Človek z velikim srcem
Vem, da sl vsukdo od nas mladlh želi osebno sreCaU tov. Tita. RecUd so tlsti, ld se Jim ponudl laka prlloŽnosV.
Meni se je srefia nasmehnila lanl, ko sem odSIa a taborniki odreda Bičkova skala na otvoritev Spomlnskega doma borcev v Kumrovec. Tov. Titu naj bi v imenu pionirjev in mladincev na&ega Centra izročila leseno skulpturo, Id smo jo lzdelali sami.
Po ogledu doma smo vsi težko prieakovall treiutek, ko bo med nas stopil tov. Tito. Ko so nam spopoCill, da naa bo tov. Tito sprejel, me Je kar stisnilo prf srcu. Ved-no večjo tremo sem imela. Vsta sem imela <5isto suh&. Vtdela sem, ds nl bHo nič boljše tudJ z ostallml udeleženci. Mene je še posebej skrbelo, da se pri nagovoru ne bl stmotUa.
V očeb naa vseh Je bilo veliko prlčakovanje in zadrega hkratt.
Tov. Tito Je vstopil. Pozdravlli amo ga z burnim ploskanjom. Pozabiil smo na strah, zadrega je splahnela, kat bi jo odnesel njegov vedii nasmeh. Cutlla sem njegovo \Jubezen do nas vseh. nj^ovo veliko srce. PostaU smo ^o, Tito in mi.
TedaJ setn atoptla k njwnu tn mu po krajSem nagovoru izročila darilo. Pozorno me Je poslnial ln se mi prisrčno zahvalll. V stisku roke sem fintUa čvrsto voljo veli-kega vodJtelja naSih narodov.
Neizrnerno sem bila sreftna. Verjetl alsem mogla, da Je resniCno, kar dožlvljam. Vse se Je zgodiJo tako hitro, zame vellko prebitro.
Najraje bf kar ustavila Cas. Za spomin mi je ostala le slika, kl jo skrbno Cuvam.
BOJANA HREN, 8. a razred Center zo rehabilitacijo sluha in govora