188
Slovstvene stvari.
Pobirki.
Spisuje Davorin Trstenjak.
6. Bližiti, bežgati.
Gosp. prof. Erjavec piše („Letopis Matice slov." 1880. str. 133 in 135), da b uži ti v Bolcu označuje: koruzo slačiti, bežgati pa: luščiti fižol, turščico, orehe itd.
Ti besedi ste slovanski po koreniki, a ne po obliki. Korenika tema besedama je: buk-buc, in mi imamo v srbščini iz te korenike: b u c a t i, derati, dreti, slov. buc-ati, z nožem dreti (Janežič), srb. raz-b učiti, zerreissen, tudi: raz-buc-ati.
To besedo nahajamo  tudi  v venetščini:  s bus ar,
Obst schalen, ker venetsčina glasnika C in k spremenja v s (beri kakor slov. z), in govori: busa mesto: buča, bok, foramen. Vpliv venetščine je tudi storil, da nekateri primorski Slovenci tudi slovenski C kot z izgovarjajo, in rečejo: peti z a mesto: petica. Da je v besedah: bužiti in s bus ar, iskati prvotni glasnik C, pričuje italijanska oblika besede : sbucciar , Obst schalen, den Thieren die Haut abziehen, den Baumen die Rinde abnehmen. Ker grkoitalščina teme: buk-buc, ne pozna, je italska beseda morala iz venetščine v oni dobi priti, ko še venetsčina glasnika C in k ni spreminjala v s (z).
Iz debla: buk-buc je slov. buc-ika, Stecknadel, ker buča, in ime ribe: buc-ika, mugil Cephalus, riba, katera buča, ima ostre zobe in ostre plavute; Venetčan jo po pravilih glasovskih svojega jezika imenuje: bosega, iz: buc-ika, ker mu je: s = C, e = i (primeri: bevere iz bibere) in k = g.
Nahajamo še tudi v venetščini besedo, katera pričuje, da je venetsčina rabila obliko: buk, in sicer: sbuzz-ega, iz: sbucciga, Riss, fig. Streit, Zank,
Indogermanski (arjanski) narodi pa so iz pomenov: dreti, reissen, schinden, stvarjali poznamenovanja za: skorjo in kožo; primeri to potrjujejo:
1.     Gršk. Xs7zog} Schale, Rinde, flulse, iz: taW, lupim,
2.     Gršk. dsQtia, Haut, iz: čćqco} reisse, schinde, derem.
3.    Lat. cortex, sansk. kri t-ti, Birkenrinde, iz: krint-ami, disseco, scindo, irski: cairt, cortex. Iz te korenike izvajajo vsi kritični jezikoslovci tudi anglosaksonsko hrind, novonemško po odpadlem: h — Rinde, in tudi: das Rind, das Rindvieh, je ži-vinče, katerega koža (hrind, rind) se dere. Sorodno je menda staroprusko: ki en te, krava.
4.    Skandinavski: skinn, cutis, koža, za: skind, se tudi vjema z besedo germansko: skind — schinde.
5.    Staroslovansko a z - n o, corium detractum, najde razlago v rusk, a z et, gahnen, klaffen, spalten, spitzen, zato ruski az-vo, stimulus, venetski asiar, scorticare. Da se ima v koreniki az, prvotni pomen zbadanja, ka-lanja, dretja iskati, pričujejo besedne tvarine: staroslov. az-va, ivropig, incitio, Einschnitt. V latinščini imamo s prvotnim g, a g o -1 u m, stimulus, starogorenjenemski z nazalom: an g-o, stimulus. Po istih nazorih je tudi: buccia, scorza, in pele de T anemal co la lana.
Venetskoitalska: buccia, Rinde, Haut, Hulse, je toraj sorodnica slovenske: buča, tikev, Kiirbiss, pa tudi lubanja, Schadel, primeri: golobučast, calvo capite. Buča označuje prvotno isto, kar lubina, Melone, iz korenike: lub = rub, seco, odkod tudi lub, liber, Bast. Naše je toraj: bučit, bučkati; oblike: bužit in bežgat, so venetskoitalske spake nastavše: iz bu-sar in busgar, busegar. V besedi: bežgat seje glasnik u spremenil v e, kakor v besedah: buditi in bedeti.
Mi bi toraj v beđedi: buccia nov dokaz za slo-vanskost starodavnih Venetov našli. Učeni francoski pisatelj grof Gobineau pa v svojem slovitem delu „Sur Tingalite de rages humainesu z antropologičnimi in sta-rinoslovskimi dokazi podpira naše trdenje. Tudi slavni angleški pisatelj G. Latham ima starodavne Venete za Slovane (glej njegovo knjigo: „The nationalities of Europe'1 II, 416); in sami Italijani, na primer: Ciampi v svoji knjigi: „Osservazioni intorno ac moderni sistemi suite antichite etrusche Fiorenza 1824" dajo veljati, da so v predhistorični dobi v Italiji Slovani stanovali.