s sedanjo stopnjo socialističnega razvoja sklenil njeno prenehanje.” Namesto AFŽ je bila ustanovljena “Zveza žen¬ skih društev Jugoslavije.” Predsednica odbora Zveze ženskih društev je Bosa Cvetic, podpredsednica Mara Načeva, tajnica pa Marija Kos. “Kartuzija Pleterje im partizani — 1941-1945 — Spomini” je naslov knjigi, ki jo je spisal in izdal prior kartuzijan¬ skega samostana v Pleterjah Josip Ed¬ gar Leopold-Lavov, vneti propagandist titove komunistične diktature. Da bi pisec knjige le koga vjel na limanice, da bi si knjigo kupil, o njej sam pravi, da je v njej “nanizal razne dogodke, do¬ življaje in dejstva objektivno, stvarno, mirno, sine ira et studio”. Umrli so. V Ljubljani; Antonija Mer¬ har, roj. Kurent, delavka Tobačne tovar¬ ne, Ivanka Kramar, Franc Karol, urad¬ nik Zavoda za soc. zavarovanje, Marija Tavčar, roj. Jerše, Slavka Narobe, vdo¬ va po tapetniškem mojstru, Oton Žilič, žel. uradnik v p., Anton Veibole, stro¬ jevodja drž. žel., Vida Planinšek, roj. Jeraj, ing. Franc Zupančič, Ivan Ko¬ ščak, upokojenec in Alojz Kartnik, stro¬ jevodja z Brezij, Nikolaj Antipin, sod¬ nik v p. v Celju, Anton Lipuš, uslužbe¬ nec tovarne kovanega orodja v Zrečah, Tatjana-Marjanca Kraševec v Domža¬ lah, Marija Bogovič, roj. Verstovšek v Celju, Jože Fink v Kranju, Matko Malo- vic v Novem mestu, Valentin Poženel, višji nadzornik proge v p. v Tuzli, An¬ ton Vončina na Gorah nad Idrijo in Frančiška Štrubelj iz Grosuplja, Slovenci v Argentini MSuen^s Aires Zaključni sestanek tečaja o državno- pravnih vprašanjih bo v nedeljo. 29. no¬ vembra točno ob pol deveti uri na Vic- tor Martinez 50. G. France Kremžar bo nadaljeval in zaključil svoja zanimiva izvajanja o razvoju kiččansko-demo- kratskih strank. Vse udeležence tečaja vabimo, da se zaključnega sestanka go¬ tovo udeleže. DRUŽABNA PRIREDITEV SPD V soboto, 14. t. m. je priredilo Slov. planinsko društvo družabno prireditev, ki je bila tudi to pot lepo obiskana. Že tradicionalne prireditve planinskega društva so poleg tega, da nudijo prijet¬ no zabavo, tudi lepa priložnost, da se po dolgem času zopet snidejo ljubitelji go¬ ra, taki, ki sanjajo o njih in taki, ki tu¬ di v Argentini še pridejo na vršace. Ta¬ ko je bil na prireditvi tudi g. Dinko Bertoncelj, naš priznani andinist iz Ba- riloč. Prišel je za kratek čas v Buenos Aires, da si uredi osebne dokumente, ker bo verjetno prišel v poštev za ar¬ gentinsko državno planinsko ekspedici¬ jo, namenjeno na Himalajo. Prireditev je potekala ob splošni dob¬ ri volji in živahnih razgovorih, med tem ko so se ob starih in novih šlager- jih vrteli i mladi i stari pari. Poleg srečolova je prijetno zabavo nudilo tudi strelišče, kjer so se preizkušali strelci. Upamo, da bo tudi blagajnik prav ta¬ ko zadovoljen s prireditvijo, kakor so bili prav gotovo zadovoljni vsi, ki so prišli na ta lepi večer. OBČNI ZBOR “GALLUSA” V ponedlejek 9. nov. je bil redni obč¬ ni zbor Gallusa. Po poročilu odbornikov o delovanju pevskega zbora v pretekli poslovni dobi, je bil izvoljen za pred¬ sednika g. Silvo Lipušček, v odbor pa naslednji gg. Božo Fink, Joža Vomber- gar, Rudi Bras, Nande Češarek, Lovre Jan in gdč. Renata Ašičeva. V nadzor¬ nem odboru sta gdč. Roza Golob in g. Jože Markež. Na občnem zboru so bili sprejeti ne¬ kateri sklepi v zvezi s proslavo petletni¬ ce obstoja pevskega zbora. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Cirila Obriskala in ge Matilde, roj. Košir, so dobili sina, ki so ga krstili za Cirila. Sinček Marijan-Janez je razveselil g. Janeza Marinčiča in go Filico, roj. Bor- štnar. V družini g. Viktorja Sever in njegove ge Fani, roj. Škrjanc se je prav tako rodil sinček in sinčka so dobili tu¬ di v družini g. Rudolfa Ribnikarja v Jo¬ se Leon Suarez. V San Justo je pa bila krščena Marija-Kristina, hčerka g. Iva¬ na Šemena in g. Alojzije, roj. Dolenc Srečnim staršem naše čestitke! - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Jakob Ramovš Na misijonsko nedeljo dne 18. okto¬ bra 1953 je umrl zadet od kapi č. g. Ja¬ kob Ramovš, župnik, duhovni svetnik in dekan v Velikih Laščah na Dolenjskem. Kot vsako nedeljo in praznik, so bili tudi tega dne zbrani verniki v cerkvi, in so čakali na začetek sv. opravila. Ko sivolasega 81. letnega župnika ni bilo v cerkev, se je vseh polastila težka slut¬ nja. Nekaj mož je stopilo v župnišče, kjer so našli priljubljenega dušnega pastirja mrtvega. Pok. župnika in dekana Jakoba Ra¬ movša so položili na mrtvaški oder, ka¬ mor so ga ves čas hodili kropit števil¬ ni verniki. Kako priljubljen in cenjen pri ljudeh je bil pok. dekan Ramovš, je pa pokazal njegov veličastni pogreb v torek dne 20. oktobra. Na pogreb so prihiteli ljudje od blizu in daleč. V mrtvaškem sprevodu je svojega duhov¬ nega sobrata spremljalo na farno poko¬ pališče 22 duhovnikov. Pok. župnik Jakob Ramovš je začel svojo duhovsko službo kot kaplan v Vel. (Laščah in jo je v Vel. Laščah tudi zaključil kot tam. župnik in dekan rib¬ niške dekanije. Polnih 56 let bogatega dušnopastirskega dela! S svojim zun. nastopom je bil navidez oster, v resnici je pa bil srčno mehak in izredno dober človek, ki je v Vel. Laščah postavil moč¬ ne temelje verskemu življenju in social- no-gospodarskemu razvoju svoje župni¬ je. S kaplanom Koželjem je v Vel. La¬ ščah postavil mogočni Dom, ki je bil se¬ dež konzumnega društva in vsega pro¬ svetnega dela. Ko je vedno bolj se raz¬ vijajoče zadružno in gospodarsko živ¬ ljenje in delo zahtevalo novih prostorov je ustanovil s Hranilnico znani Vatikan. Pok. dekan Ramovš je močno posegal tudi v slov. javno življenje. Bil je ob¬ lastni poslanec, član nadzorstva Zadruž¬ ne zveze in drugih osrednjih slov. go¬ spodarskih organizacij. Na stara leta je doživel tudi komu¬ nistično revolucijo. Bolj kot osebne te¬ lesne muke in ponižanja, ki so mu jih prizadevali komunisti, ga je bolelo stra¬ hotno uničevalno delo komunistov, pred katerimi se sam nikdar ni umikal. Vi¬ del je smrt svojih zvestih sodelavcev zdravnika dr. Kožuha, sodnika dr. Za¬ lokarja in številnih drugih dobrih fara¬ nov, samih njegovih sodelavcev v raz¬ nih cerkvenih, socialnih in gospodar- darskih organizacijah, videl razvaline svojega ponosnega Vatikana. Pa ga vse to ni strlo. Svoj čas je sam stalno de¬ lil podpore in dajal nasvete, sedaj je pa bil sam navezan na miloščino; stalno je molil za svoje ljudstvo, ga tolažil in mu utrjeval vero v lepše življenje, ki bo prišlo po tej komunistični nesreči. S svojo ogromno udeležbo na pogre¬ bu, kakršnega dosedaj Velike Lašče še niso videle, so ljudje potrdili, da jih je zapustil vzoren slovenski duhovnik, ne¬ sebičen in požrtvovalni socialni, kultur¬ ni in gospodarski delavec in iz globine srca iskren prijatelj, katerega ljudje ne bodo pozabili in bo spomin nanj živel v Vel. Laščah iz roda v rod. Naj počiva v miru v domači zemlji! RUDA JURCEC: KMflGE m LJUDJE USODA ROMANA V Ugotovitev fran- SEVERNI AMERIKI coskega eksi¬ stencialističnega pisatelja J. P. Sartrea je, da je najbolj značilna poteza sodob¬ nega romana v tem, da mora biti “an¬ gažiran,” predan tako, da mu nekateri celo očitajo, da mora biti sektarski. Pisatelj mora na vsak korak dokazova¬ ti, da se zaveda odgovornosti pred ča¬ som, pred samim seboj in pred svetom. Daši je popolnoma svoboden, je vendar¬ le stalno in povsod popolnoma pogojen; ničemer se ne sme izogniti in vsak nje¬ gov ukrep zajema hkrati vse okoli nje¬ ga. Mogoče nikdar tako kot sedaj mora pisatelj izpričevati svoje nazore o smr¬ ti, o žrtvovanju, o veri. Kakor da so iz¬ ginile okoli njega vse stalne in varne postavke, se mora za vse odločevati v popolni osamelosti. Osamljenost, toga brezbrižnost do vsega obstoječega, bi bila glavna oznaka sodobnega ameriške¬ ga romanopisca. Zaverovanost v to usodnost je pri ne¬ katerih pisateljih tolikšna, da nekate¬ ra njihova dela že izgubljajo značaj li- teranih umetnin. Ker je vse okoli nje¬ ga, kakor da bi bilo v kaosu, mora vse to dvigati v nov red, v novo stvaritev, ki raste v umetniško popolnost tako, da pisatelj premaga vse, kar bi ga vezalo na bežnost vtisa ali doživetja. Nad vsem se mora izkazati kot zmagovalec in moč obvladanja daje šele vrednost opravlje¬ nemu naporu. Amerika je kontinent brez preteklo¬ sti in brez tradicij. Zato je ameriški čas tipično moderen; vedno zre v bodočnost in vse, kar je, je bežno. V Ameriki dela človek v zavesti, da ne živi trenotnega hipa, ampak da je pognan v vse, kar ga obdaja, tako kakor da bi bil vržen v pro¬ jekcijo. Poln je nemira, ker je treba iz¬ rabiti in izpolniti vsak trenotek, vsa¬ kemu hipu je treba dati vsebino večno¬ sti. Ta tragika ameriškega človeka je grenka dedščina kalvinističnih osnov, ki jih je anglosaški emigrant prinesel iz Evrope pred stoletji, ko je menil, da bo v Ameriki našel zatočišče svojemu na¬ činu življenja. Kakor pravi Belloc, se kalvinizem ni mogel zasidrati v Angliji — preveč je bilo v angleškem človeku humorja — pač pa je vdrl v Ameriko in tam vtisnil svoj pečat vsemu živ¬ ljenju. Ko je kalvinistični emigrant pri¬ hajal v novi svet, ni imel s seboj skoraj ničesar. Pred njim je bila zemlja, kru¬ ta in brez konca. Novi svet si je prisva¬ jal s puško v roki, moral je samo na¬ prej, za njim je ostajalo morje in na¬ zaj ni bilo več povratka. Biblijo je imel pri sebi, da si je z njo krepil svoje stro¬ ge puritanske nazore o življenju, ki mu ne nudijo drugega kot dvom o vsem, kar ga je v novem svetu obda¬ jalo. Njegovo življenje je bilo ža¬ lostno in premočrtno, ustvarjalo je samo za čas, ne pa za večnost. Cim globlje je prodiralo, tembolj je bil sam, sam o svojimi “napakami in grehi,” ka¬ kor mu je to slikal kalvinizem. Le redko ga je obšel spomin na “izgubljeni raj”. Njegovo življenje je bilo podobno dre¬ vesu, ki je brez korenin in ki ne bo ni¬ kdar več vzcvetelo. Sicer je res, da vsi emigranti niso bi¬ li kalvinistični puritanci; pokrajine na jugu so bile dolgo pod vplivom španske¬ ga katolicitzma. Toda neusmiljeno je zmagoval človek iz Nove Anglije, človek poln predestiniranosti, človek dvoma, črnogledosti in vere, ki ni zmagovala. V Evropi se je človek reševal v roman¬ tiki, vedno je bil možen beg v pretek¬ lost, v sanje — v Ameriki je vsaka reši¬ tev samo ena, radikalna, vse prehaja v ekstrem, ker je le tako možno' tekmo¬ vanje, s trenotkom, s hipom; v tem svetu človek ni nosilec vere v blagovest in srečo, glavno v njem je samo tisto neznosno občutje tragike, ker živi v razmerjih, ki niso njegova; resnica se izkaže, da je samo reklamni plakat, zabava nadomešča lepoto, koristnost nadomešča zavest dobrote. Ni skoraj druge izbire, kakor potopiti se, izginiti v družbi, ki je brez barve, in ako bi nekje globoko ne tlelo še rahlo upanje, bi izginila še tista napetost v človeku, ki mu daje privid, da res še živi. Pisa¬ telj Wolfe podaja tole sliko o tem člo¬ veku: “Severna Amerika je še vedno de¬ žela otroške ekstaze, kraj, kjer je do¬ ma pogled, ki išče, usta, ki iščejo izra¬ za v smehu, da takoj nato spet izgine, kraj besede, izhoda, ki ga nikdar ne naj¬ demo in ga nikdar ne bomo pozabili.” Saroyan piše; “Kaj misliš o Ameriki... Ne vem, in nikdar ne bom vedel... Pri¬ ti in oditi, videti znance in neznance, prestavljati sklade...” Severna Amerika velikih romanopis¬ cev ni imela vse do izbruha velike kri¬ ze v 1. 1929. Socialni romani iz te kri¬ ze so prvi veliki dokazi ameriške litera¬ ture. Farrel, Galdvvell, Steinbeck so s svojimi deli ustvarili resničen obraz de¬ žele in dobe v tistem času. Romani iz tega hočejo biti polni objektivnosti, ki ničesar ne vrednotijo, ničesar ne obso¬ jajo in ničesar ne odpuščajo. Slede jim pisatelji Henry Miller, William Faulk¬ ner (nosilec Nobelove nagrade) in Th. Wolfe. Daši nobeden od teh še ni napi¬ sal svojega “definitivnega teksta”, njih dela niso več samo objektivna, ampak so že polna izbruha surove sile, ki klju¬ je opna človekove duše. Pri njih priha¬ ja na površje vtis, da se ameriški člo¬ vek otresa občutja tragedije; zavesti o- samelosti .Osamljenost je izginila, ker so “umrle” vse vrednote, ne samo moje, ampak tudi one mojih bližnjih... Faulkner je zato krenil v smer, po ka¬ teri hoče dokazati, da je vsega kriva vest modernega sveta. Človek se mora “vrniti k starim resnicam srca, brez katerih bi bila vsa zgodovina obsojena na ničnost”. Srce pesnika je središče sveta, svet pa je grešil, ker je mislil, da lahko zatre nesmisel. Danes je človek sicer ohranil svoja čustva, a da se da voditi samo po tem, kar bere, ne pa po tem, kar duha, vidi in sliši. Ljudje se smatrajo nedotakljive po zlu, ker ne marajo umeti zla. Zato meni Faulkner, da je bila zagrešena velika razpoka V ameriški zgodovini, ko je zmagal sever¬ ni človek nad prebivalcem južne polovi¬ ce Severne Amerike. Zmagal je človek racionalizma (pozitivizma) in s to zma¬ go je tudi zamrla možnost dviga du¬ hovnih vrlin ameriškega človeka. Ta¬ krat se je življenje v nekem oziru usta¬ vilo, kakor da bi zamrznilo. Bolj pozitiven je Wolfe, ki skuša naj¬ ti smisel življenju, vendar se oklepa problema, ki je vzet iz Fausta, ko pra¬ vi, da je smisel vsega iskanja strem¬ ljenje, da je treba najti “očeta”, toda ne samo očeta v mesu in mladosti, ampak gospodarja modrosti, ki je izven dnev¬ nih potreb in problemov. Ako bi primerjali problematiko 'so¬ dobne severnoameriške literature z ono, ki sedaj prevladuje v Evropi, tedaj bi iz del Malrauxja, Camusa, Sartrea in La- gerquista mogli razbrati, da je v njih nemir in upor, toda za njimi že lebdi rešitev na obzorju. V vseh njihovih ve¬ likih tekstih se že riše okvir upanja. Severna Amerika pa ne upa, ker so vi¬ zije iz preteklosti ali tradicij prešibke. Trenotno je ameriška literatura sicer prišla na prag transcedentalnih prije¬ mov, toda vse ostaja samo še v estetič¬ ni afirmaciji trenotka. Še niso znali skočiti iz objema nemira v zatočišče ve¬ re, ki da spada o območje nesmila. To¬ da vera Abrahamova je bila vera “v nesmisel” in včasih si je treba zlomiti vrat, da se na obzorju najde ali opazi prava svezda. Toda zvezde bleste najlep¬ še po mraku in pred zoro, polnoč pa je navadno potopljena v največjo temo. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. XI. 1953 SLOVENCI Eeuador župnik Ignacij Skobe umrl Dne 28. oktobra 1953 je za vedno za¬ spal v Gospodu č. g. Ignacij Skobe, župnik pri sv. Ani. Kljub večmesečne¬ mu bolehanju je do konca zvesto oprav¬ ljal svoje župnijske posle. Dne 17. sep¬ tembra je odšel v gorsko mestece Am- bato v bolnišnico očetov Jožefincev, v kateri je naslednji mesec dne 28. okt. za vedno zatisnil oči. Pogrebnih obredov se je udeležil tudi tamošnji g. škof dr. Pr. Bernardino Echeveria s številno svetno in redovno duhovščino. Vsi so svojega duhovnega sobrata spremljali k večnemu počitku na mestno pokopali¬ šče v Ambato. Miramar Ker ste nedavno že objavili poročilo, da nameravamo ustanoviti knjižnico, vam sedaj sporočamo, da knjižnico že imamo. Da smo jo lahko ustanovili, smo dali slovenski rojaki v Miramarju in na¬ ši bližnji prijatelji vse svoje knjige v splošno slov. knjižnico. S pobrano vpis¬ nino in članarino smo nekaj knjig tudi lahko kupili. Nekaj velikodušnih roja¬ kov ie za dobro stvar žrtvovalo precej lepih knjig. S tem so podprli dobro za¬ misel ohranjati med nami našo pisano' besedo, ne toliko zaradi nas starejših, ampak bolj zaradi doraščajoče mladine, ki je od doma ne more poznati. Upamo, da bo njihov dober vzgled našel med Slovenci še kaj velikodušnih posnemo¬ valcev. Knjižnico in vse kulturno življenje, ki je združeno z njo, vodi odbor, v ka¬ terem so gg. Lojze Trpin, Anton Japelj, Ivan Hojnik, Alojz Marolt, Franc Gor¬ nik in Martin Turk. Morebitne knjižne darove pošiljati na naslov: Le is Tr-.«n. Časa Parroquial, Miramar, F.C.N.G.R. Mem&oza t Juršič Anton. Po dolgotrajni in mučni bolezni je dne. 4. novembra 1953 umrl g. Anton Juršič. Pokojni je, bil rojen dne 2.IX.1913 v Jablanci pri Ko¬ stanjevici. Kot mizar je bil doma služ¬ ben v tovarni v Grosupljem. Leta 1945 se je kot protikomunistični borec uma¬ knil iz domovine in tam zapustil ženo in dva otroka ter svojo mater, ki je pred j letom umrla. Že doma je pokojni ugotovil šibkost svojega zdravja, ki se mu je v begun¬ stvu in emigraciji še stopnjevala. Radi primernejše klime si je po¬ iskal novi dom v Mendozi v Argenti¬ ni, kjer je bil zaposlen ves čas kot iz- vežban in upoštevan mizar. Večkrat se je moral zateči zaradi oslabljenja srca v bolniško oskrbo, dokler ga ni slednjič V državni bolnišnici Central zatekla smrt. Mirno, brez posebnega trpljenja, je v Gospodu zaspal, okrepčan s sveto popotnico. Pogreb pokojnika je bil dne 5. novem¬ bra t. 1. ob 5. uri popoldne. Vodil ga je č. g. Janez Malenšek na pokopališče Las Heras, kamor so ga spremili mno¬ gi rojaki in njegovi stanovski prijatelji, ki so položili na grob tudi šopek rož. “Pred desetimi leti”, spominska črti¬ ca Karla Mauserja, ki smo jo priobčili v zadnji številki “Svobodne Slovenije” je bila objavljena tudi v “Ameriški Do¬ movini”. Takrat postane samota, kakor da bi bila iz kovine in milijoni oči se zastonj obešajo na črno in prazno nebo. Dolga je še pot do Luči, Besede in Milosti. MEMOARSKA Francoske (založbe na- LITERATURA povedujejo celo- vrsto del zgodovinske vsebine. Tako se zlasti napovedujejo nove ugotovitve iz dcbe papeža Aleksandra VI. Borgia. Pred dvema desetletjema so začeli izhajati spisi o Lukreciji Borgii, ki so podali či¬ sto drugo sliko o tej veliki žrtvi rene¬ sančne politike 15. in 16. stoletja. O Aleksandru VI. napovedujejo sedaj de¬ la, ki bodo tudi to veliko osebnost rene- sance skušala pokazati v pravičnejši lu¬ či. Zgodovinsko vrednost bo imela tudi knjiga, ki jo piše bivši jugoslovanski kralj Peter II, in ki bo izšla v založbi Danoel v Parizu pod naslovom: “Les Memoires de Pierre II, Roi de Yougo- slavie — Spomini Petra II, kralja Ju¬ goslavije.” Pred tremi leti je svoje spo¬ mine izdal vojvoda vrindsorski, bivši angleški kralj Edvard VIII in sicer pod naslovom “A king’s Story — kraljeva zgodba.” Takrat je objavil svoje spo¬ mine najstarejši med bivšimi evropski- : mi vladarji, sedaj mu bo sledil s svojimi zgodbami najmlaisi med njimi. Založba Danoel spada med resne francoske za¬ ložbe. PO SVETU Pok. župnik Ignacij Skobe se je rodil 8. jan. 1892 pri Žužemberku na Dol. Študiral je v Ljubljani, kjer je bil po¬ svečen v duhovnika leta 1916. Kot ka¬ plan je služboval v Cerknici, Semiču in na Vrhniki. Do 1. 1943 je bil župnik na Robu na Dolenjskem. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil na Koroško, begunska leta je pa preživel v raznih begunskih taboriščih v Italiji. Leta 1947 je prispel v Ecuador. Pok. župnik Skobe je na vseh svojih ^službenih mestih zapusttfil najboljši vtis kot izvrsten dušni pastir in zlasti kot katehet. Bog mu bodi obilen plač¬ nik! Naj počiva v miru v ekvadorski zemlji! Pogrebne molitve je opravil č. g. Ma¬ lenšek, ki je pokojnemu v slovo ob od¬ prtem grovu tudi govoril. Pokojni Anton Juršič je bil po svo¬ jem značaju med svojimi prijatelji zelo priljubljen. Prav tako je užival zaupa¬ nje svojih delodajalcev. Naj mu bo dobrotljivi Bog milosten sodnik. Svojcem izrekamo globoko so¬ žalje! Slov. fantovski odsek v Mendozi je imel v nedeljo dne 8. nov. t. 1. letni obč¬ ni zbor, na katerem je bil izvoljen za novega predsednika g. Pavle Bajda, v ostali odbor pa gg. Franc Jerovšek, Štefan Bizjan in Alojzij Kočar. Mlade- , mu odboru želimo v novi poslovni dobi- obilo uspehov, da bi se mladi fantje j izoblikovali v krepostne in krepke zna¬ čaje, kakršnih naš narod bolj in bolj potrebuje! EiSMMS Koncert Slovenskega pevskega zbora v Lanusu Velika delavnost slovenskega naselja v Lanusu se je zopet pokazala z "nedelj¬ skim koncertom. Čeprav je bilo sli; ati, da je bil koncert pripravljen le bolj za domače farane, je vendar privabil go¬ ste iz vseh krajev Velikega Buenos Ai¬ resa. Ker farna dvorana more sprejeti le malo število poslušalcev, je razumlji¬ vo, da si naši ljudje v Lanusu tako močno žele imeti čiraprej lasten dom. Ker se pri njih vse po načrtu dela in gre vse nekako po slovenskem pregovo¬ ru “zrno do zrna.”, smo prepričani, da bo v Lanusu v nekaj letih že stal tudi lep društven dom. Zbranim poslušalcem v dvorani je pevski zbor predstavi! g. župnik Janez Hladnik ter povdarjal, da obstoja pred¬ vsem iz velike volje in požrtvovalnosti vseh. Nato se je vršil koncertni pro¬ gram. V prvem delu je nastopil mešani zbor ter je lepo odpel naslednje pesmi: Gor čez izaro, Barčica ,Zeleni gozd, Kdor ima srce, Oglar in Polka je uka¬ zana. Za mešanim zborom je nastopil moški zbor ter se je postavil s pesmimi: Slovenec sem, O večerni uri, Žabe, Mo¬ jo srčno kri in Pobratimija. V drugem delu je nastopil otroški zbor ter je na¬ vdušil poslušalce s pesmimi: V dolinci prijetni, Predica, Jager gre na jago, Slovensko dekle in Krasen pogled. Za zaključek ie nastopil zopet mešani zbor s pesmimi: Po jezeru, Kje so moje ro- 90 LET ŽIVLJENJA IN TO PLODOVITEGA ŽIVLJENJA, JE REDKOST Veliki narodi imajo malo takih mož, ki bi bili v tako visoki starosti še delav¬ ni. Pa se je tudi v našem slovenskem narodu rodil leta 1863 v skritem koščku slovenske zemlje v Beneški Sloveniji. Še danes živi in dela. Msgr. Trinko živi in dela za Slovence. Življenjepis tega izrednega moža, du¬ hovnika, narodnega voditelja, pesnika pisatelja, borca za svobodo beneških Slovencev je zanimivo obdelan v Zbor- niku-Koledarju — Svobodne Slovenije za 1954. žice, Tam na vrtni gredi, Oj hišica oče¬ tova, Glejte že sonce zahaja in v Go¬ renjsko oziram, se skalnato stran. Zbor, ki ima še mnogo mladih moči je s svojim obširnim programom poka¬ zal velik napredek. Pevovodji g. Mirku Špacapanu k velikemu in požrtvovalne¬ mu delu čestitamo, prav tako pa tudi celemu zboru. Želimo jim še mnogo uspehov, slovensko javnost pa samo prosimo, da podpre njihova lepa priza¬ devanja. ' OBS Društveni oglasnih Odbor Društva Slovencev se je na se¬ ji 6. novembra t. 1. takole konstituiral. Predsednik: ing. Mozetič Albin, pod¬ predsednika: Dr. Savelli Julij in Žitnik Rudolf, tajnik: Pernišek France, blagaj¬ nik Markež Valentin, gospodar: Grohar Ignacij, kulturni referent: dr. Kovačič Miro, organizacijski referent: Erjavec Lojze, mladinski referent: Mizerit Mar¬ tin, referent za prireditve: Kastrevc Izidor. V San Justo bo proslava slovenske¬ ga narodnega praznika v nedeljo 29. no¬ vembra takoj po slov. maši. Na spo¬ redu so petje, deklamacije, govor g. Marijana Marolta. K udeležbi vabimo vse zavedne Slovence in Slovenke, iz San Justa. rr Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije STAROSTNE POKOJNINE Vprašanje: Slišal sem, da ima pravi¬ co do pokojnine vsakdo, ki je star nad 60 let, ne glede na to, ali je bil kdaj zavarovan pri Pokojninski blagajni ali ne. Prosim za sporočilo, ali to drži in kaj je treba storiti, da se doseže omenje¬ na okkojnina. Odgovor: Poleg pokojnin, ki jih do¬ bivajo delavci in uradniki, zaposleni v trgovini, obrti in industriji ter v držav¬ nih, provincijskih in občinskih službah, imamo v Argentini še neko drugo vrsto pokojnin in sicer starostne pokojnine (pensiones a la vejez). To vprašanje Marsihdo še ne ve . „ . . .da je izbruh ognjenika Kra- katoe v Indoneziji povzročil doslej najmočnejše grmenje, kar jih je bilo slišati na zemlji. Grmenje se je slišalo 6000 km daleč ter je tja prišel glas po petih urah po izbru¬ hu. Eksplozijo atomske bombe so doslej slišali največ 150 km daleč. E U R OPA K CANGALLO 439, oficina 119, L nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. S®»keii prispejo v rok si priMfžei® 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: 2.50 kg riža 2 kg sladkorja 0.50 kg mlečne čokolade 0.50 kg holandskega kakaa 0.25 kg Ceylon čaja la 0.25 kg popra v zrnih Singap. 3 kg kave 1.50 kg riža Paket štev. 28. 8 kg kave Santos I: 3 kg riža 3 kg sladkorja $ 246.-- Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK. Vsem rojakom sporočamo žalostno novico, da je dne 4. no¬ vembra 1953 v starosti 40 let umrl član našega društva gospod Awtem, Jiiršie Pokopan je bil dne 5. novembra 1953 na pokopališču v Las Heras. Preostali družini izrekamo ob no sožalje. urejajo: zakon štev. 13.478, dekret štev. 13.186 in razna dopolnika k tem določi¬ lom. Starostne pokojnine so posebne vr¬ ste pokojnin, ki nimajo ničesar opravi¬ ti z delavskim pokojninskim zavarovan¬ jem. Kdo ima pravico do take starostne pokojnine ? čl. 9. zakona štev. 13.478 pravi; Vla¬ da bo priznala vsaki osebi, ki nima dru¬ ge preskrbe, starostno pokojnino, ki je ni mogoče zarubiti. To pokojnino dobi: a) Vsak moški in vsaka ženska, sam¬ ski ali vdovci, oz. vdove, ki imajo 60 ali več let starosti; b) ter tudi vsak moški, ki je poročen in ima 60 ali več let starosti; prav ta¬ ko pa tudi vsak vdovec in vsaka vdova, stara nad 60 let, ki imajo otroke, ki so stari manj kot 18 let. Tisti, ki so omenjeni pod a), ki so to¬ rej brez otrok, dobijo do $ 150.—- sta¬ rostne pokojnine na mesec; tisti, ki so omenjeni pod b) pa dobijo do $ 200.— na mesec. Poleg oseb, ki so zgoraj naštete pod a) in b) pa ima pravico na starostno pokojnino tudi poročena žena z otroci ali brez otrok pod 18 leti starosti, ako jo je mož zapustil ali ako je mož odso¬ ten in se domneva njegova smrt ali je | mož fizično nesposoben za delo. To po¬ kojnino dobi poročena žena tudi, ako ima nad 18 let stare otroke, pa so ti fizično in gospodarsko nesposobni. Poznejši dekret štev. 13.186 je zgoraj omenjena določila izpopolnil v sledečih točkah: Do starostne pokojnine imajo pravico tako argentinski državljani, kakor tujci, ki bivajo v Argentini vsaj 5 let nepre¬ trgoma in nimajo nobene rente ali ka¬ kega dohodka, oziroma imajo dohodke, ki so manjši kot pa predvidena sta- : rostna pokojnina. Kdor izpolnjuje vse gornje pogoje (starost 60 let, petletno bivanje v Ar¬ gentini, pomanjkanje dohodkov) more vložiti prošnjo za starostno pokojnino (pisano na nekolekovanem, papirju) na ] Ministerio de Hacienda. Prošnji je treba j priložiti dokazilo o starosti (krstni ali 1 rojstni list, vojaško knjižico, potni list, Cedulo de Indentidad). Na omenjenem ministrstvu dobi prosilec vse potrebne informacije. Oddam lepo soba v prvem nadstropju v enonadstropni sta¬ novanjski vili v Ramcs Mejia. Na¬ slov v upravi lista. S»o«!i!iiišM oddih: Slovenski hotel "Las Vertient.es", postavljen v osrčju cordobskih gora, v okolici Rio Ceballos, Vam nudi domačo hrano, sobe s kopalnico in velik bazen z mine¬ ralno vodo. Rezervirajte si sobe pravočasno! J&se Modic VILLA COLANCHANGA. La Quebrada — Ris Ceballos, Cordoba Grem kot družabnik v katero koli podjetje. Resne ponudbe poslati pi¬ smeno pod “Januar 1954” na upravo Svobodne Slovenije. tragični izgubi očeta naše iskre- Društvo Slovencev v Mendozi OBVESTILA MLADINSKI DOM, RAMOS MEJIA V nedeljo 29. novembra bo slovesna otvoritev in blagoslovitev novih prosto¬ rov Mladinskega doma. Na sporedu je mnogo zanimivosti že radi tega, ker praznik ni izključno slo¬ venski, ampak so nanj povabljeni tudi okoličani in prijatelji salezijanske usta¬ nove v Ramos Mejia. Tako boste mogli videti poleg ping ponga, odbojke, šaha in nogometa tudi izredno zanimive športne vaje otrok na kolesih. Zanimivost, ki je mi še nismo vajeni, bo Dobrodelna trgovina, kjer bo¬ ste mogli za majhen denar kupiti mno¬ go koristnih stvari, ki so bile tekom zadnjih tednov darovane Mladinskemu domu. Obred blagoslovitve novih prostorov bo ob 3 pop. da boste mogli tako iti ti¬ sti, ki želite, še na Baragovo proslavo v župno cerkev v Ramos Mejia. V soboto 14. novembra so člani ping pong sekcije Mladinskega doma odigra¬ li brzo turnir s slovaško emigrantsko reprezentanco v namiznem tenisu. Naši so odnesli lepo zmago z 7:2. Bratje Slo¬ vaki so naše igralce izredno lepo spre¬ jeli in pogostili. Zaključni diskusijski večer o gospo¬ darskih vprašanjih bo v soboto, 28. no¬ vembra ob pol osmi uri zvečer na Gra- naderos 61. G. Maks Jan bo podal kra¬ tek pregled stanovsko urejene države. Izlet Družabne pravde bo letos v ne¬ deljo, 29. novembra h g. Markežu na kinto v Merlo, kjer bo poskrbljeno za hrano in pijačo. Na kinti se snidemo ob 11. uri dop. Med 11 in 12.30 uro bo na postaji Merlo pričakoval izletnike od-' bomik Družabne pravde. NOVE SLOVENSKE PLOŠČE za gromofon z božičnimi in velikonočni¬ mi pesmimi in odlomki slovenskih praz- niških običajev so izdali slovenski fran¬ čiškani v USA (P. Odilo). Plošč je pet 7. albumom in po kakovosti ne zaostaja¬ jo za onimi “Romanja k Mariji Poma¬ gaj”, cena pa je celo manjša in bodo tu stale skupaj z albumom 100 pesov. Čisti dobiček je namenjen “Baragovi zvezi”. Naročiti jih morete v Dulnopastirski pi¬ sarni na Martincu. Mohorjeva družba v Celovcu bo izda¬ la sredi novembra družinsko pratiko 1954 z vsebino, ki je primerna ljudem doma in v svetu. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires STAVBARSTVO Jože Hus CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna soba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK W CAS A IS OYfJ”- — iirarsm fia zlntarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 po! kvadre od Cabilda 2300 NAKIT — ZLATNINA — URE SVETOVNIH ZNAMK — BUDILKE — ■ KRSTNA IN POROČNA DARILA — VSA POPRAVILA UR IN NAKITA — TOČNA IN ZANESLJIVO (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644