Krog polnoči se je malce predra- Sandi pa se je zbudil žc zgodaj. rail in poslušal razburjen pogovor V drvarnici pod hišo je imel zaboj bratov in sester. Vjel je kakšno z zajčki. Brž po deteljo! Poiskal je besedo, razumel pa le toliko, da bo- košek in oškrban srp ter stopil še do spet odpustili dckvce, da so doli k Črnici pogledat, ali stojijo ljudje zelo obupani in da se bodo črnopikčaste postrvi še na svojih pritožili. Mati je vmes tarnala, se- mestih v mirnih zatonkih, odkoder stre so jo pa tolažile, da takih ne so se zaganjale v bistre curke za bodo odpustili, ki imajo veliko dru- pijanimi mušicami. Včasi jih je na žino. skrivnem lovil in sicer prav ztjodaj »Vse je mogoče,« se je oglasil zjutraj, ko se ni videlo s ceste k naistarejši, Metod. »Prašnikarja so vodi. ali pa za mraka, celo ponoči. tudi, pa je enajst ljudi družine.« Za priboljšek k žgancem ... »Zameril se je ravnatelju, ker ni Danes je pogrešal Korota, s ka- maral prestopiti v njegovo stran- terim sta zdnj sprta. Skupaj sta ko,« je pojasnila Tinca. hodila po deteljo v prepovedana Sandi se je stisnil v skrajni kot deteljišča, skupaj lovila prepove- — Nace bo kmalu legel k njetnu — dane ribe. Posebno trdna prijatelja in že. sanjal o svojih strankah, o si res da nista bila, vezalo pa ju tekmi med šohtarji in Marsovci. je to, da sta se čutila nekam pa- Nejasno je občutil nevarnost, ki metnejša in drznejša od drugih, da preti mdarjem, in si mislil. da so sta se zaradi tega lotila stvari, ki tet;a tudi žc vajeni in da ni vedno bi se jih nihče ne upal. Budno sta tako hudo, kakor Ijudje slutijb. se opazovala in skušala prekositi. Tudi razne tekme se včasi kaj čud- Poznala sta medsebojne skrivnosti. no končajo... Sandi je hotel danes poskusiti Kmalu jc ubežal v sanje, kjer je srečo sam. Odložil je košek in srp vselej doživljal čudovite, prelepe ter pripravil trnek. Močno se je že stvari, čisto drugačne, kakor mu jih žorilo izza hribov oko!i globeli. Pri- je prinašal dan. sluhnil jc na cesto: po gorenji ce- Zjutraj so bratje, ki ravno niso sti so škrtali na ostrem pesku škor- imeli dela, dolgo polegali. Sploh je nji. To so knapje, si je rekel, teh bilo vse mirno radi očeta, ki se je se ne bojira, in zagnal v curek. Ta- bil vrnil okrog šestih s šihta. Spal koj je začutil v roki, da je postrv je do globokega popoldneva. zagrabila črva. Nategnil je in začel 66 vlcči h lcfaju, kajti hiofala Je biti Vse to je opazoval čuvaj, resno velika, ker jo je drugače kar vr"el in z obžalovanjem. S to ribo je imel na suho. Med tem. ko si je dal zdaj v rokah usodo Kržišnikovih. opravka z ujeto ribo, pa ni ZapaziJ Lov je rudniški, strogo prepove- rudniškega čuvaja, ki se mu je bli- dan. Čuvajeva služba je težka, zelo žal od zadaj, potihem, s pištolo za težka. Jj-jjg^ j/ , Basom. Čraica je glasno žuborela, »Sandi! Kaj boš z ribo?« je mir- ^Benka meglica je ležala nad njo. no vprašal. A ta glas je bil kakor H|andi ni slišal vodnega kosa, ki je «rom za dečkova ušesa. »Ali jo boš ^B^replašeno zaščebetai in švianil ti- vrgel nazaj?« ^Bcoma vode pod most. Mapeta vrv- Sandi je trdno poHledal v temne Hca je rezala vodo v vedno manjših oči. Da, blagohotne so, je ugenil. A ¦k>kih. s spretno potezo jo je nizko noge so se mu začele tresti v kole- ^Kez skalo potegnil na breg v miv- nih, kcr je videl posledice, če bo Hko. Krasna postrv. največja doslej! naznanjen. Potegnil je ribo izza ^^^lanil je na odskakujočo ribo, jo srajce in jo brez besede zavihtel v ^fcokril s telesom, ji izteknil trnek valove. Med tem, ko si je brisal ^¦H menil spolzko živalco stlačiti za sluznate roke ob hlače, je malomar- ^kbajco. no vprašal: »Ali me boste zatožili, stric?« ru, kajti rcs mu je bil Koro že si- »Jaz te ne bom, ampak moja noei namignil, kje lovi Satidi. »Za služba,« je rekel resno. enkrat te bom skušal opravičiti pri Sandi ni mogel verjeti, da jc kaj inženirju. To bodi moja skrb. Ce resnice na vsem, kar zdaj doživlja. te pa drugič zalotim pri vodi ali če Izza hribov zelen dan, ptičje petje boš kradel premog iz huntov — saj v miraem jutrnjcm hladu, kloko- si bil menda sinoči poleg, potem bo tanje Črnice čez skale, on sam še utihnilo moje srce in služba, hk, skoro v postelji — pa ga že drži uso- hk ...« se je odkašljal, ker se je ne- da za vrat. (Cako je to mogoče? — kaj grenkega zgenilo v mehkem sr- Čuvaj gre le včasi ob vodi, skoro cu. »Pojdi zdaj!« je rekel ostro ter ntkoli skozi vas, ampak zunaj ob skril mehkobo. >>Naj te z bikovko?« poljih. To ga je moral kdo izdati. je skoro zakriča!, ker je Sandi še Kdo drugi kakor Koro! Edino on pomišljal, če bi se zahvalil in kako. ve... »Mrha!« je švignil z bikovko za Obupu se je pridružila zdaj še Sandijem, ki je f.e tekel, vesel in onemogla jeza in maščevalnost. Od srečen. v breg in izginil na cesto, vsega hudega se mu je kat zame- čez katero je šinil prvi zlati pramen glilo in ni se zavedal, da je rekel: dneva. V rudniški centralni elek- »Kar naznanite me! Kar dajte, saj trarni je hripavo brlizgnila sirena je vse eno.« in budila k delu. »Tebi je morda vse eno.« je vzro- po cesti so priškrtali škornji ti- jil čuvaj, »kaj bo pa z očetom, kdo stjh, ki so šli na delo. V prijetno bo odgovarjal za tvojo nepremiš- hladnočo je počil bič voznika, ko- ljenost, a? Prijel ga je za rame, iesa so zapela delovno pesem. lz stresel in videl, da se tatiču kotalijo globeli se je vzdignil tih šura, na- debele solze po trmastem licu. »Ti rašeal in se zagnal kakor motor v si še neumen,« ga je učil. »Ce te neprestano bmenje. Zahrib se je naznanim, bo težka za vse. Ali pa iotji de]a Morda enkrat ali dvakrat misliš, da je zame veselo? Name se tedensko, da se je reklo: delamo. jeziš, vem, a napačno sodiš.« Drugače pa kriza. Kupi premoga so Sandi ga je bistro pogledal, ker razpadali po dolini. Nihče ni ma- je rekel »če te naznanim...« ral ali ni mogel kupovati premoga. Cuvaj je razumel njegov pogled Sandi je tekel v znano deteljišče in kratko prikimal. »Kaj naj zdaj ob Crnici. Pritihotapil se je mimo napravim? Ti je žal? Saj ribc prav žitnih polj in začel žeti, hlastno ma- za prav nimaš, vrgel si jo nazaj in jiti v košek. A dancs mu je šlo vse greh ni tako vellk. Kaj?« narobe. Komaj je nekajkrat zamah- Sandi je skomignil. Nevjhta je šla nji, ze se je odnekod oglasil hripavi čezenj, milejši veter piha. »hoj-hej!« Ze je zagledal kmeta, ki »Ali me je Koro?« je nenadoma je tekel ob žitu in žugal, malo za vprašal in zapičil pogled v čuvaja. njim pa pes volčjak. »Čuvaj se, mali moj, sovražnik in Sandi je pograbil košek in srp, zahrbtnež sta nevarna, a najhujši je prebredel (Vnico in bežal. Ko se je zadnji,« se je čuvaj izognil odgovo- malce oddahnil, se mu je zdelo, da «8 sliši Korota, ki se mu roga z dete- »Ti, počakaj no!« se je oglasil ljišča v bregu. Koro. »V šolo se še ne mudi. Kje Do tega trenotka mu je bil ob- imaš pa deteljo?« čutek sovraštva neznan, zato ga je Sandi je stisnil zobe in gledal pa zdaj prevzelo tem bolj. Prepri- proč. Najraje bi se zapodil vanj, čan je bil, dii ga je izdal koro in kakor takrat na šohtu, in mu po- da ne bo nikoli miru prcd njim. kazal s krcpko pcstjo. Hkrati se mu Bos in mokrih hlač je moral teči po je porodila odločna misel, da se je prašni cesti, ker mu je na ta način ustavil in bistro vprašal: odleglo, da ni na ves glas zakričal »Kaj, da si nie izdal čuvaju?« od jeze. Pretekel je tri brczposelne, »Sem te, ja.« ki so šli drugza drugim proti Za- »In popred kmeta naščuval?« hribu, prišedši Bog vc od kod. Spre- »Tudi. Zato, ker si me osramotil daj možak s košem, za njim boso- pred šohtarji, veš.« nog mladenič z dežnikom, poveza- »pa mi boš še nagajal?« nim z vrvco in obešenim kakor pu- »Se. Za revanžo.« Postavil se je ška, prav zadnji je ves umazan v predenj s pestmi v bok in izzivalno noge stopical deček njegovih let s premotril Sandija od vrha do tal. sportno čepico do uhljev. )>Ra(1 bi se spet ravsai? pridi na »Pri nas ne bo nič!« je zaklical šoht, danes se mi mudi v šoio.« Sandi in tekel dalje. Pri fari je od- »Seveda, ker si se včeraj puntal.« bilo sedmo uro. Do šole časa do- »Boš povedal gospodični?« je volj. Na sportnem igrišču ob cesti grenko vprašal. so nogometaši že trenirali. Poglavar »Bom. Sploh ti bom povsod naga- si mora oglcdati vse. Zavil je na jal. Zdaj scm poglavar Marsovcev. igrišče. Tamkaj je scdel na klopico Napovedujem vam tekmo za nede- in sc zatopil v opazovanje. Da, to ljo,« se je napihnil Koro. je nekaj zanj! Morda bi se pa še »Dobro ... Ti pa pridi, kadar ho- danes spuntal? Tu ni revščine. son- češ, se bova pomerila za vse, kar ce priseva, ni razmetano in zatohlo si mi prizadel... Izdajalec!« je za- kakor doma, kjer še vsi spijo. ničljivo pihnil Sandi. Taka žoga, to! Njihova je že »Nabijem vas deset — nula.« povsod zakrpana. In pisani dresi! »Vi prinesite koše, da boste nesli Na vsak način bo šohtarje prego- gole.« voril. da bodo začeli zbirati denar »Vi...« za žogo in drese. Dresi bodo črni Nazadnje sta si pokazala jezik in in beli s kladivom na prsih. osle. Sandi bi se bil morda res spo- Da, puntal se bo danes! prijel s Korofii, saj je temu šlo sa- Niti opazil ni, da je nedaleč pri- mo za to, a ga je ura z zvonika sedel Koro in postavil predse zvr- opomnila, da mora hiteti v šolo. han košek detelje... Pač, zdaj ga Tako sta si napovedala odkrit jc zagledal. Kakor bi ga pičilo, je boj z vsemi sredstvi, lepimi in gr- vstal in pozabil na puntanje. Vzel dimi. Tekma se je seveda tudi vr- je svoj košck iu napravil okoli K.o- šila, a so se skregali še pred kon- rota lok, da bi se vsemu izognil. cem. Za šohtarske je kazalo slabo, 69 a imeli so več navijačev, med rijimi dečkov in naklonjenost staršev. — tudi sodnika. Tako je grozil poraz Šohtarji so zbirali denar za žogo in Marsovcem. V največji sili je eden sicer izkupičke za gobe, borovnice teh zgrabil žogo in zbežal z njo. in špale, ki so jih skupno nabirali. Marsovci pa za njim ob zasmehova- Kmalu so se postavili z novo žogo, nju šohtarjev. Ta dogodek je še da so se Marsovci tresli od jeze. bolj priostril oba tabora, ki sta si Priznati so si raorali, da so )ih nagajala ob vsaki priKki. Spor so zdaj šohtarji posekali in dobili no- zanesli celo v šolske klopi in če je vih pristašev. Zdelo se je. da je San- kje prišlo do tepeža, so bili to šoh- di zmagal tudi to pot. Toda prišlo tarji in Marsovci. je drugače. Nevidna roka usode je Največ skrbi je imel seveda San- posegla vmes in določila nekaterim di, ki svojih ni mogel krotiti. Po- nove naloge, nove cilje, težje in od- srečilo se mu je pa. ko je nekatere govornejše kakor v Solski dobi. Na izključil, da vsaj izzivali niso, nego igriščih so pa zavladali mirnejši samo odgovarjali ter se branili. S časi... tem si je pndobil večino treznejših (Dalje prihodnjič.)