NARODU GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin.
Sklep urejevanja 5. in 20. vsaeega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste,
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 25. novembra 1911.
C, kr. poštne Pran. št. 64.846 kr. carske..............16.648
Vsebina:	Kako je spravljati zadružna pisma? Draginja in zadružništvo. Purani. Književnost. Gospodarske drobtine. •
Občni zbori. Bilance. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic.
Kako je spravljati zadružna pisma?
Pri veliki večini naših zadrug najdemo napako, da se zadrugi došla pisma ne spravljajo v redu, da, ponekod celo smatrajo došlo korespondenco kot predmet, ki je samo zato tu, da dela napotje.
Po zadružnem zakonu je zadruge smatrati za trgovce, v kolikor se bavijo s trgovskimi posli in zato veljajo tudi za nje predpisi trgovskega zakonika. Po členu 28 tega zakonika pa ima vsak trgovec dolžnost, shranjevati prejeta irgovska pisma in od odposlanih pridržati si prepis ali kopijo.
Pa tudi pri onih zadrugah, kjer menijo, da imajo v redu svojo korespondenco, prejeto in odposlano, ni vse tako, kakor bi moralo biti. Pride n. pr. revizija in je treba predložiti revizorju to in ono listino. Tajnik zagotavlja, da jo ima spravljeno, da mora biti med akti, saj se še dobro spominja, ob katerih prilikah je imel v rokah i. t. d. Na vse zadnje se po dolgem iskanju in listanju morda vendar posreči dobiti dotični popir, ki je bil skrit kakor bi bilo začarano. Če se zahteva, da naj se predloži kak drug dokument, se ponovi isto iskanje in tarnanje,
„kje mora neki biti spak“. Toda tako se ne potrati samo ob revizijah mnogo dragega časa, ampak tudi ob drugih prilikah, n. pr. če zahteva nadzorstvo, da naj se mu predlože dokazila, da more kontrolirati pravilnost posameznih vpisov v zadružnih poslovnih knjigah ali če je treba kaki stranki pokazati kako listino ali če jo zahteva načelstvo ob priliki kake seje. V vseh takih slučajih zgubi navadno tajnik mnogo časa z iskanjem in to vse zaradi tega, ker korespondenca in dokazila niso urejeno spravljena.
Došla pisma so spravljena v celih ovojih in je med njimi dobiti tudi najnepomembnejše tiskovine, včasih od o, 10 in še več let skupaj. Vsa ta pisma tiče lepo v kuvertah in tudi svoječasni pismeni odgovor jim je v prepisu morda priložen. Dostikrat je najti pisma različnih odpošiljatev in iz različnih let v eni kuverti. Vsled ponovnega iskanja pa se potem posamezne listine tako zamešajo, da je treba precejšnje stopnje potrpežljivosti, predno se zaloti tisto, kar se hoče imeti.
Koliko časa se mora brezplodno ob takih prilikah potratiti, je pač vsakomur
jasno. Navzlic temu pa je marsikaterega tajnika težko prepričati, da bi bilo koristno, če bi napravil tu red. Nasprotno, tajnik rad ugovarja takim nasvetom, češ da je glavna stvar to, da so vse listine spravljene, in da je vkljub nevravnani korespondenci vendar le mogoče dobiti vsako zahtevano listino. Deloma nasprotuje zaradi tega, ker je nereda že vajen — navada pa je železna srajca — deloma vsled tega, ker misli, da bo potreboval mnogo časa, predno bi mogel iz nereda napraviti red.
In vendar se da korespondenca urediti na priprost način in zelo pregledno. V ta namen zadostujeti dve mapi, ki jih je dobiti za male novce v vsaki papirni trgovini ali pri knjigovezu. V prvo se spravljajo važnejši akti, kakor izvirnik pravil, sodni sklepi o registraciji odbornikov in o premembab pravil, revizijska poročila, odlok o pripoznanju pri-stojbinskib ugodnostij i. t. d. V drugo mapo je pa devati vso ostalo došlo korespondenco in pa v prepisu odgovore, ki se odpošljejo na došla pisma. Posamezne listine se pri tem ne zgibajo, ampak se denejo v mapo razgrnjene.
Ob sklepu leta se okoli vse nabrane korespondence dene ovoj, na katerega se napiše letnica, in se potem spravi k drugim starim spisom in knjigam. V zvezi z vložnim zapisnikom se potem na ta način vsaka listina lahko takoj najde, oziroma se more hitro dobiti celo brez vložnega zapisnika, ker so listine zložene po časovnem redu in po letih.
Mapa, v katero so vložene važnejše listine, naj se spravlja v blagajni (v trezorju), druga mapa sc lahko da v drug prostor.
Kavno tako neprilično so dostikrat spravljena dokazila o blagajniških izdatkih, tako da je tudi tu iskanje združeno z znatno izgubo časa. Priporočljivo je, da je vsa dokazila brez razlike, najsibodo pobotnice, položnice ali kake druge vrste, hranijo v istem vrstnem redu kakor to kažejo zapovrstne
številke blagajniškega dnevnika. Na plačane račune se prilepi položnica, oziroma recepis in na vsako dokazilo se napiše zaporedna številka iz izdatkov blagajniškega dnevnika. Ob koncu leta se vsa zbirka še enkrat pregleda, če se strinja z blagajniškim dnevnikom, na kar se tudi ta dene k starim aktom in knjigam. Ako se dokazila tako uredijo in spravijo, se vsaka stvar lahko hitro poišče, pregledovanje in primerjanje s knjigami se izvrši gladko in, kar je glavna stvar, dokazilo se na ta način ne more tako lahko izgubiti, kar je posebno pri majhnih lističih nevarno.
Po cele ure časa žrtvujejo tajniki, ker nimajo v redu spravljene korespondence in dokazil. Marsikatero sitnost in pikro opazko bi si lahko prihranili, ako bi bili bolj praktični in bi uradne spise imeli shranjene tako kakor smo ravnokar opisali.
Red olajšuje, nered pa ovira vsako
delo.
Draginja in zadružništvo.
Vprašanje o draginji je danes povsod na dnevnem redu. O njem razpravlja zbornica, premleva ga dnevno časopisje, prerešetava se na ministerskih sedežih in na ljudskih zborovanjih. Vkljub temu draginja traja dalje in celo narašča. Priznati je treba, da se draginja ne da kar čez noč odpraviti. Da se pa vsaj polagoma da to doseči, treba je stvar na pravem koncu prijeti. V nastopnem hočemo premotrivati vso zadevo iz zadružnega stališča. Predno pa to pričnemo, ozrimo se po vzrokih splošne draginje.
Vzrokov je več. Eden glavnih vzrokov draginje je gotovo vedno obilneje izseljevanje kmečkega prebivalstva v mesta Današnje evropske države postajajo vedno bolj industrijske države. Vsled tega se po mestih potrebuje vedno več delavcev za tovarniško delo. Ejudje, ki nimajo mnogo lastnega posestva in ki bi morali služiti ali za dnino
delati, da se prežive na deželi, radi zapuščajo kmete in gredo v mesto. V to jih zapeljuje boljša plača v mestu, krajši delavni čas in druge ugodnosti, ki jih nudi mestno življenje. Vsled tega se na eni strani zmanjšuje število producentov, med tem ko se na drugi strani zvišuje število konsumentov. Posledica tega je, da mora manj ljudi pridelati večjo množino živil. Ker se delavec težje dobi in je povpraševanje po blagu večje, je jasno, da mora tudi cena blagu poskočiti. Temu se pridružujejo še pogoste vremenske katastrofe, vsled česar cene poljskih pridelkov gotovo ne morejo biti nizke. Za meščana pride tu nekoliko v poštev colnina, ki jo nalaga država na uvoz blaga iz tujih držav, da s tem varuje domačo produkcijo. Nikakor se pa o tem ne da primerjati po-draženje, ki nastane vsled raznih naklad, kartelov, ringov in mnogobrojnih prekupeev. Vsemu temu se pridružuje še pojav, da vsakemu zvišanju uradniških in delavskih plač takoj sledi podraženje življenskih potrebščin.
v
Ce ni mogoče drugače držati ceno, zgodi se to na umeten način, s tem da se produkcija nalašč zmanjša in se zaloge raje uničijo kakor poceni prodajo.
V takih razmerah trpe seveda največ delavci in uradniki, ki so navezani na stalno plačo. Njihove potrebe so mnogokrat večje kot pa plača, katero dobivajo. Radi tega večkrat ne morejo kupiti tega, kar neobhodno potrebujejo za življenje. Nasprotno pa posestnikom kapitala draginja ne more priti do kože, ker ti lahko zvale zvišanje cen na one, ki morajo jemati posojila ali kupovati blago njihove produkcije. Tako morajo uslužbenci in delavci sami nositi draginjo z velikimi žrtvami za svoje zdravje vsled pomanjkanja na vseh koncih in krajih, če se njihovemu delodajalcu ne poljubi s prostovoljnimi draginjskimi dokladami ali zvišanjem plače njihov položaj zboljšati. Ako se to ne zgodi, je prisiljen tak siromak poseči
po zadnjem sredstvu, namreč po pasivni rezistenci ali po štrajku.
Toda klic po pomoči iz tega žalostnega položaja je splošen. Kajti pod tem zlom ne ječita samo meščan in delavec nego tudi kmet Sredstva, ki se navajajo kot odpomoč tej splošni bedi, so različna.
Med mestnim prebivalstvom je najbolj razširjena zahteva, da naj se odpro meje uvozu mesa iz inozemstva in se odpravi colnina na meso in žito. V tej zadevi sta kon-sument in prekupec edina, le producent (kmet) se temu upira, ker bi se s tem množina te vrste blaga, postavljenega na domače trge, pomnožila in vsled tega cena blagu padla.
To je resnica. Toda vprašanje je, ali bi imel konsument od tega največ dobička. Naše mnenje je, da bi dobiček spravili prekupčevalci in njim zapovedujoči karteli in ringi. Vsaj kakor so razmere dandanes, bi se gotovo tako zgodilo. Temu bi se dalo odpomoči z organizacijo konsumentov, ki bi izločila prekupčevalstvo, v kolikor se isto živi samo na račun drugih. Gotovo ni v redu, da se v mestu kot je Dunaj, ki šteje 35.000 hiš, ne bavi nič manj kot 22.000 ljudi zbranjarijo. S tem se na leto podraže živila za približno 90 milijonov kron. To je denar, ki je kosumentom takorekoč iz žepa ukraden, ker zanj se ne dobi prav nobene protivrednosti. Na Dunaju gre ta stvar tako daleč, da se smatra raznašanje kruha, peciva, mleka itd. kot posebna obrt. Kmetje ne smejo na trg prinešenih stvari sami prodati, nego se morajo poslužiti prekupca, in to gre seveda tudi na račun konsumentov.
Ta dolga vrsta prekupčij ni mali vzrok veliki draginji, čeravno je treba priznati, da so druge okolnosti k temu tudi mnogo pripomogle.
Samo z znižanjem ali odpravo colnine se draginja ne more odpraviti. To nam jasno kaže zgodovina Angleške, kjer je po uvedbi prostega trgovanja leta 1849 nastopila šele
tedaj cenena in dobra preskrba prebivalstva, ko se je isto oklenilo konsumnih društev in je preskrbo z živili vzelo samo v roko. Do tedaj so imeli ves dobiček od odpravljene colnine samo trgovci in prekupci.
Globoko vkoreninjeni organizaciji kon-sumnili društev se ima Anglija zahvaliti, da manj trpi na splošni draginji kakor pa one države, kjer ta organizacija še ni tako močno izvedena. V Avstriji so n. pr. v zadnjem desetletju poskočile cene živil za 50 do 100 °/o in tudi več, na Angležkem pa samo za 13-360/o.
Ako ni bilo mogoče angležki konsumni organizaciji tudi tega malega zvišanja cen preprečiti, je temu vzrok, ker je pri nakupovanju surovin še odvisna od kartelov in ringov. Kar se pa tiče razdelitve blaga ter izdelovanje živil in drugih potrebščin, v tem je angležka konsumna organizacija dosegla vrhunec. Da se še tej pomanjkljivosti izogne in da se tudi pri nabavi surovin popolnoma oprosti kartelov, sklenila je angležka konsumna organizacija, kakor poročajo „The Cooperative News“, tudi pridobivanje surovin vzeti v svoje roke. Dobro je namreč, ako kdo čevlje naredi sam, še boljše je pa, ako more tudi usnje napraviti sam in mu ga ni treba kupiti. Ako imajo konsumna društva lastne mline, je to nekaj vredno; še večjega pomena bi pa bilo, ako bi tudi pšenico mogla sama pridelovati.
Ta vzgled pametnih Angležev bi morali posnemati tudi avstrijski konsumenti. Tudi njim mora biti mari, prekupčijo kolikor mogoče omejiti in proizvajanje surovin vzeti v svoje roke. Seveda bode ta namen mogoče doseči šele v nedogledni bodočnosti, ako se gibanje konsumnih društev tudi po naših mestih poživi, tako da postane pravo ljudsko gibanje. Sedanja draginja je glasen opomin, da se da le z organizacijo zlomiti nadvlada trustov in kartelov.
Treba je torej, da se že obstoječa konsumna društva v Avstriji okrepe in da se snujejo nova. Seveda imamo tu v mislih
mesta in druge večje industrijske kraje v katerih je dana prava podlaga za njih uspešno delovanje. V. vsakem malem kotu snovati konsumna društva, to bi bilo neumestno, kakor je pokazala izkušnja.
Po mestih so pa konsumna društva še mnogo premalo razširjena. Vsem tem 1382 konsumnim društvom, kolikor jih sedaj obstoji v Avstriji, v primeri z več milijoni ljudi v avstrijskih mestih, izdaleka ni mogoče v toliki meri vplivati na cene živil, kakor bi bilo to potrebno. Ko bi bila pa celota konsumentov organizirana, tedaj bi pa konsumna društva mogla prevzeti ne le prodajo, nego tudi proizvajanje surovin iu izdelovanje raznih potrebščin. Potem bi cene ne bile odvisne od samovolje posameznikov, temveč od naravnih razmer. Kajti na mesto absolutističnega in oligarhičnega sistema v gospodarstvu bi nastopil demokratizem, kateri je vtelešen v zadružništvu.
Zato imajo vsa druga sredstva, ki se priporočajo za polajšanje ali odpravo draginje, samo začasen uspeh, sličen onemu morfiju, ki se da bolniku za polajšanje njegovih bolečin. Pri tem bi samo ob sebi umevno mogle igrati važno vlogo kmetijske prodajalne zadruge, ker bi na ta način v konsumih organizirani konsumentje mogli naravnost stopiti v poslovni stik s producenti. S pomočjo take vsestranske organizacije bi se dalo odpraviti mnogo nepotrebnega dela, ves promet z živili bi postal mnogo bolj priprost in cenejši.
Z zvišanjem plač se pa draginji nikakor ne more trajno odpomoči. Vedno se namreč opaža, da kakor hitro se zvišajo plače, cene živilom zopet poskočijo. Oni, katerim so se plače zvišale, pridejo kmalu zopet v prejšnji položaj; na slabšem so pa oni, katerim se plače morda niso zvišale. Vedno je namreč tako, da morajo milijoni ljudi večje cene plačevati, med tem ko so se samo nekoliko stotinam ali tisočinam dohodki zvišali. Z neprestanim zviševanjem plač se ne da dra-
ginji trajno odpomoči, ker mora država zato zvišati davke, kar potem zopet služi špekulantom za pretvezo, da zopet zvišajo cene blagu.
Sprememba v draginji more torej samo tedaj nastati, ako se vsi oni stroški, ki jih povzroča pogosto prekupovanje, predno pride blago od producenta do konsumenta, znižajo na minimum in se skuša zvišati nakupovalna moč onih, ki ne morejo zvaliti bremen na druge rame. Da se pa to doseže, je potrebno, da sekonsumenti oproste železnih verig trustov in kartelov in sami prezvamejo oskrbovanje potrebščin. To je pa samo tedaj mogoče, ako spozna kousument veliki pomen organizacije konsumnih društev, se jim pridruži in s tem pokaže svojo solidarnost. Sele tedaj bo drugače.
Daginja ni torej čisto ekonomsko vprašanje, nego je po večini socijalno vprašanje s socijalnim! vzroki. Draginja temelji namreč, kakor smo videli, v veliki meri v težnji družabnih razredov, posebno v težnji delavskega stanu za boljšim življenjem. Vsled tega se draginjsko vprašanje ne bo moglo rešiti toliko z gospodarskimi sredstvi kakor pa socijalnim potom z združenjem konsu-mentov. Vlada in zakonodaja pa takim težnjam ne sme delati zaprek in težav, nego mora to stremljenje z vsemi silami podpirati. Samo s pomočjo zadružništva se more iz-premeniti in zboljšati sedanji način trgovine in produkcije živil. To je problem, ki ga je treba rešiti zadrugarjem in današnja draginja naj bo povod, da se prične to vprašanje resnejše premotrivati. Ako se bo to zgodilo, tedaj bo prihodnjost pokazala, da ne bodo več nastopile take razmere, v kakor-snih sedaj živimo.
Seveda pri tem tudi vlada ne sme držati križema rok. Dosedaj žalibog ni storila mnogo aii skoraj nič za odvrnitev draginje. Ona ne kaže nobene posebne naklonjenosti, draginji se energično ustaviti. Na temelju ko-alicijskega zakona z dne 7. aprila 1870, ki
določa, da nimajo dogovori obrtnikov za zvišanje cen kakemu blagu na škodo občinstva nobene pravne veljave in da so kažnjivi, bi lahko kaj storila proti kartelom, toda to se ne zgodi. Tudi proti ponarejevalcem živil, ki ob vladajoči draginji vedno bolj nastopajo, bi se na temelju obstoječih zakonov lahko bolj strogo postopalo.
Ta dejstva dokazujejo, da se more proti draginji uspešno nastopiti samo z zadružno organizacijo in z zmanjšanjem stroškov pri razprodaji in razpečavanju blaga.
Purani.
Domovina puranov je Amerika, od koder so jih pripeljali v Evropo v šestnajstem stoletju. Tara živi še dandanašnji tudi divji puran poleg udomačenega. V Nemčiji so poizkušali z rejo divjih puranov, kakor so pri nas upeljali tuintam divje fazane in jih razmnožili, a ta poizkus je popolnoma izpodletel. Deloma jim ne ugaja podnebje, deloma pa so mladiči premehki za te krajevne razmere. Pač pa so gojili z vnemo udomačene purane; za njimi ni izostala Francoska, kjer je perutninarstvo itak zelo razvito. Pa tudi na našem jugu, kjer je milejše podnebje, so vpeljali purane. Po Hrvaškem, Slavoniji, Bosni in Hercegovini je razširjena reja puranov. Na Kranjskem se pečajo z purani le Dolenjci, a še ti le omejeno.
Purana rede le radi okusnega mesa, puro pa porabljajo za valjenje piščet, rac in gosi. Pura jako pridno vali in dobro vodi mladiče. Mnogo pur pa je tudi zelo nerodnih in neokretnih za ta posel, vsled česar pohodijo in potlačijo mnogo zaroda. Za valjenje in sploh za naše razmere je najbolj primerna srednje velika pura. Ameri-kanske velike pure, Nortfolk in Mammut so namenjene bolj razstavam in športu, kakor pa kmetu.
Mladi puran doseže na zimo 6—7 kg. Ker pa purani počasi rastejo, dorastejo šele čez dve leti, a takrat doseže samec 12—13 kg. Pred tako težkim puranom pa perutninarji zelo svare. Samec je namreč silno ognjevit, zbog česar mnogo samic poškoduje. Najprimernejši je puran-plemenjak z 10 kg teže.
Rekli smo, da pure izborno vale; imenujejo jih žive valilne stroje. Ako pura še ne nese, oziroma ako ne bode še kmalu pričela nesti, jo lahko prisilimo vsak čas k valjenju. Ta lastnost je za perutninarje velike važnosti, ker lahko izvale razno perutnino v poljubnem času, kar je za nje velikega pomena.
Puro prisilimo k valjenju na ta način, da napravimo pripravno gnezdo, v katero položimo 8—10 ogretih porcelanastih jajec. Na gnezdo posadimo za valjenje določeno puro, jo pokrijemo z rešetom ali jerbasom, ki pa mora biti tako nizek, da pura ne more vstati. Jerbas pa obtežimo z kamenjem ali opeko, da ga pura dvigniti ne more. Vse to pokrijemo z vrečo ali rjuho, da ima pura poltemo in mir. Vsak dan jo vzamemo raz gnezdo, da se naje, napije in osnaži. Ta čas pa jajca denemo na gorko, da se ne ohlade. Ako so namreč porcelanasta jajca mrzla, ne sede rada nanje nazaj, dokler še ni prišel nagon za valjenje. V 3—5 dneh se pa nagon že pokaže in spoznamo ga po tem, da pura sedi in ostane na gnezdu brez pokrivanja.
Nekateri pa izrežejo v pokrivalo tja, kjer ima pokrita pura glavo, ozko luknjo, kamor postavijo jed in vodo, da pura nemoteno 3 -5 dni sedi.
Drugi jo zopet prej z žganjem opijanijo, da jo s tem omamijo in k mirnemu sedenju pripravijo. A prevelika „porcija“ jo lahko umori. Ako se že to sredstvo uporabi, zadostuje že žličica žganja, razredčenega z vodo, kar se da na kruhu.
Naravno pa dosežemo tudi namen brez žganja, ako za valjenje namenjeni puri osem
dni poprej damo vsak dan pest lanenega zrnja.
Čudno je pa to, da pripravimo k valjenju tudi samca, ali le v slučaju, če nima nič samic. Sedi dobro, vali pridno, a najboljše in najskrbneje pa pase mladiče. Pravijo pa, da tudi kapuna lahko pripravimo k valjenju.
Pri purah je pa strast do valjenja takrat nadležna, ako jo hočemo porabiti za opitanje. Pisal mi je tovariš, da kloče pura celo leto in ne je skoraj nič, a on pa bi rad jedel — puro. Sedela mu je na vrtu na odpadlem jabolku, včasih celo na kamen. Vsa sredstva, trdi, da niso pomagala nič. V takem slučaju je najboljše, da puri damo kurje jajce, ki je že navaljeno in bo v par dneh izvaljeno. Pura sedi 2—3 dni na jajcu. Pišče se izvali in v 24 urah že izleze izpod pure, hoteč jesti. Pura gre za njim, ga pase in pozabi na valjenje. 2—3 dni ga ji pustimo, potem pa vzamemo. Pura ga bo iskala, pri tem pa mine nagon do valjenja. Na ta način se jo najlažje ozdravi.
O puranu-samcu je dokazano, da oplodi celo serijo jajec z jednim samim oplojenjem. Isto tako tudi gosjak. Seveda je jedna serija jajec pure oziroma gosi majhna napram oni dobre kokoši. Saj pa tudi petelin z jednim samim aktom lahko oplodi vsa jajca, ki jih kokoš tri tedne potem znese Petelin pa mora biti krepak in ognjevit ter dobro ohranjen.
Tako imamo lahko par pur ali gosi brez samca, jim v gotovem času za nekaj dni dobimo samca od kakega soseda, ki oplodi vsa jajca s prav povoljnim vspehom.
Pure pa zahtevajo obilno proste paše. Rejo nam plačajo le tam, kjer lahko tekajo po sadovnjakih, travnikih in strmiščih, da si same mnogo hrane poiščejo. Vsled tega spadajo pure le na velike in prostorne kmetije. Zelenjadni vrt pa moramo skrbno zapirati; ako pridejo notri, tedaj pa požro in razsekajo z močnim kljunom vse od kraja.
— 339
Puran strastno ljubi zelenjad. Ugaja jim pa tudi le suha zemlja; na mokri ne vspevajo. Posebno v onih krajih, kjer imajo posestniki mnogo žitnega polja, je reja puranov do-biekanosna, ker pobero po njivah vse odpadlo zrnje, ki pride na ta način k dobrem.
Mlade purice so v prvih dveh mesecih jako občutljive in zahtevajo mnogo skrbnega negovanja. Varovati jih moramo mraza, mokrote in tudi prehude solnčne vročine. Zato jih ne spustimo v mokro travo, zjutraj zgodaj v roso, dokler se ta ni posušila. Hude vročine jih pa obvaruje senca sadnih dreves, kamor se zatečejo pred pekočimi solnčnimi žarki. Zato priporočajo nekateri perutninarji valjenje mladih puric po kokoših, ker jih te lepše in boljše v mrazu krijejo in skrbneje vodijo nego pura. Pura sama jih namreč le skrbno in pridno pase, a manj greje. Dobro je tudi, ako je med malimi puricami par piščet, da se purice od teh uče jesti in hrane iskati.
Pri lepem vremenu in skrbnem negovanju vspevajo purice prav dobro. Po dveh mesecih ni zanje več nevarnosti; prepustimo jih lahko samim sebi, ker so že toliko utrjene kot piščeta, ob enem pa si tudi že znajo iskati hrane na paši.
Vzreja mladih puric zahteva iste hrane kot pri piščetih. Kdor pa ne pazi, da bi purice nikdar ne dobile skisane hrane, z mlekom pomešane, je bolje, da jih krmi s suhimi drobtinicami iz belega kruha, pozneje pa z kašo. Mleko jim zelo ugaja in tudi vspevajo lepo po njem; a postala in skisana jed z mlekom jim silno škoduje.
Pure opitamo kakor gosi, race in kokoši. (-im bolj in večkrat menjamo med opitanjem hrano, rajše jedo in lepše se opi-tajo. Zelo jim ugaja testo iz koruzne moke in namočena koruza. Dobra je tudi ajdova in ječmenova moka.
Kjer pa je na razpolago posneto mleko za zamesenje med moko, ga toplo priporo-
čam. Ni drago, a pospešuje opitanje in da nam zelo nežno in okusno meso.
Zupan.
Književnost.
Kriza v slovenskem zadružništvu. Razpravlja Miloš Štibler, tajnik Zadružne Zveze v Celju. Založil pisatelj. Cena 50 vinarjev.
Tekom dolge vrste let so se v slovenskem zadružništvu dogajale razne napake. Ker se zadružni krogi niso zadosti pobrigali, da bi jih odpravili, so se v zadnjem času celo znatno pomnožile in ko je bila slednjič mera polna, so tuintam zadruge prišle v stisko, pri nekaterih je prišlo celo do poloma. Ti žalostni pojavi so dali g. pisatelju povod, da je izdal zgoraj označeno brošuro, v kateri razpravlja o vzrokih, vsled katerih je naše zadružništvo zašlo na napačna pota, o napakah, ki se dogajajo pri poslovanju zadrug in njih zadružnih zvez in slednjič o načinu, kako bi bilo te rane ozdraviti. Pisatelj se bavi v svojem razmotrivanju skoro izključno s posojilnicami. Napake se sicer dogajajo tudi pri drugih vrstah zadrug — morda še v večji meri nego pri posojilnicah — ali to so bolj zadeve lokalnega pomena in ne tangi-rajo toliko našega celokupnega zadružništva kot takega.
Knjižica ne podaja kaj bistveno novega, o vsem tem se je že obravnavalo bodisi v naših zadružnih glasilih bodisi v drugih zadružnih spisih, ali vendar je vredna, da jo s pomislekom prebero oni, ki vodijo pri nas zadružne organizacije.
Med vzroki, ki so dovedli naše zadružno gibanje v stisko, razlikuje pisatelj dvojne: neposredne, kakor slabe letine v zadnjih dobah, polomi nemške osrednje zadružne blagajne v Celovcu, osrednje nakupovalne in prodajalne zadruge Agro-Merkur in Glavne posojilnice v Ljubljani, ter medsebojno hujskanje po političnih listih — in neposredne t. j. izrabljanje zadružništva v strankarsko-politično namene.
Povsem je pritrditi pisatelju, ki šiba slovensko časopisje, ki je v ravnokar minulih, za zadružništvo tako težkih časih pokazalo malo umevanja za velikanski pomen slovenske zadružne denarne organizacije.
Tu naštetim vzrokom krize bi bilo dodati še enega, namreč snovanje posojilnic t. zv.
„mešanega“ ustroja, ki jih pri nas radi, pa povsem neopravičeno, imenujemo kar „šulcejevke*, dasi je njihova temeljna organizacija v bistvenem nasprotju z načeli, katere je zastopal Šulce-Delič. Posojilnice tega ustroja so se pri nas začele snovati takoj v začetku zadružnega gibanja, ko še ni bilo nobene zadružne zveze in so se mnoge izmed njih razvile sicer v mogočne denarne zavode, ki pa nosijo le na zunaj ime „zadruga*. Deleži pri njih so dvojni, glavni (visoki) in opravilni (nizki) in temu primerno imajo tudi dvojne vrste zadružnikov. Oni zadružniki, ki imajo glavne deleže, uživajo posebne pravice, od katerih je najvažnejša ta, da se smejo le izmed njih izvoliti odborniki, ki imajo v rokah vso upravo, dočim imajo ostali zadružniki dvomljivo čast, jamčiti z vsem svojim premoženjem za zadružne obveznosti. Posestniki glavnih deležev imajo interes, da jih je kolikor mogoče malo, ker čim manj jih je, tem večji upliv imajo na vodstvo zavoda. Na ta način gospodari nekaj oseb z milijoni ljudskega premoženja, katerega izrabljajo dostikrat za svoje osebne namene ali si pa dobiček v raznih oblikah lepo delijo med seboj. Špekulaciji, in sicer špekulaciji s tujim premoženjem so na ta način odprta vrata na stežaj. Brez dvoma tvorijo te psevdo-zadruge trajno veliko nevarnost za naše denarno zadružništvo. Zato je tudi snovanje takih kreditnih zadrug šteti med hibe naše denarne zadružne organizacije, ki je v tem pogledu že s prvega početka zašla na napačna pota.
Dalje se knjižica bavi z nekaterimi ne-dostatki, ki jih je splošno opažati pri poslovanju naših denarnih zadrug in te napake se po mnenju g. pisatelja gibljejo okoli sledečih točk: 1.) razmerje med lastnim in tujim premoženjem, 2.) iz posojila, 3.) posojevanje, 4.) odpovedni roki, 5.) centralizacija.
Da morejo vse naše posojilnice v primeri s tujim premoženjem (vloge in izposojila) izkazati le malo svojega lastnega premoženja (deleži in rezervni zakladi), to je gola resnica. Nastane pa težavno vprašanje, kako to zlo odpraviti. G. pisatelj se zavzema zlasti za to, da bi se pri posojbnicah vpeljali visoki deleži. Pri tem se sklicuje med drugim na razmere v Nemčiji, češ da se ondi tudi v malih kmečkih posojilnicah zahtevajo deleži po 500 mark (to je 600 kron). Ali ravno razmere v Nemčiji kažejo, kako malo izda tu vsa teorija! Statistika, ki
jo je izdala državna zveza nemških kmetijskih zadrug v Darmštadtu za leto 1908, kaže dovolj jasno, kako velike morajo biti zapreke, ki ovirajo vpeljavo višjih deležev. Tako so n. pr. 1. 1907 imele vse pruske kmetijske, posojilnice povprečno deleže po 17 mark, na Bavarskem po 14 mark, v vsej Nemčiji povprečno po 18 M. Razmerje med lastnim in tujim obratnim kapitalom je bilo 1. 1907 pri vseh nemških kmetijskih posojilnicah povprečno kakor 1 : 25. To razmerje torej ni bogvekako ugodno, zlasti ako se pomisli, da je nemško zadružništvo dosti starejše in da se tam za zadružno izobrazbo ljudstva stori mnogo več nego pri nas. Dasi si v tem pogledu ni treba delati kakšnih posebnih nad, se bo treba vendar tudi pri nas potruditi, da se uvedejo po posojilnicah višji deleži, če iz druzega razloga ne, že zato, da se bodo zadružniki bolj zanimali za usodo svoje zadruge.
Mnogo bolj važno je, da vodstva posojilnic obračajo vedno večjo pozornost na to, da se bolj množe rezervni zakladi, ki so izključna last zadruge, dočim se o deležih to ne more povsem trditi. Tvoritev rezervnih zakladov ni toliko odvisna od zunanjih okolnostij, med tem ko smatra vsak zadružnik za neko žrtev, če mora plačati visok delež. Ravno pri zbiranju rezervnih zakladov pa naše posojilnice mnogo greše. Leto za letom razdajajo posojilnice podpore za najrazličnejše namene, na likviditeto svojih sredstev pa ne mislijo dosti.
Glede izposojil meni pisatelj, naj bi se rabila le v slučaju navala vlagateljev in v slučaju gospodarskih kriz. Svojega obratnega kapitala naj bi posojilnice razposodile kvečjemu dve tretjini, eno tretjino pa naj bi imele vedno naloženo. To stališče se mi zdi pretirano in za nekatere pokrajine, kjer se ima ljudstvo boriti z raznimi vrstami oderuštva, nevsprejemljivo. Treba je končno pomisliti, da posojilnica ni sama sebi namen, ampak da je ustanovljena v dobrobit ljudstva. Vsled tega takega načela v gospodarsko zaostalih krajih ni mogoče tako izvesti kakor bi si kdo želel s teoretičnega stališča.
Glavna hiba vsega našega posojilništva tiči brezdvomno v napačnem dovoljevanju posojil.
V nekem oziru moram pa tudi tu slovenske posojilnice vzeti nekoliko v zaščito. Pisatelj namreč ne upošteva dovolj dejstva, da v Slovencih denarstvo ni bilo organizirano tako kakor pri drugih večjih narodih, katere nam stavlja
- 341 —
za izgled. Osobito nam še sedaj manjka vetjih hipotečnih zavodov s pravico do izdajanja zastavnih listov, sredstva obstoječih hranilnic pa tudi še daleč ne zadostujejo za vse potrebe imobilijarnega kredita. Za oskrbovanje trgovskega kredita smo šele v najnovejšem času dobili par bank, ki pa imati istotako na razpolago veliko premalo kapitala. Vsled takih razmer so bile slovenske posojilnice doslej prisiljene, da so šle preko meje svojega pravega namena, zaradi česar je treba njihovo postopanje nekoliko mileje presojati. S tem pa nikakor ne mislim reči, da je tako ravnanje v redu in da se lahko nadaljuje tudi v bodoče. Nasprotno, sedanja stagnacija bodi vsem posojilnicam resen memento, da naj se bavijo le z posojili in sicer samo s takimi, ki so združljiva z njihovim namenom. Nevarna razvada, da se dovoljujejo krediti vseh vrst, se bo morala korenito odpraviti.
G. pisatelj se ostro obrača proti vknjiženim posojilom, čes da se posojilnice ne morejo vezati na dolgo dobo let. K tem izvajanjem bi bilo pripomniti, da vknjižba kake terjatve sama na sebi še ne znači kakega posebnega nedostatka. Nevarnost obstoji v tem, da se dovo-Ijujejo previsoka posojila, o katerih se lahko ve že naprej, da jih dolžnik dolgo časa ne bo mogel vrniti, pa naj se da potem posojilo že proti osebnemu poroštvu ali proti vknjižbi. Poleg tega je upoštevati, da si posojilnice tudi v slučaju vknjižbe izgovore v zadolžnici pravico, vsak čas ali proti kratkemu odpovednemu roku zahtevati povračilo dolga, vsled česar takih vkjiženih posojil ne gre šteti med hipotečna posojila v ožjem pomenu besede, ker ima vknjižba pri naših kreditnih zadrugah samo značaj zavarovanja, a ne vsebuje obveznosti lIpnika, da posojila ne bo odpovedal. V kmečkih Posojilnicah naloženi denar tudi ni podvržen tolikim fluktuacijam kakor v mestnih denarnih zavodih, ampak je mnogo bolj stalen. Dalje ■mamo mnogo posojilnic, ki imajo mnogo hra-■nlnih vlog, a malo posojil. V takih razmerah Stoejo izjemoma tudi posojilnice posojati na vknjižbo, pod pogojem seveda, da se iz izjemea ,le napravi pravilo, da posojila niso previ ^ ok 111 da se dogovore gotovi odplačilni obroki.
Končno tudi pisatelj koncedira, da je izumoma,; dopustno posojati na nekoliko daljšo ^°bo. Zraven pristavlja zelo umesten in vsega uvaževanja vreden nasvet, naj se v takih slu-
čajih vedno vpelje odplačevanje dolga v določenih obrokih. Kajti zadruge imajo dolžnost, dolžnike tudi vzgajati in vzgojiti in potem bo dobro za dolžnika in za zadrugo.
V praksi neizvedljivo se mi zdi pisateljevo priporočilo, da naj bi se v normalnem poslovanju zadruge posojalo na dobo pol do enga leta. Vsaj kolikor pride tu v poštev kmečki kredit, ne bo mogoče tega načela dejansko uveljaviti.
Osobito je graje vredno, da tuintam male posojilnice dajejo posojila za industrijske naprave. Podjetnik si obeta seveda lep dobiček, ali uspeh je odvisen od strokovnega znanja, konjunkture, konkurence in raznih drugih okol-nostij, česar vsega neveščim odbornikom rajf-ajzenske posojilnice ni mogoče dobro pretehtati. Navadno se misli, da je z investicijami za nakup zemljišč, stavbo in notranjo opravo že vse doseženo. Kmalu se pa pokaže, da je treba še štirikrat, petkrat ali še večkrat toliko obratnega kapitala. In potem se pravi, potrebujem še toliko in toliko, če ne, se mora podjetje ustaviti in posojilnica bo trpela škodo. Tako rodi eno zlo drugo. Sem spada tudi nakupovanje hotelov in zidava dragih zadružnih (društvenih) domov.
Zadružne zveze bi morale delovati odločno na to, da se na občnih zborih posojilnic vsprejmo sklepi, do katere najvišje mere se sme vsakemu članu dovoliti kredit in uplivati dalje, da se ti maksimalni zneski ne določijo previsoko.
Glede upeljave odpovednih rokov in centralizacije denarnega prometa se popolnoma strinjamo s pisateljevimi izvajanji. Zlasti mu moramo pritrditi, ko biča one nezavedne in sebične zadruge, ki zaradi trenotnega dobička raje nalagajo svoje odvišne denarje pri tujih bankah nego pri svoji centrali. Banke niso prijateljice zadružne organizacije nikjer in tudi pri nas ne bodo. Ravno v zadnjem času so posebno romunske rajfajznovke živo občutile, da se pravi prijatelj izkaže šele v nesreči.
Nadalje se pisatelj bavi nekoliko z „nalogami bodočnosti“ in poda nekaj »organizacijskih nasvetov*. Nekaterim, tu zastopanim nazorom se ne morem povsem pridružiti. Tako n. pr. se priporoča, da naj se zatro konkurenčne zadruge — kar bi bilo le želeti — toda naj se potem v „skupnih“ zadrugah uvede pri volitvah v načelstvo in nadzorstvo proporcionalni volilni sistem. Potem bi se po njegovem mnenju povrnil v zadružno organizacijo mir, katerega
je iz nje pregnala politična agitacija. Sicer ne vem, kako si pisatelj to zadevo predstavlja v podrobnostih, ker se o tem izraža le na splošno. Možno si je misliti več načinov, kako naj bi se to doseglo. Toda v vsakem slučaju bi prišlo do več ali manj hudih nastopov med zadružniki. Dočim imamo sedaj nasprotje le med konkurenčnimi zadrugami, bi se pojavili potem raz-pori med člani iste zadruge, kar bi bilo še mnogo bolj usodepolno. Sicer pripoznava tudi načrt novega zadružnega zakona gotove pravice manjšin v zadrugah, ali pri tem se vladni načrt opira samo na stvarne momente, ne pa na pripadnost tej ali oni politični stranki in zato so nagibi, vsled katerih hoče tudi vlada uveljaviti nekak proporcionalni sistem pri volitvah v zadružne organe, bistveno različni od onih, ki jih navaja pisatelj.
Zadružništvo je postalo pri nas predmet, ki zasluži, da se mu obrača vsa pozornost. Cim bolj se bistrijo pojmi o pomenu in namenu zadružnega gibanja, tem bolje. Zato je pozdraviti vsak poizkus, pripomoči do veljave pravim zadružnim načelom. Morda gre velik del krivde, da je zadružna organizacija pri nas v nekih ozirih zašla na napačni tir, pripisovati dejstvu, da so odločilni zadružni krogi preveč posnemali ptiča noja in so se vse napake bojazljivo zakrivale, ne da bi se pri tem upoštevali globočji vzroki neuspehov. V tem delcu pa se s priznanja vredno odkritosrčnostjo slikajo uedo-statki in capite et in membris.
Dasi se da razpravi tuintam ugovarjati, se mora njen glavni namen, pripomoči do boljših razmer v naši zadružni organizaciji, le odobravati. Zato jo priporočam vsem, ki se zanimajo za naše zadružništvo.	A. K.
Gospodarske drobtine.
Prihodnji kletarski tečaj se vrši v državni vzorni kleti v Rudolfovem v dneh 28 do 30. decembra t. 1.
Kdor se ga želi udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. k. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem.
Poljedelski tečaji. Deželni odbor kranjski priredi tudi v prihodnji zimski in pomladanski dobi kmetijske tečaje. Živinorejske zadruge, podružnice c. kr. kmetijske družbe, kmetijska društva, izobraževalna društva in druge podobne organizacije, ki žele, da se pri njih priredijo taki tečaji, naj to naznanijo do 1. de-
cembra t. 1. deželnemu odboru v Ljubljani. Navedejo naj dan, kraj in predmete predavanj in sicer po sporazumljenju z občinskimi uradi in krajnimi šolskimi sveti.
Razglas.
Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopinji.
Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarstva ter da pridelujejo dobro, okusno čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati.
Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes zahteva?
Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača.
Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev.
Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem.
Ker je število vdeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti.
Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen.
C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Smledniku.
reg. zadr. z neom zav.
ki se vrši dne 10. decembra 1911 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1 Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo načelstva
3.	Poročilo nadzorstva
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
5.	Volitev načelstva.
ti. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih članov.

Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Žirch,
registr. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Koprivnici,
registr. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910
Bilanca
Kmečke hranilnice in posojilnice
za občino Postojna,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila		357.235-10
Tekoči račun z zvezo .	.	121.396 —
Inventar premični . .	.	120-—
Zaostale obresti posojil	1.895-33
Vrednost tiskovin . . i	55—
Delež pri Zadružni zvezi .	1 000 —
Delež pri Unionu . . .	500 —
Delež pri Ljud pos. v Lj.	4—
Prehodni		1.193-47
Gotovina 31. dec. 1910	3.806-46
Skupaj .	.	487.187-36
Pasiva.	K
Deleži		634 —
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	477.444-60
Predplačane obresti posojil	547-57
Rezervni zaklad .	. . .	7.668 27
Cisti dobiček		892-92
Skupaj . .	487.187-36
Denarni promet ... K	664.756-52
Stanje članov začetkom 1.	1910	.	304
Pristopilo		
Izstopilo		... 10
Stanje koncem 1. 1910	... 309
Bilanca
Posojilnice pri Sv. Petru pod Sv. Gorami,
registr. zadruga z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični .	. . Delež pri „Zadružni zvezi“ Naložen denar .... Nevzdignjene obresti nalož. denarja	 Gotovina 31. dec. 1910	97,538-78 1-464 44 140 05 100 — 18.843-21 852 44 1.866-83
Skupaj . .	120.805-75
Pasiva. Deleži	 Hranilne vloge s kap. obr. Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad z prist. . Cisti dobiček		K 2.310"— 109.534-44 742-12 7.032-23 1.186 96
Skupaj . .	120.805-75
Aktiv a.	K
Posojila		34.109 65
Tekoči račun z zvezo .	.	3.256 —
Inventar premični .	.	.	312 68
Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“	99 77
	600-—
Tekkoči račun s člani .	.	9.73805
Gotovina 31. decem. 1910	353 08
Skupaj . .	48 469-23
Pasiva.	K
Deleži		368 —
Hranilne vloge s kapitaM-zovanimi obrestmi . .	47.263-87
Predplačane obresti posojil	303 89
Rezervni zaklad ....	209-66
C'sti dobiček		323-81
Skupaj . .	48.469-23
Denarni promet ... K	123.335.38
Stanje članov začetkom 1. 1910	.	72	
Pristopilo	. . 21
Izstopilo		. . 1
Stanje koncem 1. 1910	.	.	. .	92
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
za Planino in Studeno v Pianini,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni Zvezi“ Prehodni (P. a -.) . .	. . Nalož. rezerva z obresti Stalna vloga	 Gotovina 31. decembra 1910	67.734-57 188-94 1.744-70 1.000'— 394 42 2.967-35 1.000- — 2 248 78
Skupaj .	.	77.278 76
Pasiva.	K
Deleži 	 Hran. vloge s kap obrest. . Tekoči račun z zvezo .	. Predplačane obresti posoj. Rezervni zaklad z obresti. Cisti dobiček		408’— 72.880'13 131-— 210-47 2 967-35 681 81
Skupaj . .	77.278-76
Akti va.	K
Posojila		41.534-07
Tekoči račun z zvezo .	.	30.811 —
Inventar premični .	.	.	230-55
Zaostale obresti posojil	69-09
Vrednost tiskovin .	.	.	50-—
Delež pri Zadružni zvezi .	600"—
Gotovina 31. decem. 1910	635-14
Skupaj .	.	73.929-85
Pasiva	K
Deleži		264-—
Hranilne vloge s sapitali-zovanimi obrestmi .	.	72.968-74
Predplačane obresti posojil	79 64
Rezervni zaklad ....	292-54
Cisti dobiček		324-93
Skupaj . .	73-929'85
Denarni promet ... K IST.SSC'ižl' Stanje članov začetkom 1. 1910	.	111
Prirastlo........................... 18
Odpadlo............................. 1
Stanje koncem 1. 1910	....	128
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Žabnieali, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31 decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	• Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi* Naložen denar. .	.	.	• Deleč Z. zveze v Celju .	. Gotovina 31. dec. 1910	34.473-96 38.414 — 306"— 26 54 400-— 161.108-70 10 — 417 67
Skupaj .	.	235.156-87
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	. Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... Cisti dobiček		310-— 228.825-76 467.27 3.852-46 1.701-38
Skupaj .	.	235.15687
Denarni promet ... K 85.535 89
Stanje članov začetkom 1. 1910 . 336
Prirastlo........................ 14
Odpadlo..........................16
Stanje koncem 1. 1910	.... 334
Denarni promet ... K 127.998‘54 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 192
Prirastlo......................... 12
Odpadlo...................- . . .	—
Stanje koncem 1 1910	.... 204
Denarni promet ... K 275 184 19
Stanje članov začetkom	1.	1910	59
Prirastlo ........................... 4
Odpadlo.............................. 1
Stanje koncem	1.	1910	....	62

Bilanca
Posojilnice in hranilnice
v Polhovem Gradcu,
Bilanca
Hranilnice in posojilnice Zagradec,
registrovane zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoći račun z zvezo . . Inventar premični . .	. Zaostale obresti posojil Delež pri Zadružni zvezi . Delež pri Unionu . . . Delež pri Zadr. tiskarni . Delež pri Ljudski posojil. . Gotovina 31. decem. 1910.	114.135-06 197.970-— 235’44 378-25 1.000 — 1 000-500 — 4-— 2.838-86
Skupaj .	.	318.061-61
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Kezervni zaklad .... Cisti dobiček . . , . .	344- - 307.08016 9.404-58 1.232-87
Skupaj . .	318.061 61
Denarni promet	. . K 293.90P38 Stanje članov začetkom 1. 1910	.	1(12 Pristopilo	10 Izstopilo 	 Stanje koncem 1. 1910	....	172	
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice	
v Vidmu,	
reg. zadr. z neom. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva	K
Gotovina 31. decem. 1910	1.820-99
Posojila		55.482-69
Premični inventar . . .	240’—
Zaostale obresti posojil	62-05
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000 —
Naložen denar in nevzdig obresti		1.867 —
Skupaj . .	60.472-73
Pasiva.	K
Deleži .	. .	1.920 -
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi	43.828 11
Tekoči račun z zvezo .	11.869 —
Predplačane obresti posojil	437-78
Rezervni zaklad .	2.260-93
Pristopnina .	.	.	26-—
Cisti dobiček		130-91
Skupaj . .	60 472-73
Denarni promet ... K	85.084-59
Stanje članov začetkom 1.	1910 . 200
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	.	. . .	192
reg. zadr. z neom. zavezo,
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Posojila		96.00S 93
Tekoči račun z zvezo .	.	97.543 —
Inventar premični .	.	.	5027
Zaostale obresti posojil	1.297-70
Delež pri „Zadružni zvezi-1	1 000-—
Naložen denar		1.000 -
Gotovina 31. decembra 1910	2.236-39
Skupaj . .	199.136-29
Pasiva.	K
Deleži		390-—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi .	.	192 942-14
Predplač. obr. posojil . .	52906
Rezervni zaklad ....	4 485-77
Cisti dobiček		789-32
Skupaj . .	199.136-29
Denarni promet ...	K	221 934 75
Stanje članov začetkom 1 1910 . 189	
Prirastlo		. . 21
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	.	. . 194
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice	
pri Devici Muriji na	Jezeru
v Prevaljah,	
reg. zadr. z neomej. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Posojila		452.790 16
Inventar premič. po odpis	
10 °/o		215-18
Naložen denar		44.120 62
Zaostale obresti posojil	31.851-60
Nevzd. obr. nalož. denarja	48.431-19
Gotovina 31. dec. 1. 1910	6.122-27
Skupaj . .	539.410 40
Pasiva.	K
Deleži		4.282-—
Obresti istih od prejšnjih let	947 —
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi . .	504.083-89
Tiskovine		16-60
Predplačane obresti posojil	1.004 18
Dolg zvezi		200-—
Rezerva do konca 1. 1909	
in 1910 		26 390-51
Rezervni zaklad z obresti.	23 817.97
Cisti dobiček		2.486 22
Skupaj . .	539 410 40
Denarni promet ... K	720.499-09
Stanje članov začetkom 1. 1910 ' . 402	
Prirastlo		
Odpadlo		. . 2
Stanje koncem 1. 1910	. .	. . 423
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Petrovčah,
reg. zadr. z neom. zavezo,
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Posojila		68 641 —
Tekoči račun z zvezo .	.	10 586 —
Inventar premični	.	.	278-—
Zaostale obresti posojil	808 98
Delež pri „Zadružni zvezi“	1.000 —
Tekoči račun s člani	4.744 07
Gotovina 31. decem. 1910	120 37
Skupaj . .	86.17842
Pasiva.	K
Deleži 		176—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi . .	83.904-70
Predplačene obr. posojil .	543 67
Rezervni zaklad ....	951.85
Cisti dobiček		602 .0
Skupaj . .	86.178 42
Denarni promet ... K	201 416-37
Stanje članov začetkom 1 1910 .	72	
Prirastlo ....	
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	. . 88
Bilanca	
Kmečke hranilnice in posojilnice	
v Poljčanah,	
reg. zadr. z neomej. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Posojila		83 312—
Inventar premični . . .	265-89
Zaostale obresti posojil	701-89
Delež pri „Zadružni Zvezi“	1.000—
Prehodni		55-57
Tek račun z člani . • .	10.989 52
Gotovina 31. decem. 1910	1 82113
Skupaj . .	98 146'—
Pasiva.	K
Deleži		242—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi	82.898-65
Tekoči račun z zvezo .	,	13 054 —
Predplačane obresti posojil	734-48
Rezevni zaklad z obr. . .	51002
Cisti dobiček		706 85
Skupaj .	.	98.146 —
Denarni promet... K	201.938 15
Stanje članov začetkom 1. 1910 .	92	
Prirastlo .	. .	
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	. .	. . 121
IE5 lES :□ <3-Xu IE HD
poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov
za mesec oktober 1911.
1	Pro-				Denarni		Hranilne vloge				Posojila				Število članov
Ime	jemki				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		J) vrnjeno		
	K	1 v	K	1 v	K	1 V	K	1 v	K	V	K	V	K	I v	
Artiče . .	.	.	405C	14	4000 81		8056	95	367 8! 50		1996				40	—	290
Besnica Zgornja	4382	17	408994		8477	11	3964	79	3878	88	100	—	300	_	57
Beram .	.	.	.	68G()	57	6041 11		12907	68	6047	78	3471	07	1000	—	20	—	132
Bilčovs . . .	24161	95	23742 13		47904	08	16890	23	6299	80	5460	—	480	—	42;
Bogomolje . .	1442	36	1571,51		3020	87	220		400	—	—	—	—	—	57
Boh. Bistrica	2116Ü	79	25279 89		4644(	68	9784	—	21086	15	2200	—	9670	—	188
Bloke ....	10860	69	14627 29		25487	98	7259	—	14151	66	—	—	2592	45	367
Boljun. . . .	3558	80	375995		7318	75	2816	—	640	—	600		650		150
Borovnica. .	.	3653	71	4585 59		10951	45	2391	01	2665	97	1700	—	667	79	388
Boštanj . . .	11357	07	11218 85		22575	92	3594	36	6164	23	3480	—	2982	69	158;
Buzet . . .	.	21964	67	21926 22		43890	89	12047	17	16441	18	—	—	1236	—	1421!
Girknica .	.	.	54435	71	53456 38		107892	09	31353	73	38561	24	18976	41	20917	26	674
Cirkovce . .	.	90402	95	8700694		177409	89	57306	43	32570			27995	—	12795			183
Češnjica .	.	.	12877	41	12352,66		25230	07	920	—	8312	44	770	—	1000	—	227
Crni vrh .	.	.	8884	79	8867.96		17749	75	3195	22	5424	05	2260	—	4196	—	280
Črnuče ....	6682	37	6864 41		13547	28	1951	75	3097	29	750	—-	2000	—	60
D. M. v Polju .	6977	64	4780 51		11758	15	6573	38	4558	98	200	—	245	—	161
Dicmo-Donje .	29317	72	28800 19		58117	91	547	—	1752	12	10750	—	11978	87	270
Dob ....	3554	99	655422		10109	21	2206	06	5394	95	1000	—	200			—
Dobje ....	3296	88	2414 89		5711	71	2223	—	2254	42	150	—					96
Dobrava . . .	5568	90	6725	90	12294	80	1566	82	3385	33	—	—	900			43
Dobrepolje .	.	44977	41	45659	89	90637	20	15476	—	31819	77	3140	—	10394	—	-f 1
Dobrinj . . .	36843	09	37088	64	73926	73	12980	—	8799	97	3000	—	3343	22	455!
Dobrova . .	.	7926	40	6577	93	14504	33	5912	20	3640	61	400	—-			—	49
Dol		10446	44	9902		20348	44	5846	—	1214	37	600	—	3550	_	90
Dolsko ....	4817	19	4490	35	9307	54	2605	—	2944	25	—	—	1313	38	73
Domžale .	. .	5743	48	7272	08	13015	56	4941 90		6614	16	526	—	100			361
Dračevica . . .	15511	75	14625	20	30136	95	2049,97		2495	—	500	—	516	73	59
Dragatuš . . .	5860	90	5069	33	10930	23	3311	70	2625	18	920	—	490	—	84
Fara ....	17656	94	17021	98	34678	92	9834	—	2033	50	9937	30	2420			192
Frankolovo . .	6045	76	4992	63	11038	39	2070	—	4283	05	520	—	525	65	2451
Gornjigrad . . Gradac h. p. b.	9482	09	8700	33	18182	42	8940	18	3497	20	750	—	—	—	109
kod Makarske	3905	37	2560	44	6465	81	190	—	1830			300	—					84
Griže ....	5995	98	4340	88	10336	86	2795	19	540	—	1500	—			—	28
Hinje ....	8553	51	7730	94	16284	45	6810	—	2489	27	1000	—	170	—	72,
Homec . .	5016	56	4704	23	9720	79	2605 29		672	76	1550	—	40			69
Horjul . . .	11950	92	10742	63	22693	55	7337 37		4767	21	880	—	1338	06	369
Hotederšica . .	12143	49	8968	88	21112	37	5542,	—	3183	30	6015	—	6595		406
Idrija ....	30345	52	29471	71	59817	23	20740 20		27093	63	1854	20	27093	63	258
Ig ... .	11269	13	12414	51	23683	64	5173		1180661		—	—	1910			383
Izlake ....	11599	)4	10137	46	21737	40	7114'		966540		330	—	300			262
«Jarenina . . .	5596	99	6753	11	12350	10	3790		2669	59	2064		1517	08	203
Jesenice . . .	10347	17	11132	67	21479	84	5322 40		6554	05	3900	—	265			235
Kamnik . . .	45649	78	51909	12	97550	90	31692 24		28011	51	2850	—	4861	81	751
Kandija . . .	124398	18	125576	89	249975	07	72195 37		40562	76	15400		36733	J2	2215
Karojba . . .	1817	23	1364	80	3182	03	152	201	640		700		100		157
- 346 —
	Pre-		Izdatki		Denarni		Hranilne vloge				P o s oj i 1 a				Število članov
Ime	jemki				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		
	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	
Kievo .	.	.	31451	38	27971	32	59422	70	11013	09	6689	69	8089	32	3449	60	207
Knežak . . .	21587	81	20955	83	42543	64	15887	—	5493	—	1300	—	4222	—	430
Kočevje . .	.	8479	62	9882	82	18362	44	6733	50	2838	51	6030	—	1620	—	82
Komenda .	.	15619	53	15003	48	30623	01	7459	90	10825	34	—	—	5	09	167
Koprivnica .	.	4898	62	4831	66	9730	28	1576	80	2007	66	1000	—	760	—	104
Kranj ....	151414	41	155390	47	306804	88	27278	24	25973	11	45043	16	18587	99	293
Križevci . .	.	177242	71	173315	73	350558	44	135143	—	123901	91	30450	—	22046	90	471
Krka ....	8591	42	13206	63	21801	05	6160	—	185	—	—		1576	13	182
Kropa ....	2509	37	1869	22	4378	59	1176	—	1863	04		—	15	—	—
1 Kršan ....	5480	87	4792	39	10273	26	2903	55	900	19	524	—	1630	—	262
Kaštel (Buje) .	10212	16	628	28	10840	44	4469	75	436	43	—	—	561	22	94
Krivodol .	.	.	3105	37	1825	63	4931	—	57	25	198	—	1250	—	3100	—	99
Lanišče . .	.	25458	53	25568	80	51027	33	11200	42	12197	89	4980	—	3900	—	104
Laporje .	. .	2719	89	3365	05	6084	94	1431	97	1344	90	700	—	1000	—	89
Leskovec pri Krškem ....	10583	26	10886	85	21470	11	6510		9405	55	854		3333		478
Leše ....	1037	—	857	50	1894	50	627	-	681	29	—	—	—	—	33
Ljubljana, Ij. pos.	1720933	55	17 203:i2	04	3441265	59	228006	73	339833	05	51146	24	24815	84	2830
Ljubljana, vz. ' podp dr. .	.	368447	60	373641	08	742088	68	21829	15	50498	64	49854	16	26206	04	
Ljubno .	.	.	26921	07	34378	93	61300	—	5615	—	10301	32	21150	—	11080	—	163
Logatec Gornji .	10370	31	10497	45	20867	76	2750	—	3313	21	7169	60	711	-■	98
Loka pri Zid. m.	2888	56	2538	92	5427	48	1597	86	1192	06	1320	—	619	80	100
Makole .	. .	28739	08	17947	19	16686	27	10544	50	16172	22	910	—	1266	80	—
Marija na Žili .	1560	45	3549	73	5110	18	346	—	2636	87	900	—	—	—	98
j Mengeš .	.	.	14053	17	13177	93	27231	40	8793	—	6984	85	2980	—	1060	—	—
Mirna peč .	.	4906	64	5265	29	10171	93	4272	—	1467	75	—	—	—	—	78
Moravče .	.	.	20195	76	20230	61	40426	37	. 		—	—	—	—	—		*	—	—
Mozirje .	.	.	17058	83	14146	30	31205	13	4520		2608	40	11440	—	6810	—	160
Motnik . . .	3335	40	2320	48	5655	88	1297	—	2092	85	220	—	—	—	54
Naklo ....	6000	49	6383	09	12383	58	1837	66	1080	89	800	—	1104	10	118
Nedelja Velika .	3338	81	3326	20	6665	01	541	—	2119	—	1200	—	560	—	141
Omišalj .	.	17740	64	16374	10	34114	74	15388	51	8942	19	6902	50	2200	03	203
Petrovče .	.	.	8517	15	9002	77	17519	92	4950	—	7121	43	820	—	950	—	98
Pišece ....	4166	02	3280	—	7446	02	2940	—	1780	—	—	—	405	—	240
Planina-Studeno	4750	77	4318	59	9069	39	3983	~	1200	—	680							223
Pločice-Konavlje	42858	78	42448	01	85306! 79		23782	53	17898	52	8423	46	9826	06	118!
I Podčetrtek . .	3253	73	2776	26	6029 99		2747	—	1368	—	200	—			—	84
Podzemelj .	.	63	81	420	15	483	96	6	...	420	—	—		—	—	71
Polhov gradeč .	10999	97	9594	44	20594	41	9906	92	2553	19	—	—	200	—	180
Poljane .	.	.	28124	68	28695	90	56820	58	8165	—	11205	60	2580	—	2970	—	469
Poljčane . . .	5134	95	5292	74	10427 69		3319	60	1414		1230	—	1400	—	145
Sp. Polskava. .	1451	92	1529	03	2980 95		533		1525	—	—	—	530	—	96
Polzela-Püllandl	21096	54	20108	41	4160495		8038	—	4445	46	300	—	—	—	95
Pomjan . .	.	9203	36	9285	97	18489 33		4269	53	2533	40	2691	04	2388	—	326
Ponikva .	2693	38	1920	—	4613 38		2006	—	1507	—	400	—	468	10	112,
Postojna . .	4926	35	5050	61	9976 96		1681	16	4567	48	400	—	94	40	139
Ptuj ....	11684	96	8349	49	20034	45	9648	—	974	72	6553	—	470		166
Preddvor.	.	9839	03	7889	18	17728	51	2533	—	6772	95	1000	—	200			118
Predloka .	.	.	1887	14	1331	88	2919	20	193	70	930	—	400	—	833 70		107!
Preska .	.	.	5612	30	4234	04	9846	34	3836	11	797		1015	67	1215			—
Prihova .	.	.	3026	89	2530	99	5557	88	2576	—	788	14	440	—	240		126
Prolog Mali .	.	4056	04	3320	—	7376	04	250	—	1800	' -	1520	—	250		88
Prosek .	. .	6292	39	3260	39	9553	78	512		413	55			4278	50	606,
	Pre-		l/da tki		Denarni		Hranilne vloge				Posojila				O >
Ime	jemki				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		> e 3 S
	K	1 v	K	Iv	K	v	K'	V	K	V	K	1 v	K	1 v	
Punat ....	53184 03		53264	39	106448	42	38489	07	13499	51	9000		2830		118
Radoviča .	. .	5143	98	5802	37	10946	35	818	—	1878	10	3900	—	1050	—	138
Radovljica . .	00828	08	71362	70	141190	78	38789	17	8966	32	32452	—	8580	—	250
Rajhenburg . .	13045	19	13072	81	26118	—	8971	07	3276	93	530	-	817	—	286
Ribnica na Pob.	8117	55	7823	14	10240	69	7570	20	2750	—	1100	-	—	—	48
Ribnica . . .	28255	05	32199	42	60455	07	23210	80	14008	54	10780	—	3170	—	473
Selca na Braču.	4327	02	3008	77	7935	79	1050	—	1002	—	2350	—	1220	73	210
j Selca p. Škof .	10320	57	11376	98	21697	55	3013	27	4759	83	6500	—	4190	—	300
Senožeče .	.	2732	98	4692	55	7425	53	1032	—	68	30	506	—	920	—	368
Sevnica .	.	.	30812	99	34333	21	65140	20	5425	—	25032	50	—	—	2059	—	2164
Slivnica . .	.	13139	14	13024	53	26463	07	2382	—	1504	86	840	—	10240	—	85
Slivnica p. Mar.	5854	50	6955	05	12810	21	3105	50	1320	03	1500	—	2402	—	130
Smlednik .	.	.	5008	44	5522	07	10591	11	3344	52	2670	56	810	—	400	—	187
Srednja vas .	.	22237	39	19047	18	41884	57	4947	—	14711	15	2680	—	2450	—	435
Stara Loka .	.	8803	24	17559	36	10422	00	6858	—	4276	35	1500	—	461	02	274
Struge....	7253	18	3101	60	10314	84	2254	—	1400	—	200	—	540	—		 !
Svečina .	.	.	3037	61	2890	33	5927	94	2481	10	889	88	—	—	407	—	50
Svetinje .	.	. Sv. Benedikt v	4838	28	3900	—	8738	28	4380	38	120	—	70	—	120		74
Slov. goricah . Sv. Bolfenk v Sl.	8891	16	6457	19	15348	05	4926	52	2569	40	2150	—	2223	00	274
goricah .	.	.	5505	59	5879	41	11415	—	4987	83	2709	06	360	—	414	—	91
Sv. Bolfenk n. K.	2927	30	2702	12	5629	48	1890	—	630	—	50	—	844	—	75
Sv. Erna .	5416	20	6046	68	11402	94	4410	—	820	35	680	—	327	—	298
Sv. Križ p. Kost.	9941	14	10563	31	20504	45	4875	50	6643	01	2878	—	3255	93	+4
Sv. Križ p. Litiji	20011	29	19443	79	40055	08	5210	—	15089	82	2940	—	2180	—	403
Sv. Kunigunda . Sv. Lovrenc na	8123	74	6954	80	15078	54	1090		3295	05	3000	—	3830	—	92
D ra v. polju . Sv. Lovrenc nad	3300	41	2891	80	6192	27	1834		1170	—	653	—	124	—	108
Mariborom	1600	25	1622	—	3222	25	898	80	1200		—	—	700	—	52
Sv. Petar u Šumi	2042	12	1300	-	3342	12	858	—	1200		100	—	980	—	95
Sv. Tomaž .	. Sv. Lenart v Sl.	12018	25	12432	—	24450	25	11761	59	1085	02	2348	—	—	—	01
goricah.	.	.	52251	56	48812	43	101063	99	30373	16	26670	23	12284	—	3819	23	2185
Št. Juri j ob j. žel.	55370	15	48580	42	103950	57	10914	92	15605	19	1557	10	7797	43	392
St. Jurij ob Tab.	17973	92	17541	43	35515	35	9904	—	340	—	2000	—	2315	31	112
St. Jurij p. Kr. .	35349	20	38669	25	74018	51	4286	70	8734	48	17508	87	4962	70	545
št. Jernej .	.	.	35036	57	30949	09	60586	20	20483	31	19700	99	10620	—	5430	—	
št. Lambert .	3020	57	3847	78	7468	35	568	63	1892	73	1900	—	—	—	36
št. Peter n. K.	27979	09	29627	08	57006	77	11914	80	9230	07	1100	—	4401	24	573
St. Vid p. Grobel.	1109	48	665	—	1771	48	690	—	125	—	440	—	06	84	92
št. Vid p. Vipavi St. Vid pri Zatič	6802	72	5811	80	12014	52	2451	—	4296	53	900	—	605	—	170
	20537	50	19495	12	40032	08	10643	88	11093	07	2700	—	1400	—	467
Škofja Loka .	.	20693	00	28301	63	54995	23	14282	52	8107	54	—	.	300	—	— i
Šmarje p. Jelšah	4359	38	3981	86	8341	24	3380	—	2670	—	1280	—	430	—	214
Smarjeta (Dol.)	2355	36	3812	—	6107	30	1695	59	2511	—	1300	—	420	—	169
Šmartno na P.	308	15	1100	—	1408	15	193	10	—	—	1100	—	63	—	20
Šmartno p. Šm. g. Šmartno pri	5683	17	5766	09	11449	20	2536		3342	60	1900	—	40	—	93
Kranju .	.	.	15795	02	11059	92	27454	94	12900	50	6339	15	2600	—	643	70		,
St urije. . .	19797	27	21059	10	40856	37	2040	—	18962	12	1410	—	4427	75	396
lomaj ....	24348	22	22845	22	47193	44	12045	00	17126	89	1350	—	•6695	—	043
Tomišelj . . .	9597	35	8960	18	18557	53	5162	20	6406	89	2553	29	2300		
Ime	Pre- jemki		Izdatki		Denarni promet		Hranilne vloge				Posojila				Število članov j
							vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		
	K 1	V	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	
Trata ....	9097	99	11047	93	20145	92	8560		7212	28	550		500			35
Tri) j .	.	.	.	11776	58	12053	70	23830	28	3710	11	1775	20	6164	—	7502	—	797
Trnovo .	.	.	35425	01	37667	57	73092	58	9507	87	12370	50	14449	65	4081	49	918
Tržič ....	15530	79	14246	85	29777	54	9272	60	6599	86	2500	—	1464	52	224
Tržišče .	. .	3349	86	2744	55	6094	41	3355	—	1716	76	150	—	40	—	-
Tučepi ....	509	10	12	—	521	10	—	—	—	—	—	—	400	—	143
Tuhinj Zgornji.	6897	82	6320	68	13218	50	5207	—	3646	53	2630	—	1480	50	215
Tunice ....	4733	24	3938	65	8671	79	3265	40	1717	34	300	—	50	—	51
Vavtavas .	.	5765	20	5636	92	11402	12	5680	—	732	—	3900	—	—	—	~P2
Velikovec .	.	49837	35	39821	73	89659	08	23897	16	18051	68	8708	71	4754	47	717
Vič		2874	54	3007	70	6294	57	1399	75	952	75	45	—	910		70
Videm ....	2645	03	3024	88	5669	91	1661	—	2579	91	400	—	140	—	188
Vipava .	.	.	50730	97	53176	31	103907	28	16890	—	22272	58	21666		15367	—	1308
Višnja gora .	.	15107	07	12512	22	27619	29	6595	—	10492	—	1420	—	2334	32	723
Vodice ....	26847	94	24382	02	51229	96	14389	66	11210	79	3800	—	1660	—	196
Vojsko ....	1421	55	1907	41	3328	96	548	40	1801	22	60	—	50	—	56
Vrbnik ....	10941	92	11472	36	22414	28	4916	—	7110	52	3100	—	1225	13	428
Vrhnika .	.	23524	84	31414	56	54939	40	14659	06	18357	77	4520	—	725	97	270
Vurberg .	.	.	6214	95	6590	98	12805	93	3702	27	2580	11	—	—	1816	—	92
Zatičina .	.	.	29000	44	27529	73	56530	17	18785	—	11126	33	700	—	9000	—	70
Želinje .	.	.	2553	70	2274	—	4827	70	2210	-	50	—	1400	—	300	—	52
Žice ....	21352	72	21069	52	42422	24	4494	46	319	38	2220	—	590	—	103
Žiri		15954	94	11305	06	27260	—	7601	—	7102	64	4050	—	2620	—	309
Žminj ....	23209	82	22837	20	46047	02	18792	22	1817	23	892	82	3977	16	352
Žužemberk .	.	41363	03	43662	02	85025	05	34594	61	22969	68	3830		2664	84	
Vabilo na izredni občni zbor
Kmetijskega društva za Kamnik in okolico,
reg. zadr. z oni. zav.
ki se vrži dne 17. grudna 1911 ob 3 uri popoldne pri .Krištofu“ na Šutni v mali sobi.
Dnevni red:
1.	Sprememba pravil.
2.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Dobu,
reg. zadr. z neom. zav.
ki bo dne 17. decembra 1911 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih Dnevni red:
1.	Čitanje zap'snika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
o.	Volitev načelstva.
ti. Volitev nadzorstva.
7.	čitanje revizijskega poročila
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih članov.
Vabilo k izrednemu občnemu zboru
Kmečke hranilnice in posojilnice v Skalah,
reg. zadr. z neom zav.
ki se vrši v nedeljo dne 17. decembra 1911 ob 3 uri popoldan v uradnih prostorih
Dnevni red:
1.	Sprememba pravil.
2.	Dopolnilna volitev članov načelstva in nadzorstva.
K obilni udelžbi vabi
Načelstvo.
Vabilo na V. redni občni zbor
Proseško-Kontoveljske posojilnico in hranilnice
reg. zadr z neom zav.
na Proseku,
ki bo dne 8. decembra 1911 ob 1. uri popoludne v prostorih g. Drag. Stareca na Proseku
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorsta.
2.	Potrditev računskega zaključka za leto 1910.
3	Volitev načelstva in nadzorstva.
4	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju in bo sklepčen brez ozira na število navzočih članov.	Načdstvo.
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze.
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.