Cerkvene zadeve. Sedemdesetletnico so na Markovo veselo obhajali 5. g. Marka Glaser pri sv. Petra pod Mariboroni. Blagoduani na vse strani mnogozaalužni, za 5ast božjo in blagor Slovencev vselej vneti gospod so sedaj stari 70 let, ao duhovnik 47 let,  župnik 34 in kanonik 17 let. Nekdo jim je latinski tako 6eatital: Multa tulit fecitque puer, ter multa sacerdoa — Abstinuit multia, parcus sibi, largua egenti — Aeterna hinc Illi mercea et gloria coeli! Bog nam jib obrani ae mnoga leta! Na Polenšaku pri Ptuju so se osnovale pobožne bratovaine stanovske; možev se je dalo vpiaati 100, žen 180, fantov 70 in foliko dcklet! Žnpniki so do sedaj morali vsako leto enkiat izkazati avetnej goaposki, koliko ljudi je bilo v župniji rojenib, poro5anih, koliko jib je urarlo, vae razvidno po apolib, starosti in boleznih — sitno, mudno delo. Ali piaarij še ni bilo zadosti; aedaj ao jim naložili iato delo 4 krat v letu; vsaki cetrt leta morajo napisati in odposlati omenjene izkaze! | Euntes in univer8um mundum acribite .... Koriat pomnožene pisarije bo težko kdo priznaval! €. g. Karol Kljun, vikarij 8tolne cerkve v Ljubljani, izvratni pridigar, pridni spovednik, duboviti dopiaatelj v dunajskem Vaterlandu, prvi urednik edinega večjega slovenskega konservativnega liata nSlovenec", neustrašljivi zagovornik cerkvenih pravic in slovenakega naroda, ravnokar po trdi borbi izvoljeni zastopnik Slovencev za meatni zaatop ljubljanski bil je od akofa Poga6arja nagloma preatavljen na neko kaplauijo v nekem kotu v notranjem Kranj^kem zakaj? Zato, ker so prestavo 6vratega moža zabtevali — nemčurji. Škof ao tem ustregli in zato jib sedaj hvalijo vai nemški in judovaki liberalci in pisači in frajmavrerji po vseh svojih novinah. Ubogi Slovenec nima nikder zaslombe, vee ga zatiruje — ae cerkveni knezi mu ui8o ljubi. To je žaloatno za Slovence in za sv. katoliško Cerkvo pri nas! Nova cerkva v Frauheimn je dozidana in bode sred leta od milostljivega knezoškofa posve5ena. V Jeruzalemu in Sveti deželi se je aveto leto priSelo še le meseca decembra 1875 in bode po posebnem dovoljenju sv. 05eta še trpelo v letu 1876. Dober sad svetega leta. Nek pijanec je lani ob koncu evetega leta g. fajmoštru obljubil, da ne bode nikdar več žganja pil. Črez nekaj casa jib sre6a; že od dale5 ga pozdravijo in vprašajo, kako se mu kaj godi, in ali 8vojo obljubo dopoluuje ali ne? nSpolnil sem vse", pravi ,,pa težko, celo a sekiro sem se moral bojevati. Še ni dolgo, pravi dalje, sem domu priael žejn in truden. Stara navada me je peljala v kot, kjer je bila flaaka z žganjico shranjena, in nekaj kapljic se je še videlo v njej. To je pač malo, si mislim, to me bo nekaj poživilo; pa moja obljuba mi zdajci v misel pride, in flaško postavim v kot nazaj. Vendar mira ne najdem. Samo od aebe se primeri, da drugokrat v tisti kot pridem, flaško v roke vzamem, zati5 izmaknem in flaško povoham. Oh, kot nova kri mi te6e po vaeh udih. rMož beseda", mi vest na glas pravi, nobljube prelomiti ne smea", in flaško poatavim v kot nazaj in proč odidem. In glej! sam zlodej me pa v tisti kot prinese, iniam tam nekaj iskati — in flaška je že pa v rokab. Naenkrat se pa tudi ustraaim, ker aem tako slab, da zavolj par kapljic žganjice ne morem svoje greane navade premagati, in flaško vržem 8koz okno na natol — stopim bliže, da bi z veseljem gledal razbite 5repinje, — ali glej! flaška leži cela med kamenjem. rTu pa vendar mora budir svojo taco ziaven imeti", sem na glaa zakri5al, ,,zgrabim sekiro, in stol6em flaško v diobiš — Tako sem z božjo pomočjo tega svojega malika premagal iu pokon5al". nDauica".