17. Stev. V Ljubljani, dne 2. maja 1901. XI. leto. tehaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v,, za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od* dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat Uska; 24 v. Ce Be dvakrat, in 30 v. Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni1' v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Žlindra v državnem zboru. Voditelj duhovniške stranke dr. Ivan Šusteršič je končno vendar padel v jamo, katero je drugim kopal, in če ga bo duhovščina iz blata vlekla, bo le samo sebe osmradila. Znano je, kaj je dr. Šušteršič počenjal z žlindro, da bi spravil kmetijsko družbo in njenega tajnika ob dobro ime. Vsled tega se ga je prijelo ime »Doktor Žlindra«. Zadnjič je nemški poslanec Stein v državnem zboru zaklical Šusteršiču »Doktor Žlindra«, in ko ga je Šusteršič vprašal, kaj hoče s tem reči, mu je dejal Stein: Z Vami jaz sploh ne" govorim, ker se je Vam že trikrat »šuft« reklo, Vi ste pa to mirno vtaknili. Dne 26. aprila je stvar prišla spet na razgovor, in tu jo je dobil dr. Suster-šič z gajžlo, da bo pomnil. Ta razprava je tako-le tekla: Dr. Šusteršič seje namreč oglasil za popravek, rekši, da je bil razžaljen, ne da bi bil dal za to kak povod. Mogel bi zahtevati, da se izvoli grajalni odsek, toda važna dela, katera ima zbornica rešiti, so ga napotila, da ne zahteva gra-jalnega odseka. Ce bi bil pa novic žaljen, stori to prav gotovo. Posl. Stein: Šušteršič se izgovarja na zbornico, da bi mu ne bilo treba zahtevati grajalnega odseka. W o 1 i': To dete, noben angelj ni tako čist .... Stein: Človek bi bo moral smejati, da bi obolel, ko vidi, s kako svetohlinskim obrazom ta mož zatrjuje, da nikogar ne žali, pač pa da jo bil on žaljen. Opozarjam na to, da je v neki tajni Beji Šusteršič zaklical poslancu \Volfu »sprideni študent«, pOBl. Kisenkolbu pa »osel«. (Klici: On prvi.) Umejo se ob sebi, da jo on prvi zaklical, no da smo ga izzvali, ker imamo boj z drugimi ljudmi, kakor je dr. Šušteršič. Klici: Hvala Bogu! Iro: Selo potem smo klicali: Tomaževa žlindra. Stein: Izjavljam, da som zaklical »Doktor Žlindra«, in da bom ta medklic tudi v prihodnjo rabil, kadar se mi bo primerno zdelo. Ta medklic nikakor ni neparlamentaren; to in psovka. Klici: kaj pa je z žlindro V Ako zbornica želi, sem pripravljen javno pojasniti, kaka zveza jo med žlindro in cJr. Šusteršičem. Bojim pa so zelo, da stegnejo pojasnila, in kar imamo pripravnega, Šusteršiču kot voditelju slovenskih kmetov postati prav neprijetna. Ker torej *«oj medklic »Doktor Žlindra« ni žaljenje 'll jaz dr. Šusteršiču nisem zaklical »Šuft«, *fimak sem lo zahtevana pojasnila odklonil z bosedami: »Z Vami ne občujem, ^r so Vam je reklo »šuft« no da bi na *0 odgovorili. Posl. Šusteršič je priznal, da je zaklical Wolfu »sprideni študent«. Jaz nikogar ne sodim po tem, kaj je študiral nego po tem, kar je storil, in zato tisti medklic ni bil žaljiv. (Viharna veselost.) Opozoril sem samo na dejstvo, da tovariš Wolf šol ni dokončal. Moja navada sploh ni, da bi koga žalil. (Živahni medklici in klic: Posl. Peška mu je že zaušnico ponujal, ker se je neparlamentarno obnašal.) Šusteršič: Posl. Eisenkolbu nisem zaklical tiste psovke, ki se mi očita. Volkl: Kaj je s Tomaževo žlindro, to bi radi vedeli. Šusteršič: Jaz v tem oziru nisem ničesar storil, kar bi zadelo mojo čast. Pripravljen sem podvreči se izreku častnega sodišča. Stein: Okrajno sodišče je nad Vami že izreklo sodbo. Šusteršič: Sodišče je v razlogih izrecno reklo, da moja osebna čast ni zadeta. Stein? Da ste svojo čast a Tomaževo žlindro zamazali, to je izreklo okrajno sodišče. Šusteršič: To ni resnično! Če je pa nečastno, da sem kot načelnik »Gospodarske zveze« isti daroval 2000 K, da so členi dobili žlindro ceneje, potem sem storil nekaj nečastnega. — Končno je dr. Šusteršič zahteval, ker ga je posl. Stein novic razžalil, da se izvoli grajalni odsek. Stein: Ki naj preišče Vašo korupcijo. Šusteršič: Gospodje naj si zapomnijo, da je prav poceni koga žaliti... Stein: Ki se zmažo kakor Vi... SuBteršič: . . . o katerem se ve, da je prepričan katoličan ... Dr. S c hal k : Vi ste bili že liberalec, Vi ste bili sploh že vbo. (Vsakovrstni medklici in burni prizori.) Šusteršič: To je prav po ceni, koga žaliti, če se o njem ve, da se kot prepričan katoličan na noben način ne bo dvobojeval. \Volf: Vi ste me samo zategadelj imenovali spridenega študenta, ker ste vedeli, da Vas kot katoličana ne pozovem na dvoboj. Šusteršič: Zmerjajte me, kakor hočete, jaz se ne bom nikdar dvobojeval. Posl. dr. Schalk je potrdil, da je Šusteršič v tisti tajni seji poslanca Wolfa in Kisenkolba na najumazanejši način napadel. Ko je posl. Stein rabil izraz »žlindra«, jo Šusteršič kakor kak propovednik križarsko vojske skočil k posl. Steinu in ga vprašal, kaj hoče s tem reči. Šusteršič trdi, da so mu v tej zadevi ne more nič druzega očitati, kakor da je daroval 2000 K »Gospodarski zvezi«, da bi mogla Tomaževo žlindro ceneje prodajati. Ta izgovor je v pravi luči pokazal njegovo svetohlinstvo. Vprašati so mora namreč, v kakih razmerah jo to svoto daroval. Da ukrade kmetijski družbi kranjski dobro ime, je »Gospodarska zveza« izjavila, da prodaja žlindro cenejšo, kakor kmetijska družba. Ta jo prodajala Toma- ževo žlindro po 2 goldinarja 90 krajcarjev in je na vrh plačala 25 kr. »Gosp. zveza« je prodajala po 2 gld. 64 kr. in izgubila pri 100 klg. 50 kr. Od vseh strani, zlasti od »Gosp. zveze« seje »Kmetijski družbi«, očitalo, da je kmetom s predrago žlindro ukradla 3600 K na leto. Šusteršič je namreč svoj dar zamolčal, da bi mogel kmetijski družbi očitati namen goljufije, dasi je ta namen prej imela nasprotna stranka. Zdaj pa se je dokazalo, da je »Gospodarska zveza« kupila manjvredno žlindro ... Malik: Goljufija! Katoliška sleparija! Dr. Schalk: . . . in «jo za polnovredno prodajala. Jako častivredni kmetijski družbi so se v demago-gičen, umazan namen očitala dejanja, katera so tisti storili, ki so jih jej očitali. Zupan Svetlin, ki je Slovenec in ne kak sovražen Nemec, ki je dejal, da ima Šusteršič od žlindre umazane roke, in da je bil Šusteršič malomaren poslanec, ki je delal samo za farško bisago, je bil, ko ga je Šusteršič tadi tega tožil, pri prvi in pri drugi sodniji oproščen. (Velikanska senzacija. Klici: Čujte! Čujte!) Iro: Ker je doprinesel dokaz resnice. (Živahno klicanje: čujte! čujte!) Dr. Schalk: Iz vsega tega se razvidi, da je klic »Dr. Žlindra« sicer žaljiv, da pa ga je Šusteršič v polni meri zaslužil. Poslanec \Volf je pojasnil, da ni izpriden študent, nego da je izvršil vse šole ter dostavil, da njega Šusteršič ne more razžaliti. Politični pregled. Državni zbor. Minoli petek je bila dolga razprava zaradi trpinčenja vojakov. Kazlični govorniki so navedli uprav vnebovpijoče posameznosti o grdem ravnanju z vojaki. Stvar bo gotovo imela dober vpliv, kajti oficirji se bodo začeli bati. Isti dan jo vlada predložila tudi načrt postavo o zgradbi velikanskih kanalov. Ustaja v Algirju. Francozi imajo v Afriki veliko deželo Algir. Tam je zdaj nastala revolucija. Več sto ljudi je bilo že umorjenih. Vojna v južni Afriki. Angleži so zopet na raznih krajih dosegli več uspehov, Burov jo vedno manj in manjka jim tudi orožja in živoža. Dopisi. Iz Belokrajine. Neznosno je stanje v naši občini. Nazadnjaštvo cvete v polni meri, Mračnjaki hočejo vsak pojav napredka v kalu zatreti, vsako napravo ljudstvu v korist uničiti. Strast maščevalnosti, ostudna zavist, nikdar sita pohlepnost po bogastvu, polni lažihlepna srca naših odkritih in prikritih klerikalcev. Vsako sredstvo jim je dobro, pa bilo satansko orožje, samo da morejo ž njim doseči svoj namen — ugonobiti napredne za občni blagor vnete in požrtvovalne može. In kadar dosežejo svoj ugonoblja-joči namen, od veselja kriče in tulijo: »Vera je rešena!« Ako se zasačijo mežnar in njegovi agitatorski pomagači pri tihotapstvu, mora krivdo nositi učileljstvo. Ako prekrši klerikalec postavo in ga zadene kazen, so vzrok temu napredni možje. Vsak, kmetu neljub pojav, natvezi se na rovaš onim, ki ne plešejo po farovških harmonikah. Lansko leto se je streljalo proti toči iz treh strelnih postaj, ki so last kmetijske podružnice. Akoravno je ta naprava v korist celi občini, vendar ni dovolil naš občinski odbor niti vinarja podpore. Nasprotno pa znajo naši klerikalni mogočneži ruvati in ščuvati proti vsaki dobri stvari, ki ni zrastla iz njih puhlih glav. Nesramno so lagali v katoliškem škofovem listu »Slovencu« proti tem obČekoristnim napravam in onim osebam, ki so postavile te tri strelne postajo. Uničiti! — je bil njih bojni klic, in njih ščuvanje se j% obneslo. Strelne postaje bodo letos stale le kot nem in tih znak grdega klerikalnega mračnjaštva. Nevrjetno je, da bi oni letos iz sklede zajemali, v katero so lansko leto pljuvali. Kmetijska podružnica letos ne bode streljala proti toči, ker nima denarnih sredstev. Naznanilo pa se je tukajšnemu županstvu, da so temu strelne postaje na razpolago, ako hoče proti toči streljati. Kakor se čuje, letos ne bodo pri nas predavanja o vinorejstvu. Nedavno jo bil prišel sem potovalni učitelj za vinarstvo, da bi imel predavanje. A žalibog, o predavanji ni nihče znal, razun onih dveh mož, ki bi bila morala oznaniti prodavanje. No, pa čemu to novotarijo poslušat, ko imamo preko tukajšnje domačo rabe, črnega dudana kar na vagone. Boljše je, da roma denar v Reko, nego da bi se doma vinorejec trudil po vinogradih. lloko na srce, bi vam klerikalnim kolovodjem zaklicali, ko bi vi sploh srce za našega trpina imeli. Poglejte sosedno hrvatsko občino Posiljovo, katera je lansko leto poklonila veledušen dar 00 K tukajšnemu ognjo-gasnemu društvu. Vzemite si za vzor posojilnico v Črnomlji, ki prispeva vsako leto svoj prispevek za našo napravo, akoravno klerikalci pošiljajo svoj denar v »Ljudsko posojilnico« v Ljubljano. Kaj pa naše občinsko zastopstvo V Naša občina, ki je ognjegasno društvo ustanovila v proslavo Njega Veličanstva, pa dosihdob ni prikazala niti jednoga vinarja. So pač vsi klerikalci jednaki! (irablje imajo povsod, da grabijo v svoje žepe, a vil ne poznajo, da bi dali. Belokranjec ni slep, i on bo spregledal, ko odvrže črne očali, katere mu natikajo na nos klerikalni mračnjaki. Jedna sama ledena šiba, ali pa goreči plamen kakor leta 1888. mu pokaže svitlo solnce lepše pomladi. Takrat vam, mračnjaki, izbije trpin nikdar sile grablje iz rok, katere so največ krive njegove bede. Potihnil bode njegov obupajoči glas: »Ne bo, bogme, nikdar dobro!« in zavrgel vaš farovški bas: »Bude, bude —» kadav — tada!« Možje! v napredku je spas. Naprej v boljšo, napredno bodočnost! Iz Kozjega. (Dr. Jankovič — klerikalni »Parad eschimmel«) Ga že imajo — svojega štajerskega Šusteršiča in kaj pridno paradirajo ž njim ti prosvitljeni klerikalci. Saj pa je tudi za parado: lična mala postava, precej obsežen trebuh, ponosno zavihane brke, lepa kozja bradica in dobro namazan jeziček — kaj še hočete več?! Samo Šusteršiče-vega sv. Duha še ni postal deležen, no pa vendar je že »svet«. Vsaj »Slovenski Gospodar« in njegov dopisnik ga tako nazivata, ko pravita: »Da so slišali »svetega gospoda« tako govoriti...« Vrinila se je sicer mala tiskovna hiba, da stoji »svetnega« mesto »svetega«, toda to si Čitatelj že sam popravi. Ta »sveti gospod« torej pridno »rajža« po klerikalnih shodih, in tam prodaja svojo pamet. Glavna točka mu je vedno »liberalizem«. V St. Vidu je zadnjič »v navdušenih in živih besedah priporočal zborovalcem, naj se izogibljejo liberalcev«, dne 21. aprila pa je zopet v Smarji imel »govoranco« o »liberalizmu in kmetu«. In povsod ima kolosalen uspeh. Ker pa jo dosedaj najbrž vedno na nekaj pozabil, in da bode v prihodnje še lepšo uspehe doživel, mu priporočamo, da na koncu svojega govora vedno dostavi sledeče: »Dragi kmetje, vi se čudite, da slišite iz mojih ust tako besede. Toda povem vam, da jaz nisem klerikalec iz prepričanja in tudi ne govorim iz prepričanja, temveč le, ker imam zaveze nasproti škofu Napotniku in dekanu Žičkarju, kajti ta dva sta mi že veliko dobrega storila. Moram jima torej biti za sedaj še hvaležen in tako plesati, kakor piskata ta dva in duhovniki sploh Človek sno lažje celo svojo častno besedo, kakor pa, da bi postal nehvaležen. Morda pa vendar enkrat minejo to moje zavozo in tedaj, dragi kmetje, postal bodom zopet to, kar sem bil — liberalec z dušo in telesom. Takrat vam bodem pa tudi dejanski — ne samo z lepimi bose-dami — pomagal s tem, da vam ne bodem več toliko računil za zdravljenje, kakor dosedaj in tudi no bom več zaradi 78 vinarjev pretil s sodnijo!« — Bodite uverjoni, gospod doktor, da bode tem besedam sledil buren, nejenljiv aplavz. In Vaša slavohlepnos t bode trium-lirala. Pojasnilo. V bolje razumovanjo predidočega naj služi sledeče: Dr. Jankovič je v vočji družbi sam priznal, da ni iz prepričanja klerikalec, ampak da ima zavezo nasproti škofu Napotniku i n Ž i č k a r j u. Nadalje so on ni zadovoljil s tem, da bi mu okrajni odbor — kakor poprej nomško-liberalnemu zdravniku — v slu-čajih uboštva plačal le zdravila, ampak zahteva in tudi dobi plačane ordinacijo, vkljub temu, da prejema mesečno plačo od istega odbora. Ljudstvo sploh godrnja, kako drag* da je Jankovič. Nekemu revnemu posestniku grozil je radi 78 vinarjov s sodnijo! In tako človeče upa si kmetom zatrjevati, da jim klerikalci le pomagati hočejo?! —■ Brezmejna nesramnost! — Kmetjo, aH bodete vendar enkrat pametni postali?! Ponikva ob juž. žel. Na veliki pondeljok je čital mesto Oatežkega žup- nika njegov kaplan škofov pastirski list. Duhovniki in lajiki trde, da ni ličenka vreden. Naposled se je spomnil kaplan, da je o Veliki noči običajno deliti pisanke. Ker jih pa ni imel, menil je, daje dovolj in dobro, ako farane malo »nafarba«! Nagovarjal je namreč stariše, naj kupijo otrokom katekizme ter trdil obenem, da kupuje država vse druge šolske knjige, samo katekizmov ne. Že tisti, ki ima vseh petero čutov na pravem mestu, ve, da temu nikakor ni tako, da žrtvuje država za šolstvo toliko, kakor nič. Le našemu kaplanu še morda ni to znano, ali pa je hotel iz zgorajšnega namena svojo čredo »nafarbati«. Ponikovljani pa so se grede iz cerkve smejali kaplanovi »pisanki« ter dejali: Ako hoče kaplan na vsak način imeti katekizme, naj poseže sam v žep in preskrbi vsaj revne otroke ž njimi. Ce je imel o Žičkarjevi agitaciji denarja za nepotrebne smodke in literčke, imel ga bo gotovo tudi za potrebne katekizme. Cerkveno petje vzbuja pri nas splošno veselost, Na deželi se sicer ne more bogve kaj zahtevati, vendar se sliši ponekod petje, ki ugaja tudi muzikalno izobraženim ljudem. Pri nas pa cvili in brbevka par »pevcev«, kakor da pojejo skozi »kolaČevo luknjo«. Bilo bi lahko bolje, pa naš orga-nist prebera rajši za farovško kuharico ližol, kakor da bi so bavil s cerkvenim petjem. Pa še hud je, če se mu očita zanemarjanje petja in zmerja iarmane s »trotini«. Kaj ko bi mu farmani povedali, kdo je »troti«. Priliko imajo, kadar pride s »puto« ali »žakljem« po žo itak plačani bernji. Ponikovljani so štejejo med zavedno kmete; no dajo se od vsacega pritopenca zmerjati. Organistu pa bodo dovolili??? Šmarje pri Jelšah. Vsak berač svojo mavho hvali in čuditi se ni, če farovški gospodje hvalijo svojo politično mavho, to je svojo »Katoliško politično in izobraževalno društvo« v katero bi radi kmete vtaknili. Toda zavedni kmetje se ne bodo dali vtakniti v to mavho in bodejo raje pristopili k »Slovenskemu kmetskemU društvu«, kjer so drugi njihovi tovariši-Duhovniki so naredili v šmarskem okraju raspor mod kmeti in bodejo sedaj podpihovali kmete, da se bodojo ti mod seboj prepirali. Duhovniki si mislijo, dokler so kmetjo med seboj prepirajo, se mi lahko veselimo. Srda) sn mnoiro pišu o shodu »Slovenskega kmotskega društva«. Tisti listi, kateri so lastnina duhovnikov, in v katere pišejo duhovniki, se jeze, da j° bil shod tako močno obiskan, in ker si ti farovški pisuni, ki nimajo cel dan nio dela, ne morejo jeze drugače ohladiti, za to v listih napadajo udeležence shoda in so lafcojo, da jo bilo na shodu le kak i'1 200 ljudi. Koliko jo neki potem bilo ljud» na shodu »Katol. polit, društva«? V raz morji nič več, kakor petdosot. Vsak, je bil na shodu in vsak, kdor pozna ve likansko dvorano v Jagodičevi gostilni, ve» da gre v isto nad 1000 ljudi, če stojijo drug pri drugem, kakor so stali na »bo »Slov. kmetskoga društva«. V ponurjonjo duhovnikov pa bodi povodano, da so udeleženci po zaključku shoda in prJ hodu iz dvorano pri dvoh vratih šteh ^ to zaradi tega, ker ho jo vodolo. ^ bodejo farovški poročevalci liBto z lažjo utajili število u ležencev. Tudi se lažejo klerikalni listi,