Tedenske noTtce y#  čine špilfeldske.  nekaterih drugih bolj severno ležečih župnij. DapMfavnb je v-golaif tn v cerkvah ter uradih nem- f Nadučitelj hran Zupančič. Iz Stoprc pri Rogatcu se nam piše: Dne 11. avgusta smo pokopali tukajšnjega nadučitelja g. Ivana Zupančič. Na tukajšnji šoli je deloval devet let. Bil je dober krščanski mož. Naj počiva v miru! Odlikovan slovenski učitelj. Okrajni pomožni učitelj Joško Gosak, sedaj praporščak, je bil vdrugič odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda. Car Ferdinand. Dne 14. t. m. je imei. prevzvišeni g. knezoškof dr. Mihael Napotnik slovesno službo božjo povodom tridesetletDice vladanja carja Ferdinanda na Bolgarskem. Car Ferdinand je rojen 26. febr. 1861 ter je bil izvoljen za bolgarskega kneza 17. avg. 1887. Prej je bil častnik v avstrijski armadi. Spomnite se nasl Iz Lučan se nam piše: Tudi k BaflPjB llHSfel glas. da se bliža doba. ko bo slovenski narod prosteje dihal, ko se bo združil in si bo pod slavnimi Habsburžani sam določeval svojo usodo. Nas obmejne Slovence, ki nas je usoda potisnila med Nemce, pa resno skrbi, kaj bo z nami. Ali boste Slovenci tadi nas sprejeli v združeno kraljestvo? Ali nas boste otmeli? Boste-li dovolj moCni za to? Vedite, cenjeni voditelji jugoslovanske misli, da so vsi naslednji kraji še po veliki večini slovehski fSvTtJuh na OstremVrhu, Gradiš^e, Lučane, Klanjec, Gomilica. Viliče, Zeleni Travnik, Kapla, del Arveža in mnoge obernovžke, lipniške ivniške in še  -"r" ,• v.ndar 2OVOri |in(j<,fvo v  SCina v navadl> vendar govon ijudstvo v teh kra- jih slovenski jezik, ki je žal močno zmešan s tujkami. Sicer pa živi v teh krsjih pošteno, krščansko-misleče ljudstvo, ki se odlikuje po priznani slovenski delavnosli, odkritosrčnosti, poštenosti in gostoljubju. Kmetje so dokaj premožni. Zemlja je rodovitna. Voditelji velikega jugoslovanskega gibanja: Prosimo Vas, spomnite se nas v času, ko se bo šlo za boljšo usodo slovenskega Ijudstva! Mariborska ccsarska slavnost. Še enkrat opozarjamo vse domoljubiie Slovence in Slovenke, da se udeležijo prihodnjo nedeljo cesarske slavnosti v ma- riborskem Narodnem domu. Posebnih vabil sp ne bo razpošiljalo. Začetek ol> pol štirih popoldne. Casnik za vojne vjetnike. Vemo, da je a \ strijsska vliida. začpla za niske vojne vjetnike izdajati poseben list v rnskpm jeziku. Na Srbe je pa vendar pozabila: ker pa .jp. teh tudi veliko, ni čuda, da so si želeli kaj jiodobnega in da so modre glave tuhtale, kako ta nedostatek odpraviti. In na veliko veseIje in slavo Avstrije laliko poroftamo, da je duhovitost avstrijskft oblasti našla vzoren izhod iz zadrege. In sieer gre — re je ni katero drugo oblastveno mesto že prehitelo — slava za (o žandarmeriji pri Gornji Sv. Kungoti, ki tu zaposlenim srbskim vjetnikom velikodušno dieli — ,,Sta.ierca." V svoji bistri • lalekovidnosti je ta oblast spoziiala. da bo ta vzorni list s .svojim urednikom merodajen pri urpditvi nove Avstrije na jugu in je zato smatrala kot najpametnejše. naj se s pomočjo ,,Stajerca" Srbi že zdaj pripravijo na prihodnjost. "Srečna Avstrija! »StajerciT obrnčajo hrbet. Kmet M. Z. od Sp. Kungote nam piše: Že od leta 1901 sem bil zvest naročnik na »Štajerca«. Le obžalujern, da sem bil tako dolgo udarjen s slepoto in bil naročen na list, ki je največji škodljivec slovenskega kmetskega ljudstva in največji zagovornik in prijatelj spodnještajerstuh nemškutarjev in šnopsarjev. »Štajerc« je samo zaradi tega tiskan v slovenskem jeziku, da bi ložje mamil in z lažmi slepil slovensko Ijudstvo, ker dobro ve, da bi ga ne razumelo, ako bi bil tiskan v nemškem jeziku. Pod solneem ni večjega hinavca in obrekljivca kakor je »Štajerc«, o tem sem sedaj popolnoma prepričan. Naročam se sedaj na »Slov. Gospodarja«, ki odkritosrčno zagovarja slovenskega kmeta.« — Kmet, ki nam to piše, je sicer prišel nekoliko pozno do pravega spoznanja, toda nič ne de, še ni pre pozno[ ¦BŠtajerc" slab računar. Iz ptujske okolice se nam piše: V našo občino je še pred tremi leti prihajalo vsak teden po 22 izvodov ,,štajerca<. Vrečinoma so ga dobivali brezplačno, kajli dobro mi je znano, da je imel ,,štajerc', v naši občini samo 3 naročnike, ki so naročnino sami plače vali, vsem drugim je pa bil list vsiljen. Sedaj pa, ko pišem te vrstice, prihaja v našo občino še samo 8 iztisov ,,Štajercai; in sicer ga dobivajo naši najhujši nemškutarji, ki delajo pri vsakih volitvah največjo zgago. Število .,ŠtajerCevih" naročnikov je začelo tako silno padati, da že davno ni več res, kar je že več let vedno natiskano na prvi , Štajerčevi'1 strani: Natisov 15.000. ..Štajerc" ali namenoma laže, ali je pa tako slab računar, da si zasluži iz računstva ,,nezadostno". Kaj pa to pomeni? Prijatelj iz Slov. goric nam piše: Letos se mi je že parkrat na potu primerilo, da so me v slovenski župniji Svečini slovenski šolski otroci nemški pozdravljali — sicer s krščanskim, pa popačenim pozdravom, ki se ga gotovo pri svojem veroučitelju niso učili. Zato bi vprašal: odkod veje ta sapa? Upam, da se bo dalo priti do njenega izvira ia ga za vselej zamašiti! Odpust črnovojnikov rojenih v letih 1865 in 1866. Naš cesar je z lastnoročnim pismom z dne 7. avgusta t. 1. zaukazal, da morajo biti v najkrajšem Času, najpozneje pa do 15. septembra t. 1. odpuščeni iz črnovojniške službe vsi črnovojniki, rojeni v letih 1865, 1866 in tudi vsi starejši letniki, ki pripadajo temu ali onemu vojaškemu oddelku. Izvzeti so samo tisti črnovojniki, ki hočejo prostovoljno dalje služiti. Ali ]e Ireba prošnje za dopust kolekovati? Občinski žetveni komisar iz Dravske doline nam piše: V Vašem listu je bilo brati, da prošnje za žetveni do-. pust ni treba kolekovati in je treba na prošnje napisati tozadevni odlok c. kr. namestnije. Pred kratiim se je pisalo na 5. annadlno poveljstvo, v katerem se je prosilo za dopust za posestnika in je bil dotiftni odlok naveden na prošnji. Prošnja je prišla nazaj in no njej je stalo: ,,Vse prošnje se morajo kolekovati." Kdo inia prav:' — Odlgovor: Stajerska oesarska. namestiiija je izdala leta 1917 za žetvene komisarjo knjižico ,,Navodila za izvršiiev nasada in žetve v kronovini Stajorski." Na strani 23 te knjižice stoji razločno: .,6sebe moštvn z vojnopoštnimi številkami so more predlagati saino za dopust in so tozadevne prošnje koleka j.roste mampstniški ukaz z dne 2. marna 1917. št. 7-650-100 Mob.. zadevajoft v0jaške dopuste za zagotovitev nasadla. in žetve.)" Cudtio je, če vojaška poveljstva dnigače postopajjo. Pozivamo oesarskega namfistnika grofa Clnry.ja, da yeljavo svojili odlokov nveljavi (ndi pri vojnškili oblastih. Vojnooskrbovalni urad in slovenščina. Povodom cesarjevega rojstnega dne se nabira za vdove, sirote in invalide na Štajerskem. Res dobra. mi«el! A ža'ostno je. da je mpsfni magistral marihorpki razposlal slovenskim ^tvrdkam za izložbe samo :: neniSke lepake, katerih slovenske tvrdke seveda ne rr.orejo nalepiti v svojih izložbah, ker je to zoper njihovo narodno prepriCanje. Aii se vojnooskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva še do danes ni nauč I, da na Spodoje^tajerskem bivajo patrijotični Slovenci? Mislimo, da bi taki branitelji Avstrije, kakor so Slovenci, vendar tudi zaslužili, da vojna uprava vs^j pri nabiranju daf^v spoštuje slovenski jezik. Vsled tega zapostavljanja od strani mestnega tnagistrata bodo seveda Slovenci oddali svoje prispevke za naše inva lide prihodnjo nedeljovNarodnem domu v JVfariboru povodom velike cesarske slavnosti. Uradujmo in dopisijmo slovenski. Žaioslne prikazni opazujemo ined Slovenci. Mnogi žapani in drugi slovenski vtljaki, ki so pred vojsko uradovali slovensko, so »ačeli med vojsko nemškutariti. Z glavarstvom, s sodnijo, z okrajnim zastopom. z deželnim odborom in enakimi uradi dopisujejo nernški in sicer večinoma v taki remščini, da se jini uradniki posmehujejo. Možje, bodite pravi slovenski rnožje!, Uradujte z vsemi cesarskimi jn necesarskimi uradi slovenski. Ne pačite se! Ena ko velja tudi za zasebnike. Ne itnejmo rodoljubja samo na jeziku, ampak ga tudi povsod dejanski kažimo! Slovenska misel naprej! Gališki begunci se vračajo na svoje domove. Gališka deželna uprava je dovolila 250.000 beguncern, ki se nahajajo v naših deželah, da se smejo zopet vrniti na svoje domove. nCesar kliče v boj proti domačim sovražnikomi je naslov knjižice, ki jo je spisal dr. Fr. Kovačič. Zbirka protialkoholnih spisov »Svete vojske«. 5 zvezek. Naroča se pri »Sveti vojski v Mariboru« Koroška cesta 10. Crna 15 v. Pri[ioročamo! Gospodax8ke novice. fiekviriranje svinj na štaierskem. Poslancu dr. Verstovšeku je javil vodja c. kr. poljedelskega minislrstva Ertl, da je zahteval od c. kr. namestnije v Gradcu poročilo o nameravanem monopoliziranju nakupa svinj in o rekviriranju. Iz tega zopet siedi, da poljedelsko ministrstvo še ničesar ne ve, kaj namerava ukreniti namestnija na Štajgrskem. Bog nas varuj takega namestnika! Tako smo pri šli zopet na sled, da hočejo na Štajerskem nekaj vpeljati, kar v drugih deželah ni. V Gradcu delujejo pod pokroviteljstvom namestnika in raznih uradnikov ter mestnih zastopnikov le v smislu, kako bi zadeli občutno kmeta Zato se pa nikdo ne briga, kako bi se več pridelalo na kmetijah. Svarimo pravočasno graške gospode, da ne začnejo z rekviriranjern svinj! Poziv nierodaiium oblastim! Zacenjajo zopet rekvirirati seno in slaino. Opozarjamo oblasli, da so lansko leto naši živinorejci, katerim so vzoli vso krir.o. mor.ili j)lačevati ob lueji na Hrvatskem in Dgrskem cent sena po 40 do 50 K in še višje. Pustite jjudem toliko krme. kolikor je rabijo za svojo živino, sicer pride velika uesrefta v celem gospodarstvu. To je zadnji klio mpi'odajnim krogom. Pazite na kmetijstvo in dajte mu pviliko in možnost, da več ]>rideluje. sicer je že vse zamujeuo. Kaj bomo s slivami? Minister Hofer je odredil, da se letos Ya sliv ne snie dela.ti žganja. F]dino .z odpadlih. crvi\ ih in uagnitili sliv se smo delati žganje, ee se dbbi za to dovoljenja od prehranjevalnega urada. (Prošnje se morajo poslati v slovenskem jeziku na naslov: ,,Gemiise- nnd Obststellp. Duiiaj, J.. Plankengasso 4.) Kaj bomo s slivami, ki ,so letos na SlovPiiskem Šfajcrju tako obilnn obrodilp? Nemogoče jili bo vse pravofiasno spraviti v denar, ali pa jili posušiti. oziroma jifi vkuliati. Primajijknjp nam priprav za sušen.je in vknliavanje, manjka pa tudi rirv in potrpbnih delavskib mofii ter časa, da bi se !o veliko dplo izvršilo. Za vse mogoče reoi se skrbi, iznajejo se prepovedi, dolge naredbe,. grozi se s alrogo kaznijo, nastavljajo se komisi.ionar.ji in nadzoriiiki, a dla bi se skušalo Ijndstvo obvarovati pred voTilcn gmotno škodn in da bi se sadni pridolki zares dobro izrahili, ne, za to pri nas ni rasa. Olilast. popravi. kar se še popraviti da! Dajte naiii pctrolcja! PriAenja se doba ponofnfiia. dpla na kmetili. Mlafiva. n •.pi-avl.jaii.jp mošta, lifianjp kornze, prešanje grozdja itd., se niora izvrSiti ve?inomn jionofii. A kmet.jp nimaio ne petroleja, rip sve^. iip dnige razsvptljavp. Kako bodo kmetje in viničarji izvrSevali ta nu.ina deln. ko ni lu^i? jAli sp. naj sveti po hlovili in skednjUi s trskami? V Mariboru so vse gostilne, obrtniki. pisnrne, gle'dlnli,šRa, kavarne in ennki potrebni in nepotrebni zavodi preskrbljeni z razsvelljaA-o ftndi s pptrolpjpm). a kmpt.jp morajn tokati <yl Ponnija do Pilata. (»ožirati raznp nviifDnislcp. sitnosti. prpdno dobijo trohiro petroleja. \aSi nl.r:>mi giavnrji Wpiss. NPtoli^kn i. dt\, tnkaj pokažite svojo prijaznost do kmetskega ljudstva! — Dajte nara petroleja! Najvišje cene za krompir pri prodaji na drobno. Urad za Ijudsko prehrano je določil, da sme vojno-žilno prometni zavod oddajati krompir po naslednjih cenah in sicer za dobo od 1. do 20. av^usta t. 1. 4:3 K 50 v za okrogle vrste krompirja, 123 K 50 v pa za takozvani krompir rožiček in sicer za meterski stot. Za dobo od 21. avgusta do 5. septembra pa 28 K 50 v za okrogle vrste krompirja in 78 K 50 v pa za takozvani krompir rožiček. Od 5. sptembra nadalje je pa določena cena za okrogle vrste krompirja s 18 K 50 v, za krompir rožiček pa 48 K 50 v. — Vojnožitno prometni zavod zasluži torej samo za manipulacijo pri 100 kg krompirja 3 K 50 v. Za toliko se krompir podraži, kakor hitro ga je zavod prevzel. Ker se še nato krompir podraži tudi pri prodaji na drobno, pride cena po krivdi naše centralne uredilve tako visoko. Ce bi smel krompir kmet o Idati naravnp-t prebivalslvu, bi vse te manipulacije odpadle. Prošnie za nakazanje sena in stame. Pomanjkanje knne za govedo in konje bo lptošnjo zimo izredno veliko. Ponekod so pridelali tako malo sena, da bodo imeli komaj do zime dovolj. Pozivajno ope(ovano lastnike živine, ki vidijo, da ne bodo shajali s krmo. da takoj pri občini izpolnijo tiskovine za dobavo sena in slame. Občiivski urad naj prošnjo potrdi in priporoča ter ]o nemudoma pošlje dcželnemu tiradu za seno in slamo v Eggenbergu pri Gradcu, Eggenbergerallee 20. Ako se kmetski živinore.jci ne bodo [•odvizali, bodo skromne množine krme, ki so še na razpolago, dobili meščani in drugi nekmetski lastniki živine. Naj se torej vsak takoj pobriga, da se preskrbi s potrebno živinsko krmo. Ako bi graški urad ] osloval počasi ali pa ako bi delal težave zaraili slovenščine. naj se nam blagovoli to nemudoma naznaniti. ; Karte za sveče. Dunajski listi poročajo. da namerava vlada v najkrajšem času upeljati karte za sveče. baje že s 1. septembrom. Nove kavine karte. Urad za ljudsko prehrano naznanja, da bo začel te dni izdajati nove kavine karie, ki bodo veljavne za dobo 8 tednov Na nove kavine karte se bo dobivalo li± kg kavine mešanice, ker je prodaja prave kave od 4. avgusta t. 1. nadalje prepovedana. Oddeja poceni mesa začasno prekinjena. Urad za Ijudsko prehrano razglaša, da bo začasno prekinjena oddaja poceni mesa za revnejše sloje prebivalstva, ker so se vsled nove žetve zboljšale razmere glede ljudske prehrane in ker je neobhodno potrebno, da bi. naša živinoreja ne bila preveč prizadeta. Sadne peške dajejo jako dobro jedilno olje, zato naj bi se v sedanjih časih ne pogubilo nobeno zrno. Sadne peške se plačujejo po 10 vin. kilogram. Malinje in robidniške peške so izvrsten nadomestek za kavo. Ko se sad iztisne za odcedek, naj se preostale peške tolikokrat oblijejo z vodo, da so čiste, nato naj se posuše in pražijo kakor prava kava. Nepražene so dobra piča za perutnino. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po hmelju. Cene za tuj hmelj so zopet padle in so se gibale med 80—100 K za 50 kg. Te cene so pa bile samo na papirju. Hmeljska letina na Ogrskem, v šleziji in v Galiciji bo skrajno slaba, na Moravskem je pa hmeljski pridelek vsled suše do cela uničen. Vesti, ki pravijo, da^je Nemčija prepovedala uvoz hmelja iz Avstrije, ne odgovarjajo resnici. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: HIodi mehki neotesani 42—60 K, trdi 55—102 K, mehke deske 98 — 120 K, oglati ali vtesani mehki hlodi 82-116 K, trde deske 120-200 K. Popraševanje po hrastovem trdem lesu, zlasti po debelih hrastovih deskah je bilo zelo živahno. Blaga veliko premalo. Uredite zavaroran]a. lJožari so letos luiil^ šiba. Že eela vrsta slovenskili vasi je Iptos postala žr(ev požara. Od vseli strani priliajajo tožbe, da ljudpm za zavarovano svoto, ki jo dobijo od zavarovalniop. ni mogofp postaviti novega poslopja. Povsod na dpžoli so poslop.ja za sedanje razmere daleč prenizko za\arova,na. Zavarovalnioe plafiajo le tako visoko cdškodnino, kakoršna je bila zavarovalna svota. — PriporoCnmo. da naši Ijiidjp svoja poslopja proti požnni jirimp.rnmu 'viSje zavani.jpjo. Zavarovalnice pa sp tudi naj ozirajo na sedanjp pospodarske razmere iit Tia.j škodo viSje oenijo kot pred vojslčo,. Pritožbe iz ptujsrkega okraja. Iz Majšperga se nam piše: Spomlad&nska moča in sedajna dolgotraina suša nam je uničila polovico letošnjih pridelkov. Pšenica je zelo snetljiva. tri kope pšeničnega snopja daje komaj en mernik, rž ravno tako. Koruza še sedaj ni nastavila storžev, krompir je tako debel kot orehi, ajd»a modleva, reje ne bo nič, Če nam Bog ne poSlje dežja. Sena je bilo tretjina manj od lani, otave \>a popolnoma nič. Po najboljših travnikih se pase živina. Kuj bo pa po zimi? Na.j povem resnični zgledi; Neka posestnica je vseeno hotela otavo kositi. Ima travnike najboljšG lege v vrednosti do 40.000 K tP1* ie vso otavo s tistih travnikov enkrat pripeljala na dom. Kljub temu se zahteva od nas žita, seua, krompirja itd. Odkod naj neki vzamemo? Naše ljudstvo kar prosi, da se odvzame živina. Celo najpotrebnejšo žival moramo oddati. K?aj hofcemo,. 5e pa ni krme za zimo. Pomanjkanje je sedaj že veliko. A kaj bo šele spomladi? Ko so se pridelki cenili, tedaj se je §e res videlo. da še bo za silo, ali zdaj se bi naj prišlo pogledat. da se ne bo potem očitalo, fceš: kmet vse poskrije. Mnogoteri si misli, da temu ni tako. Res je bil že vpčkrat dež ali vsikdar se obrne tako, da se po par urah skoro nič več ne pozna, d;>, je deževalo. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo naj bi se o tpm natanko prepričalo in sprevidelo bi, da ni po vseh obcinah enako ter naj bi to pri rekvizioiji žita in krrae vpoštevalo. Vse vpije, kaj bo, kaj bo! S Cim bomo vozili, s čim gnojUi, kaj jedli? Okrajno glavarstvo opozarjamo že sedaj. na,j zadosti živil in krme preskrbi za naše občine, ker malo je število kmetov. katerim bi ne bilo treba enega ali drugega dokupiti in to posebno na spomlad. Po drugi strani še mora pa ubogi kmet-trpin poslušati grdo zmerjanje od strani mestnih ljudi. Sram ga bodi, kdor se še v sedanji vojski ni naufiil, da je kmet steber države. — Sesteržki. Razne novice. Požar uničil ogrsko mesto Nagy-Mege. V noči od 9 na 10. avgusta t. 1. je požar uničil ogrsko mesto Nagy-Mege. Zgorelo je 70 hiš in 40 drugih poslopij. Zgoreli ste tudi 2 cerkvi z župnišči vred, rotovž in vsa šolska in uradna poslopja. Dihurjeva družina — strah naši perutnini ,,Dolenjske Novice" poročajo: V zadnjih letih se opaža, da zginjuje nenavadno veliko perutnine v bližini novomeški, zlasti v Gotni vasi, Regerški vasi in Šmihelu. Povsod se gospodinje pritožajejo, da jim zmanjkujejo kokoši, piščanci, jajca itd. Na sumu so cigani, kragulj in dihurji. Posestniki se branijo kolikor mogoče in preganjajo te kurje uzmoviče. To je občutila tudi ena dihurjeva družina, obstojeCa iz starih dveh in šestih mladičev, ki si je v pretečenem tednu poiskala novo, bolj varno bivališče v drvarnici kmetijske šole na Grmu, kjer je zasledila osem mladih puric in tri piščance. V zahvalo za neplaCano stanarino so dihurji zadavili to perutnino. Pri tem ropanju jih je zadela usoda. Oškodovani lastnik perutnine jih je z uspehom osledil. Ko so prišli mladiči domov v drvarnico, so jih iz rje pregnali in jih pobili. Stara dva sedaj ponoči hodita klicat mladiče. Upajmo, da se posreči tudi te zalotiti. Ker ni edino ta dihurjeva družina v novomeški okolici, bi bilo želeti, da bi posestniki še bolj pazili na te škodljiv ce, da se preveč ne razpasejo. Smrtflo je ponesrečil na Donački gori pri Rogatcu kopališčni in okrajni zdravnik v Radincih dr. Jožef Hohn, solastnik radinskega kopališča. Praznoverje. Praznoverje še vedno dobro cvpte pri olikancih v mestih, kakor pri prostem lj;:¦ :-;vu. Pred kratkim se je prigodilo, da s^e je pelj;;i t-c*ki kmet s svojim hlapcem v hosto. Naenkrat zaknei Mapec: ..Ofie, glejte zajca, ki ravno pred nama Čez cesto teče!" Kmet ves potrt ukažp.: ,,Hitro obrniva ui j.oidiva domov! Zajec čez cesto bežoe pomeni veliko npsrečo, ki bi naju danes gotovo zadela." Prihodnji df.n se zopet podasta s koliijem in vozom v gozd. A kako se pa na pntu ustrašijta. ko pridrvi čez cesto velik volk. Toda kmet se kmalu potolaži in rečo vestlo: ,,Volk pa pomeni danes za naju veliko srečo!" Odpeljala sta se v notranji gozd, postavila voz in oba korija na primerni kraji, onadva pa sta se podala napravljat drva . . . Ko pa pride hlapec pozneje po konja in voz, je prestrašeno videl. kako se voik raasti s konjem. ,.Joj!" zajoče sedaj kmet, ,,ne zojec, tprnveft volk je bil najna nesreča!" Se je čas za zavaroianje vojnega posojila! Najboljša in najbolj ugodna oskrb za družine in za starost je za vse sloje prebivalstva zavarovanje vojnega posojila. Za kapitaliste najboljše naložen kapital! Od 500 K do 4000 K brez zdravniške preiskave. Čez 4000 z zdravniško preiskavo. Pojasnila daje zavarovalni oddelek za Štajersko c. k. avstr. vdovskega in sirotinskega sklada, Gradec, Franzensplatz 2, II. nadstropje. Okrajrii urad v Maribo.ru v uradnem poslopju c. k. okrajnega giavarstva, II. nadstropje, vrata št. 26. PrijaVe se sprejernajo sarno do 3 1 avgusta 1917. Dopisi. Maribor. Še enkrat opozarjamo na veliko slavnost povodom rojstnega dne cesarja Karla, ki jo priredijo mariborska narodna društva prihodnjo nedeljo, dne 19. avgusta popoldne v Narodnem domu. Vspored je dobro izbran, udeležba obeta biti obilna od vseh strani. Dobitki tombole so bogati in krasni. Čisti dobiček gre za slovenske invalide mariborskega okraja. Slovenci in Slovenke, pridite počastit našega ljubljenega cesarja Karla I. Maribor. Dne 12. avgusta je umrla dolgoletna zvesta strežnica v stolnem župnišču Jera Kostajnšek. Pogreb se je vršil dne 14. t. m. popoldne na Tezno. N. p. v m.! Hoče. Šolarji hočke šole priredijo dne 19. avgusta v proslavo cesarjevo tri igre s srečolovom. Povabljeni ste v najobilnejšem številu! St. Uj v Slov. gor. Naše Bralno društvo proslavi rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja Karla I. s posebno prireditvijo dne 19. avgusta. Na predvečer rojstnega dne se zaneti kres na Klonu pri Št. llju. kjer se bo pela tudi cesarska pesem ia druge domoljubne popevke. Rodoljubi, pridite proslavit našega iskreno ljubljenega cesarja! Sv. Krlž na MursEem polju. V četrtek, dne 9. t. m., je v Bunfianih požar uničil 12 posestnikom deloma vse pridelke, hiše in gospodarska poslopja. Ker se je ogenj pri veliki suši in močnem vetru hitro razširil, se ni moglo veliko rošiti. Skoda je velika. — Naša polja izgledajo, da bi se Clovek razjokal. Dežja nismo imeli že dolfeo nič in vse je suho, česar pa suša ni vzela — ruva, guli in puli vse povprek! V poznih ponofcnih urah tavajo razni ,,gostje" po poljih in vrtovih. O klaki poljski straži ni duJia in ne sluha. Ve8 nadzorstva pri vseh bi bilo želeti. Istotako več miru pono^i ubogim zmučenim ljudem in manj nadlegovanja od celih procesij civilnih in necivilnih jirosilcev in ,,nakupovalcev." Središče. Naša katoliško narodna društva priredijo v nedeljo, dne 19. t. m. po večernicah slavnostno prireditev v proslavo rojstnega dne našega presvitlega cesarja. Na vsporedu je slavnostni govor, deklamacije s petjem in drugo. Prirediter se vrši na vrtu g. Ane^ Lončarič. Prireditelji priCakujejo obilne udeležbe, s katero pokažemo ljubezen, -ndanost in zvefetobo miroljubnemu vladarju. Poljčane. Moj sin Andrej Lepej se je izgubil na ruski fronti septembra leta 1815. Rusi so ga vjeli. Žakval sem do danes, misieč, da je mrtev, a danes, dne 5. avgusta sem dobil dopisnko, da je vjet. Dopisnica je rajžala 4 niesece. Vesel sem da sem dobil glas od mojega pridnega edinega sina, da še živi in je zdrav. Andrej Lepej, posestnik v Poljčanah. Škale. Dne 26. avgusta po veCernicah se vrši v prostorih bralnega društva občni zbor kmetske hranilnice in posojilnice v Škalah. Govori vlc. g. župnik Schreiner iz št. Ilja. Pridite vsi, člani in nečlani! Gornjigrad. Tukajštrje bralno društvo priredi 19. avg popoldne ob pol 4. Krekovo igro: >Tri sestre« s pozdravom in petjem, kot cesarsko slavnost. Cisti dobiCek se porabi v dobrodelne namene. Sv. Lenart nad Laškim. V tolažbo vsem tistim, ki o kakem vojaku dolgo časa ne dobijo nobenega poročila, naznanjamo, da se je oglasil posestniSki sin Jožef Hlailin iz Ruskega, kjer se nahaja v vjetništvu. Domači so ga imeli že za mrtvega, ker se od mešeca oktobra 1. 1914 ni oglasil. Tem večje veselje vlada sedaj v domači hiši. Trbovlje. Telovadni odsek ,,Orel" obhaja v nedeljo dne 19. avgusta t. 1. desetletnico ustanovitve v sledečem redu: Predpoldne ob 10. uri slovesnost v cerkvi. Popoldne ob 3. uri slavnost v Društvenem Domu. Vspored: 1. godba. 2. slavnostni govor; 3. Burka v enem dejanju: ,,Ne kliči vraga"; 4 med prosto zabavo srečolov, šaljiva pošta, tamburanje, licitacija itd. Govornika: gg. dr. Korošec in dr. Hohnjec. K prav obilni udeležbi vabi na prireditev Odbor. Brežice. Izid prpdajalnega dneva, ki se je vršil dne 2. junija t. 1. v prid Rdečega križa, je bil ugoden. Brežiška podružnica je zbrala znesek 1440 K 50 v. Vsem podjetjem, ki so se udeleževala pri tem domoljubnem činu, bodi izreiena tt m potom najtoplejša zahvala.