GOSPODARSTVO Leto xiv š ve\. 353 CENA UR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 7. SEPTEMBRA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Velike plovne družbe predvojne in danes a Tržaškega Lloyda in ostalih družb - ,Finmare‘ v italijanskem pomorstvu Veliko zanimanje Vloge tržaške javnosti Tržaška javnost se je v zadnjem času •"očno razgibala pa tudi vznemirila za-•ndi dveh vprašanj. Rešitev teh bi prav gotovo močno prizadela tržaško pomor-sl'o, ki si še do danes ni opomoglo °d udarcev, ki mu jih je prizadela ntuga svetovna vojna, ako bi bila res •žvršena po prvotni zamisli. Najprej je sjo za preureditev poslovanja in finan-siranje velikih plovnih družb, ki jih zahoti označuje za ustanove pretežno državnega pomena, nato pa za preselitev Projektivnega urada Združenih jadranjih ladjedelnic iz Trsta v Genovo. Prva zadeva še ni bila rešena; o vlad-P-m osnutku zakona, s katerim bo to 'Prašanje rešeno, bo razpravljal še par-iarnent. Ta osnutek je v tržaških pohorskih krogih upravičeno zbudil pre-CcJ strahu, da bodo koristi Trsta prav •ako prizadete, kakor so že bile, ko je 2a časa Mussolinija bila izvršena pre-lll'2ditev pomorskih prog državnega po-hena. Že takrat je tržaško pomorstvo hlo močno oškodovano v korist Geno-'e. ki je od Trsta prevzela najlepše jadje, pa tudi najbolj donosne proge, •edaj je bil deležen tudi vseh predno-SU drugi tekmec tržaškega pristanišča, •° je Benetke, katerim so bile. dodelje-; nc nekdanje tržaške proge z Egiptom lri Bližnjim vzhodom sploh. Kakor kaže, ni danes položaj mnogo hRličen od tedanjega. Razlika bo samo I * * * * v tem, da se danes čutijo prizadete I hcli Benetke, češ da vladna politika I prednost Genovi in nekaterim dru-j tPrn pristaniščem ob Tirenskem morju I Pfcd pristanišči na Jadranu. Drugo vprašanje, to je zadeva pre-1 tosa projektivnega urada iz Trsta v I Benovo, je bila ugodno rešena; vlada I Se očitno ni mogla upirati enotnemu I Nastopu vse javnosti — saj je tudi kra-I Kvna Krščanska demokracija nastopi-j a za koristi Trsta in Tržiča — proti j riniškim načrtom, ter popustila; pro-j Aktivni urad ostane torej v Trstu. Se-I 'hda ne pomeni ta rešitev nikakšnega I koraka naprej, preprečen je bil samo j korak nazaj. t v Ob tej priložnosti objavljamo daljši I članek o vlogi, ki jo igrajo v pomor-I stvu družbe pretežno državnega pome-i ki jih dejansko vodi in finansira j država: Nekaj dni pred cdstopom Tambro-hjeve vlade je italijanski ministrski Svet sprejel zakonski osnutek, po ka-terem bodo preuredili dosedanji u-stro.j državnega holdinga (družba) I »PlNTMARE«. Kakor znano, obsega Pinmare šti-plovne družbe — »Italia«, »Tržaški Tioyd«. »Tirrenia« in »Adriati-Ca«, katerim so poverjene pomorske Usluge na progah ki jih je država Proglasila za pretežno pomembne v I državnem merilu in jim daje močno Podporo. Gre v glavnem za vzdrže-vanje pomorskih zvez med Italijo in Ameriko, Daljnim in Srednjim vzho-I dom, severno Evropo in Avstralijo. J Tadje »Tržaškega I.loyda<( vzdržujejo j redne zveze z Daljnim vzhodom, Av-^ralijo in Afriko, ladje družbe »Ita-| Pa« s Severno in Južno Ameriko, la-i dje »Adriatica« s Srednjim vzhodom •P ladje družbe »Tirrenia« s Severno j Evropo Do sedanje ureditve je prišlo leta j ^6, ko je FINMARE odpravila de-pomorskih družb, ki so do takrat vzdrževale razne proge med Ita-1 'lo in čezmorskimi deželami, pa tu-I di med posameznimi italijanskimi lu-| kami Odpravljene družbe so uprav-•aie 8' prog, na katerih je plulo 241 a da je vojna vihra prizadela ladjevje FINMARE skoraj v celoti in da je bilo treba graditi nove ladje. DRŽAVNA PODPORA DRUŽBAM Vzdrževanje prog pretežne državne važnosti (preminente interesse nazio-nale ali skrajšano p.i.n.) nalaga državi vsako leto visoke stroške za kritje primanjkljaja v bilanci FINMARE. Družbe uživajo državno podporo, ta ko da jim je zagotovljeno kritje letnega primanjkljaja, poleg tega pa prejmejo iz državne blagajne sredstva za izplačilo 4°/o-tnih obresti na obveznice. Ko je IRI leta 1936 organizirala holding FINMARE, je nakazal družbi »Italia« 500 milijonov lir, Tržaškemu Lloydu 300 milijonov in Tirreniji in družbi Adriatica vsaki po 150 milijonov lir. Te so bile glavnice štirih družb pred vojno in enake so ostale tudi po vojni, ko je lira zgubila večji del svoje vrednosti. Z razvrednotenjem lire je padla seveda dejanska vrednost glavnic štirih družb, s tem kapitalom se tako velike družbe niso mogle več upravljati, a država ni pristala na ponovne predloge, da bi povečala posamezne glavnice, zato so se družbe začele čedalje bolj pogosto zatekati k posojilom, zlasti v primerih, ko je šlo za gradnjo novih ladij. Na izposojene kapitale pa So morale plačevati 4-9%-tne obresti, ki so predstavljale na leto kar visoke zneske. Poieg tega je bilo treba postopoma vračati sam izposojeni kapital. Za vse te izdatke je obremenitev padla na državo in njen dolg nasproti štirim družbam se je večal iz leta v leto ter je konec leta 1958 dosegel 35 milijard lir. V zadnjem času je državni dolg še narastel. Februarja letos je poslanska zbornica sprejela zakonski osnutek, po katerem naj bi se državni dolg nasproti FINMARE enkrat za vselej odpravil. Potrebne milijarde naj bi država po tegnila iz obtoka z izdajo posebnih vrednostnih papirjev. Zanimivo je. koliko je država konec leta 1958 dolgovala posameznim družbam samo za kritje bilančnega primanjkljaja; družili »Italia« 6 milijard 58 milijonov lir* Tržaškemu Lloydu 6 miFjard 123 milijonov, Adriatici 4 milijarde 807 milijonov in Tirreniji 7 milijard 745 milijonov lir. Vsako leto je država dajala družbam na razpolago v ta namen skupno vsoto 300 milijonov lir, kar je bilo pač zelo malo. Poieg tega je »Italia« prejemala na leto posebna nakazila za vzdrževanje proge med ItaTjo in Združenimi ameriškimi državami z velikimi čezoceanskimi ladjami. VELIKO FINANČNO BREME ZA DRŽAVO Vzdrževanje prog pretežne državne važnosti predstavlja po vsem tem za državne blagajne veliko breme, ker so proge izrazito pasivne. Po vojni je ta pasivnost še naraščala, čeprav je Finmare imel manj ladjevja Leta 1938 je Finmare upravljala 1,300.000 ladjevja, leta 1958 pa samo 653.(00 brt; kljub temu pa so se primanjkljaji iz leta v leto večali. Letos se državni dolg bliža vsoti 40 milijard lir, kar predstavlja po izjavah s strani vlade skrajno mejo, čez katero ni več mogoče. Zaradi tega je bilo najprej določeno, da se opustijo vsi načrti o raz-šritvi delovnega območja FINMARE m da se ustavi gradnja novih ladij, kolikor ne gre za novo ladjo, ki bi zamenjala staro. Nato je ministrski svet sprejel zakonski osnutek o preureditvi vseh prog pretežne državne važnosti. Država bo v smislu novega zakona sklenila z družbami oziroma Finmare posebno pogodbo o podpiranju in plovbi, ki bo trajala 20 let in bo pričela veljati v začetku prihodnjega leta. Zanimivo je, da v za- konskem osnutku ne naletiš nikjer na družbo Tirrenia. kakor da hi nova konvencija ne zadevala več štirih, ampak samo tri pomorske družbe, in sicer Italia, Tržaški Lloyd in Adriatica. Zanimiva je tudi določba, ki narekuje, da se morajo vsi organi posameznih družb tako centralizirati, da bo njihovo upravljanje najbolj ekonomično. V glavnem se bo preureditev družb Finmare odražala v ponovni razdelitvi delnic. Novost bo tudi odprava tehničnega nadzorstva holdinga FINMARE nad posameznimi družbami. Krajevne pomorske zveze, ki sta jih doslej opravljali Tirrenia in Adriatica, bodo prepuščene zasebnim ladjarjem, vendar bo država podpirala te proge po potrebi; denarna podpora ne bo smela presegati na leto 500 milijonov lir. Težko je reči, ali bo nova ureditev prog pretežne državne važnosti mogla= ozdraviti finance podpiranih družb. POLOŽAJ ŠIBKEJŠI KAKOR L. 1938 V mednarodnem prevozu zavzema danes ladjevje štirih velikih omenjenih družb, ki so vključene v FINMARE, mnogo šibkejši položaj glede prevoza blaga kakor pred vojno; le glede prevoza potnikov je nastopilo neznatno zboljšanje. Tako so ladje »Italie« leta 1938 prepeljale 1,035.683 ton blaga, leta 1958 pa samo 486.000, Tržaški Ll0yd: leta 1938 1,988.126 ton in leta 1958 838.000 ton, Tirrenia leta 1938 1,053.750 ton in leta 1958 420.000. Adriatica leta 1938 1,046.3(9 ton in leta 1958 292.000 ton. Nazadovanje je zlasti izrazito pri obeh družbah, ki delujeta na Jadranskem morju, pri Tržaškem Lloydu in Adriatici, Njuno število voženj se je v razdobju 1938-1958 skrčilo kar za 70°,'n, število prevoženih milj pa za 55%, Položaj na progah FINMARE se je poslabšal tudi glede števila potnikov in prevoženih milj vsaj kolikor gre za Tržaški Lloyd in Adriatica. Tržaški Lloyd je prepeljal leta 1938 218.144 potnikov, a leta 1958 le 54.000, Adriatica pa leta 1938 241.787 potnikov, leta 1958 pa le 84.000. V času med 1938 in 1958 je število potnikov, ki jih je Tržaški Lloyd prepeljal na leto, nazadovalo kar za 75%, število potnikov, ki jih je prepeljala Adriatica, pa za 66%. Po reorganizaciji velikih plovnih družb je očitno bila bolje organizirana plovba po Tirenskem morju; na proge so bile postavljene hitrejše ladje, pa tudi konkurenca je bila manjša. Konkurenca na. Jadranskem morju je zlasti v povojnem času močnejša, medtem ko ni ladjevje glede notranje u-redbe in gostote prog sledilo razvoju časa. E. F. Važna italijansko=jugo= slovanska posvetovanja V dneh 8. in 9. septembra se bodo na Plitvičkih jezerih sestali predstavniki delniške italijansko - jugoslovan ske družbe za gospodarsko sodelovat nje SACET iz Milana s predstavniki vzporedne družbe JUGITES iz Beograda. Na sestanku bodo govorili o dosedanjem delu in izmenjavi izkustev ter določili smernice, po katerih se bo sodelovanje nadaljevalo v bodoče. Sestanka se bo udeležil z italijanske strani R. Teani, predsednik družbe SACET in predsednik Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu; prisoten bo tudi dr. V. Del Vecchio, ravnatelj SACET. Dne 10. septembra se bodo italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki udeležili svečanega odprtja Zagrebškega velesejma. V Zagreb pridem 'b tej priliki . tudi dr. Echia, podpredsednik itali-jansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu, dr. E. Vatta, predsednik tržaške mešane zbornice, G. Briott’, predsednik rimskega odseka mešane zbornice in P. di Šalvio, tajnik mešane zbornice v Milanu. že zadnjič smo v našem listu kratko omenili vrsto člankov o politiki mirnega sožitja (kceksistence), ki jih je objavil podpredsednik E. Kardelj v beograjski »Borbi«. Kardeljeva razprava je med tem časom izšla v knjigi pod naslovom »Socializem in vojna«. V njej pobija Kardelj trditev kitajskih komunistov, da je krvavi obračun med socialističnim in kapitalističnim taborom neizbežen in brani politiko mirnega sožitja med narodi. Moskovska »Pravda« je na to, še preden je »Borba« v celoti objavila Kardeljevo razpravo, v daljšem članku očitala Kardelju, da je »revizionist«, ki dela v korist ameriškegr imperializma in razbija slogo med komunističnimi deželami. »Borba« odgovarja »Pravdi«, da nista prca članka Arzumanian in Korionov niti pre-čitala v celoti Kardeljeve razprave; očitno ne gre za ideološka razmotri-vanja, temveč za druge načrte. Zato je resna polemika nemogoča. Zanimivo je, da je kitajsko trditev o neizbežnosti vojne prav v zadnjem času pobil tudi glavni tajirk romunske komunistične stranke Gheorghiu — Dei Na proslavi 15-letnice kemunstič-ne vladavine v Severnem Viet Namu je ministrski predsednik Phan Van Dong izjavil, da se strinja s sovjetskim m'nistrškim predsednikom Hru-ščevom, da ni vojna neizogibna. Pied-sednik Severnega vjet Nama je do- Kam gre denar iz državne blagajne Ob zaključku razprave o državnem proračunu, ki ga je Tambronijeva vlada srečno spravila pod streho, navajamo pregledne podatke o denarju, s katerim bodo v finančnem letu 1960-61 razpolagala posamezna ministrstva. Kakor znano teče finančno leto od 1. julija 1960 do 3. junija 1961. Poleg ministrstva državne zakladnice razpolaga z največjim zneskom ministrstvo za narodno obrambo, ki bo lahko potrošilo 15,8°/o vseh državnih izdatkov; za prosveto gre 11,4%, za finance 9,3% in za javna dela 6,3%. Ministrstva Dotacije V % za zaklad 1.771.630.016.470 41,5266 za finance 400.739.941.000 9,3932 za pravosod. 75.663.835.000 1,7735 za zun. zad. 36.220.677.260 0,8490 za prosveto 487.131.497.370 11,4182 za notr. zad. 204.592.945.477 4,7956 za jama dela 268.935.812.253 6,3037 za prevoze 21.579.069.800 0,5058 za pošto-telekomun. 52.198.000 0,0012 za nar. obrambo 674.198.698.000 15,8031 za kmet.-gozd. 119.773.142.000 2,8075 za ind. in trg. 8.410.180.900 0,1971 za delo, soc. skrb. 100.389.697.300 2,3532 za zun. trgov. 3.404.754.000 0,0798 za irg. morn. 19.859.650.000 0,4655 za proračun 60.000.000 0,0015 za drž. udeležbe 2.449.400.000 0,0575 za zdravstvo 50.999.815.000 1,1955 za turizem 20.161.923.950 0,4725 skupno 4.266.253.253.780 100, Sladkor^ kot zunanje politično orodje Amerika proti kitajsko-sovjetskemu vplivu Razvoj železarske industrije v Italiji Italijanska železarska industrija je v maju proizvedla 245.403 ton litega železa (lani 177.861 ton), 725.000 ton jekla (547.567), 570.000 ton pločevine (396 tisoč 890) in 17.950 ton ferolegur (14 tisoč 514). V prvih petih mesecih je proizvodnja dosegla: železo 1,029.538 ton, dal. da se je socialistični tabor pod | to 3e 30.80/° vcč kakor lani v istem ča- vodstvom Sovjetske zveze in s po- su (826.961 ton), jeklo 3,425.039 ton (ia- močjo drugih miroljubnih narodov ni 2,617.821; razlika +30,8%), pločevina tako okrepil, da lahko skrha meč 2,753.272 ton (lani 1,873.272; razlika 4 imperialistične vojne. 47%), ferokgure 42.139 (lani 28.875 ton). Ameriška zunanja politika je računala, da bo s prekinitvijo uvoza sladkorja iz Kube zadela v živo voditelje sedanje Kube Fidela Castra in njegovo gospodarsko in zunanjo politiko. Onemogočila je uvoz 750.000 ton kubanskega sladkorja, ki so ga Kubanci prodajali v Ameriko po izredno ugodni ceni. . Američani so zdaj udarili tudi na desno; ustavili so uvoz 322.000 ton sladkorja iz Dominikanske republike, da bi udarili vladavino diktatorja Rafaela Leonidasa Trujilla, ki je bila obtožena, da je organizirala atentat na predsednika venezuelske vlade Romola Belan-courla in kol takšna tudi obsojena na konferenci 19 zunanjih ministrov ameriških držav^ v Kostariki. Betancourt je na glasu državnika, ki izvaja važne socialne reforme v smislu novih idej. Trujilo se je sicer medtem odpovedal vodstvu ter vsaj trenutno po 30 letih stopil v politično ozadje. Eisenhovverjev nastop proti Dominikanski republiki je zbudil odpor nekaterih senatorjev, toda ameriška vlada se nanje ne ozira. Ta njena poteza izvira iz prepričanja, da bi ameriški nastop proti Fidel Castru kot borcu za gospodarsko neodvisnost Kube od ameriškega kapitala in predstavniku revolucionarno socialnih idej utegnil postaviti Ameriko in njeno zunanjo politiko v luč reakcionarne države. Tako bi u-glcd Združenih ameriških držav v Latinski Ameriki trpel ter bi se olajšala pot širjenju vpliva Kube in velikih držav, ki stoje za njo (Sovjetske zveze in Kitajske). Značilen jc dogodek v Ekvadorju, kjer sc je 300 kmetov brez zemlje v mestu Milagru spopadlo s policijo ter pri tem vzklikalo: »Živela Kuba, živel Fidel Castro, živela reforma!«. Tudi r.. ':! zasedanjem omenjene konference Organizacije ameriških držav (OAS), katere sc je. udcležlo 19 ministrov Severne, Srednje in Južne Amerike v San Jose v Kostariki so pristaši Fidel Castra in zagovorniki njegove politike širili letake proti »ameriškemu imperializmu«, ter skušali demonstrirati proli Ameriki. Hli De Fiaiillovili ni/ropskili načrtih Fanfani ne prikriva italijanske zadržanosti Segni za dopolnitev Po sestankih italijanskega ministrskega predsednika Fanfanija, ki ga je na posvetovanju spremljal zunanji minister Segni, z nemškimi in francoskimi državniki ni prišlo do popolne razjasnitve glede francoskih načrtov o novi ureditvi odnosov med posameznimi državami v sklopu Evropske gospodarske skupnosti oziroma Evropskega skupnega trga. Ministrski predsednik Fanfani ni prikrival v Parizu zadržanosti Italije glede De Gaullovih načrtov. Italija se noče prenagliti, temveč bi rajši igrala nekakšno posredovalno vlogo med francosko in zahodnonemško politiko. De Gaulle je prišel na dan z načrtom, naj bi se države Evropske gospodarske skupnosti politično bolj povezale. Ustanovljen naj bi bil zvezni cdbor med posameznimi državami in o določenih vprašanjih nal bi odločali z ljudskim glasovanjem v teh državah. Politično ozadje tega načrta ni povsem jasno. Italijani se boje. da nima načrt morda proti-ameriško ost. Od tod verjetno njihova rezerviranost. Nemška politika v zadnjem času gre za tem, da bi se dokončno razjasnili odnosi z Veliko Britanijo, ki bi io bilo treba pridobiti za Evropski skupni trg. vsekakor bi bil0 zgrešeno prenagliti se s skrajnim izvajanjem določb Evropskega skupnega trga in dokončno urediti odnose do EFTA (Evropsko združenje za svobodno trgovinsko področje). Italija je za to. da bi v glavnem ostali pri dosedanji ureditvi odnosov med državami Evropske gospodarske skupnosti. Evropskega gospodarskega trga Pred svojim odhodom na pot v Pariz in Varcse, kamor je sledil predsedniku italijanske vlade Fanfaniju, je minister za zunanje zadeve A. Segni napisal za agencijo »Opera mundi Euro-pe« daljši članek o potrebi dopolnitve pogodbe o Evropskem skupnem trgu, ki je bila sklenjena pred leti v Rimu. Članek je priobčil tudi pariški finančno-gospodarski list »LTnformation«. Pisec naglasa, da jc treba v pravila vnesti tudi določbo o finančnem podpiranju gospodarsko zaostalih krajev v posameznih državah, ki so včlanjene v Evropskem gospodarskem skupnem tržišču. Tako so gospodarsko zaostali kraji v Južni Italiji in Južni Franciji. Italija jc že pričela reševati vprašanje gospodarskega ravnovesja med posameznimi pokrajinami s tem, da je u-stanovila »Blagajno za gospodarski napredek Juga«. Blagajna sistematično pospešuje industrializacijo v južnih pokrajinah Italije. Pisec naglasa tudi, da bi morali organizirati posebno gospodarsko statistično službo, ki bi zlasti sledila razvoju v posameznih deželah. Minister Segni omenja tudi delovanje »Evropske banke«, ki je bila ustanovljena leta 1958 ter je podelila že za 52,1 milijona dolarjev kreditov za sedem pobud v Italiji, Franciji in Luksemburgu. O vprašanju dopolnitve pogodbe o Evropskem skupnem trgu in o njego-vih odnosili do EFTA (Evropsko združenje za svobodno trgovino) so razpravljali tudi na sestanku v Parizu in z nemškimi državniki v Varese. Avstrijska previdnost pred tujim kapitalom Ključna industrija v rokah skupnosti Prva avstrijska republika po letu 1918 je imela zelo. slabe izkušnje z investicijami tujega kapitala, saj je prav nemška skupina investitorjev izvajala hud pritisk nad avstrijsko republiko v njenem uradnem odporu proti nacizmu. Razumljivo je, da so sedaj Avstrijci silno oprezni in nenehoma proučujejo delež tujega kapitala v avstrijskem gospodarstvu. Od 1. 1952 do marca 1960 je prišlo v Avstrijo za 16.25 miljard šilingov tujega kapitala, Avstrijci sami pa sr izvozili 11,5 milijard svojega kapitala, razlika ni torej velika. Med 1. 1952 in 1958 je avstrijska država na- Ljubljana, septembra V Sloveniji imamo začetek žalskega leta že prve dni septembra, torej mesec dni prej kot pri vas na Tržaškem. Vsi vemo, da pomeni začetek šole konec počitnic, konec poletja, družine se morajo vrniti domov na delo. Tudi glede tega se je v Sloveniji marsikaj spremenilo. Velik del Slovencev ne hodi več na hribe nekam na Gorenjsko, kamor koli v neko hribovsko vas, ampak jo potegnejo rajši na morje. Dalje se vsi Slovenci po končanih počitnicah ne vračajo več z dežele v mesta, ker živi na desettisoče Slovencev na deželi v novih industrijskih središčih in odhaja na počitnice. In kaj bi z nekim podeželskim letoviščem, ki ga uživajo celo leto v svojem delovnem mestu? Ne preostane jim drugo, kot da gredo na morje. Gorenjska je najbolj industrializirana pokrajina v Jugoslaviji: Kam naj gredo tisoči Gorenjcev? Pač ne v Martuljek ali Kranjsko goro ali Bohinj ali Bled; te imajo pred nosom vse leto, in je med letom dovolj športnih in drugih prireditev, ki jih lahko obiščejo, pa ne zdaj poleti, ko se pletejo okoli gora čudoviti oblaki »cirrus stra-ti« in »cumulusi« in tu pa tam tudi prelepi sončni dnevi. Gorenjski leto-viščni kraji so primernejši za srbske in hrvaške letoviščarje - iz Zagreba, Beograda, kjer se dvigne poleti temperatura na asfaltu do 33 stopinj. Podoben je položaj glede letovišč v celjskem in mariborskem okraju, ki sta tudi oba gosto industrializirana. POČITNIŠKI DOMOVI OB OBALI Seveda so Slovenci tudi pred zadnjo vojno hodili na morje, toda morali so iti do Sušaka, da so lahko stopili na morsko peščino. Najprej so SlVVdlCi med morjem in planinami se udomačili na kopališčih Krka, nato ob obali pod Velebitom do Senja in bolj podjetni na otokih srednje Dalmacije. Hvar je bil tisti biser, ki so ga že takrat znali ceniti, pa tudi Korčula. Za bogatejše je bil Dubrovnik. Morje si je lahko privoščilo le višje uradništvo, trgovci, člani svobodnih poklicev: zdravniki, od- vetniki in drugi. Redke so bile kolonije otrok na morju. Zdaj je na desettisoče Slovencev, ki vsako leto prebijejo nekaj dni počitnic na morju. Na morje odhajajo tudi otroci, ki preživijo delj časa v kolonijah na morju; za to skrbe razne ustanove od Rdečega križa do številnih občinskih organizacij. Za odrasle se pobrigajo njihova podjetja. Ni večjega industrijskega podjetja v Sloveniji, ki ne bi imelo nekje na Jadranu večje zgradbe ali pa skupine počitniških hišic za svoje uslužbence. Manjša podjetja se združujejo, da postavijo lastna šoto-rišča s kuhinjami in drugimi obrati potrebnimi za življenjske potrebe svojih odraslih tabornikov. življenje v obmorskih krajih stane s spanjem v zasebnih sobah in skromnih gostiščih ter z abonirano hrano v menzah ali gostilnah okoli 800 din na osebo. Tri — štiri — petčlanske družine, kot so ponavadi sedaj slovenske, bi se z 2.500 do 4.000 dnevnih izdatkov ne mogle privoščiti zdravilnih počitnic na morju. Spričo takšnih najnujnejših stroškov omogočajo delavski sveti podjetij s svojimi skladi, da stane letoviščarja dnevno vsa oskrba okoli SCO dinarjev; ostale dejanske stroške doplača podjetje. TUDI DELAVEC SE HOČE ODPOČITI Delavci niso bili doslej navajeni pravih brezdelnih počitnic, temveč so svojih dvajset dni letnega dopusta uporabljali doma za dela na vrtu ali pa na kmetijah svojih sorodnikov, za pripravljanje drv in tudi dostikrat za opravljanje plačanih priložnostnih del. Ko je minil čas letnega dopusta, so prihajali spet na delo, živčno in telesno nespočiti. Nizki vzdrževalni stroški v počitniških domovih in taboriščih podjetij, manjši 0d rednih življenjskih stroškov doma, so pa le postopno privlekli tudi navadne preproste delavce na morje. Ko so enkrat okusili draž brezskrbnih pravih počitnic na morju, so večidel postali redni obiskovalci morja. OD DEBELEGA RTIČA DO ŠIBENIKA Kako je na Koprskem od Debelega rtiča pa do Sečovelj je pri nas vsakomur znano. Stotine najrazličnejših slovenskih podjetij in ustanov so pokupile prazne hiše in večje zgradbe in jih predelale v počitniške domove. Toda želja in možnosti po letnem kopanju v morju so bile večje od zmogljivosti slovenske obale, zato so šli organizatorji slovenskega množičnega uživanja morja naprej po brezkrajni jadranski obali in ustanovili skupna cenena letovišča v Savudriji in v najnovejšem času v Novem gradu. Precej je slovenskih kolonij v Poreču, v Vrsarju so pokupili vse prazne hiše, v Rovinju je poleg ti-sočglave železniške kolonije še vse polno raznih drugih slovenskih počitniških domov, kolonij in organiza- cij. Težko je bilo določiti ali je bilo v Rovinju na letovišču več Slovencev ali Beograjčanov. Na raznih peščinah Pulja je bilo kar nekaj tisoč Slovencev v mladinskih in drugih kolonijah. Kdo pa bi jih prešteval po vseh kopališčih Kvarnerja do Zadra in še naprej na stotinah otokov pred Šibenikom in Splitom, s ndikalno kopanje, to je kopanje v domovih in kolonijah podjetij traja po pravilu d„ ct dni, v primerih zdravstvene potrebe do dvajset dni, otroške izmene po kolonijah trajajo od treh do štirih tednov. ZAKAJ TUDI NE ZA JAVNE NAMEŠČENCE? To razveseljivo množično kopanje desettisoče v po nizki ceni pa je zaradi ne samo prirojenega, temveč še bolj privzgojenega čuta enakopravnosti sprožilo novo vprašanje. Poceni in primerno svojim dohodkom prebijajo lahko svoje počitnice na morju vsi uslužbenci industrijskih, trgovinskih in drugih pridobitnih podjetij. Zakaj pa si tega ne bi mogli privoščiti uradniki državnih ustanov, ki morajo živeti strogo v mejah proračunov in katerim ne morejo delavski sveti dati na razpolago svojih skladov za povišanje življenjske ravni — za letovišče na morju po nizkih dostopnih cenah. Otvoritveni takt k tej morski suiti so dali listi, nadaljnje stavke bodo razpredali po višjih sindikalnih forumih. Kako dati tudi učiteljem, profesorjem, državnim in občinskim uradnikom, ter še drugim tako poceni morske počitnice, kot jih imajo uslužbenci podjetij? ar Na konferenci v San Jose je uspelo Ameriki, da pridobi ostale ministre za nekakšno kompromisno resolucijo, s katero je bilo sicer obsojeno »kitajsko-sovjetsko prodiranje in vmeševanje držav z drugih celin v ameriške zadeve«, vendar resolucija nikjer ne omenja izrecno Fidel Castra. PREMOŽENJE TREH AMERIŠKIH DRUŽB ZAPLENJENO Kubanska vlada je zaplenila premoženje treh velikih ameriških družb, ki imajo na Kubi tovarne, gumijastih plaščev. Gre za U. S. Rubber Company (v tovarni je investiranih 10 milijonov dolarjev), Foodvear Co. (8 milijonov dol.) in Firestone Co. (7 milijonov dol.). Tovarne je zasedla kubanska milica (vsa kubanska milica šteje. 200 tisoč mož). Pred prihodom milice je delavstvo v tovarnah tožilo, da ameriške tovarne sabotirajo kubansko revolucijo. Četrte ameriške tovarne gumijastih izdelkov (Goodrich) niso zaplenili, ker je lastnina podružnice v Mehiki. Preostalo ameriško premoženje na Kubi, ki jc še prosto, cenijo na 250 milijonov dolarjev. Fidel Castro je dejal, da pride tudi to ameriško imetje na vrsto. Njegov brat, minister za narodno obrambo Raoul je izjavil, da bo Kuba nekoč pozneje pregnala Američane z njihovega oporišča v Guantanamu na Kubi in dodal, da je na Kubi še 600 ameriških podjetij. Obsodil je resolucijo v San Jose, češ da je Organizacija ameriških držav pravzaprav v rokah Združenih ameriških držav. Do te resolucije je prišlo, ker je Sovjetska zveza pripravljena braniti neodvisnost Kube s svojimi raketami, je dejal Raoul. 600 MILIJONOV DOLARJEV ZA LATINSKO AMERIKO Vlada Združenih ameriških držav je izdelala načrt za podelitev velike socialne podpore državam Latinske Amerike. Celotno naj bi podpora dosegla 600 milijonov dolarjev. Čile, ki ga je strahovito prizadel zadnji potres, naj bi prejel 100 milijonov dolarjev. KAT BI JUGOSLAVIJA LAHKO DOBAVLJALA KUBI Kubanski minister za trgovino je v svoji izjavi po havanski televiziji izrazil prepričanje, da se bo trgovina med Kubo in Jugoslavijo razvijala ugodno. Jugoslavija lahko dobavlja Kubi traktorje in druge proizvode, ki jih potrebuje Kuba. jela za deset milijard posojil v inozemstvu, in sicer v obliki državnih posojil ter za kreditiranje elektrifi- kacijskih del. Še do 1. 1959 je avstrijska narodna banka dajala dovoljenja za tuje investicije, ki s 3 morale biti za 50% v avririjskih podjetjih. Toda tudi potem ko so odpravili za tuje investi-terje posebno dovoljenje avstrijske narodne banke, se ni priliv tujega kapitala povečal. Odpadle so namreč potrebe po kapitalu za velika e-lektrifikacijska dela. Zelo zanimivo je dejstvo, da je bilo od 19 milijard nominalne glavnice vseh avstrijskih akcijskih družb 3/4 v rokah države oziroma podržavljenih bank, polovica preostale ene četrtine pa v rokah tujega kapitala. Ključna avstrijska industrija je v rokah skupnost*, zato ni nevarnosti, da bi mogle posamezne tuje skupine izvajati pritisk na Avstrijo s svojimi investicijami. Avstrijci pa hkrati pazijo, da so tuje investicije pri njih razdeljene na različne države in ne osredotočene na eno samo. Leta 1959 se je pojavila težnja za povečanjem tujega kapitala. Ob nastanku EFTA (Evropskega združenja za svobodno izmenjavo) so nastale možnosti, da bi se začele ustanavljati podružnice, »hčerke« tujih podjetij v avstrijskem gospodarskem prostoru. Ker je avstrijska ključna industrija podržavljena ne potrebuje Avstrija zaščitne zakonodaje pred tujim kapitalom kot Švica z delnicami na ime, ki jih kupujejo slamnati možje. Avstrijci pazijo, da bi se jim ne dogodilo kot v Nemčiji, kjer so petrolejske družbe Shell, Esso in BP (British Petrol) izkazovale izgubo kljub večji prodaji svojih petrolejskih izdelkov, ker so zakrile svoje dobičke v »neodvisnih« bencinskih črpalkah. Delo v jugoslovanskih ladjedelnicah za tujino V tem letu bodo jugoslovanske ladjedelnice zgradile 29 ladij s skupno tonažo 230.000 brt. Od tega pojde 22 ladij (140.009 brt) za povečanje tonaže jugoslovanskega ladjevja, ostalih sedem s tonažo 74.000 brt pa je namenjenih tujini, in sicer med temi 2 za Panamo, ena za Poljsko, ena za Liberijo in ena za Švico. Največja ladja bo zgrajena za Švico, in sicer bo to petrolejska ladja s tonažo 16.300 brt. nn nase §enje lili Nekdaj in danes Dve muhi z enim udarcem- Dve zagonetki mi je hkrati razvozljal politi sedež na openskem tramvaju; zato me prav nič ni sram, da še vedno drsam njegove klopi, namesto da bi se zibal po mehkih blazinah lastnega vozila. Na eni strani sem našel opravičilo za neštevilne madeže na cb'eki — in ti se od leta do leta mnež jo — na drugi pa se mi je skozi svetlikajoče se kapljice na klopi odprl nov pogled v socialne razmere v sosedovi hiši. r.Gospa«, sem vprašal kraško ženico, ki je dvignila torbo s klopi, da bi lahko prisedel, ))kaj pa je tor'« »Ej, gospod, od breskev,« mi je razložila povsem preprosto in naravno, kakor da mora tako biti. »Da, da, toda moja obleka!« Prav tako naravno in brez vsakega obotavljanja je potegnila iz žepa ro bec in z njim obrisala klop. Od breskev? Ko Pa se breskovi madeži sploh ne dajo odstraniti z moškega blaga, samo hruškovi so hujši. To predobro vem iz pogostih in živahnih dvogovorov z ženo. ko prine sem kakšen nov madež domov. Kraševka, ki je v obmejnem prometu prinesla v Trst kokoš ali dva litra terana, se je vračala na Kras z breskvami, ki so se ji cedile skozi torbo. A ni to pravi škandal! Breskve vam kupuleja kmetice v Trstu in jih nosijo domov na kmetijo, da se z njimi posladkajo. Kaj vse smo doživeli! Nekdaj so na kmetih komaj čakali, da je sadje dozorelo in da so ga laik-) takoj odnesli na prodaj v Trst, da bo kaj denarja, danes pa sami kmetje kupujejo breskve v Trstu. Ne samo breskve, tudi jabolka. Lani sem videl kmečko dekle, ki je neslo iz Trsta šop nageljnov. Kakšna sprememba! Nekdaj je bil v kmečki hiši velik doaodek, če je mati prinesla iz Trsta ali Gorice pomaranče ali zemeljske lešnike; navadno se je to zgodilo enkrat na leto, pred božičem. In kolače smo jedli enkrat v življenju, za birmo ... A danes ne sme mamica priti iz mesta brez »pašt«. Bog vam žegnaj bresve. jabolka, paste in nageljne! Jaz sem se že sprijaznil s svojim položajem in svojo trdo glavo, ki ne more razumeti, kako naglo se vrti kolo časa. »čas se spreminja in mi z njim«, smo se nekdaj učili že v prvi latinski, a jaz ostajam pri starem, zdihujem in se vprašujem: Do kdaj bo to šlo? — ib — — • — Gospodarstvenik je človek, ki ti pove, kaj naj narediš s svojim denarjem, ko si ga porabil za nekaj drugega. Srečno življenje mora bitt v čim večji meri mimo življenje; kajti samo v mirnem ozračju lahko resnično srečro živiš. (Bertrand Rtissel) .... GOSPODARSTVO POSVETI SVOJO PRIHODNJO ŠTEVILKO ZAGREBŠKEMU VELESEJMU. OGLAŠEVALCE PROSIMO, DA SE PRIGLASIJO PRAVOČASNO. SAMO NOTRANJA ZADEVA? Ko so časnikarji v Parizu vprašali ministrskega predsednika Fantanija, ali so na sestanku s francoskimi državniki govorili tudi o položaju na Južnem 'tirolskem, je ta odgovoril: »To vprašanje vepdar ni mednarodno, temveč samo notranja zadeva.« Avstrijci so očitno drugačnega prepričanja in trdijo, da je južnotirolsko vprašanje mednarodno. Med Avstrijo in Italijo obstaja glede Južnega Tirola sporazum, ki sta ga sklenila po vojni De Gasperi in dr. Gruber; sporazum je torej mednarodne narave. Kakor znano, je Avstrija predložila spor Organizaciji združenih narodov. NOTRANJE OBRAČUNAVANJE V KONGU. V Kongu jc prišlo do spopa-ua med strujama, hi vodita različno zunanjo politiko. Kasavubu, predsednik države, ki je pristaš sodelovanja z Organizacijo združenih narodov in z A-meriko, je po radiu razglasil, da je odstavil predsednika vlade Lumumbo in imenoval za novega predsednika J. Ilea, predsednika senata. Nato se je oglasil na radiu predsednik vlade Lu-mumba ter proglasil Kasavubo za izdajalca ter ga odstavil. Dejal je, da ostane na vladi, ker uživa zaupanje parlamenta in ljudstva. Politiko Lu-mumbe podpira Sovjetska zveza. V glavnem mestu Konga Leopoldvillu imajo oblast v rokah čete Organizacije združenih narodov. Lumumba nasprotuje vsakemu vmeševanju tujih držav, pa tudi Organizacije združenih držav v zadeve Konga. V notranjosti Konga je prišlo v deželi Kasai do nemirov. Policija, ki je bila prej pod vodstvom Belgijcev, se je v mestu Bahvangi uprla redni kongoški vojski, ki je zvesta Lu-mumbi. Pozneje naj bi Lumumbove čete povsem obvladale položaj v tem mestu. TITOVA IZJAVA VZBUJA POZORNOST. V mednarodnih krogih je zbudila veliko pozornost izjava predsednika Tita o vmeševanju tujih sil v notranje razmere Konga. Predsednik Tito je naglasil potrebo, da belgijske čete povsem zapustijo Kongo v smislu sklepa Varnostnega sveta OZN, ker o-virajo mirno notranjo ureditev Konga. Predsednik Tito je dodal, da jugoslovanski narodi z velikim zanimanjem sledijo naporom kongoške vlade, da bi utrdila neodvisnost in celovitost Konga. Kongoška vlada ima pravico, da utrdi svojo oblast nad vsem ozemljem Konga. Notranjo zadevo lahko urejuje samo kongoško ljudsivo. Po tej izjavi se da sklepati, da ima osrednja vlada v Leopoldvillu pravico, da svojo oblast uveljavi tudi nad Katango, ki se jc hotela s pomočjo belgijskih čet ločiti od Konga. JUGOSLAVIJA PROTI NEMŠKEMU MILITARIZMU. Jugoslovanska vlada je opozorila mednarodno javnost na nevarnosti, ki utegnejo nastati, ako zahodne sile oborožijo zahodnonemško vojsko z jedrskim orožjem. To zahteva generalni štab zahodnonemške vojske. Oborožitev Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem utegne spraviti v veliko nevarnost svetovni mir. ANGLEŽI IN NEMCI BODO SKUPNO KOVALI OROŽJE? Danes bi se mo rala v Londonu sestati angleški obrambni minister H. Watkinson in obrambni minister Zah. Nemčije Fr. J. Strauss. Razpravljala bosta o skupni izdelavi orožja pod okriljem Atlantske zveze (NATO). V Londonu se, bosta ministra dogovorila, katere vrste orožja zlasti raket, naj bi po angleških vzorcih pričeli izdelovati Nemci. Vsa zadeva, je v angleški javnosti zbudila precej hrupa. MOLOTOV NA DUNAJU. Po nastopu sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva je bil Stalinov sodelavec Molotov, ki je vodil sovjetsko delegacijo tudi na mirovni konferenci v Parizu, oddaljen ter imenovan za sovjetskega predstavnika v Zunanji Mongoliji. Po treh letih ga je. zdaj sovjetska vlada premestila na Dunaj, kjer je postal sovjetski odposlanec pri Mednarodni agenciji za atomsko energijo. Komentatorjem ruskih zadev v zahodnem tisku niso vzroki te premestitve povsem jasni. Nekateri listi trdijo, da je Molotov še vedno pristaš ostrejše zunanje politike, nasproti Ameriki in da simpatizira s podobno strujo kitajskih komunistov. Do te premestitve naj bi bilo prišlo zato, da bi se Hruščev zopet zbližal s svojimi nekdanjimi nasprotniki, kakor Šepilovom, Bulganinom in Malenkovom. VATIKAN IN OLIMPIJSKE IGRE. Katoliškim duhovnikom ni dovoljeno prisostvovati ženskim nastopom na o-limpijskih igrah, kakor tudi ne rokoborbam in nastopom boksarjev. »KRISTUS JE PRIDIGAL...« Ko so kubanski škofje obsodili politiko Fidel Castra, je ta.izjavil: »Tisti, ki obsojajo našo revolucijo, obsojajo Kristusa; oni bi bili sposobni Kristusa tudi križati, kajti Kristus je pridigal, kar mi zdaj delamo.« Na Kubi je danes okoli 800 duhovnikov, to je v primeri s številom prebivalstva (6 milijonov) raz-: meroma malo. Okoli 500 duhovnikov je. španskega rodu. Napetost med Cerkvijo in državo na Kubi ne popušča. Policija je, v zadnjem času nastopila proti posameznim duhovnikom. illlliiiillilli:lii|]iiiiililllllilillillllll!lltiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiin SKORAJ 3000 AVTOMOBILOV NA DAN. Iz zadnjega poročila upravnega odbora tovarne Volkswagen je razvidno, da je tovarna lani izdelala povprečno 2.839 vozil vsak delovni dan; danes izdeluje že po 3.600 vozil, do konca leta naj bi dosegli celo 4.000 vozil. Lani so izdelali 575.407 potniških vozil in 121.353 tovornjakov. Proizvodnja te tovarne je dosegla 40,5 celotne proizvodnje motornih vozil v Zahodni Nemčiji. IZDELAVA AVTOMOBILOV FRANCOSKE TOVARNE. Tovarna Renault v Franciji je lani prodala za 626,191,827 dolarjev motornih vozil, to je 22,8% . več kakor leta 1958; toda dobiček je bil manjši, in sicer je znašal 6,987.812 (leto prej 7,581.480) dolarjev. »VOLKSWAGEN« V ZASEBNIH ROKAH Obrati, v katerih proizvajajo nemški Volkswagen, bodo v kratkem raz-državljeni in pojdejo v zasebne roke. Prevzela jih bo novoustanovljena delniška družba, ki je že poskrbela za podvojitev sedanje glavnice, tako da bo ta narastla od 300 na 600 milijonov nemških mark. Delnice bodo zaposlenim delavcem na razpolago pod ugodnejšimi pogoji. Mednarodna trgovina Mnogo kupčij na beograjskem sejmu Po podatkih, ki jih je objavila u-prava beograjskega sejma, so bili na letošnjem mednarodnem sejmu doseženi zelo dobri rezultati. Vrednost zaključenih poslov je dosegla 181,5 milijarde dinarjev, od tega 162,8 milijarde v notranjem prometu. Največ poslov so zabeležili pri strojih vseh vrst, zlasti pri strojih za obdelovanje kovin, pri elektrotehničnih opremah, itd. Jugoslovanska podjetja so podpisala s tujino pogodbe za dobavo raznega blaga, zlasti opreme za naftno industrijo. Uspeh letošnjega sejma bi bil lahko še večji, ko bi na njem nastopila popolna jugoslovanska industrija motorjev in motornih vozil. Lansko leto je to industrijsko področje zaključilo za 30,5 milijarde dinarjev poslov. Poleg tega je bila letos šibkeje zastopana kemijska industrija, in sicer zaradi njenega specializiranega sejma, ki je bil na istem sejmišču konec junija. Prav tako se je zgodilo z gradbeno industrijo, ki bo imela svoj specializirani sejem od 15. do 25. oktobra. Uspeh IV. mednarodnega sejma tehnike je tudi v povečanem obsegu izvoznih poslov. To je dokaz, da tuje države upoštevajo in cenijo jugoslovanske industrijske izdelke. Obseg teh poslov, ki je lani dosegel 10,5 milijarde dinarjev, se je letos povzpel na 11,1 milijarde. To je toliko večji uspeh, če upoštevamo, da so nekatere industrijske panoge kakor rečeno letos v določeni meri izostale. Nasprotno pa je letošnji obseg uvoznih poslov manjši kakor lani. Lansko leto je znašal 7,7, letos pa 7,5 milijarde dinarjev. Letošnjo prireditev si je ogledalo 984.000 obiskovalcev, to je 300.000 več kakor lani. Tako veliko zanimanje občinstva pripisujejo zlasti razstavi jedrske energije. Posredovalna vloga Barija V nedeljo so svečano odprli 24. Lc-vantski sejem v Bariju. Ta prireditev si je že od vsega začetka postavila važno nalogo, da postane stična točka med Zahodno Evropo in Vzhodom. Po spremembah, ki so nastale v Evropi v zadnjih letih, je Levantski sejem skušal ohraniti svojo osnovno značilnost in si v tem smislu prizadeva, da bi postal prireditev, na kateri bi se srečala območje Skupnega evropskega trga in vzhodnih držav. V veliki meri je sejem v Bariju to tudi dosegel. O tem nam priča veliko število držav, ki se udeležujejo sejma. Letos so na sejmu zastopane uradno Albanija, Belgija, Brazilija, ČSR, Ceylon, Južna Koreja, Slonokoščena obala, Francija, Zah. Nem- čija, Japonska, Jordanija, Grčija, Indonezija, Irak, Izrael, Jugoslavija, Libanon, Libija, Maroko, Nizozemska, Pakistan, Poljska, Portugalska, ZSSR, Združena arabska republika. San Marino, Združene ameriške države, Taj-landija, Tunizija, Madžarska in Vjet Nam. V sklopu Levantskega sejma so organizirali tudi I. mednarodno razstavo plemenske živine, na kateri razkazujejo svoje najlepše primerke italijanski, jugoslovanski, nizozemski in madžarski živinorejci. Prireditelji levantskega sejma nagla-šajo, da se gospodarstvo južnih krajev ne sme dvigniti samo ob zaslombi na severne predele Italije, temveč je treba hkrati tudi pospešiti trgovino s tujino ter v ta namen sprostiti blagovno izmenjavo z državami na Vzhodu. Po zamisli njegovega vodstva naj bi prav levantski sejem prevzel vlogo stične točke med šestimi državami Skupnega evropskega trga in Vzhodom. Letošnjo prireditev je 4. septembra odprl podpredsednik ministrskega sveta A. Picioni. Na svečanosti je spregovoril tudi predsednik sejma prof. N. Tridente. Število razstavljavcev je letos preseglo 7000, a razstavna površina meri 280.000 kv. metrov. Sejem ostane odprt do 19. septembra. Jugoslovansko udeležbo na levant-skem sejmu je tudi letos organiziralo zagrebško podjetje »Interpublic«. MEDNARODNI VINSKI SEJEM V LJUBLJANI Jutri se v Ljubljani zaključita VI. mednarodni vinski sejem in IV. mednarodni sejem embalaže. Tudi letos je vinski sejem privabil ne samo mnogo domačih razstavljavcev, temveč tudi razna vinska podjetja iz tujine. Daljše poročilo 0 obeh sejmih priobčimo v prihodnji številki. VEC MEHKEGA LESA IZ JUGOSLAVIJE V ITALIJO Dobra polovica vsega jugoslovanskega izvoza lesa je vsako leto' namenjena v Italijo; poleg tega stalno narašča italijanski uvoz mehkega rezanega lesa iz Jugoslavije. Italija je leta 1957 prevzela 31% vsega mehkega rezanega lesa iz Jugoslavije, leta 1958 37%, leta 1959 pa že 39%. Ostalih 60% izvoza se je razdelilo med 14 drugih tržišč. Približno enak položaj je tudi glede jugoslovanskega izvoza rezanega bukovega lesa. FRANCOZI VRAČAJO SVOJE DOLGOVE PREDČASNO Francija je poravnala predčasno več obrokov v skupnem znesku 24 milijonov dolarjev posojil ameriški Export-Import banki, ki bi zapadli šele leta 1962, 1963 in 1964. Poleg tega je poravnala še obroke, ki bi zapadli konec tega leta in plačala skupaj 58,8 milijona dolarjev. V ■ Posledice industrializacije - Sovjetska pomoč Zunanja trgovina Ljudske republike Kitajske se je po drugi svetovni vojni, zlasti po revoluciji, začela razvijati ugodneje, tako da se je od leta 1950 do leta 1958 potrojila. V tem času se je vrednost kitajske zunanje, trgovine povečala od 4,15 milijarde jenov na 18,87 milijarde. Ce računamo, da znaša uradni tečaj jena nasproti ameriškemu dolarju (1 ZDA dolar = 2,46 jena), je vrednost zunanje trgovine v letu 1958 dosegla 5,24 milijarde ame^ riških dolarjev. Tako je Kitajska zasedla 11. mesto med največjimi »trgovinskimi« državami na svetu. Te so po vrsti: ZDA, Vel. Britanija, Zahodna Nemčija, Kanada, Francija, ZSSR, Nizozemska, Belgija, Japonska in Italija. Do leta 1958 se je vrednost kitajske, zunanje trgovine večala iz leta v leto povprečno za 16,2%. Ce se bo to nadaljevalo še i?ekaj let, potem bo kitajska zasedla verjetno osmo ali celo sedmo mesto med omenjenimi državami Napredovanje, zunanje trgovine je spremljalo istočasno napredovanje notranjega gospodarstva. Tako se je v času od leta 1950 do leta 1958 tudi narodni dohodek povečal trikrat. Številne druge države, med njimi tudi Italija, so zabeležile v teh letih mnogo večji prirastek v zunanji trgovini kakor v narodnem dohodku. Kitajska bi po mnenju zahodnih gospodarstvenikov lahko mnogo bolj razvila zunanjo trgovino, kakor jo' je v resnici. Za njeno gospodarstvo je nujna izmenjava blaga s tujino samo v določeni smeri; kajti Kitajska razpolaga doma z vsemi potrebnimi surovinami. Toda prav v času od leta 1950 do leta 1958 je. posvečala vse napore nagli industrializaciji. Zato ji je ves ta čas primanjkovalo strojev in industrijske opreme, ki bi si jih lahko nabavljala v zahodnih državah. Od leta 1951 dalje pa so Združene ameriške države in njihove zaveznice iz političnih razlogov pričele, zavirati dobavljanje industrijskega blaga Kitajski. POVEČAN UVOZ IZ ZSSR Tedaj je Kitajska pospešila uvoz strojev ih industrijske opreme iz Sovjetske zveze in iz njenih industrijsko razvitih zaveznic. Tako da se je v času od leta 1950 do 1958 izmenjava med temi državami šestkrat povečala. Sovjetska zveza je poleg tega dovolila Kitajski vrsto kreditov za graditev in o-premo industrijskih obratov. Ta pomoč je dosegla do leta 1958 5,3 milijarde jenov ali 2,2 milijarde ameriških dolarjev. Kitajska pa ni zadržala vseh teh sredstev zase, temveč jih je deloma (880 milijonov dolarjev) razdelila med Sev. Korejo, Vjetnamom, Mongolijo, Kambodžo, Ce,ylonom, Nepalom, Egiptom, Albanijo itd. NARODNI DOHODEK IN ZUNANJA TRGOVINA Glede bodočega gospodarskega razvoja v kitajski republiki so zahodni strokovnjaki mnenja, da se bo v prihodnjih letih zlasti večal narodni dohodek. Sedanji povprečni dohodek na posameznega Kitajca je precej nizek, saj doseže samo 190 jenov (nekaj manj kakor 80 dolarjev) na leto. Pospešena industrializacija v državi bo nujno še naprej dvigala kitajski narodni dohodek. Zanimivo je primerjati podatke o vrednosti bruto proizvodnje na Kitajskem (prvi stolpec) s podatki o na- rodnem dohodku (drugi stolpec) in s podatki o skupni vrednosti zunanje trgovine (tretji stolpec). Podatki so izraženi v milijardah jenov: I. II. III. Leta 1950 57,5 42,9 4,15 Leta 1953 94,6 70,0 8,09 Leta 1955 110,4 78,8 10,98 Leta 1958 205,0 124,5 12,87 Iz teh podatkov je razviden napredek, ki je bil dosežen v razdobju devet let tako v proizvodnji kakor tudi v narodnem dohodku. Glede dohodka menijo strokovnjaki, da se bo napredovanje v nekaj letih še stopnjevalo, nakar se bo narodni dohodek ustalil. Leta 1958 se je v primerjavi z letom 1957 kitajski narodni dohodek dvignil celo za 34%. Takih skokov ne bo več, ko bo država dovolj industrializirana in ko bo izkoriščanje narodnega bogastva (delovna sila, ležišča nafte in rudnin itd.) dovolj razvito. Po vsej verjetnosti pa se bo istočasno začel razvijati še bolj pospešeno blagovni promet s tujino. Kitajska zunanja trgovina bi lahko v prihodnjih desetih letih dosegla raven, na kateri je bila Zahodna Nemčija leta 1958, in čez petnajst let naj bi kitajska trgovina celo prekoračila obseg sedanje zunanje trgovine Velike Britanije. DELEŽ ZAHODNIH DRŽAV Razvoj zunanje trgovine Ljudske republike Kitajske je v dobršni meri odvisen od političnega položaja v svetu. Upati je, da se bodo odnosi med Kitajsko in zahodnim svetom v bodoče uredili. V tem primeru še bo kitajska zunanja trgovina lahko ugodno razvila. Leta 1950 je delež zahodnih držav zajemal dve tretjini kitajske zunanje trgovine. Leta 1951 je njihov delež padel na dve petini, nato'se je še skrčil ter se v naslednjih letih gibal med eno četrtino in eno petino. V letu 1958 se je delež zahodnih držav začel postopoma večati, tako da je konec leta izmenjava dosegla vrednost 1,3 milijarde dolarjev. Združene ameriške, države nimajo nobenega stika s Kitajsko in tudi ne trgujejo s to republiko. Zahodnoevropske države in Kanada trgujejo le v omejenem obsegu, najtrdnejše trgovinske vezi s Kitajsko pa so navezale azijske in afriške države, Japonska in Avstralija. Leta 1958 je med Kitajsko in Japonsko prišlo do spora, zaradi katerega se je medsebojna izmenjava ustavila. Tedaj so se začele zanimati za kitajski trg zlasti Kanada in nekatere zahodnoevropske države, med temi tudi Italija. V tem letu je vrednost izmenjave med Kitajsko in zahodnoevropskimi državami ter Kanado dosegla 650 milijonov dolarjev. DOBRE ZVEZE Z ZAH. NEMČIJO Kitajska je prenesla naročila strojev in industrijske opreme iz Japonske v te države, in sicer v prvi vrsti v Zah. Nemčijo. Leta 1958 je Zah. Nemčija prejela od Kitajske za 221 milijonov dolarjev naročil. Nemci so si znali pridobiti Kitajce z nizkimi cenami in s pripravljenostjo, da sprejmejo kot protivrednost kitajsko blago. Naglo uvajanje industrializacije na Kitajskem se odraža tudi v zunanji trgovini. Nekatere vrste blaga, ki jih je v prejšnjih časih redno izvažala, je Kitajska začela zadrževati doma. Istočasno je začela ponujati na zunanjih Belgija brez Konga O razpoloženju v belgijskih krogih ob izgubi Konga najbolj nazorno priča vdani humor nekega belgijskega dnevnika: V naši gospodarski igri imamo slabe karte, črna: »v premogu in Kongu ni za nas«. Belgijski ljudje so se vdali in ni opaziti nobenih znakov potrtosti. Belgija je bogata in bo ostala bogata, ker je bila povezava belgijskega gospodarstva s Kongom manjša, kot pa se je mislilo. Bogastvo bruseljskega Cityja se je sicer začelo z dohodki iz Konga, roda obnova kapitala in izmenjava s sosednimi državami je zdaj glavni vir dohodkov. Belgijci so investirali samo 5% svojega narodnega premoženja v Kongo. Izguba Konga je zanje sicer boleča, toda ne katastrofalna. Mesečno je Belgija izvažala v Kongo blaga v vrednosti 400 milijonov frankov ali 2 1/2% vsega izvoza., ki znaša 16 milijard mesečno. Kajpada bodo trpela posamezna trgovinska in industrijska, podjetja, ne Pa celotno belgijsko gospodarstvo. Prizadeta bo deloma strojegradnja, tovarne električnih potrebščin m prevoznih sredstev. Velik pa je bil izvoz Konga v Belgijo, skoraj polovica vsega kongoš-kega izvoza. Najbolj bo prizadeta pokrajina Katanga, ki je sama spravila v Belgijo skupaj 60% vsega izvoza iz Konga. Največja postavka v kongoškem izvozu v Belgijo je bil baker; za 5,2 milijardi frankov, za tem kobalt. Proizvodnja kobalta v Kongu doseže namreč polovico svetovne proizvodnje. Najmanj se imajo bati Belgijci spričo izgube Konga s finančno -denarne piati. že davno so začeli belgijski finančni krogi nalagati v Kanadi v petrolejsk h družbah, v pridobivanju urana in zemeljskega plina. Pred dvema letoma so jih nemiri v drugih delih Afrike opozorili na nevarnost; zato so Belgijci povlekli iz Konga ves svoj kapital. Manjši problem predstavlja za Belgijo vprašanje ljudi, v Kongo je živelo 88.000 Belgijcev, od teh 35.000 poklicno zaposlenih. Najteže bo spraviti pod streho 10.000 uradnikov. Toda kljub temu ne bo zanjo posebna težava spraviti h kruhu svoje begunce iz Konga; saj ima Belgijo samo na papirju 100.000 brezposelnih. Pri belgijskih brezposelnih gre namreč za ljudi, ki nočejo prevzeti dela izven svojega kraja, ker imajo razne »posle in opravila«, ki jim bolje nesejo kot delo v drugem kraju. če bi se Belgijci ravnali pb zgledu svojega soseda Nizozemske, bi laže prenesli udarec lastnemu ugledu. Nizozemski gre namreč sedaj bolje, cdkar je izgubila indonezijske kolonije. Ali se ni z Italijo dogodila ista stvar, ker se je začela razvijati z vso naglico šele potem, ko je izgubila kolonije? (Po nemškem listu »Die Welt«) - Odnosi z Zahodom trgih nove vrste proizvodov. Pri industrializaciji so Kitajci prvo skrb posvetili težki industriji; druga po važnosti je bila industrija predelovalnih sredstev, na zadnjem mestu pa je proizvodnja potrošnega blaga. Ta težnja kitajskih vodilnih krogov se je odražala tudi v blagovni izmenjavi s tujino. VPLIV INDUSTRIALIZACIJE NA ZUNANJO TRGOVINO Zaradi okrepitve domače industrije se je nujno moral povečati uvoz reprodukcijskega blaga, kakor nam kaže stolpec. I. (v odstotkih celotnega uvoza), hkrati pa je, tudi proizvodnja potrošnega blaga že. toliko napredovala, da se je lahko skrčil uvoz te vrste blaga (stolpec II.). Leta 1958 je reprodukcijsko blago predstavljalo že 93,7 odst. vsega kitajskega uvoza. UVOZ I. II. Leta 1950 87,2 12,8 Leta 1953 93,0 7,0 Leta 1955 94,5 5,5 Leta 1958 93,7 6,3 Tudi podatki o izvozu so značilni Predvsem je zanimivo, da je upadel izvoz nepredelanih kmetijskih pridelkov (stolpec III. v odst. celotnega izvoza), hkrati pa se je povečal izvoz predelanih kmetijskih pridelkov (stol- pec II.). Napredoval je izvoz industrij- skega blaga in rudnin (stolpec L). IZVOZ I. II. m: Leta 1950 9,3 33,2 57,5 Leta 1953 18,4 25,9 55,7 Leta 1955 25,5 28,4 46,1 Leta 1958 27,5 37,0 35,5 SOVJETSKA INDUSTRIJSKA OPREMA V zadnjem času je Sovjetska zveza zaključila s Kitajsko pogodbo- glede dobave industrijske opreme kar za 166 novih tovarn. Najnovejši sporazum med Sovjetsko zvezo in Kitajsko se nanaša na dobavo sovjetske opreme za razširitev nadaljnjih 125 kitajskih obratov. Sovjetska zveza pomaga zlasti pri gradnji železarn, električnih central, kemičnih tovarn in petrolejskih naprav. Zahodnoevropske države pa so v letu 1958 izročile Kitajski opreme za 63 tovarn in rudnikov, posebno s področja precizne mehanike, cementa, stekla, gume, petroleja, 'sladkorja in papirja. Poleg tega so te države sodelovale pri tehnični izvedbi posameznih del. Kitajska kupuje, v Zah. Evropi avtomobile, kemične prvine, železarske izdelke, kroglične ležaje, umetna gnojila, umetni gumi, zdravila itd. Kitajska uvaža iz zahodnih držav še vedno tudi mnogo bombaža, volne, jute, celuloze in papirja, kože itd. Gospodarski strokovnjaki poudarjajo, da je prepoved trgovanja z nekaterimi vrstami blaga s Kitajsko že zgubila prvotni pomen, da bi namreč s tem zaustavljali gospodarski razvoj republike. Zdaj je ta prepoved le še politična poteza, ki ne more imeti nobenega vpliva na notranje gospodarstvo kitajske republike. Nasprotno, zahodni gospodarstveniki menijo, da prepoved samo škoduje zahodnemu svetu, kajti Kitajska bi lahko v mnogo večji meri sodelovala v mednarodni trgovini, kakor to v resnici dela. Zato bi bilo po njihovem mnenju treba trgovino s Kitajsko popolnoma sprostiti. Kitajska ima dovolj naravnega bogastva, da se lahko gospodarsko razvije tudi brez tujega sodelovanja. Nasprotno pa so zahod- Privlačna sila zagrebškega velesejma (Od našega stalnega dopisnika) Kdor je lansko leto obiskal jubilejni jesenski mednarodni zagrebški velesejem, ki je bil organiziran v proslavo 50-letnice uspešnega poslovanja, je prav gotovo odnesel vtis njegove veličine. Veličina in organizacija sejma je navdušila tudi strokovnjake, ki so se udeležili kongresa Združenja mednarodnih sejmov (UFI) ob proslavi 50. obletnice sejma. Ti strokovnjaki, ki vodijo najvažnejše sejme na svetu, so izrazili vsa priznanja zagrebški sejemski ustanovi. Mnogi obiskovalci so mislili, da je bilo vse to organizirano zaradi jubileja in sami sejemski organizatorji niso upali, da se, bo rekord razstavljavcev iz 30 evropskih in čezmorskih držav ponovil. Toda kakor hitro so začele prihajati prijave za letošnjo jesensko prireditev, je bilo vidno, da ni bil letošnji odziv razstavljavcev nič slabši od lanskega. Sedaj pa, ko se čas odprtja naglo bliža, je že težko najti na sejmišču prostora za vsa prijavljena podjetja, čeprav gradijo na sejmišču dva nova paviljona s skupno površino 5.000 kv. metrov. Nove prijave še vedno prihajajo. ZAKAJ USPEVA ZAGREBŠKI VELESEJEM Vsak se bo takoj vprašal, kaj tako privlačuje razstavljavce prav na sejem v Zagreb. Kako to, da na tem sejmu polnoštevilno sodelujejo tudi tovarne s tistih proizvodnih področij, za katere obstajajo že specializirane sejemske prireditve. Za udeležbo na zagrebškem sejmu govorijo trije činitelji: nenehno naraščanje jugoslovanske proizvodnje, čedalje večje število inozemskih poslovnih partnerjev in narava zagrebškega sejma. S svojim načrtom za napredek narodnega gospodarstva je Jugoslavija omogočila močno proizvodnjo, zgradila je nove tovarne ter razširila in modernizirala stare obrate. Vse te tovarne nudijo zdaj na tržišču čedalje večji izbor končnih izdelkov, ki se vedno bolj odlikujejo tudi po svoji kakovosti. Jugoslovanski proizvodi lahko zdržijo tudi konkurenco tujih izdelkov tovarn v državah s starejšo industrijo. Naj navedemo samo nekaj podatkov o napredovanju jugoslovanske proizvodnje v tonah: vrsta proizv. premog surov petrolej surovo jeklo valj. bakreni proizv. aluminijasti proizv. kmetijski stroji ostali stroji proiz. 55 proiz. 59 11,200.000 21,100.000 172.000 600.000 515.000 1,300.000 3.900 32.700 829.000 2,630.000 8.300 21.400 26.300 58.700 POSLEDICA POVEČANJA DOMAČE PROIZVODNJE Jasno je, da se je s povečanjem proizvodnje spreminjala tudi sestava pro- izvodnje, in sicer tako pri izdelkih, ki so namenjeni domačemu tržišču, kakor pri izdelkih, ki so namenjeni izvozu. Surovin in polizdelkov je čedalje manj, nasprotno pa se veča ponudba končnih izdelkov. S tem v zvezi je treba proizvodnji zagotoviti tudi prodajo; važno je, da se najdejo kupci za raznovrstni izbor proizvodov, ki so namenjeni izvozu. Iz teh razlogov prijavlja svojo udeležbo na zagrebškem sejmu vedno več jugoslovanskih podjetij, medtem ko tradicionalni razstavljavci zahtevajo večji prostor, da bi mogli razstaviti čim večji izbor svojih izdelkov. SODELOVANJE Z VSEMI NARODI Kljub velikim naporom in sredstvom, ki jih je. vložila v, industrializacijo, ni Jugoslavija nikoli težila za avtarkičnim gospodarstvom. Potrebni so ji inozemski dobavitelji surovin in tudi kupci končnih industrijskih izdelkov. V želji, da svojemu lastnemu prebivalstvu zajamči napredek in dvig življenjskih pogojev v trajnem miru in v sve-sti, da se to ne more doseči brez splošnega svetovnega miru in blaginje vseh narodov, je Jugoslavija razvila svojo politiko miroljubnega sožitja in sodelovanja z državami vseh celin. POVEČANA PROIZVODNJA POTROŠNEGA BLAGA Jugoslavija je močno razvila tudi proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo, o čemer nam pričajo naslednji podat- ki : proizv. 53 sladkor 172.000 ton obuvala iz usnja 5.200.000 parov obuvala iz gume 6.400.000 parov volnene tkanine 17.300.000 metrov bombažne tkanine 132,000.000 metrov radijski aparati 37.600 kosov proizv. 59 230.000 13,300.000 13,300.000 28,000.000 229,000.000 250.000 Vzporedno z naraščanjem proizvodnje se je dvigala tudi življenjska raven in povpraševanje po blagu za široko potrošnjo je postalo tolikšno, da mu domača industrija ni mogla biti kos ne po količini izdelkov in ne po njihovem izboru. Zaradi tega se poleg reprodukcijskega blaga uvažajo tudi znatne količine potrošnega blaga. Jugoslavija postaja čedalje večji kupec najraznovrst-nejših izdelkov. Prav v tem utrjevanju in razširjanju poslovnih vezi z inozemstvom, z dobavitelji in kupci iz vseh kontinentov je treba iskati vzroke za čedalje večjo udeležbo tujih razstavljavcev zagrebškega velesejma. SPLOŠNI MEDNARODNI SEJEM Tretji činitelj. napredka zagrebške prireditve predstavlja dejstvo, da je prav zagrebški velesejem edini jugo' slovanski splošni sejem vzorcev v med' narodnem merilu. Na njem se proda' jajo in kupujejo izdelki vseh proizvodnih vej; izdelki obrti, kmetijstva in ih' dusirije, od predmeta za vsakdanjo u-porabo pa do pravih industrijskih O' prem. Zagrebški velesejem, na katerein pride do največje koncentracije ponudbe in povpraševanja, je edino mesto« kjer lahko pregledaš celotni položaj jugoslovanskega gospodarstva. Tu lahko vidiš ves njegov napredek, lahko spoznaš potrebe jugoslovanskih proizvajalcev in potrebe, jugoslovanskega tržišča. Kar pa je še posebno važno, na sejmu v Zagrebu se ne sklepajo sam° posli o uvozu in izvozu z jugoslovanskimi podjetji, temveč se na njem iz leta v leto bolj razvija trgovanje med samimi inozemskimi partnerji, ki sodelujejo na sejmu. RAZSTAVI-JAVCI IZ 30 DRŽAV Povečano zanimanje za letošnjo jesensko prireditev, ki bo od 10. do 25. septembra, daje slutiti, da se bo ustrezno povečalo tudi letošnje trgovinsko poslovanje. Na velesejmu bodo sodelovali razstavljavci iz 30 tujih držav. Med temi bo 21 držav organiziralo uradne razstave. Kot novi razstavljavci nastopajo tovarne in podjetja iz Ghane, Kanade, Kube, Mehike in Tunizije; Japonci pa prvič nastopijo neposredno, se pravi brez predstavnika. Več kot 6® jugoslovanskih zunanjetrgovinskih podjetij bo imelo na sejmu svoje predstavnike. že zdaj je znano, da bo čez 20 inozemskih gospodarskih odposlanstev obiskalo letošnjo zagrebško prireditev. M. V. Napovedane ladje NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Lovčen 20-septembra. — Indonezija — Daljni vzhod: Lovčen 20. septembra. — Sev. Kitajska — Japonska: Lovčen 20. septembra. — Sev. Evropa: Pula 16. septembra- — Sev. Afrika: Trepča 15. septembra« Pula 16. septembra. — Sev. Amerika: Trepča 15. septembra. — Perzijski zaliv: 20. oktobra. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 6. septembra. — Grčija — Kreta (14-dnevna): La-stovo 2. septembra. neevropske države prisiljene, iskati vedno nova tržišča, kamor bi lahko izvažale prebitek svoje industrijske proiz-vodnje. Gospodarski strokovnjaki so prepričani, da je svetovni politični položaj dovolj trden ter je zbliževanje med narodi tako napredovalo, da so dane vse možnosti za popolno sprostitev zunanje trgovine s Kitajsko. -- • - FRANCOSKA LETALA ZA AMERIKO Družba South Aviation je te dni dobavila Združenim ameriškim državam prva letala tipa »Caravelle« na reaktivni pogon. fSHF BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P.A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR BOO.OOO.OOG - VPLAČANIH LIR -180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. SB-IOI BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED likava 2atyw&aiU(>fy frfiziva \/as da [va&{eiitc MEDJUNARODNI JESENSKI od 10. do 25. SEPTEMBRA 1960 l-d-bdabiAO. l ai/icim. lajmat/u uzaKaka addkcLuaju le: IX. i/necL{utA.a>i.ocUiL Ujedena kaze L abuce \JI. afici i-aj-am- fu-^adciuein^ka^. zcusiatdm Jzfradaumda tuiUticka LzlazAa lHediunaKodMuz uziazLa dh-ucm L inaua^e kidjig,e-2S7P. - a l\J. LzlazAo, i temLtridh. L Ke^uldciaM. tekihike i dutawidci[e - juKet/na jleuLj,d tria/h-emeinaf adilemuld Sve informacije daje: Zagrebački velesajam, Zagreb, Aleja Narodnog heroja Borisa Kidriča \ Pc in ■ij ča ta hi vi ttt la L v ti d; Pc Pc Pl *a Pi se br Po ki ip, iti Pl Pa id ho ka Po hil ie še; lo So Pii se loi »o « V sla do let Pr, /e. Pr, Pa Po de Br ko I šil o j Tr tal te\ ha *Ui Po Pe tal ta: Pir Or, Vei Ka dle Ba ’or ‘tg Ivic Bls ska fr: 411 tn >s C I >0( tea voj Sa' Pič sta vec Po$ sPc dol h ji le sen Pii: ko dai ato I dar /Oc 5Po ven še, Po\ Pii te Poz ces- tap Pat sep ten “Pi, Piu *rv “Pp Pon 1% ko, Pen ie Pi štej kat v0cj R Bov ion ia 41 >o «šč tri: hva Soc) še še vas Madžarski tranzit čez Trst in Reko Gorica, sept. 1960 V zadnjem času se je gospodarski Položaj na Goriškem precej izboljšal 'o na vsakem koraku srečamo precejšno gradbeno dejavnost, ki nazorno pri-o razpoložljivosti z denarjem tako j-a graditev majhnih enostanovanjskih kot industrijskih obratov. Hranilne 'loge v goriških bančnih podjetjih in Pa poštnih uradih so že ob zaključku lansKega leta presegle 20 milijard lir. vsota se iz meseca v mesec dviga; ' Primerjavi z letom 1956 so se hra-Pilne vloge kar podvojile, kar pomeni, Pa se je v zadnjih letih gospodarski Položaj precej izboljšal. Nadaljnji znak izboljšanja je postop-P° nižanje uradno vpisanih brezposelnih. Letos ob zaključku maja so jih ^beležili 5.156, (izmed katerih 2.782 boških), medtem ko jih je bilo pred jPklmimi leti kar 12.000. K omilitivi “tezposelnosti je v precejšnji meri pri-Pornogla povečana gradbena dejavnost, ne kaže, da bi nehala, številna nova Industrijska podjetja, deloma pa tudi hseljevanje. Treba pa je na drugi strani vedeti, da je v tržiški ladjedelnici Pad 2000 ljudi izven proizvodnje; ti pre-ktnajo le določen odstotek plače. Nji-n°v položaj v tovarni je. zelo težaven, kajti danes ni upanja, da bi prišlo kaj nQvih naročil in da bi ti ljudje tako pii vključeni v proizvodnjo. Bati se (e treba, da bodo počasi pričeli odpu-*Cali te delavce. To bi seveda pomeni-0 korak nazaj za goriško gospodarstvo. Prav v Tržiču pa so nekatere druge ®°spodarske dejavnosti v polnem razmahu. Tovarna hladilnikov Krentner ^ vedno bolj širi in namešča nove de-0'’ne moči. V pristanišču je vedno do-'°lj dela in že nekaj časa širijo in modernizirajo pristaniške naprave, vendar so zahteve vsak dan večje. Nekaj podatkov o pristaniškem prometu: v času od 23. avgusta od 1. septembra je priplulo šest ladij, s katerih so izkrcali 16.800 ton blaga, v glavnem za štivansko papirnico. Tu dela skoro nenehoma okrog 150 težakov, ki v sklopu svoje zadruge zaslužijo kar precej. Gradbena dejavnost je. seveda v tej sezoni na višku; povsod so gradbišča, tako v mestu kot po vaseh. V Gor.ci so pričeli zidati peti nebotičnik v Ulici Vittorio Veneto, medtem ko urejajo v četrtem v Ulici Tominz notranje napeljave. Državne ustanove gradijo na stotine stanovanj. Kljub temu je težko v mestnem središču najti prosto stanovanje. Samo lani so v goriški občini izdali gradbena dovoljenja za 151 poslopij s 576 stanovanji. Prav tako v goriški občini so zgradili štirinajst poslopij za industrijske potrebe in nekatere stavbe gradijo tudi sedaj. V sklopu »proste cone« delajo manjša industrijska podjetja, ki zaposlujejo predvsem mlado delovno silo, tako da v nekaterih občinah sploh ni brezposelnosti. Neka tržaška tvrdka namerava zgraditi tekstilno tovarno med Štan-drežem in Sovodnjami in je v ta namen kupila potrebno zemljišče, neka druga tvrdka iz Milana pa ima namen zgraditi veliko papirnico v Sovodnjah. Na goriški postaji urejajo vse potrebno za odprtje nove železniške proge z Jugoslavijo. Prvi vlak bo stekel 1. oktobra. Tudi tu bo dela za precej ljudi in tudi to bo prineslo Gorici gospodarsko korist, kot ji je že prinesel obmejni promet. m. v. TRIDESET LET PO BAZOVICI ^ nedeljo bo v Bazovici svečana prodava bazovskih žrtev 'Ferdinanda Bi-l°vca, Franca Marušiča, Vekoslava Va-lenčiča in Zvonimirja Miloša, ki so bili ^rcd 30 leti ustreljeni kot borci za člo-'ečanske pravice Slovencev. Priprave za ftoslavo vodi poseben odbor, ki mu kačelujejo dr. J. Dekleva (za Ncodvis-a socialistično zvezo), Marija Be.rne-J" (za komunistično stranko) in dr. , htno Pincherle (za socialistično stranko). ZAČASNA MESTA IN SUPLENCE NA OSNOVNIH ŠOLAH. Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so od 31. avgusta dalje izpostavljena na šolskem skrbništvu v Ulici Duca d’Aosta 4, na šolskem nadzorništvu za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Ulici Frausin 12 in na didaktičnih ravnateljstvih prednostne lestvice, za podelitev začasnih mest in suplenc na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju. ŠOLSKO OBVESTILO ?A STVARNO ENAKOPRAVNOST ..Pod tem naslovom razpravlja v »Na-"h razgledih« (Ljubljana) dr. J. Jeri izvajanju londonskega sporazuma na •žaškem in zlasti o pomanjkljivosti ikonskega osnutka za pravno uredi-,ev slovenskega šolstva. Pisec ugotav-la. da več določb londonskega spora- '''na, kakor n. pr. o uvedbi dvojezič-kosti in sprejemanju Slovencev v javka službe, še ni bilo uresničenih; prav ako še ni bil ratificiran londonski spo- kazum. NAŠE SOŽALJE V Trstu je za zavratno boleznijo a>rla Gianna Požar, ki je bila do-r° znana in priljubljena med slo-, ehsko tržaško mladino. Na cesti pod ^atinaro je pri prometni nesreči po-i^egel 23-letni Danilo Križmančič iz “azovice. Nekje pri Sappadi je z mo-pjem strmoglavil v prepad 16-letni ; rSovski pomočnik L. Uršič iz Bazo-;'ice in se ubil. V Sv. Križu je umrl ®avko Verginella, ki se je kot ple-®kar smrtno ponesrečil na delu v krstu; rajni je bil brat pevovodje ^bina; v Mačko vij ah Ferdinand Ihti, v Rojanu pekarnar R. Rože. Ravnateljstvo državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah obvešča starše, da je vpisovanje za šolsko leto 1960/61 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. septembra 1960. Pojasnila prejmete v tajništvu. POMOČ BOLNIM IN POTREBNIM ITALIJANOM V ŠVICI. Vsako leto organizira v Ziirichu poseben odbor s sodelovanjem italijanske trgovinske zbornice za Švico in pod pokroviteljstvom italijanskega poslanika v Bernu, domačega župana in italijanskega konzula v Ziirichu loterijo v korist bolnim in potrebnim Italijanom v tujini. Podjetja iz Italije darujejo odboru blago za dobitke. Letos bo ta prireditev 8. oktobra. BENCIN ŠE VEDNO PO 100 LIR. Državno podjetje AGIP je znižalo ceno navadnega bencina od ino na 98 in mešanice za skuterje (‘l°/o) od 120 na 117 lir za liter. Druge petrolejske družbe v Italiji še niso doslej sledile temu primeru in prodajajo navaden bencin še vedno po 100 lir, mešanico pa po 12o Ur liter. LADJE BRODOSPASA TUDI V TRSTU Ladje splitskega podjetja »Brodo-spas«, ki vzdržujejo zvezo med Jadranskim morjem in Zahodno Afriko, bodo odslej pristajale tudi v Trstu. Na sedežu krajevnega ravnateljstva državnih železnic v Trstu se je pretekli četrtek zaključila mednarodna kon-terenca med predstavniki madžarskih, avstrijskih, jugoslovanskih in ital.jan-skih železnic. Namen konference je bila ponovna uvedba stare »jadranske« tarife za prevoz blaga po železnici med Madžarsko in Trstom. Konferenca se je zaključila z uspehom: na relaciji med postajama Murakerešlur na mad-žarsko-jugoslovanski meji in Opčine, bo odslej veljala posebna, nižja tarifa; z njeno uvedbo se bo znatno skrčila razlika med tarifami za prevoz blaga iz Madžarske čez Pragersko v Jugoslaviji proti Trstu in Reki. Oktobra se bodo v Trstu sestali uradniki, ki bodo določili višino posameznih tarifnih postavk. Nova jadranska tarifa bo začela veljati po vsej verjetnosti 1. januarja 1961. Avstrijski in jugoslovanski izvedenci, ki so prisostvovali delu na konferenci, so izrazili svojo soglasnost z njenimi rezultati. Čeprav je bil sporazum dejansko dosežen med Italijo in Madžarsko, je pri vsem tem močno zainteresirana tudi Jugoslavija; kajti madžarsko blago, ki je namenjeno v Trst, potuje skoraj v celoti po jugoslovanskem ozemlju. Za naše mesto pa bo nova tarifa lahko pomenila velik korak naprej, kar zadeva madžarski tranzit. V zadnjih letih se. je ta močno zmanjšal: leta 1951 je madžarski tranzit dosegel 114.000 ton, nato je nazadoval na 93.000 ton v letu 1954, na 77.000 ton v letu 1955 (ko je zapadel prejšnji sporazum o neposredni tarifi med Madžarsko in Trstom); leta 1957 je madžarski tranzit znašal samo 54.000 ton, lansko leto pa je dosegel najnižjo raven, to je 42.000 ton. To nazadovanje je toliko bolj občutno, če primerjamo navedene podatke s predvojnim madžarskim tranzitom. Leta 1939 je šlo čez Trst kar 290.000 ton madžarskega blaga. Strokovnjaki naglašajo, da se kljub novi tarifi na bodo zabeležili v bodoče tako visoki rezultati. Vsekakor pa bo madžarski tranzit v bodočih letih čez naše pristanišče naraste!. Na tržaškem trgu Navajamo najprej cene na debelo, nato v oklepaju cene na drobno. Radič I. 300-400 (360-520), II. 50-100-200 (80-160-280); solata 100-150 (160 da 220); blede 50-70-80-100 (80-100-120-160); špinača 120-160 (160-220); fižol zelen v stročju 25-50 (40-80); ohrovt 3040 (50 do 60); sladko zelje 25-50 (40-70); paradižniki 33-40 (50-70); paprika 22-50 (4880); melancane 20-50 (40-80); grah 200 (280); krompir 23-46 (33-60); čebula 30-45 (48-70); česen 140-160 (200-220); bučke 40-80 (70-120); kumarice 60-70 (70-100); korenje 40-60 (70-90). Grozdje 60-100 ( 90-160); breskve 70 do 100 (100-160); hruške 30-75 (50-120); slive 50-70 (80-100); jabolka 40 80 (70 do 120); fige 50-80 (80-120); limone 120 do 140 (160-200). Trg je vedno natrpan z domačimi pridelki, z zelenjavo in sadjem; deloma prihaja blago tudi iz Jugoslavije. Na splošno so osne primerne za sedanja sezono. Trgovci iz bližnje okolice so do današnjega dne uživali ugodnost, da so lahko prihajali na trg eno uro pred običajnim urnikom. Zdaj se čutijo zelo prizadete, ker jim je bTa ta ugodnost vzeta. Prizadeti so posebno tisti, ki stanujejo daleč v vaseh, kakor v Nabrežini, Sv. Križu, Sesljanu in Dolini. NOVA TOVORNA LADJA V ladjedelnici Sv. Marka so postavili gredelj novi 22.400-tonski tovorni ladji, ki jo bo ladjedelnica zgradila za plovno družbo »Grimaldi Compa-gnia di Navigazione S. A.« iz Genove. iro pciifi feftfi 30 p el o (Sooocliijafi Bo že več kot pet let, ako ne sko-ta3 10, ko sem bil zadnjič v Sovod-kjah, ki so se nekdaj imenovala Za-v°dje. Morda je prav od tega sta-t6ša imena nastala italijanska Sa-v°gna. Gospodarski položaj, ki sem ?a tedaj našel v Sovodnjah, ni bil Ilič kaj ugoden, toda medtem ko pc-staja svetovna gospodarska kriza Vedno hujša in se tudi pri nas brez-k°selnost vedno bolj veča, se je gozdarski položaj v Sovodnjah v tej znatno zboljšal. Ko sem prejš-kii teden obiskal Sovodnje, se mi 16 zdelo, kakor da sanjam, pozabil na svetovne zmešnjave in se v jaslih pogreznil v nekdanje čase, Jo So ljudje, čeprav skromno, ven-‘kr mirno živeli brez strahu pred domsko bombo in brezposelnostjo. *znenadil me je kontrast med se-in prejšnjim položajem v Sečnjah in posebno med tem in gozdarskim položajem v Beneški Slo-!eniji. Tam prazne in zapuščene hi-Se' tukaj pa lepe, moderne enosta-kovanjske hiše z vrtovi, s cvetlica-IJi in zelenjavo za domače potrebe. re prijazne hišice, ki te prijateljske kozdravljajo, ko greš mimo njih po ^sti, so si priskrbeli delavci, ki so !aPosleni po raznih goriških tovar-kah. Nekoliko pridno obdelovane Je,91je in delo v mestu in pri nekakih še krava v hlevu, vse to jim “Mogoča, da živijo v lastnem do-k"1. na deželi, daleč od mestnega 'rveža. Sicer pa so delavci začeli Puščati živinorejo, zato so jo pa Pautnožili kmetje (nekateri imajo v ?*evu do 12 glav goveje živine), ta-;°> da je živinoreja ostala v sovo-:eUjski občini na prejšnji višini, to e 500 do 600 glav goveje živine. To ?* tnalo za sovodenjsko občino, ki !teie približno 1.900 prebivalcev, od katerih odpade na samo vas So-'°dnje okoli 880. Bazen svoji pridnosti se morajo ^odenjci zahvaliti za svoj razme-°tna ugoden gospodarski položaj še a vrtnarstvo primerni zemlji in tu-v zemljepisni legi med Gorico in rstom. Gorici prodajajo svoje mle-°' Trst pa kupuje njihovo zelenja-Gorici, ki je bila od nekdaj ža-'/T6 naše zavednosti in prosvete na vtoiorskem, se morajo Sovodenjci za-rvaliti tudi za to, da znajo svoj u-iJUni položaj dobro izkoristiti. Ker ,e govorimo o prosveti, naj omenim ,e osnovne šole v sovodenjski občini. as Sovodnje ima štirirazrednico, Ru- pa dvorazrednico, Gabrje enorazred-nico in Vrh tudi enorazrednico; en ctroški vrtec je v Sovodnjah in eden v Rupi. Sovodnje so na železniški progi Tr-t-Gorica zadnja postaja pred Gorico. Nekdaj se je ta postaja imenovala Rubbia-Savogna, potem pa, ne vem točno kdaj, vsekakor po prvi svetovni vojni, so jo preimenovali v Rubbia — S. Michele. Zbrisali so torej Sovodnje in zameniali z Vrhom, ki so ga prekrstili v S. Michele v spomin na krvave boje za vzet-je 242 m visokega Vrha sv. Mihela. Marsikdo od naših je gledal iz vlaka Sovodnje, toda le redkokdo je čutil potrebo, da obišče to, eno izmed najprijaznejših in nainaprednejših slovenskih vasi v Italiji. In vendar bi si, kdor se pelje v Gorico, lahko takorekoč zastonj ogledal tudi Sovodnje : stopil bi tukaj z vlaka in se potem peljal z avtobusom iz Sovodenj skozi štandrež v Gorico. V sovodenjski občini imamo Kras, vipavsko in soško ravnino, ki je začetek velike Padske nižine. Sama vas Sovodnje in njeno polje proti Soči sodi v soško ravnino, Vrh je na Krasu, na Vipavskem pa so Rubije, Peč, Gabrije in Rupa. vsi trije deli imajo vse značilnosti omenjenih pokrajin. Zanimivo je krajevno ime Malnišče, po nekdanjem mlinu med Rubijami in Pečjo, Vrh na Krasu je pač Kras, Doberdobski Kras s svojo posebno, rekel bi trpko lepoto in kislastim okusom kakor kraški teran. Začudeno ga gledaš, ko ga prvič vidiš, gledaš ga in on te očara, da sam ne veš kdaj. kako in zakaj. Začara te za vedno, nikoli več ga ne boš pozabil. Soška ravnina OU nima nič skupnega s prelepo Soško dolino, katera se konča pri Gorici) soška ravnina, kjer je vas, je sicer zelo koristna Sovodenjcem, ki jih hrani, ampak kot pokrajina je precej nezanimiva, pač pa je zelo zanimiv in prikupen ostali, vipavski del občine s svojimi bujno zelenimi bre-žuljki na obeh straneh z goščavo skoro popolnoma zakrite Vipave. Sovodnje so zelo dolga vas, pravzaprav sta dve vasi povezani med seboj z dolgo vrsto večinoma delavskih hiš ob glavni cesti. Južni del, ki ga imenujejo »Vas«, stoji blizu cerkve, na desnem bregu Vipave. Njegovi prebivalci so kmetje, prav tako prebivajo kmetje tudi v skupini hiš na severnem koncu. Ko prideš od južnega do severnega konca Sovodenj, si že na pol poti do štan-dreža. Krompir, koruzo, fižol in vino pri- ' delujejo kmetje bolj za domačo prehrano, mleko in povrtnino (rdeč ra-dič, ohrovt ali po domača vrzote, cikorijo in drugo) pa za prodajo. Vino je sicer izvrstno, vendar ga pridelajo malo, ker se povrtnina bolj izplača, vozijo jo v štandrež, od ko- . der jo skupaj s štandreško vsako ju- -tro z desetimi tovornimi avtomobili prevažam v Trst. Kmetje razpolagajo v Sovodnjah s tremi traktorii. v Peči pa z enim. V Štandrežu imajo nakupno zadrugo za kmetijske potrebščine, v Sovodnjah pa še ne. Med eno in drugo vasjo je lepa, široka, ravna cesta, asfaltirana pa je samo do konca sovoejenjske občine, od tam naprej spada cesta pod goriško občino, ki menda nima denarja, da bi ta kešček ceste asfaltirala. AH pa je kal drugega vmes? Morda prevelika ljubezen do Slovencev? Ker kako naj si sicer človek razlaga dejstvo, da je na cesti Gorica - Sovodnje edino ta košček od Štandreža do Sovodenj ostal neasfaltiran n poln prahu v lepem ter blata v deževnem vremenu? V kratkem bodo začeli graditi vodovod od izvirka, ki je kake tri kilometre južno od Sovodenj med to vasjo in Zagrajem (Sagrado). Vlada je .dovolila občini za ta vodovod 25 milijonov podojila po 5,5% obresti. Preden sem se poslovil od Sovodenj, sem obiskal še dolgoletnega župana Josipa Ceščuta, katerega Sovodenjci zelo hvalijo, župan češčut je kmet v najlepših letih in bo še mnogo koristil svoji občini. Povedal mi je med drugim, da kupujejo podjetniki že zemljišče za novo tekstilno tovarno, ki bo nastala v goriški občini, blizu Sovodenj. Ustanovitelji imajo baje z inozemstvom pogodbo za 10 letno prodajo svojih proizvodov. Hotel sem obiskati še starega znanca, vzornega kmeta Lupina v štandrežu, ki si je tam prvi nabavil kmetijske stroje in ki re ne briga: samo za svoje gospodarstvo, ampak se zanima tudi za ljudsko prosveto; saj je vendar navdušen pevovodja, gotovo samouk. Toda čas mi tega ni dopustil, ker ni bilo avtobusne zveze in sem moral peš do štandreža in šele od tam z avtobusom v Gorico, seveda na črno kavo v Bratuževo kavarno. Drago Godina Multma in življenje JTepofrellen krvni davek Pravijo, da je nekdo izmed mladih Bazoveanov, ko je zvedel, da se je njegov prijatelj Danilo smrtno ponesrečil z motorjem, zaupno dejal neki znanki: »Zdaj sem jaz na vrsti!« V Gospodarstvu smo že pred leti ki atko spregovorili o strašnem krvnem aavku, ki ga plačuje naše ljudstvo sodobnemu napreaku v tehniki in tovarnam motornih vozil pa tudi nespameti naše mladine. Ali naši mladi tantje, ki ne poslušajo ne nasvetov svojih pametnejših tovarišev, ne staršev in znancev, po tolikšnih nesrečah res še niso sprevideli, da nima smisla žrtvovati svoja mlada življenja in vreči v neizmerno žalost svoje zaročenke, starše in znance zato, da lahko zadostijo svoji vozašld strasti in nebrzdanemu užitku na drvečem motorju. Mar se ne zavedajo, da iz spoštovanja do samega sebe in obzira do svojcev in tudi do svojega naroda, nimajo pravice, da izvršijo samomor nad svojim mladim življenjem. Kaj ni to res samomor, ee pa. z gotovostjo lahko Izračunaš, da boš pri takšni brezglavi br-zini končal z razbito glavo ob kraški steni ali v prepadu ali ob drugem večjem vozilu? Prav je dejal te dni ob hudi nesreči, ki je zadela Križmančičevo družino v Bazovici, neki kmet iz naše okolice: Gospod, že tako nas je tako malo! V naših mladih družinah je že tako malo otrok, z vseh strani pritiskajo novi ljudje na nas ... K tem modrim besedam nimamo pravzaprav kaj dodati. Zadeva je preresna, da bi mogli brezbrižno mimo nje. Vprašanje je zdaj, kaj bi se dalo narediti, da bi število takšnih nesreč vsaj zmanjšali, ko jih že ni mogoče popolnoma odpraviti in se v današnjih razmerah ne moremo odpovedati motornemu vozilu. Ali bi ne kazalo na primer prirediti vrsto predavanj o vožnji z motornimi vozili za našo mladino? Zakaj bi se naše prosvetne organizacije ne lotile tega vprašanja? Ni dvoma, da bi strokovnjaki, še posebno iz miadih vrst, laže vplivali na mladino kakor starši, če je v njenih očeh že vse, kar pride iz ust staršev, starokopitno? Samo vojna... Tudi »Agenzia Giulia« se je pozanimala za najnovejšo »tržaško senzacijo«, ki smo jo kratko omenili v zadnji šlevilki. Videmski list »Messaggero Venelo« je namreč ponatisnil vest emigrantskega glista »Naša reč«, da bodo med obiskom, jugoslovanskega zunanjega ministra Popoviča v Italiji načeli vprašanje revizije , londonskega sporazuma glede Trsta. »Agenzia Giulia« pripominja, da so o posebnem duhovnem ozračju, ki je zajelo tržaško javnost spričo te vesti, katero je videmski list razširil prav v trenutku velikega vznemirjenja tržaške javnosti zaradi nameravane premestitve projektivnega u-rada Združenih jadranskih ladjedelnic iz Trsta v Genovjo, obvestili tudi nekega ministra v sedanji vladi. Ta minister, ki dobro pozna vso zadevo londonskega sporazuma se je nasmehnil, rekoč: »Edina tajna klavzula, ki danes lahko spremeni položaj Trsta je vojna, toda to je klavzula, ki je nihče ni podpisal in je tudi nihče noče podpisati ...« PRIZNANJE TRŽAŠKEMU SKLADATELJU Na pobudo »Saveza kompozitera Jugoslavije« so se prejšnji mesec sestali predstavniki raznih držav na I. mednarodnem kongresu skladateljev in glasbenih piscev v Dubrovniku. Med kongresom so predvajali čez 100 glasbenih del domačih in tujih skladateljev; zadnji teden so predvajali samo jugoslovansko glasbo. Zaradi bolezni svojega predstavnika je odpovedala sodelovanje Sovjetska Zveza; tudi Češkoslovaška se ni odzva la, pač pa so prišli na kongres Poljaki, Amerikanci, Francozi, predstavniki obeh Nemčij, Nizozemci, Bolgari, Madžari. Italijo je zastopal Franco Abbiati. Na kongresu je sodeloval tudi tržaški skladatelj Pavle Merku, ki je s svojo Kantato dosegel velik uspeh sa' jo bodo v kratkem izvajali v Nemčiji in drugod v inozemstvu. Merkurjeva dela so si že utrla pot na mednarodne odre, izvajali so jih v Švici, Nemčiji, ZDA; v letošnji sezoni bodo 'zvaiali v ZDA eno izmed zadnjih del, ki jih je MerkCi uglasbil, to ,je tri Kosovelove sonete Na kongresu sta že1a priznanje tudi slovenska skladatelja Primož Ramovš in Ivo Petrič, Srb5 Enriko Josif, Dušan Radič, Vlastimir Perišič ter najnaprednejši Hrvatje Milko Kelemen in Krešibes Fribec, MICHELLE CHAUNIER: »NOI, I MALEDETTI« (Mi prekleti) Pod tem naslovom je izšla v založbi Rebellato zbirka svojevrstnih pesmi mlade Tržačanke francoskega porekla. in to v elegantni izdaji s pla-stificiranimi platnicami in večbarvno naslovno stranjo, ki jo je nepričakovano sodobno naslikal Milko Bambič ter predstavila v labirint našega časa ujeto mladino. Nadarjeni pesnici moramo priznati precej moralnega, poguma, da je iz predsodkov polne sredine, ki še vedno duši tržaško italllansKo mladino, smelo povzdignila glas proti rasizmu, vojni nevarnosti te- v obrambo socialno š;bkejših. Michelle Chaunier pesnikuje tako. kakor ne bi človek pričakoval glede na njeno mladost in prikupno zunanjost. Niena pesniška moč se ne izživlja v prazni sentimentalnosti, temveč posega globlje v človekovo dušo in skuša z drznimi prijemi pretrganega* čustvo in misel prepletajočega ritma reševati problematiko .socialnih sporov. Toda premnogokrat niena vzhičenost nad vse prerajajočo humanostjo novodobne miselnosti izzveni v trpko zavest ali celo resignacijo pred zgodovinsko nedozorelostjo našega časa, kot n. pr. v pesmi »Odvečne ruševine«, kjer poje: ))In sdaj na še toplem pepelu spet grade, in svet doie nove, temne pobude, ki ?lu novih vojn naj pot utrb« in končuje: •^Odstranili so prav vse ruševine, nas, šivih ruševin, pa ne.v. V zbirki je tudi mnogo pesmi z zamorsko tematiko, s katero se je pesnica seznanila na svojih popotovanjih; zato sta ji k knjigi čestitala tudi znani zamorski pesnik Fode- ba Keita, ki je pred leti nastopal v italijanski televiziji in je sedaj prosvetni minister Gvineje, ter sloviti črni pevec Sam Davy. Še pred izidom knjige je na pesnico opozoril slovensko javnost Milko Bambič s prevodi, ki so izšli v tržaškem tisku. Tg, razveseljiv pojav iz vrst tržaške mladine, ki se sicer rada izživlja ob hrupnih rockandrollih kričavih juke-boxov, je vsekakor v uteho vsem onim, ki nad njo obupujejo, in zasluži vso našo pozornost ter pohvalo. Knjigo si lahko nabaviš tudi v Tržaški knjigarni (Ul. Sv. Frančiška 20); cena 700 lir. xayxiz Ob smrti dveh slovenskih skladateljev ANTON LAJOVIC Pred nekaj dnevi je umrl v Ljubljani slovenski skladatelj Anton Lajovic, zadnji predstavnik slovenske glasbene Moderne. Lajovic ne sodi v Moderno toliko po letih, tudi ni imel osebnih stikov z mlajšimi, pač pa spada mednje po značilnosti svojih del. Cisto liriko njegovih glasbenih stvaritev lahko vzporejamo s poezijo Murna in Ketteja, pri katerih se odraža še veliko poznoromantičnih prvin. Dvoje moramo predvsem poudariti. Lajovic je prvi vnesel v našo glasbo prvine, ki so bile za njegov čas res nove in sodobne — vpliv impresionizma — in njegovo res veliko umetniško osebnost. Kakor se dviga Moderna nad ostalo polovico stoletja v literaturi tako tudi Lajovic nad-kriljuje ostalo pol. stoletja v glasbi. V I. letniku glasbene revije »Novi akordi« je debutiral s »Klavirsko sanjarijo«. To je sicer prvenec, ki je še obtežen z romantičnimi prvinami, vendar daje že slutiti vse, kar je za poznejše Lajevčeve skladbe značilno. Zanimala ga je predvsem vokalna glasba. Izhaja iz družine pevcev, tudi sam je v otroških letih pel. Rodil se je v Vačah pri Litiji leta 1878. Napisal je mnogo solospevov in zborovskih pesmi, ustvaril je moderno rlr ensk, zborovsko pesem. Te skladbe so še danes med temi deli v slovenski glasbeni literaturi najboljše, spadajo v železni repertoar slovenskih solistov in pevskih zborov. Zanimivo je, da ni čutil nobenega zanimanja za instrumentalno glasbo v komornih zasedbah, pač pa je napisal nekaj pesnitev in krajših del za orkester. Kar je simfoničnega nastalo pred njim, so še nezrela dela, pri njem pa še čutimo navdih močne umetniške osebnosti, tako da velja Lajovic tudi za začetnika moderne simfonične glasbe. Pavle Merku EMIL KOMEL Iz goriške javnosti je nedavno izginil tihi, a zato nič manj popularni skladatelj prof. Emil Komel. Takoj po njegovi smrti so hvaležni Goričani sprožili anisel, da bi pokojniku postavili primeren spomenik. Pokojnikovo delovanje sodi v dobo izrednega kulturnega vzpona na Goriškem, a hkrati tudi v čas zatona prosvetnega življenja pred fašističnim pritiskom. Rajni je bil po rodu Goričan; v svojem rojstnem mestu je umrl pri 85 letu. Glasbene študije je dovršil na dunajski akademiji, nakar se. je z vso vnemo posvetil glasbenemu delu med goriškimi Slovenci kot pevovodja in skladatelj. Že pred prvo vojno je bil glavna vodilna sila Pevskega in glasbenega društva v Gorici. Svoje delo je nadaljeval v društvu po prvi vojni, dokler ga ni uničil fašizem. Kljub svoji visoki starosti se je po drugi vojni zopet lotil obnove glasbenega življenja in organizacije glasbene šole v Gorici. Pri vsem obširnem in temeljitem delu v glasbi se je še, posebej zanimal za zvo-narstvo. Ob grobu sta se od pokojnika poslovila župnik Mazira v imenu faranov in cerkve na Travniku, kjer je rajni mnogo let orglal, in prof. Zorko Jelinčič v imenu Glasbene Matice, Slovenske prosvetne zveze, in Slovenske luiiturno-gospodarske zveze. SMRT ITALIJANSKEGA NAPOVEDOVALCA Te dni je umrl znani italijanski igralec Mario Riva, ki sc je v zadnjih letih zlasti uveljavil v televiziji. Padel je z odra med prireditvijo v Veroni v trenutku, ko bi moral nastopiti, ter si zlomil hrbtenico, že dober teden priobčujejo italijanski listi razne podrobnosti iz njegovega življenja in udejstvovanja. Prav v tem primeru se vidi, kako popularna je postala televizija in z njo tisti, ki v njej nastopajo. ---------------- • -- POL MILIJARDE ZA STARO LADJO. V La S.pezio je priplula čezoceanska ladja »Conte Biancamano«, ki jo je neko podjetje kupilo kot staro železo od lastnice, družbe »Italia« iz Genove za 500 milijonov lir. Ladjo bo 200 delavcev podiralo 28 mesecev. Ista usoda čaka podobno ladjo »Conte Grande«, prav tako last genoveške družbe »Italia«. intermercator TRST Ulica Ciceronc, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU Trgovina VITTADELLO TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37-861 DELAVCI! Poletje je za vami Začenja se jesenski čas. Vsakdo izmed vas bo gotovo vsaj delno obnovil svojo garderobo: debelejšo obleko, nove hlače, dežni plašč ali suknjo. Vse to dobite pri VUtat/ellu Vittadello vam omogoča, da se oblačite z okusom, eleganco in po najnižjih cenah. S svojimi 65 trgovinami Vittattello oblači polovico Italije. Kdor enkrat kupi pri Vil TADELLU, se potem vedno vrača k VITTADELLUI Obiščite nas in ne boste razočarani. Trgovina VITTADELLO TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37-861 Toldtui S I K< A JOŽEF UVO Z IZVOZ TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689 Splošna plovba - Piran Župančičeva ul. 24 tel. 51-70 - teiex 03-122 Komercialni oddelek - Ljubljana Igriška ul. 12 telefon 23-147 - telex 03-18£ Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni. Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte. Izleti z jahtama »Burja« in »PIranka« mednarodna špedicija In transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema .vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi ve-■escjm.i! avtoprevozniSko PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemauio vHakouratne prnvazu za ta In iuazem-atsb. — Postrežba hitra. Coan ugiiilua Naša zavarovalnica LUNION ustanovljena leta 11)21) A. RAVNIK, Trst Ul. Ghoga 8 Tel. 27512 Ho tol F A Ij A C F 1*0im ono/. Obiščite restavracijo in kavarno »JADRAN« ter reslav-racijo »HELIOS«. Vse nacionalne spe-ciaiilete na ražnju in izvrstna istrska vina. Sostmsfto podjetje Turist - Ankaran l£x 'Av, JTiftotajj Imenitna obala s peščenim dnom -Tobogan - Restavracija "KONVENT” -Kife na plaži - Odlična postrežba -Izvrstna Kuhinja - Hotel in weeKend hišice - V poletni sezoni ob nedeljab ples popoldne in zvečer - Nočni bar -Originalne jazz - zasedbe. TURIST - ANKARAN vas vabil TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turlstičke I saobračajne Informacije za putovanje po Jugoslaviji. Želite II upoznatl Jugoslavl|u? Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika, I Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacijel Odprl vse leto. Tekoča, topla in mrzla voda. 01 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, reetavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Žičnica. TRŽNI PREGLED Italijanski trgi Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je bilo v preteklem tednu nenavadno mirno. Pri nekaterih vrstah blaga so bile zaključene le posamezne kupčije, cene so ostale večinoma ne-izpremenjene. Mlinarska industrija je nastopala previdno, kljub temu so mehke vrste pšenice ohranile prejšnje kvo-tacije. Povpraševanje po trdi pšenici se je uleglo. S Sicilije poročajo, da so na tamkajšnjih trgih cene trde pšenice celo nazadovale. Na trg so pripeljali prve količine koruze novega pridelka, ki pa niso priklicale, posebno mnogo kupcev; riž se dobro prodaja, njegova cena je čvrsta. Povpraševanje po otrobih in krmi je zelo omejeno, le slama gre dobro od rok. Pri goveji živini je bil trg živahen, vendar brez posebnih sprememb glede cene. Prašiči ne vzbujajo zanimanja, pač pa je opaziti več zanimanja za maslo. Na nekaterih trgih je cena masla napredovala. Sir gra-na se še vedno dobro prodaja, emmen-thal in sbrinz gresta tudi dobro od rok, medtem ko je povpraševanje po drugih vrstah sira neznatno. Olivno olje je ohranilo prejšnje kvotacije. Vino povzroča kletarjem skrbi. Kupcev ni, in blago zastaja kljub popuščanju v ceni. Trg z limonami je živahen, zadnje dni pa se je razgibal tudi trg z lešniki. ŽIVINA ZA REJO IN ZAKOL LODI. Cene. veljajo za kg žive teže, trošarina in prometni davek nevraču-nana, f.co hlev: voli za zakol I. 360 do 540, II. 320-355, III. 280-300, debele krave za zakol I. 275-310, II. 220-270, III. 180-215, brki za zakol I. 360-400, II. 325 do 350, III. 280-315, voli za zakol I. 280-330, II. 260-270, III. 240-255, teleta za zakol I. 510-540, II. 450-485, III. 360 do 440. Voli za vprego 340-360.000 lir par, volički 290-305.000, teleta do enega leta stara 70-85.000 lir glava, krave mlekarice. 120-160.000, prvesnice 140-180.000, junice 90-150.000, bikci za pleme 150 do 200.000 Mr glava. Konji za zakol I. 200 do 240 lir kg, II. 130-155, žrebeta za zakol 270-315, konji za vprego 150-170 tisoč lir glava, kobile za delo 170 do 200.000, žrebeta čez eno leto stara 130 do 140.000, odstavljena 80-90.000. Mladi prašiči do 15 kg 440450 lir kg, do 25 kg 360-390, svinje za rejo 630-680, suhi prašiči 40-50 kg 350-365, 50-80 kg 330-350, 80-100 kg 290-310, debeli prašiči 130-150 kg težki 280-285, 150-180 kg 275-280, čez 180 kg težki 270-278. Jagnjeta 400-500 lir kg, kozlički 650-750, ovce 140-180 lir kg. PERUTNINA IN JAJCA LODI. Cene veljajo za kg, prometni davek in trošarina nevračunana, f.co kmetija: prvovrstni krajevni piščanci živi 600-690, zaklani 900, II. živi 600-650, zaklani 800-900, piščanci iz vališč I. 300 do 320, zaklani 370-400, II..živi 240-250, zaklani 250-300, kokoši žive 550-600, zaklane 900, purani 600-610, inozemski zmrznjeni purani 400-470, pure 640-650, inozemske zmrznjene pure 400-470, faraonke žive 900-950, zaklane 1050-1100, žive race 400, zaklane 475-550, žive gosi 350-380, zaklane 480-500, živi golobi 800-1000, zaklani 900-1000, živi zajci 360 do 380, zaklani brez kože 400-570, gosi za rejo 700-1000 lir glava, race 260-340, piščeta 90-100, faraonke 200-300, purani 380-460, pure 400-500. Sveža domača jajca I. 31-33 lir jajce, II. 27-29, navadna 29-30, inozemska jajca 24-25 lir jajce. GRADIVO MILAN. Cene veljajo f.co železniški vagon, prometni davek nevračunan: polne opeke tipa Milan 6x11x23 cm 9500 do 10.000 lir 1000 opek, polne opeke navadne 5,75x10,5x22 cm 8500-9600, votlaki 8x12x24 cm 11-12.000, votlaki 4,5x15x30 cm 12-13.000, strešniki 5x10x20 cm 10.500 do 12.500, strešniki marsejskega tipa 25-26.000, 42 cm dolgi 29-30.000, votlaki 25x25x12 cm 36-38 lir kos, cevi za dimnike. 10 cm premera 220-230 lir meter, 15 cm premera 290-300, 20 cm premera 290-400, gašeno apno 760-830 lir stot, živo apno v kosih 630-730, cement 980 do 1075 lir stot, mavec 660-730, pesek in gramoz 800-950 lir kub. m, pesek iz Ti-čina 1230-1300 lir kub. meter. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo prve izbire 760 do 770 lir kg, maslo iz smetane 690-700, sbrinz svež 470-480, poslan 560-590, pro-volone, svež 500-530, postan 590-600, gra-na svež 470-490, zimski proizvod 1959-60 640-680, poletni 1959 730-760, zimski 1958/59 800-830, emmenthal svež 500 do 510, postan 570-580, italico svež 390400, taleggio svež 340-350, suh sir 90-l(X)j gorgonzola 320-350 lir kg. VINO MILAN. Cene veljajo za stop/stot, prometni davek in trošarina nevračunana, f.co skladišče v Milanu: rdeče vino iz Piemonta 10-11 stop. 440470, Barbera 12-13 stop. 540-620, Moškat 11.300 do 12.300 lir stot, Oltrepo pavese 10-11 VALUTE V MILANU 23-8-60 2-9-60 Dinar (100) 74,00 71,00 Funl šterling 5825,00 5850,00 Napoleon 4550,00 4575,00 Dolar 619,87 619,87 Francoski fr. 125,15 125,25 Švicarski fr. 143,15 143,92 Avstrijski šil. 23,99 23,92 Funt šter. pap. 1741,00 1742,50 Zlato (gram) 704,00 706,00 Kanadski dolar 638,30 635,50 BANKOVCI V CURIHU 2. septembra 1960 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 funt šter.) 12,08 Francija (1 fr.) 86,90 Italija (100 lir) 0,693 Avstrija (100 šil.) 16,65 ČSR (100 kron) 16,00 Nemčija (100 DM) 103,15 Belgija (100 fr.) 8,00 Švedska (100 kron) 83,40 Nizozemska (100 goid.) 114,00 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 5,10 Egipt (1 funt šter.) 8,60 Jugoslavija (100 din.) 0,51 Avstralija (1 funt šter.) 9,524 stop. 430460, moškat Oltrepo 7800-8300 lir stot, Mantovano rdeče 9-10 stop. 420 do 440, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 470-520, Soave belo 11-11,5 stop. 480-530, Raboso 11-12 stop. 440-460, Reg-giano 10-11 stop. 440-460, sladka rdeča vina iz Emilije 11-12 stop. 2300-7900 lir stot, Modenese 10-11 stop. 441P460, rdečkasto vino 11-12 stop. 510-550, belo vino Romagna 9-10 stop. 420 450, rdeče 9-10 stop. 410430, mošt 9-10 stop. 390 do 410, Chianti pristen 12-13 stop. 360 do 410 lir steklenica, navadna toskanska vina 10-11 stop. 435-455, Are,lino belo 10-11 stop. 415445, rdeče 9-11 stop. 415-435, Barlettano ekstra 14-15 stop. 470-500, 12-13 stop. 430-440, 13-14 stop. 440-460, Sansevero rdeče 10,5-11,5 stop. 440460, Gorato rdečkasto 10,5-12 stop. 440-470, Taranto navadno 13-14 stop. 440 do 470, 15-17 stop. 500-570, Squinzano 13-14 stop. 440460, Martina Franca So-corot 10,5-11,5 stop. 460470, Brindisi 8800 do 9300 lir stot, Rionero Barile 10,5-12 stop. 520570, Nicastro 430-450, Palmi 11 do 12 slop. 430450, Milazzo 12-13 stop. 500-530, Alcamo 13-14 stop. 450460, sardinsko vino belo 11,5-12,5 stop. 430460, rdeče 12,5-13,5 stop. 450-460 lir stop/stot. KAVA GENOVA. Cene veljajo za kg blaga proti izročitvi v, skladišču v Genovi: Santos ekstra criv. 17 560-570, criv. 18 580-590, brazilska kava iz zaloge 1BC v Trstu 320-330, Victoria NY/5 criv. 18-19 415420, Bahia Supcrior good to large bean 410420, Pernambuco criv. 18-19 495-500, Peru naravna 450460, oprana srednje vrste 630-640, Ecuador št. 1 525 do 535, Columbia excelso 645-665, Venezuela oprana 640-680, Honduras naravna 470-500, Costarica oprana 660-680, oprana 690-710, Nikaragva oprana 610 do 630, Salvador superior 630-640, ekstra 670-680, oprana 680-700, Gvatemala oprana 655-665, Haiti XXX 540-550, XXXXX 565-575, oprana 620-640, San Domingo Barabona oprana 640-650, Ocoa oprana 610-620, Portoriko I. 700 do 710, oprana II. 660-670, Indonezija Robusta EK/1 special 340-350, Singapur AP/1 370-375, Java Robusta WIB 480 do 485, Moka Hodeidah št. 1 625-635, Sa-nani ekstra 650-660, Ambriz I. 390400, Slonokoščena obala 260-270, Madagaskar Couillon 270-275, Kongo WIA 400 do 410, Uganda Robusta 300-310, Etiopija Gimma 500-510, Harrar Long Ber-ry 520-530. ŽITARICE LODI. Cene veljajo za stot, prometni davek nevračunpn, f.co mlin ali skladišče: mehka domača pšenica 7200 do 7300, dobra mercantile 6700-6900, mer-cantile 6550-6600; trda pšenica fina 8900 do 9400, mercantile 8900-9100; domača koruza I. 5000-5150, II. 4350-4450, dobra mercantile 4000-4100, uvožena koruza 42504400; neoluščen riž: Arborio 7600 do 7700, Vialone 9600-10.200, Carnaroli 6900-7000, R. B. 7600-7900, Rizzotto 6900 do 7400, Rohcarolo 6700-8000, Maratelli 7200-7600; oluščen riž: Arborio 13.300 do 14.100, Vialone 18.500-19.000, Cama-roli 14.900-15.500, R. B. 12.800-13.200, Rizzotto 12.300-12.700, Maratelli 12.400 do 12.600; uvoženi ječmen 4400-4600, domač oves 4700-5000, uvožen 5000-5100, domača rž 5500-5700, uvožena 41004200; uvoženo proso 4200-4300; pšenična moka lipa »00« 8900-9000, krušna moka tipa »0« 8300-8500, tipa »1« 8000-8100, tipa »2« 7600-7800, moka za testenine tipa »0« 9200-9400; otrobi tipa »0« 11.700 do Na londonskem trgu je cena bakra v tednu do 2. septembra nekoliko popustila, medtem ko se je nasprotno cena cina pričela dvigati. Cena sladkorja niha, kakao in kava pa sta za malenkost nazadovala. Bombaž se dobro prodaja; v New Vorku je nekoliko pn-dobil na ceni, nasprotno pa se je tečaj volne poslabšal. Zaradi ponovnih nakupov kavčuka s strani Sovjetske zveze in njenih zaveznic se je cena te surovine pričela dvigati. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice nazadovala od 186V± na 185 5/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Koruza je še močneje nazadovala, in sicer od 115 7/8 na 113% stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. Cene so nazadovale zaradi vesti, da je letošnji pridelek žitaric v Kanadi izredno bogat. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Vorku v tednu do 2. septembra nazadovala od 3,26 na 3,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kava je v pogodbi »M« popustila od 45,61 na 45,32 stotinke dolarja za funt. Tudi kakao je popustil, in sicer od 25,15 na 24,83 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. VLAKNA Bombaž je v New Vorku napredoval, in sicer od 32,40 na 32,45 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Po cenitvi neke zasebne tvrdke bo letošnji pridelek v ZDA dosegel 14.595.000 bal. Volna je nazadovala od 111,1 na 110,5 stotinke dolarja za funt vrste sunit. V Londonu je vrsta 64’s B popu-slila od 91% na 90 penijev za funt proti izročitvi v septembru. V Roubaixu 11.800, tipa »1« 11.200-11.300; koruzna moka boljše vrste 5550-5600, druge izbire 5150-5250, krajevnega pridelka 4850 do 5050; riževo pleve 3500-3600; otrobi za krmo pšenični 5230-5350, riževi 4300 do 4500 lir. SADJE IN ZELENJAVA MILAN. Cene veljajo za kg blaga čiste teže: Suh česen 80-100, rdeča repica 31-75, korenje kraj. pridelka 36-60, dišeča zelišča 150-200, nov fižol 48-120, debel fižol 48-120, debel fižol Bobi 48 do 96, fižol Meraviglia 48-84, gobe, 1200 do 1500, cikorija s korenino 38-88, cikorija krajevnega pridelka 50-125, en-divja krajevnega pridelka 63-138, od drugod 63-88, ločika kraj. pridelka 73 do 138, od drugod (Trocadero) 75-100, jajčevci 2448, krompir Bologna 26-38, krompir okrogel Berlino 24-27, zelena paprika od drugod 3648, rumena paprika od drugod 48-96, paradižniki Riviera 36-96, kraj. pridelka 36-72, gladki okrogli 42-72, hruškaste oblike 30-60, peteršilj 63-100, zelena 36-84, bučice kraj. pridelka 24-72, buče 30-40, kumarice 20 do 45, smokve 48-120, jabolka mešana merkantilna 36-72, Delicious I. 108-156, merkantile 60-96, hruške razne, merkan-tilne 36-72, VVilliams ekstra 90-108, breskve bele ekstra 144-228, ekstra rumene 108-168, merkantilne 36-72, namizno grozdje belo iz Barija 84-120, Italia ekstra 144-1801, »Regina« iz Apulije ekstra 120-144, moškat ekstra 120-188, črno namizno grozdje 48-96, limone 156-180, merkantilne 120-144 lir kg. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Cene veljajo od proizvajalca do grosista f.co skladišče: dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga letošnje proizvodnje v škatlah po 10 kg 140-150 lir kg, v škatlah po 5 kg 145-155, v škatlah po 1 kg 160-170, v škatlah po % kg 160-170, v tubah po 200 g čiste teže 4345 lir tuba, v tubah po 100 g 31-33; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih I. 135 do 140, v škatlah po 10 kg 150-160, v škatlah po 5 kg 155-165, v škatlah po 1 kg 170-180, v škatlah po % kg 180-190, v tubah po 200 g čiste teže 45-47 lir tuba, v tubah po 100 g 32-34. Olupljeni paradižniki kraj. pridelka v škatlah po 1200 g 105-110 lir škatla, v škatlah po 500 g 50-54 lir škatla. PAPIR IN LEPENKA TORINO. Navaden tiskarski satiniran papir 15.500-16.500 lir stot, srednje vrste 18.500-19.600, pisalni papir navaden 16-17.000, srednje vrste 19.500-20.500, finejše vrste 24-26.500, trikrat klejen papir 25.500-28.500, papir srednje vrste za pisarniške knjige 20.500-22.500, finejše vrste 24-25.500, prvovrsten 28-30.500, pisemski papir srednje vrste 23.500-25.000, Cinejše vrste 27.500-30.500, prvovrsten 34-37.500 .tanek papir velina za kopije 40.50043.000, risarski papir 47.500-52.000, patiniran papir solex 27-28.000, patiniran in kromiran papir 26:500-27.500, perga-min bel navaden po 40 g ali več 22.500 do 23.500, ekstra 27-27.500, srebrne vrste po 3 g 33-33.500, po 40-60 g 29.500-30.500, embalažni papir tanek 20-22 g 24-25.000, bela velina finejše vrste 27.500-30.600, kartončini: navaden bel 19-22.500, finejše vrste 29-32.000, tipa Bris ol 33.000 do 39.000, finejši patiniran 36-37.000, navadna siva lepenka 7500-8500, svetla 7500-9000, triplex navadna 12.500-13.000, srednje vrste 13,500-16.000, finejša 16.500 do 19.000 lir stot. je cena nazadovala od 12,30 na 12,25 franka za kg. KAVČUK V Londonu je kavčuk vrste RSS napredoval od 27% na 27 7/8 penija za funt, proti takojšnji izročitvi. V New Vorku pa je. cena popustila, in sicer ocl 36,10 na 35,60 stotinke dolarja za funt pod istimi pogoji. KOVINE Na londonskem trgu je baker močno nazadoval, in sicer od 240% na 235-J-funta šterlinga za tono (1016 kg); cin je napredoval od 794 na 804; svinec je popustil od 71 1/8 na 70 3/8, cink pa od 86 1/8 na 85 3/4 funta šterlinga za. tono proti takojšnji izročitvi. Na new-yorški borzi je baker nazadoval od 30,24 na 29,93 stotinke dolarja za funt, cink St. Louis je ostal pri 13, svinec pri 12, aluminij v ingotih 28,10, antimon Laredo 29, lito železo 66,41 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 32,50, živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 209-212 dolarjev jeklenka. RAZVITE CEMENTARNE V ITALIJI Po proizvodnji cementa je Italija na drugem mestu v Evropi, in sicer za Zahodno Nemčijo, in na petem mestu na svetu (za Združenimi ame-riškfimi državami, Bjovjetsko zvezo, Zahodno Nemčijo in Japonsko). Lansko leto je Italija proizvedla 14.265.684 ton cementa, to je 12,7% več kakor v letu 1958. število tovarn je po zadnjih podatkih doseglo 112, s skupno zmogljivostjo 17.700.000 ton. V letošnjem letu naj bi začele obratovati še nekatere nove tovarne, tako da bi se zmogljivost povečala za nadalj-nih 1.200.000 ton. Proizvodnja cementa v zadnjih letih močno presega potrošnjo. •v V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 10.8.R0 23.8.60 2.9.60 Pšenica (stot. dol. za bušel) . • 185.7« 186,— 185.7« Koruza (stot. dol. za bušel) ....... . . 115.7« US.«/« 113 74 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 33,- 33. 33.- Cin (stot. dol. za funt) . • 103.73 102 12 102.75 Svinec (stot. dol, za funt) . . 11.80 11.80 11.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 14.50 53.- 13.— Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.— 26,— 26.— Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74 — 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 32.00 32 40 32.45 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 200.— 208,— 208,- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 36 50 36-3/g 36,- LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 249. - 244,- 235.3/4 Cin (funt šter. za d. tono) . . 807,— 802,— 804.72 Cink (funt šter. za d. tono) . . 89,— 86.74 85-74 Svinec (funt šter. za d. tono) ■ • 70.7, 71-78 70-72 SANTOS Kava Santos D (knizejrov za 10 kg) . . . . . 578,— 578,- 600,— potokov s pobočij Matajurja in Sto*3 naplavila večje površine pri Robič11, Hudournik Bela si je izkopal novo stP1; go, tako da je novozgrajeni most zdaj odveč. Previdnost z novimi škropili! Neki vinogradnik, ki je letos škropil z novimi škropili, kakor je Vitex, ki naj bi nadomestil modro galico, je doživel veliko razočaranje. Hudo je pri vsem, da trpi tudi veliko škodo. Kljub škropljenju mu je peronospora trte temeljilo ožgala in močno zmanjšala pridelek. Sosedje, ki so škropili z modro galico, pa imajo po trtah mnogo zdravega grozdja. Lani je bilo več podobnih primerov v Saležu in pri Sv. Križu. V Sv. Križu so nekateri kmetje izvršili poskus s škropljenjem z novim škropilom; tako so polovico paštna poškropili z Vitexom, drugo polovico pa z modro galico. Prva polovica ni kljubovala peronospori, druga, ki so jo škropili z modro galico, pa je kljubovala. Te izkušnje naših vinogradnikov so v očitnem nasprotju s poročili italijanskih strokovnjakov o poskusih z novimi škropili v notranjosti Italije. O teh poskusih smo že poročali. Pokazali so, da se je pravilno škropljenje z Vitexom in drugimi novimi škropili obneslo. Vprašanje je zdaj, kje je vzrok neuspelih poskusov v naših krajih. Ali se nova škropila ne priležejo našim trtam in tudi ne, našim vremenskim razmeram, afi pa niso naši vinogradniki pravilno ravnali pri škropljenju z novimi škropili. Dobro bi bilo. da bi strokovnjaki tudi pri nas izvršili poskuse s škropljenjem z novimi škropili ter bi tako končno dognali, kaj je na stvari. Dokler se to vprašanje popolnoma ne razčisti, priporočamo našim vinogradnikom vsekakor previdnost pri u-porabi novin škropil. VINO V GOSTILNAH V KRMINU DRAGO V zadnji številki »Gospodarstva« smo poročali, da je vino v krminskih gostilnah drago; to so ugotovili izletniki iz tržaške okolice. Zdaj se je oglasil neki krminski gostilničar, ki se je očitno čutil prizadetega. Prav radi priobčujemo njegovo pismo, ker pač ne maramo delati krivice nikomur. (Prip. uredništva). »Pripovedujete, da ste na izletu v Krminu plačali vino po 280 lir liter. Ali se vam zdi to kaj čudnega? Ali mislite, da je to vino uvoženo iz Južne Italije ali od nekje s Piave, kakor ga točijo v Trstu? Vino, katerega prodajajo v Trstu in okolici, zdaleč ne morete primerjati z briškim in krmin-skim tokajcem, sauvignonom ali pinotom. Vino, ki ga prodajajo v Trstu po 240 lir liter, je navadno vino ali po italijansko vino comune. Če pa želite, pristnega tokajca, ga morate tam (v Trstu) plačati še draže kot pri nas. Mi ga moramo plačati pri pridelovalcu po 150-180 lir liter in k tej ceni je treba prišteti še prevozne stroške. Zato se to-kajec, kot ste ga pili vi v Krminu, v Trstu in pri vas sploh ne prodaja. Tisti Tržačani pa, ki želijo popiti kozarec res dobrega vina, naj se ustavijo pri nas v Krminu. če res ljubijo kozarček pristnega in dobrega vina, sem prepričan, da se bodo k nam še vrnili. Tisti pa, ki bi hoteli imeti pri nas kozarec vina po nizki ceni, naj vprašajo po navadnem vinu. Postregli jim bomo z njim prav po nizki ceni, in sicer po 200 lir za liter«. MNOGO KROMPIRJA, TODA ZDRAVEGA MALO Kar s treh strani: iz Bazovice, Sv. Križa in Briščkov nam poročajo o letošnjem pridelku krompirja. Vsa poročila pravijo, da je bil letošnji pridelek izredno obilen; takšnega ljudje še ne pomnijo. Posamezni gomolji tehtajo celo do 1 kg. Toda krompir je že v zemlji tako segnii, da bo v resnici zdravega manj kakor druga leta. Prave razlage za ta pojav kmetovalci ne najdejo. Verjetno bo res, da je gnitje posledica neobičajnega razvoja rastline in gomoljev. V začetku je bilo vreme tako suho, da se krompir sploh ni razvijal, nato pa je nastopilo deževno vreme, ki mu ni bilo konca. Prav ta prekinitev razvoja, ki jo je povzročila suša, in nastop izredno deževnega vremena, ki je napihnilo gomolje, naj bi bila kriva gnitja. Drugi zopet trdijo, da je krompir napadla neke vrste peronospora. Beseda gre zdaj strokovnjakom. Po Sloveniji, kakor na primer v Halozah in ob robu Slovenskih goric je krompir zelo dobro obrodil; 30-40% bolj kakor lansko leto. Poročila ne omenjajo, da bi krompir gnil. Cena pri pridelovalcu se v Halozah suka okoli 11 do 12 dinarjev za kilogram. GROZDJE SE LEPO RAZVIJA V tržaški okolici se grozdje razvija razmeroma lepo, toda pridelek bo povprečno manjši kakor lansko leto. Zaroda je bilo splošno manj. Druga košnja sena je bila splošno obilna ter je v veliki meri nadomestila izgubo pri prvi košnji, ki jo je povzročila suša. V naših kraških vaseh računajo, da bo letos celotno okoli % lanskega pridelka sena. Prav letos, ko si kmetje prizadevajo, da bi nabrali čimveč sena, se je pokazalo, kako koristna je za kmete motorizacija. Iz Bazovice nam poročajo, da imajo tam že 15-16 motornih kos. Nadpovprečna letina v Sloveniji Jugoslavija je imela rekordno letino spričo ugodnega vremena in zaradi sejanja visokorodnih italijanskih žit in modernih agrotehničnih ukrepov. To ni veljalo za Slovenijo, kot smo že pisali lani v našem listu. Letos je pa v slovenskih krajih bila zelo ugodna letina za žita, prvo seno je občutilo malce pomladansko sušo, drugo seno je obilno in odlično. Sadna letina v primerjavi z lansko, ki je bila zelo slaba, je letos srednja, Krompir kaže dobro, čeprav ga zaradi prevelike moče napadajo plesni. Po mokrem poletju bi jesenski sončni dnevi dali obilo koruze, popravil bi se krompir in tudi trta. živina na planinskih pašnikih je trpela in celo nekoliko shujšala; zato je dala manj mleka. Tako bo manj planinskega sira, ker so bile planine zaradi deževnega vremena zmeraj ovite v oblake. Slabo vreme ni vplivalo na razvoj živine v pitališčih državnih posestev in agrokombinatov, ker je način krmljenja tak, da ne more vplivati nanj slabo vreme. Pri kol čkaj ugodnem jesenskem vremenu se obeta Sloveniti letos boljša letina od lanske, ki bo nad srednjim povprečjem. /VASE SOŽALJE Članu' izvršnega odbora Ivanu Kr ž-mančiču in njegovi družini izreka Kmečka zveza globoko sožalje ob tragični smrti sina Danila. Tajništvo SOŽALJE DOMAČINOV Člani odbora Zadruge upravičenih posestnikov v Bazovici izrekajo globoko sožalje svojemu predsedniku Ivanu Križmančiču ob nenadni izgubi sina Danila. Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-175 cc fambrella Modeli 48 - motorni tricikli 175 Originalni nadomestni deli in pritikline motorji la eoine-Čolni iz plastične mase FILOTECJIICA lilOJAIUA - TRST Via Imbriani, 36 - Tel. 36-613 Delavnica: Via Valdirivo, 30 - Tel. 35 222 »CEPIVO« PROTI KOSTANJEVEMU RAKU Ob drugih priložnostih smo omenili, kako je rak tudi v naših krajih skoraj popolnoma uničil kostanj. Bolezen se je razširila iz Amerike leta 1938 v Italijo. Od tod se je razpasla v švicarske gozdove ter je leta 1950 prišla tudi na Goriško. Tudi Francozi jo imajo. Zdaj se je razširila po vsej Sloveniji. Prof. beograjske gozdarske fakultete dr. Mi-hailo Kostič je pričel kostanjevo glivično bolezen zatirati s posebnim cepivom, z glivicami ali snovmi drugih glivic. Komisija Organizacije za kmetijstvo in prehrano Združenih narodov (FAO) je izrekla priznanje jugoslovanskemu strokovnjaku ter priporočila, naj bi v vseh deželah, kjer imajo težave s kostanjevim rakom1, uporabili način zatiranja po zamisli dr. Kostiča. Dr. Kostič uporablja glivice ali plesni iz vrste penicilium, iz katerih pridobivajo penicilin. Dr. Kostič je izvršil poizkuse s sodelovanjem ljubljanskega inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo. Gre za »cepivo« s katerim bodo prašili kostanjeva debla. Te glivice zdravijo tudi mikoze, trdovratna kožna obolenja. NEURJE NA KOBARIŠKEM Sredi avgusta je kobariško občino zajel nenavaden naliv, ki je trajal sicer le dobro uro, a je kljub temu povzročil veliko škode na cestah in zaščitnih napravah ob vodnih strugah. Zaradi narasle Nadiže je voda večjih MNOGO PŠENICE NA HEKTAR Pavle Zadravec iz Loveršič v Sloye niji je letos pridelal 6300 kg pšenR® na hektar. UVOZ ŽIVINE IZ ROMUNIJE Italijansko ministrstvo za zunabj0 trgovmo je soglasno z ministrstvo^1 za kmetijstvo in gozdarstvo objava sklep, da se dovoli uvoz 1000 glav g® veje živine iz Romunije, in sicer s Prl četkom v mesecu avgustu, čeprav !?ie kontingent 1000 glav živine na rača11 obdobja 1. september ■— 31. decern1161 1960. Kontingent se razdeli med Pon tebo in Trstom; čez pontebsko carinar nico pojde 650, čez tržaško pa 350 g'3' goveje živine. DEŽ, IZLETNIKI, PASTIRJI IN ELEKTRARNE Slovenske reke in potoki niso padli kot običajno v poletnih nreSe cih. ker je mokra zima prepustila lZ r dno veliko snežišč mokremu letju, ki jih tudi ni moglo posprav^ ti. Zaradi mokrega poletja so trpe. planinski izletniki, še bolj pa pastiU in živina po tolminskih, gorenjsk1^ in savinjskih planinah. Ker pa se J težišče slovenskega gospodarstva Pr!? maknilo na industrijsko plat,_ j obilna voda v bregovih rek poveča proizvodnjo električne energije v 11 drocentralah in s tem pripomogla zmeraj visoki stopnji industrijske Pr, izvodnosti tudi v poletnih meseci ■ Slovenija je prišla torej v tako st0P njo industrijskega razvoja, da sla^ deževno vreme ne pomeni zastoja razvoju, ampak še celo pospešek. HOBIJI MABAJLOSSO UdKlM permaflcx Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade - vilžillki - piistc!jiCU RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 1 Optične napravo, kinematografija, fotografski aparat/, tehnično potrobščine F. Hi AVANZO Trst, Gorso Italia 8 Telefon 38-016 Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope. Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijcke do Ne.vv Vorka, Philadelphie i Baltimora. Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa. Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie. Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra. Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna. Daicki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka. Daleki Islok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama plovi 35 brzih i modemih bro-dova, koji imadu preko 230.C00 tona nosivosli, ras-hladni prostor, tankove za biljna ulja i 470 putnič-kih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE« NAJVEČJA ZALOGA IZDELKOV IZ PLASTIČNE MASE IN GUMIJA NA TRŽAŠKEM PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO Dve prodajalni: V. Ghega, 9 — Tel. 35-836 (v bližini glavne postaje) V. S. Maurizio, 4 — Tel. 41-272 (v bližini pokritega trga) Lutke — igrače — sanitarni izdelki — izdelki za domačinstvo — plastične prevleke za pode — izdelki za potovanje — kamping — specialna vinilska lepila — vinilske barve. A. PERTOT (11. (iinnastica 22 TRST -- ----------n prodaja na debelo in drobno tkanine najbolj znanih tvornio, vsakovrstni krojaški pribor, žensko in moško perilo, zadrge-gumbe in razno galanterijo ______________I PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE L, A OORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo KMEČKA BANKA GORICA Ulica Moreili 14 - Telefon 22-OG Banka pooblaščena za posle v zunani trgovini Ustanovljena lata 1900 IMPEXPORI UU0Z-1ZV0Z- ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e l e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE OIPORT - K*HOUT vseli vrst lesa, trdita goriv in stro-je.v za lesno industrijo TKST - Sedež : ni. Cicerone 8/II - Telefon: ni. Cicerone 80214 TRfll iS - TRIESTE Societi a r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. dl/TOPttEPOZ Cunja Rihard TRST Strada del Frinli 280 telefon 35-379 Osebni in tovorni prevoz* ta tu - in inozemstvo Ronknrenoae cene „SILLA" COSSI ALFONZ HJVOiZ LKSa GORICA Ulica Duca d’Aosta TEL. 34-36