127
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
a                      V
Iz Dunaja. Čedalje bolj pojema upanje, da bi se svetu mir ohranil; Bog ne daj, da bi nam Velika noč za pirhe ne prinesla žalostne novice, da je miru odkljenkalo! Čedalje jasniše pa prihaja sedaj že tudi diplomacii, da cesarju Napoleonu ne gre samo za Laško, temuč še tudi za kaj več drugega. Ozrimo se po novicah preteklega tedna, da zvemo, kako stoje danes politične homatije. Ze smo povedali svojim bravcom, da angležka vlada je nasvetovala naši vladi čvetere pogoje, pod kterimi bi se utegnil kongres za posvetovanje mirne sprave začeti; naša vlada je poterdila te čvetere pogoje, pa je dostavila še enega. So pa ti peteri pogoji le-ti: 1) Kongres naj določi, kako se ima mir med Avstrijo in Sardinijo tudi   za  prihodnje   čase zagotoviti;  2) papeževe de-
žele imajo vse ptuje armade zapustiti in kongres naj se posvetuje zastrau potrebnih prenaredb v vladarstvu laških dežela sploh; 3) pogodbe, ki jih je avstrijanska vlada sklenila z nekterimi laškimi vladami se smejo sicer v pretres vzeti, ako tudi druge vlade to s svojimi pogodbami storijo; vendar tega ne dovoli avstrijanska vlada, da bi se kdp dotaknil veljave teh pogodb; 4) da bi se stan laških dežel kakor koli premaknil, na to ni misliti; 5) vse velike vlade morajo orožje iz rok položiti, to je, svojo armado na tisto število zmanjšati, kakor jo imajo v mirnih časih. Že pred 14 dni so poslali te predloge do cesarja Napoleona v Pariz, — al nobenega odgovora dosihmal še ni; Napoleon molči! Le njegov časnik „Moniteur" je 10. dan t. m. spregovoril; kaj je rekel, se bere v današnjem listu spodej. Od tega, kar je v gori omenjenih peterih pogojih rečeno, ne bo avstrijanska vlada ne stopinice odstopila, in gotovo je sedaj, da tudi angležka in pruska vlada ste edine z avstrijansko; kaj o teh pogojih misli rusovska vlada, še ni znano. Sardinska je že odgovorila, da po nobeni ceni ne položi orožja iz rok. Da iz take moke ne bo dobrega kruha, je jasno kot beli dan. Zato se pripravljajo za vojsko kamor koli se ozremo. Na Anglež k eni delajo strašne priprave na morji; na Parskem, Saksonskem, Vir-temberžkem, Hesenskem, Badenskem, Hanoveranskem itd. se sklicujejo vojaki; v Berolinu so nek že sklenili, poleg Rajna postaviti močno armado. Ker se, kakor avstrijanska in nemška dežela, tudi Belgija in Holandija boji napada, ste sklenile vzajemno zvezo za varstvo svojih dežel; Švicarji spravljajo armado na noge, da v potrebi bodo varovali neutralnost svojo. Francozi vale čedalje več armade proti Laškemu, in sardinski kralj Viktor Emanvel je 13. dan t. m., ko je ogledoval tisti oddelek turinske armade, ki se je podala na mejo dežele, se poslovil od nje s čudnimi besedami: „da je časboja že blizo". Po vsem tem — kaj smemo pričakovati? Ce se zraven tega še sliši, da je cesar Napoleon se pred nekimi dnevi podal v svoj bližnji grad Villeneuve 1' Etang, eno uro od Pariza, in da tam natihoma in pri zapertih vratah s svojimi najzvestej-šimi generali se posvetuje, zemljovide pregleduje in vojsko snuje, kaj smemo drugega pričakovati, kakor da bo tromba vojske kmali svet prestrašila?
—   Število pisem se je v našem cesarstvu poslednjih osem let tako pomnožilo, da so jih cesarske pošte v letu 1858 še enkrat toliko prepeljale, kakor v letu 1851. Leta 1858 jih je bilo namreč čez 60 milijonov na pošte danih, leta 1851  komaj 30 milijonov.   Kolik je razloček!
Iz Stajarskega. 11. t. m. je bila perva vožnja za poskušnjovpo železnici^ iz Gradca v Koflje.
Iz Češkega. Ceski plemenitaži (žlahtniki) so poklonili presvitlemu cesarju pismo, v kterem izrekujejo, da so pripravljeni domovini, ako pride v nevarnost, wkri in premoženje" darovati, in da hočejo vladi kadar in kakor koli pomagati in svojo zvestost ohraniti. Ob enem pa so prosili, naj bi Njih Veličanstvo kmalo ustanovili deželne name-stovavce.
Iz Italije. Iz Sardinskega. G ar i ba Idi je ogledoval prostovoljce v mestu Cuneo, zapustil je pa to mesto, ko je zvedil, da mu hočejo slovesnosti napraviti.
—   Vladen razpis prepoveduje, Piemontezom stopiti v čete prostovoljcov, kterim bo Garibaldi poveljnik.
—   Iz Rimskega. Kakor je bilo brati, so imeli sveti Oče 15. t. m. v skrivnem zboru kardinalov ogovor imeti, v kterem bi bili izrekli, da ne spoznajo kongresa. Ali se je to zgodilo ali ne, še časniki niso povedali.
—   Iz Napolitanskega. Pruski kralj je prišel 30. marca s kraljico iz Rima v Napol. — Napolitanska armada je tudi že vsa za vojsko pripravljena. Barke bodo pomnožili z dvema linijnima ladijama in 600 novincov za mornarstvo bodo izbrali.
128
—   V Pariz je došla novica, da je kralj na polita n s k i že umeri. Ali je to res, drugi časniki še ne povejo. Toliko moramo povedati, da piše napolitanski vradni časnik od 11. t. m., da je kralj res zlo bolan, pa vendar opravlja pridno vse svoje vladne opravila, kakor je bil sicer vajen.
Iz Rusije. Ruski car je nek avstrijanskemu obljubil, da more, ako se vojska začne, brez vse nevarnosti vojake iz Galicije vzeti.
Iz Svajca. 10. t. m. je bil v Genefu in okolici strašen vihar; na genetskem jezeru je prevernila nevihta več bark, ki so se z ljudmi vred v dno jezera pogreznile. Malo malo jih je bilo tako srečnih, da so svoje življenje oteli.
Iz Nemškega. Iz Pruskega. Svitli nadvojvoda av-strijanski A lbr echt se je pripeljal 12. aprila v Bero l in, kjer so ga slovesno sprejeli. Stanuje v kraljevem gradu. Vse misli, da potovanje nadvojvodavo v Berolin sedanji čas ni brez posebnega imenitnega posla.
—   Pisanje iz Bero lin a od 12. aprila pripoveduje, da je bilo ta dan povelje dano, naj se 7. in 8. pruska ar-madna četa za vojsko pripravi.
—   Železnicam je bilo ukazano, naj bodo pripravljene za prevaževanje vojakov na Rajn.
—    Tz Virtem b eržkega. Brambovci pcrvega razreda so dobili povelje, do 1. maja k orožju priti.
Iz Francozkega. Spet se je oglasil francozki vladni časnik „Moniteur", in piše, da mu dobro de, da je hudo-voljno zabavljanje časnikov in deržavnih zborov nekterih nemških deržav proti Francozkemu začelo odjenje-vati. Zdravi in podučeni del nemških deržav spozna, da ni nikjer nobenega pravega uzroka za to hudo zabavljanje. Obnašanje francozke vlade v italijanskih zadevah ni nikakor tako, da bi moglo nemški narod žaliti, temuč tako je, da morejo Nemci brez vsega strahu biti. Francozi ne bodo na Nemškem se tega lotili, kar hočejo na Italijanskem braniti. Njih politika, ki ne sega zavoljo slave po tujih deželah, ne iše druzega, kakor to, kar terjajo pravice narodov, njih blagor in sreča cele Evrope. Na Nemškem kakor na Italijanskem ne zahteva nič druzega, kakor da se morejo po pogodbah .poterjene narodnosti ohraniti in učverstiti, ker jih spozna za poglavitno podlago evropej-skega reda. Nespametno je natolcovanje, da je francozka vlada nemški narodnosti sovražna. Ze deset let si prizadeva francozka vlada, vse težavnosti poravnati in odpraviti kakor je prav in pravično. Kot izglede naveduje „Moniteuru Španijo, Švajco, Rim, Napolitansko, Holštajnsko in Moldavo in Valahijo, kjer si je prizadevala, pravične želje spolniti in red s tem ustanoviti, da se je narodom zadostilo. Francozka politika prevdarja vse, kar se tiče blagra vseh narodov. Kar hoče na Italijanskem, bo tudi na Nemškem čislati vedila.
—  Iz Pariza. Zadrega evropejskih diplomatov zavoljo italijanskih zadev so romunskim unionistom dobro došle. 7. t. m. je bila v Parizu perva konferencija za-stran Moldave in Valahije. Druzega se nič ne sliši iz nje, kakor da je turška vlada odjenjala in da hoče Kuza za hospodarja obeh dežel spoznati, pa se ve da s tem, da se njene pravice do teh dežel ne prikratijo.
—   V Cherbourg je šlo povelje, 10 kanon irskih šal up berž ko je moč pripraviti; sliši se, da so za jadransko morje namenjene.
—   Pred nekimi dnevi je prišel nek k smerti obsojen francozk političen begun v neki gostivnici v Parizu gosposki v oblast. Živel je doslej na Angležkem. Francozka policija je zvedila, da ima v Pariz priti, pa zgrešila ga je in še le v pondeljek 14 dni so ga izsledili v gledišču. Ker je bil ravno cesar v gledišu, so se bali kakega napada na njegovo življenje. Begun je menda to spoznal in zginil jim
je sopet spred oči, dokler ga niso zasačili v gostivnici. — Tudi nekega Laha so prijeli, kteri je imel pištolo v žepu. Prizadeval si je večkrat, do cesarja priti, pa vselej zastonj-Ko so ga v ječo odpeljali, se je sam sebe ondi zaklal.
—   Francozka vlada ima namen, 750 milijonov fronkov na posodo vzeti.
—   „lndepend. belge" piše iz Pariza: 13. aprila je sprejel cesar Napoleon avstrijanskeg-a poslanca, baron Hubnerja, in angležkega poslanca lord Cowleya, ktera sta mu podala nasvet, naj zavoljo ohranjenja miru ne dene samo Piemont, temuč tudi Francozko in Avstrija orožje iz rok. Cesar jima je odgovoril, da bo ta nasvet prevdaril (študiral).
—   Kako je s kongresom, ki ima Evropi zopet večni mir dati, menda doslej še sam Bog ve. Tako nasprotno si pišejo telegrafi in časniki, da ni mogoče nič gotovega zvediti. „Norda obeta, da bo „Moniteur" povedal, da se francozka vlada vda v to, da vsi denejo orožje iz> rok; drugi pišejo, da se francozka vlada ne vda v tOj kar Avstrija tirja, še drugi pa, da se je že vdala; pa bodi si kakor koli, kongres ne bo prinesel zveličanja, ako se tudi snide, dokler se bo bralo, na pr. v „Moniteurju": Parne fregate Sane, Ulloa, Magellan, Magador in Panama so šle 13. t. m. iz Toulona v Algerijo po vojake; ali kakor „Indep.'r piše iz Pariza: Minister vojaštva je dal povelje, da mora je vsi vojaki, ki so začasno na urlaubu, k svojim banderom se verniti, in da ima armada pri Lionu pripravljena biti, v boj iti, kadar koli povelje dobi itd.
Iz Angležkega. Minister Disraeli je obljubil, da bo kakor pretečeni petek odgovoril na to, kar je bil v deržavnem zboru zastran u na njih zadev prašan. V petek pa še ni dal odgovora,   in  je obljubil ga dati v pondeljek.
—   Brati je bilo, da je bil angležki poslanec lord Cowley iz Pariza v London poklican; „Morn. Herald" pravi zdaj, da to ni res in veže na prihod piemontežkega poslanca d'Azeglio v London veliko upanja, da se be mir ohranil.
—  Angležka vlada ne upa, kakor se zdi, nič kaj prevaževanju francozkih vojakov iz Tulona v Algerijo in iz Alge rije v Tu Ion in boji se, da bi Fran-cozje ne poskusili, mahoma priti na otok Malto. Zato so Angleži ondi silno pazljivi.
—  Nek angležk časnik je razodel, kako namerja cesar Napoleon srednjo in južno Evropo prikrojiti in dežele razdeliti, in sicer tako-le: 1. Sardinija bi imela dobiti Lombardijo, Benečijo, Modeno in Parmo; 2. Napoleon IIL bi dobil kot plačilo za vojaško pomoč Savojo in sardinsko obmorje do Nizze. 3. Da bi se tudi princu Napoleona Kraljev prestol stesal, bi bilo treba iz Toskane in papeževih dežel kraljestvo skerpati; 4. napolitansko kraljestvo bi imel M ur a t dobiti; 5. Rusija bi za Galizijo in Pozno obogatela; 6. Prusija bi se s Holštajnom in Hanoverskim od-škodovala in pa zoper Avstrijo podkurila; 7. Ogersko bi se od Avstrije odtergalo in ruskemu velikoknezu Konstantinu izročilo, in 8. Avstrija bi mogla s svojimi deželami zadovoljna biti, ktere se sedaj k nemški zvezi štejejo.
Iz Moldave in Valahije. V Bukarešta so se poslednje dni čudne reči godile. Najpervo so raztrosili po celem mestu, da je stari knez Miloš Obrenovič umeri in da so Serbi kneza Kuza za svojega vladarja zvolili; drugo je, da so našli v Bukarestu peklensko maš i no, ktera je imela kneza luč življenja upihniti; pa o pravem času še so za njo zvedili in 7 ljudi so zaperli, ktere na-tolcujejo, da so te zarote deležni bili.