Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 184.	V Lioniiani, v soboto, 12. avousla \m.
Leto XLIV.
, , Inserati:	i
EnoBtoljma petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat , ... po 31 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
■ Poslano: ■■
Enostolpna pctitvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, izv.emši nedeljo in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
Velja po pošti: a
Za celo leto napre] . , K 28'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemati meseCno „ 1*80
= Sobotna izdaja: s
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Uredništvo je v Kopitarjevi olloi štev. 6/1X1. Rokopiet se ne vračajo; nefranUirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
roiiticen list
n ssovensK! na
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi šl. 6. — Račan roštne Uranllnloa avstrijske ši. 24.787, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Istrske sivari.
(Izviren dopis »Sloven*«« iz Istre.)
Vojska z Italijo nam je omogočila, da smemo malo bolj odkrito pisati o naših ranah. Padli so namreč nenaravni oziri, ki so nam prej to branili. V teh 14 mesecih, odkar smo v sovražnostih z Italijo, se je tudi v Istri nekaj na bolje obrnilo. Nekaj je že to, da smemo hrvatsko ozir. slovensko govoriti tudi javno. Ako kdo misli, da je bilo to tudi prej povsod po Istri mogoče, je v zmoti. Ako bi se bil n. pr, vozil po ozko-tirnici iz Trsta v Poreč, bi bil prišel doli v Poreč opljuvan in ranjen, najmanj pa opso-van. Mirno bi se ne bil pripeljal tjedoli. Pred nekaj leti je potoval po Istri krški kanonik Volarič, da bi zbral glagolske spominke, spremljal ga je naš Grašič, župnik v Bermu, v nekem italijanskem mestecu je bilo vse pokoncu, ko sta prišla in na tihem sta morala-bežati vun, ker je bila druhal naenkrat »pod orožjem«. Kraji ob morju so bili v tem najbolj na slabem. Dasiravno prebiva italijansko prebivalstvo samo po takozvanih »gradih«, okolica je pa vsa hrvatska, je iredenta, podkupljena in podpirana iz kraljestva, delala z vso vnemo na to, da se izbriše vsak sled slovanstva. Po občinah, ki so po sleparstvu prešle v italijanske roke, se naš jezik povsem zanemarja, ne samo: ima se kakor ničvreden dialekt, ki nima ne slovnice ne knjige. Šol ni bilo naših. Značilno je, da v občini kot je n. pr. Oprtalj, ki šteje okroglo 6270 duš, med temi komaj 700 Italijanov — do zadnjega časa ni bilo niti ene same naše šole. Zadnji čas so po velikih mukah in po neutrudni pažnji svojega duhovna g. Knavsa, dobili na Topolovcu enorazrednico, slovensko, med tem, ko bi tje spadala hrvatska šola, kot je bila prej zasebna. Treba je namreč pripomniti, kar marsikomu ne bo znano, da je bil italijanski manever tak: hrvatsko ime našim ljudem karmoč zamr-ziti, dopovedovati jim, da so Hrvatje najslabši in najničvrednejši narod na svetu in da naši ljudje pač niso nikaki Hrvati, nego Slovenci. Rekli so jim: Voi siete Slavi, non Croatil Ni pa misliti, da so oni to delali iz ljubezni do slovenstva — timeo Danaos! — nego to je bila njihova politika: tod so bili ob volitvah naravno hrvatski kandidati, Da bi narod odtrgali od njih, so govorili tako. Mislili so si: Hrvate jim osramotimo, Slovencev nimajo, ki bi jih vodili in tako jih bomo poitalijančili. Vsi naši inte-ligenti: duhovenstvo in učiteljstvo, ki je bilo zmerom v najožjem stiku z narodom, je dobro prepoznalo njihov namen in zvijačo, zato je delalo z vsemi močmi na to, da paralizira nasprotno gonjo. Žal, prežal, da v nekaterih krajih vsled prevelike so-
vražne sile niso mogli uspeti. Neki kraji kot n, pr, okolica okoli Buj, Momjanščina, Šterna, Lovrečica, Brtonigla, Završje, No-vavas, Piranščina, Savudrija so že ali popolnoma ali deloma izgubili ves hrvatski značaj, dasi narod še doma zmerom govori hrvatski. Veliko bolj žalostno je pa še v poreško-puljski škofiji! Pisec tegale pri-lično dobro pozna tamošnje razmere in si upa trditi, da, kar se je tam za škofa Flappa godilo samo po cerkvah, ni bilo niti ne samo več krščansko, nego ne odgovarja niti najprimitivnejšemu čutu pravičnosti. Ko so o teh nenaravnih razmerah, ki so bile tudi v veliko škodo za versko življenje naroda, ki je že tako na nizki stopinji verskega znanja, naši časopisi začeli pisati, se jim je kar nakratko prepovedalo z napotkom, da se naj prizadeti obrnejo do sv. očeta. Naivno! kot da je Rim v Trstu! ali da je ljudstvu kaj takega sploh mogoče. V zavsem hrvatske kraje so se pošiljali italijanski duhovniki, ki so le malo ali pa tudi nič znali jezik svojih župljanov. V Trstu je bila škofijska stolica več kot enkrat prazna in med tem časom so prišli do poveljevanja neki možje, ki so strupeno črtili naš narod. Tako je n. pr. prišel v hrvatsko župnijo kaplan, ki ni znal besedice hrvatske; župnik istotako ne. Še tisto malo pravice, kar jo je hrvaščina imela v cerkvi, je bilo poteptane, zdaj si pa človek predstavi duhovnikovo delo na prižnici, spovednici, šoli, ob bolniški postelji itd.! Patronat je po teh krajih pogosto v rokah občin. Ako je prišla ta v italijanske roke, si lehko mislimo, kako goreče so te skrbele, da ni prišel naš človek za župnika. Sicer stoji v razpisih župnij tudi točka, da mora vsak prosilec dokazati zmožnost jezikov, je bila in je še sama fraza, drugače ni mogoče razrešiti, zakaj pride v čisto hrvatsko župo mož, ki skoro nič hrvatskega ne zna. Ni se čuditi, da o tem tako na široko pišemo, povdariti je namreč, da pride hrvatski jezik v takih krajih le v cerkvi do veljave. Ako ga še tu izbacnejo, pa narodnost kar rapidno pada, ljudstvo se začne sramovati jezika, ki celo v cerkvi nima veljave. Temu enako je vrejeno tudi bogoslužje. Po takih, sicer le malo mešanih krajih je v cerkvi vse latinsko ali pa laško. Za koga, vprašam jaz, se moli rožni venec, litanije, križev pot? Cymbalum ti-niens, aes sonans!! Pred leti je n. pr. v tržaški škofiji prišel ukaz, da se mora list in evangelij peti v latinskem in ne več v sla-vetu, kar je bilo ab immemorabili. Takrat se je med »Slovencem« in »Zarjo« vnel dolg, obžalovanja vreden prepir, Nepotrebno! Treba dobiti vpogled v dejanski položaj v Istri. To ni noben razkol, ako se brani narodni jezik v cerkvi, ako se potom tega narod privabi. Na kratko se leh-
ko reče: vse sile so se bile stekle, samo da se zada udarec naši narodnosti. Iz Trsta je komandirala vseoblastna kamora, njene zvijače in ukaze so oživotvarjala razna iredentovska društva in »Lega«, Naj povem, kaj se je meni zgodilo, ko sem prišel pred dvemi leti v ta najbolj zapuščeni istrski kraj. Župnik mi je rekel: Vi boste učili veronauk tudi na »Legi«. Ko pridem v šolo učit, mi reče učitelj pred vsemi otroci: Žal vas ne morem sprejeti in nikogar, ki nima dekreta od centrale. Župnik se pritoži. Glavarstvo piše vodstvu, da bo dalo šolo zapreti, ako tekom osmih dni ne dobi kateheta. »Lega« je brž preskrbela, da je bil »imenovan« Italijan iz sosednje župnije in celo tuje škofije, ki ni znal besedice hrvatskega a v šoli skoro sami naši zapeljani otroci. Zdaj si naj pedagogi predstavijo veliki uspeh teh šol! Za prejem sv. zakramentov je bilo treba te otroke še.posebe učiti, ker italijanščine časih niso bili prav nič zmožni. Otroci, ki so zapustili šolo, so bili versko, vobče intelektualno neuki; po takih ljudeh je iredenta lehko gazila. Prežalostni spomini!
Pridem na novo mesto iz obližja Ka-stavščine. Okna sem našel v kapelaniji vsa razbita, vrata namazana, prvi sosed, gosp, Jože iz Štirne, ki sem ga obiskal, mi je rekel, da naj skrbim, da bom vsak večer predno se stemni doma. Ako je kdo spregovoril z menoj hrvatski na javno, se je poprej vseokrog ozrl, da ga ne čuje kak Italijan. Bili so težki časi. Narod je bil še ves preplašen vsled izbruha vojske, in povrh še tako izpostavljen tiranstvu največjih ne-prijateljev. In kdo so bili oni, ki so vodili največjo gonjo? Tisti, ki so v hinavskem patriotizmu zdaj začeli nositi razne avstrijske znake, ki so pa bili v srcu največji iredentisti, kar so nekaj mesecev pred vojsko z Italijo dokazali, ko so pobegli v »ljubo« deželo, za katero je vedno hrepenelo in gorelo njih srce. Težko, da bi jih pogrešalo kako istrsko malo mesto. In naše ubogo ljudstvo, kateremu se še sanjalo ni, kje je Srbija, je vse to preganjanje po nedolžnem prenašalo in kazalo svoje patrio-tično čustvo s tem, da je v svojem siromaštvu prispevalo v vsake vojne namene toliko, da se lahko na stran postavi najbogatejšim kronovinam države. Samo naš župni urad je poslal ne samo v denarju, ampak tudi v naturalijah izvanredne darove, ker sem bil sam priča vsega, sem dobro videl, odkod so prihajali: iz roke našega hrvatskega naroda.
Vsa plemenitost našega ljudstva se je pa osobito pokazala ob izbruhu italijanske vojske. Še se je spominjalo komedije, ki so jo uganjali iredentisti takrat, ko se je začela vojska s Srbijo, ali zadosti je bila temu srčnodobremu ljudstvu ena beseda,
in mirno se je zadržalo, ne da bi kakemu Italijanu samo las skrivilo.
Mi zdaj tu ne delamo nobenih načrtov, za bodočnost, ona je v božjih rokah, toliko pa smemo reči, da upamo na srečno bodočnost. Neznosnih razmer je zdaj konec in kolikor je še ostalo od starega, bo počasi čas razdrl in zbrisal. Bog je pravi« čen! Ko nas niso zatrli onda, kadar so imeli vso moč v rokah, nas tudi zdaj ne| bodo, ko jim je ta odtegnjena.
izpred Aslogo.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Dne 23. julija je minulo 14 mesecev, odkar je Italija Avstriji vojno napovedala. Že štirinajst mesecev bije Italija z Avstrijo »pravični boj«, katerega je zahteval italin janski »narod«. Tako namreč večkrat po« udarjajo italijanski državniki. Krivdo zvra-: čajo na italijanski narod. A ravno nasproti no je resnica. Večina italijanskega ljudstva! ni hotela vojne z Avstrijo in jo tudi danee strogo obsoja. Le gotovi nestrpni visoki italijanski krogi s plačanimi podpihovale! in zdražbarji ter mlekozobi, domišljavi ita-< lijanski golobradci na raznih univerzah t D'Annunzijem na čelu — ti-le so zahtevali vojno, Seveda ti-le junaki »peljejo« vojno v Rimu in drugih velikih italijanskih me* stih, na fronti jih ni videti. Druge pošiljajo v strelske jarke, da izkrvave za »odrešitev neodrešenih bratov« onstran morja in nal južnem Tirolskem. Seveda je velika razlika, vojskovati se v Rimu ali pa na tirolskih' snežnikih. Italijanska vlada seveda tudi ščiti te zdražbarje, kajti še vedno potrebuje tu in tam hrupnih demonstracij za vojno proti Avstriji, sicer bi se bilo bati protidemonstracij. In tako se vojna z Italijo vleče mesec za mesecem brez posebnega uspeha za italijansko armado.
Vprašali bodete, kako je tu pred Asia-gom, kako se nam slovenskim fantom in možem godi na italijanskih tleh. Resnici na ljubo povemo kar odrezano: Nič kaj prijetno! Sicer pa ne da bi se bali Italijanov! Nasprotno! Italijanov se ne bojimo. A nekaj druzega je, kar nam posebno ne prija, namreč: Samo gorovje in gorovje krog in krog nas. Strme pečine, gozdovi in —< mraz v juliju.
Znano je, da smo Lahom prostovoljno pustili Asiago. Popustili smo jim ga iz strategičnih vzrokov. Sedaj so oni notri. Kako se počutijo v mestecu, pripovedujejo laški ujetniki. Pravijo, da tako slabih pozicij kakor jih imajo okoli Asiaga, še niso imeli. Te postojanke so pravo morišče za italijanske vojake. Mi obvladujemo celo asiaško okolico daleč naokoli, in Lahi sedaj vidijo jasno, zakaj smo se umaknili iz
ftj C HP ТГ4 u?*
hI h 11,
Laiaia min Trsta.
Letalec! Znano brnenje doni z neba, najprej tišje, potem močnejše; čimdalje tembolj preglasuje poulični šum. Ljudje, ki zaslišijo brnenje, se ustavijo in se zvedavo obračajo na vse strani neba. Na mah je na tisoče oči obrnjenih v zračne višave, in vsak se trudi, da bi prvi zagledal br-njača.
Je že tu! Nad mestom pluje, miren in gotov je njegov let. Takoj ga tudi spoznajo. Jasno je mogoče razločiti njegovo obliko, plavalne smuke, belordeče znake in črne križe na krilih. Eden naših je, povodni letalec, ki gre na poizvedovanje ali pa se vrača z njega.
»Kam leti? Odkodi prihaja?« Nihče ne ve odgovora. Oni gori pa mirno kroži dalje. Za Tržačane pa je letalski obisk vedno dobro došla izprememba v vsakdanji enoličnosti mestnega življenja. Še cclo sedaj, ko je mesto skoraj odrezano ocl ostalega sveta.
Pač ni človeka v mestu, ki ne bi bil že kdove kolikokrat videl takih zračnih prizorov. Toda vedno znova dražijo radozna-lost; vedno znova najde letalec v Trstu hvaležnih gledalcev, Trgi in ceste, ki nu-
dijo svoboden razgled, se napolnijo; iz trgovin se vsujejo prodajalke in pomočniki s kupovalci vred, iz vseh hiš se stegajo glave mladih in starih, moških in žensk. Nikoli ne zmanjka radovednežev, ki hočejo videti letalca. Po delavnicah zleti orodje na mizo ali tudi kar na tla, meh se sesede in vajenci in pomočniki planejo skozi vrata na prosto. Mojster, ki ne ve, kaj sc je zgodilo in začne zmerjati, se pomiri ob klicu: »Letalec je tu!« Celo po cerkvah nastane nemir in mnogi hite na prosto. Nič boljše ni po zasebnih stanovanjih. Mleko
kipi, pečenka se žge, dojenček kriči--
a nihče se sedaj ne zmeni za to. Samo da Marička letalca vidi! Ta je sedaj glavna stvar,
ln ako pride sovražni letalec?
Ti prilete navadno zelo visoko in njihovo brnenje zamira v mestnem šumu in ropotu. Ljudje po ulicah jih zapazijo šele tedaj, ko prvi streli naših obrambnih topov pozdravijo nezaželjenega obiskovalca,
»Kje jc? Ali ga vidite?« — Ne, — Potem še en strel in šc eden. Beli šrap-nelski oblački se pokažejo na nebu. V njihovi bližini mora biti letalec. — Zares, tarn-le gori prihaja! — Majhna točka najprej, toda polagoma postaja večji. Vedno bliže prihaja, vedno več belih oblačkov skaklja na nebu. Trcskanje obrambnih topov postaja vedno živahnejše.
In sedaj bi mislil kdo, da sc cesta na-
mah izprazni, da ljudje izginejo. Slabo zadel! Sedaj šele se začne prava zabava. Prizora, ko obstreljujejo sovražnega letalca, noče nihče zamuditi; sedaj pride na plan tudi tisti, katerega naši domači letalci nič več ne zanimajo,
»Hej! zopet je razpočil šrapnel čisto blizu jega. Ta ga je moral zadeti. Toda ne, saj leti dalje! Sedaj se obrača! Kako se njegov trup sveti v solncu! Kakor bi bil srebrn! — O jej, ta ima oklep, tega ne spravijo tako hitro na tla. — Bum! Sedaj so ga pa!« — Ženske zakriče, otroci ploskajo. — Ali pade? — »Da, da! Že pada, sedaj trešči na tla. Bravo, bravo! — Abbas-so canaia! — Bog, kaj je to? Saj ne pada več. Ravno in mirno leti zopet dalje. — Che furbo! (Premetenec!) Nalašč se je spustil, ker so mu bili poslali naši šrapneli neprijetni!«
Taki in podobni klici se oglašajo na vseh straneh. Ako izgine letalec za kako hišo, potem teče staro in mlado do prihodnjega ccstnega vogla, da le zopet vidi letalca, Utegnili bi ga nazadnje še sestreliti, ne da bi oni to videli.
Vojna v mestu! Kakor v kinematografu stojiš, prizora, ki ga gledaš tu, tam ne morejo razburljivejše predstavljati. Na nevarnost šrapnelskih drobcev in krogel skoro nihče ne misli, Samo kadar se letalo približuje, se ljudje izza lanskih okto-berskih bomb poskrijejo po vežah. Pa tudi
tedaj še ne manjka mestnih »junakov«, ki letalca nočejo izgubiti izpred oči, »Naj le meče bombe, naj le poizkusi! Pisemca z odgovorom so za Benetke vedno pripravljena!«
Ko letalec izgine, se še cele ure vrti pogovor o njem, V trgovinah, kavarnah, gostilnah razpravljajo o zanimivem dogodku. In potem nikoli ne manjka ljudi, ki bi bili boljše streljali in ki stavijo, da ako bi bili naši topničarji napravili tako in tako, bi bili čisto gotovo sestrelili Italijana ali Francoza , , . vkljub veliki višini, vkljub divji brzini in vkljub prednosti, ki jih imajo italijanska letala.
Ej da, tak-le zračni obisk!
Telefonisti m ttišču.
Ko so meseca maja naši Janezi ir Dal-matinci podili Laha čez mejo, jc bilo tudi nam telefonistom za »prmej«, ko smo morali samo pri naši diviziji zgraditi čez 70 kilometrov telefonske proge na vse strani: od divizije do zadnjega stotnijskega poveljstva v najsprednejšo bojno črto. En oddelek je šel v gozd drogove sekat, drugi jame kopat, tretji je že drogove postavljal in lončke pritrjeval in četrti je napeljeval 3 do 5 mm debelo žico. Tako je šlo vse lepo v redu in po vrsti, in 10 do 15 km
Asiaga ven. Na splošnem nismo s tem nič izgubili, pač pa so naše pozicije pred Asiagom tako trdne in dobre, da jih ne smatramo za nič slabše nego na Doberdobski planoti. Kakor ne morejo Italijani na Doberdobu naprej, tako ne pridejo tudi izpred Asiaga naprej.
Te dni so Lahi napeli vse moči, da bi nas vrgli iz naših pozicij. Posebno hudi so bili dnevi 12., 13., 14., 21. in 22. ulija. To je bilo grmenje in treskanje, da se je zemlja tresla. Italijansko topništvo vseh kakovosti je sipalo ogenj proti našim postojankam s tako razsipnostjo, da je bila cela asiaška dolina oblečena v črno meglo. Ako bi naši topovi toliko streliva vrgli proti Italijanom, bi Lahi pobegnili, kar bi jih noge nosile in danes bi bili mi že globoko v deželi oranž. Uspeh tega laškega obstreljevanja pa je bil ta, da se niso naše postojanke niti za korak umaknile. Po topniškem obstreljevanju je prišla na vrsto laška pehota. Ta pa si mnogo ne upa. Ko pride do naših žičnih ovir, se navadno tudi vrne, posebno še, ko naš dobromerjeni ogenj iz strojnih pušk in pehotni ogenj kosi sovražne vrste.
Kakor sem že zgoraj omenil, naš sovražnik tu v hribovju je mraz. Sicer imamo tu in tam tudi kak topel dan, a ti so redki. Večinoma imamo mraz in se grejemo pri ognju kakor na Slovenskem v mesecu februarju. Ponoči tri tople odeje prav nič ne škodijo.
Odrezani smo od ostalega sveta. Tu ni tako kakor na primer na Krasu, ko so do zadnjega bili v Kostanjevici, na Vojščici ali v Mirnu, Gorici. Solkanu in drugod civilni ljudje tik za fronto še doma. Tu za nami ni doma civilne duše tudi 30 km daleč. Še le doli v Pergine se začno videvati civilne osebe. — A tudi jako samotni so kraji na tej italijanski strani. Ni ne vasi, ne sel, ne polja, ne cvetlic, ne sadja. Prava puščava. Tako na primer je razdalja od avstrijske meje do Asiaga krog 20 km. Na tej cesti je vmes samo eno malo selo z imenom Ghertele, ki šteje le par hiš, katere so pa Lahi pri svojem umikanju zažgali. Tik pred Asiagom je tudi malo selišče s par pogorelimi hišami. Torej na 20 km daljave le par hiš. Pač samotni kraji. Italijanska financa, ki je v mirnem času tu na meji opravljala svojo službo, ni bila tega mesta nič kaj vesela in vsakdo je želel le proč iz teh samotnih in mrzlih krajev.
Lahi pa se le ne naveličajo napadati. Vedo ravno tako dobro kakor mi, da naprej ne pridejo. A kljub temu butajo z glavo ob zid. Dva, tri dni mirujejo, potem pa začno spet napadati. Vsak svež bataljon, katerega dobe v pomoč, koj vržejo pred tiaše strojne puške. Potem je spet par dni mir. In tako gre dan za dnem naprej. Lahi lo tu v ofenzivi že poldrug mesec, a so v celem času le toliko napredovali, kolikor smo jim mi dovolili, ne da bi nas v to prisilili, To je gola resnica. Vse drugo laško čvekanje je le sofizem in zavijanje resnice.
Pogosto imamo tu dež s sodrežem. Imamo več mokrih nego suhih dni. Grmi in bliska se pa veliko bolj v dolinah. Začeli smo se pripravljati že na zimo. Iz zime v zimo. Nič spomladi, nič poletja, nič jeseni. Le zima. Zima poleti in pozimi. Pač neprijetni kraji.	_ič,
Z iloi ioosKep Uoiišca,
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Lahi pritiskajo in pritiskajo na nas, da bi se iznebili sramote, katero smo jim naprtili Avstrijci z enim samim sunkom. Če bi imeli mi Avstrijci toliko čet na razpolago kakor jih imajo Italijani, in če bi se mi Avstrijci bojevali le na enem boji-
dolga proga je bila v 2 do 3 dneh gotova, in to v dva do tri metre debelem snegu in najhujšem sovražnem artiljerijskem ognju.
Jaz sem imel tudi to pot srečo v nesreči, kakor že tolikokrat prej. Ali da bolje povem: Bog in Marija sta me varovala v mnogokratni smrtni nevarnosti. Pritrjeval sem lončke in bil sem ravno na drogu, ko prileti 8 cm šrapnel in se zarije 2 m pod menoj v drog, ne eksplodira, marveč obtiči v drogu. Malo višje, pa bi. imeli Lahi glavo, roki in nogi pa bi bili bogve kje. Tako sem pa ostal tudi to pol nepoškodovan. K nesreči so granate in šrapneli še vedno leteli in granatni drobec je zadel mojega tovariša v roko in nogo. Večjih nesreč pa ni bilo.
fako in enako se nam godi ob takih prilikah. Ko smo z delom gotovi, nas čaka patroliranje. 3 do 4 možje morajo biti vedno pripravljeni, da idejo pregledat in popravljat črto, posebno kadar je prestreljena.
Zadnjič smo na takem potu srečali laške ujetnike, ki so bili vsi veseli, da so bili ujeti. Eden je tudi dobro slovensko govoril; povedal mi je, da je bil svoj čas 8 let v Ljubljani. Od njega sem izvedel, kako nezadovoljno je ljudstvo na Italijanskem z vojsko in kako neradi se laški vojaki vojskujejo. Gonijo jih k napadom kakor v
mesnico. — Prej naj bi si bili nremislili!_
Jos. Vukšinič. desetnik.
šču in le proti enemu sovražniku, kakor se na primer bojujejo Italijani, potem bi šele Italijani občutili našo trdo pest. Tako imajo pa Italijani več sreče kakor moči. Rusija jih je začasno rešila velike katastrofe, katera jim je pretila spomladi. Pravimo začasno, kajti končno mora priti obračun, in sicer tak, da bo šumel po ušesih italijanskim politikom.
Tu pred Asiagom so boji v zadnjem času za nekaj ponehali. Lahi so se umaknili v svoje prejšnje postojanke in naše patrulje so še-le onstran Asiaga trčile s sovražnimi. Lah je sedaj okusil grenko kapljo bojev tostran Asiaga. In sedaj tudi on dobro ve, zakaj smo mi Asiago popustili in se umaknili za par kilometrov. Lah jc našemu umikanju sledil. S tem pa je šel na naše limanice, se ulovil in naši topovi, strojnice, mine in drugo tako-le bojno orodje je neusmiljeno pokončevalo laške množice, ki so se usule proti našim novim postojankam. Lahi so bili našega umikanja tako veseli in gotovi, da so poslali par škadronov konjenice za nami. Da bi tega nikoli ne bili storili. Konjeniki se niso več vrnili, ampak so ostali s konji vred za vedno na bojišču. Le par jih je ubežalo. Tudi vse svoje topništvo je postavil Italijan tostran Asiaga, prav v neposredne našo bližino. Par dni je neprenehoma sipa! ogenj na naše črte v taki meri, cla ji ni para. Končno je sledil pehotni napad. Oj groza! Na tisoče jih je ostalo onstran naših žičnih ovir. Tudi sovražno topništvo je zelo, zelo trpelo. Izgube velike. Vsled tega poraza so se Lahi umaknili in si zdravijo rane, vsekane v bojih dne 10.—13. in 20—21. julija. A ta mir gotovo ne bo trajal dolgo časa. Že naprej pa lahko prorokujemo, da bo ves njegov trud zaman. Tu pred Asiagom stojimo kakor na Doberdobu. Mi smo na vrhu, Lahi spodaj. Z vrha pa obvladujemo celo asiaško dolino. Primera z Doberdobom je prav primerna.
Poleg vsega tega pa — naši fantje! Pa tudi če Lah vse strelske jarke razbije, naši fantje ga ne puste preko. To so vojaki, to so res pravi stebri Avstrije, ti naši slovenski fantje in možje! Avstrija stoji in pade ž njimi! Dokler branijo avstrijsko mejo taki vojaki, se Avstriji ni bati sovražnega vpada. Pač na bi naši fantje in možje — ako bi jih bilo več — porinili našo bojno črto tako naprej v Italijo, da bi se v malo dneh res sprehajali po Benetkah in Milanu. — Avstrija, ponosna si lahko na svoje hrabre južne mejnike, ki s slepo udanostjo, pokorščino in z domovinsko ljubeznijo bijejo s smrtnim sovražnikom Avstrije nadčloveške boje. Slovenec je udan cesarju, udan domovini. Krotek kakor jagnje v pokorščini, divji kakor lev v brambi svoje ljubljene Avstrije. In take mejnike potrebuje naša država. Take trde kamene potrebuje Avstrija ravno na jugu države. Staro sovraštvo Italije do vsega, kar je avstrijskega ne mine tudi po vojni ne. Italijansko poželjenje po našem morju ostane slej ko prej ravno tako, kakoršno je danes. Zato pa je naloga naše države, da odstrani za vedno to iredentarsko nevarnost s tem, da po svojih močeh zatira laško iredento na južni meji, da ji iztrže iz rok vse obmorske mestne uprave, da natančno kontrolira delovanje vseh laških društev, da strogo nadzoruje šolski pouk in končno, da po vseh svojih močeh podpira slovanski živelj ob A d r i j i, ta kremeni t i branik avstrijske misli na jugu, branik, ki živi in pade z Avstrijo.
Že v enem zadnjih mojih pisem sem omenil, da se vojaki železnega zbora nič kaj prijetno ne počutimo tu na tej samotni italijanski postojanki. Pravijo, da je na nameni Krasu pusto, vse zamrlo. A tu je še veliko slabše! Deževje imamo že dva meseca. Mrzlo vreme nam tudi ne krepi naših mišic. In potem ta samota, to neizmerno gorovje, strme pečine! Nikjer daleč naokoli nobene vasi, nobene civilne osebe. Kamor pogledaš, sani vojak in vojak! Skrivamo se v pečinah, za kameni orjaki, iz-dol'oemo si podzemeljske stane. In v teh luknjah smo že tri mesece. S tem pa seveda ni rečeno, da smo postali popustljivejši nasproti sovražniku. Kaj še! Bojno utrujeni smo sicer res, a bojna maščevanjaželj-nost proti Italiji preveva tudi najbolj utrujenega slovenskega vojaka junaka. Vsak izmed nas želi in hrepeni po krvavi osve-ti, ki se mora izvojevati. Domovina naša, naše ljubljeno Primorsko je in mora ostati avstrijsko!
Potožim, da »Slovenca^ ne dobivam že nad mesec dni. Dolgčas mi je po njem. Pred par dnevi sem šel po neki hosti pred Asiagom. Na stezi sem našel »Slovenca«. Čeravno raztrgan in zamazan, sem ga pobral. In ker ga že nisem bil čital mesec dni, sem ga skrbno prebral. V njem sem našel tudi moje pismo izpred Asiaga. — Najbolj se vojaki razveselimo pošte iz domovine. To je naša tolažba v teh težkih dneh. Vsako pismo ali dopisnico prečita vojak trikrat, štirikrat. V mislih se pogovarja s svojimi in v mislih je med svojimi Hrarfimi Pa£ težke urel
Tu je dan dnevu enak. Ponoči in podnevi streljanje. Podnevi se vse tišči v zaklonih, ponoči pa ožlve vse ceste in steze. Vrsta za vrsto ljudi in živali se pomika naprej proti strelskim jarkom. Žarometi razsvetljujejo bojno polje in iščejo žrtev. Stvarnik je pač vedel, zakaj jc ustvaril noč. Posebno v vojni igra tema in noč veliko vlogo. Kaj se vse naredi v najtemnejši noči brez luči!
Vojak, ki je od začetka vojne na bojišču, je že pozabil, kaj je delal in s čim se jc pečal pred vojno. Pozabil je že mnogo! Priučil se je bojnemu življenju in zdi se mu, da se to življenje sploh nikoli več ne konča. Tako je že koža ustrojena! Vsemu slabemu privajena! Olika, etiketa je šla rakom žvižgat. Robatost in posebno — laž sta se tekom vojne tako razpasli, kakor nalezljive bolezni. Še nobena vojna ni pustila dobrih posledic. Tako jih tudi sedanja ne bo. Prav pravi, psalm: Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod!
Iz avstrijske lliie.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Prvi dnevi avgusta so mirni. Sovražnik nc razvija nobene podjetnosti. Tu in tam poči kak strel. Številnejše padajo mine v strelske jarke. Na splošno se lahko reče: Imamo mirne dneve. So-li mirni dnevi mogoče priprava novih krvavih dni? Kdo ve? Graški zbor je pripravljen na vse. Sc ne boji Italijanov. Italijani do nas, preko nas ne. Preko živih ne! Le preko mrtvih!
Mnogo se sedaj piše o hrabrosti Slovencev, o njih bojevanju in njih vzornem izvrševanju težkih vojnih dolžnosti. Po pravici! Saj to zaslužijo. Slovenec gre s srcem v boj proti zakletemu svojemu dednemu sovražniku. Navedem slučaj.
Te dni je prišel tam izza avstrijske meje bataljon svežih mladeničev in mož. Bili so domobranci. Po cesti navzdol je odmevala slovenska pesem: »Tam za laškim gričem, tam je dost' fantičev, se za nas vojskujejo. Krogla priletela ...« Ravno ko so peli: »v srce je zadela« — — so stali pred pokopališčem svojih rojakov. Pesem je utihnila. Harmonika, ki je petje spremljala, je tudi utihnila. Bataljon je obstal. Na levi ob cesti na griču počivajo njih prijatelji in znanci. Nemi križi, na križih pa imena padlih povedo, da tu na trdi laški zemlji počivajo vrli domobranci, ki so položili svoje življenje na oltar domovine. Stopijo na lično opremljene gomile in čitajo imena tu notri ležečih. Marsikdo je tu našel ime znanega prijatelja. Solza se mu je utrnila. Poveljnik stopi naprej in pravi med drugim: Tu, dragi vojaki, počivajo naši fantje in možje, ki so se bojevali za našo domovino proti sovražniku, ki jo je bil zavratno izdal. Mogoče bo že danes ali jutri tudi kateri izmed nas tu počival in se vlegel k večnemu počitku, zadet od izdajalske laške krogle, ter bo pomnožil žrtve za domovino. A to naj nas ne plaši. Izdajalec hoče ugrabiti našo domovino. Mi smo poklicani, da izdajalcu ne pustimo tega doseči. Tu pred nami ležeči grobovi so nam priča hrabrosti našega polka. V malo trenutkih se nam bo nudila prilika, da maščujemo te padle naše tovariše v taki meri, kakor se spodobi. Prelita kri tu notri ležečih naših vojakov kliče po maščevanju. Vrli domobranci! Cesar in domovina nas kličeta! Nad sovraga!
Te besede, izgovorjene ob svežih grobovih dragih tovarišev, so grozno učinkovale, Slovenci so stiskali pesti in žareli jeze nad Italijani, ki so pahnili te slovenske žrtve v prezgodnji grob. — Še tih očenaš za tega in onega in poslovili so se. Le dva. sta še klečala ob nekem grobu s sklenjenima rokama in solzami v očeh. Točila sta solze na grobu ljubljenega tovariša in znanca. Eden je glasno zaihtel in s tresočim se, groznim glasom zaškripal: »Maščujem, maščujem te, dragi Lojze. In še danes, jutri maščujem to prokleto laško izdajal-stvo, ki je tebe spravilo v grob. Zanesi sc na to in počivaj mirno!«
Bataljonski poveljnik je klical moštvo skupaj. Potem ko so še s ceste izkazali čast padlim tovarišem, so odkorakali dalje. Harmonika se je zopet oglasila in pesem »Na boj, na boj krvavi, kjer puška govori« se je razlegala po italijanski zemlji in oznanjala Italijanom, da gre v boj nova četa železnih, ki bo Lahom rahljala kosti in jim grešno vest izpraševala.
V družbi z nami Slovenci se bijejo tudi naši bratje Čehi, ki tudi nič ne zaostajajo za nami. Boj, boj na nož izdajalcu Avstrije, nesramnemu Italijanu!
Lahi se zgražajo nad usmrčenjem tri-dentinskega odvetnika in velikega ireden-tista dr. Battistija, katerega so bili naši zajeli v bojih med Adižo in Brento. Kaj so Lahi mislili, da jim ga pošljemo nazaj in da bo po vojni spet hujskal po Tridcnlin-skem proti Avstriji in njenemu obstoju? Saj Avstrija ni še padla na glavo. Radovedni smo, kaj bi se zgodilo n. pr. z italijanskim državnim poslancem, kj bi v Italiji že v mirnem času pripravljal ljudi na vojno proti lastni državi, da bi potem ob izbruhu vojne pobegnil v Avstrijo, se voj-
skoval na čelu kakega oddelka proti Italiji in bi ga potem alpinci ali bersaglieri ujeli in odpeljali v Italijo! Takega izdajalca Italijani ne bi ustrelili, ampak bi ga lin-čali in pretepali toliko časa, dokler bi ne nasitili svojega sovraštva proti Avstriji. Tako bi naredili z izdajalcem Italijani. — Nič ne zavidamo Italijanov, da časte take može kakor je Battisti. Battisti in Ober-dank spadata skupaj. Eden ubijalec, drugi izdajalec. Primerna dvojica. In kdor je njima enak — ju časti! Še Luigi Luchenija manjka zraven. Potenj bi bil temo. Dobro bi bilo na Kapitolu v Rimu postaviti tak-le spomenik: Na levi Oberdank, na desni Luclieni, na sredi pa Battisti. In nič ne bomo zavidali, ako se bodo Italijani klanjali pred to ubijalsko troperesno deteljico.
KoKo je tiilo 22. inlilo.
(Izvirno poročilo Slovencu.)
V zadnjih dneh je časopisje zopet pre» cej pisalo o nas Slovencih, kar smo seveda tudi mi tukaj na fronti z veseljem čitali. Imeli smo precej krvave in vroče dneve, in sicer je bil 9. julij posebno krvav za laške alpince, za nas je bilo pa vroče 22. julija, O tem dnevu hočem tukaj malo omeniti.
Koj zjutraj ob pol 6. uri nas je začel Italijan pozdravljati s prvimi topniškimi streli, ki so kmalu prihajali s tako točnostjo, da bi bila res boljše reči vredna, nego razbijanja kamenja po 2070 m visokih gorah. In tako smo imeli že v eni uri tako-imenovani bobneči ogenj, ki je dosegel svoj vrhunec med U. in 12. uro. Zrak jc bil poln dima in ekrazita. Eksplozij izstrelkov se sploh ni slišalo — bilo je eno samo bobnenje. Ko bi človek ne vedel, odkod izvira, bi res lahko mislil, da se je pričel sodni dan. Tako je šlo naprej uro za uro brez prestanka. Ob 3. uri popoldne se pa naenkrat raznese glas: »Lahi prihajajo!« Na mah, še predno je prišlo povelje, je bilo vse na nogah. Z nekako nestrpnostjo smo pričakovali izdajalca. Opazoval in občudoval sem čisto mlade fante kakor tudi že starejše može, ki še niso bili v bojih. Obnašali se niso nič slabše nego mi »stari«. Ko je padla granata par korakov od nas, nobeden niti trenil ni z očesom. Vsak je z nekakim veseljem pritiskal k sebi svojo puško in z nekako radostjo gledal na ročno granato. Nehote mi je prišla misel: ubogi Italijan! In predno je minilo pol ure, je bežal Lah, odkoder je prišel. Kolikor je bilo namreč še tako srečnih. Večina je ostala pred našimi postojankami a ti nam niso bili več nevarni.
Tako smo Italijana zopet enkrat spomnili in mislim tudi prepričali, da s m o železni in potemtakem trdi in ne za pod zobe.
Pa če bi kdo mislil, da nas je ljuti italijanski ogenj kaj zbegal in preplašil, bi se zelo motil. Tričctrt ure potem, ko je streljanje malo pojenjalo, opazim na bližnji planinici, kamor je bilo malo poprej padlo brez števila granat in šrapnelov, moža, ki hodi sem in tja. »Kaj pa počneš?« ga vprašam. »Aluminij iščem!« se mi odreže. Deset korakov od mene so pa iz neke luknje doneli glasovi: »Tirolka ti je šopek dala ,..« Nasmehnil sem se, prižgal cigareto in zlezel v luknjo, katero sem si bil skopal pod veliko skalo. — Četovodja A. Perko, Zagorica — Dobrepolje.
Stečaji, ki niso slacoji.
Poznal sem še iz mirnih časov nekega vojaka, četovodjo, ki je imel to grdo navado, da je pri vsaki besedi, ki jo je zinil preklinjal Boga in Mater Božjo. (Žalibog da je več takih vojakov in mnogi izmed njih niti ne razumejo, kaj govore, ko neprestano gonijo take grde italijanske kletve.) Bil je to skrajno sirov človek, gorje njegovim podložnim! — Prišla je vojna in glej v prvem boju ga je zadela krogla ravno v usta ter mu iztrgala bogokletni jezik, Zdaj ne kolne več!
Ko smo bili drugič na Oslavju, smo se pred strašno kanonado po dnevu umaknili nazaj v kaverne (v zemljo skopane jame)< Popoldne začutim v sebi naenkrat neko čudno čustvo, ki me je sililo vun, in res grem, Nisem še storil deset korakov preč, že udari granata in zadene v polno naše kritje. Ko pridem nazaj se mi je nudil grozen prizor, ki se ne da popisati. Granata je udarila baš v sredo kjer sem preje jaz sedel, o mojem tovarišu ni bilo več sledu; eni so ležali grozno razmesarjeni okoli, drugi zdihovali ranjeni... Če bi bil ostal še par minut na onem mestu bi bil šel v zrak ... Je to res le slepa sreča?!
Mi smo imeli nekega zelo dobrega stotnika, ko je izbruhnila vojna nam je nekoč dejal: Ko pridemo v boj, moramo razločevati junaštvo od surovosti. Tudi sovražnemu ranjencu, ki krvavi ravno tako kot mi iz pokorščine do svojega vladarja in v brambo svoje domovine, moramo spoštovati in mu pomagati, ako je mogoče. Moj sovražnik je samo, dokler se bori z orožjem v roki proti meni, ko je ranjen in brez orožja je moj bližnji in dolžan sem mu pomagati. Ako ga vidim pomoči po-
trebncga vzamem mojo čutarico in mu dam krepčila kot sam sebi. Teh besed ne pozabim nikoli. — Ko smo prišli v boj ga prvi dan rani krogla v nogo, da si revež ni mogel pomagati nič. Njegov sluga ga poizkuša nesti iz bojnega meteža, a sam ni mogel. To vidi eden Rusov, ki so bili zakopani v bližini skoči k ranjenemu stotniku ter ga s pomočjo sluge odnese na ob-vezovališče.
Moja rajna rodna mati ni bila v no-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. avgusta. Uradno se poroča:
Italijani so ponovili na primorski bojni črti svoje napore proti odseku pri Plaveh; napadli so tudi z močnimi silami naše nove postojanke na višinah vzhodno od Gorice. Vse te napade smo odbili.
Ravno tako se je izjalovilo več sovražnih napadov v Dolomitih.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 11. avgusta. (K. u.) Uradno se poroča:
Skupine naših pomorskih letal so ponovile ponoči od 10. na 11. t. m. napad na Benetke.
Veliko bovib je bilo vrženih na arze-nal, na kolodvor, na zunanje zakope in utrdbe.
Dasi je divjala nevihta z dežjem, se je dognalo, da so bombe dobro zadele in da so povzročile požare v arzenalu in na kolodvorskih napravah.
Zadeta je bila tudi lopa zrakoplovov v Campalto.
Bombe so se tudi z uspehom me?alc na baterije v Gradežu in pri izlivu Soče.
Vsa letala so se vrnila nepoškodovana, dasi je bilo vreme zelo neugodno in kljub ljutcmu obrambnemu ognju.
Poveljstvo mornarice.
XXX Italijansko uradno poročilo.
8.	avgusta. V Val Lagarina nadaljuje topništvo intenzivno svoje delovanje.
Na planoti Asiago smo odbili krepak sovražni napad v odseku Monte Zebio.
V	zgornjem Cordevole je sovražnik po močnem obstreljevanju ponovil svoje napore proti našim postojankam na Monte Sief; sovražnika smo vselej odbili s težkimi izgubami zanj.
Pri spodnji Soči na goriški bojni črti tiaja brez odmora trdi boj dalje. Popolnoma smo vzeli opirališča sovražne brambe gori Sabotin in Sv. Mihael. Ključ do Gorice se nahaja v naši lasti. Naši topovi obstreljujejo mesto, da preženejo sovražnika, ki se je vgnjezdil med hišami.
Dne 6. in 7. t. m. smo ujeli 8000 mož, med njimi nad 200 častnikov, 20 med temi so štabni častniki, in neki polkovni poveljnik s svojim štabom. Število ujetnikov se še množi. Zaplenili smo 11 topov, približno 100 strojnih pušk, veliko orožja, streliva in drugega vojnega blaga.
V	minuli noči je obstreljeval lastni zrakoplov železniško križališče Opčina z močnim razstrelivom v teži ene tone (1000 kilogramov); učinek je bil vidno uničujoč. Na zrakoplov je streljalo veliko obrambnih topov, dve pomorski letali sta ga napadli; naš zrakoplov se je branil z učinkujočim in ljutim ognjem orožja, ki se je nahajalo na njegovem krovu; vrnil se je nepoškodovan k našim črtam.
9.	avgusta. Danes so vkorakale naše čete v Gorico.
Včeraj zjutraj je naša pehota po močnem osredotočenem ognju izpopolnila našo posest na višinah Oslavje in Podgora in pregnala zadnje sovražne oddelke, ki so se še nahajali tam. V strelskih jarkih in v dupljinah smo našli polno sovražnih mr-ličev; povsod je ležalo orožje, strelivo in drugo blago, ki ga je popustil sovražnik.
Proti večeru so prebredli oddelki brigad Casale in Pavija Sočo, — sovražnik je mostove čez Sočo deloma razstrelil, — in so se utrdili na levem bregu.
Čez reko smo odposlali oddelek konjenice in bersagliere kolesarje, da zasledujejo sovražnika. Veselo so pričele ne-utrudljive ženijske čete v ognju sovražnih topov graditi mostove in popravljati mostove, ki jih je poškodoval sovražnik.
Na Kraški planoti smo odbili nove sovražne napade na vrh gore Sv. Mihaela in osvojili blizu kraja Sv. Martin nova kritja,
Dozdaj dognano število ujetnikov presega 10.000; v zbirališča dohajajo še vedno ujetniki. Dozdaj še ni bilo mogoče, da bi dognali množino zaplenjenega vojnega blaga.
XXX
beni vojni, pa so ji morali zdravniki dvakrat nogo odrezati. Jaz pa se klatim že dve leti okrog po svetu, dan na dan v bojih in bitkah, pa imam še hvala Bogu vse ude zdrave in cele. Čudno!
To so slučaji, ki niso slučaji. Je nekdo nad nami, ki vse vodi in vlada, dobro plačuje in hudo kaznuje. Brez Njegove volje ne pade las z glave.
Vide z Mirne.
Zgodovina goriškega obmostja.
Junaški boj je izvojevan, usoda mesta zapečatena. Nov boj nastaja. Boj preko trupla cvetočega mesta, ki leži sedaj med obema nasprotnikoma, kajti tragika Gorice je, čeprav nam je tako zelo pri srcu, da v vojaškem oziru ni drugega kot ozadje za postojanko Podgora, s katero stoji in pade.
Od enega samega griča je bila skozi 14 mesecev odvisna usoda mesta. Grič pada proti Soči zelo strmo, proti zahodu pa polagoma. Naša obrambna črta je šla pri Štandrežu čez Sočo. Do izliva Vipave pod hribom Sv. Mihaela je bila razpredena mreža strelskih in dohodnih jarkov.
Leto dni je bila Gorica posebno čudovito mesto. Ležala je popolnoma v ognjeni črti, ne samo artilerijskemu ognju, marveč tudi v pehotnem. Če smo šli skozi mestni park, so nam žvižgale kroglje mimo ušes. Nekoč smo stopili v kavarno Corso, ko se je razpočila granata pred vhodom. Drugi pot je padel častnik, ki je sedel pri oknu, nenadoma mrtev s stola. Kroglja šrapnela je predrla steklo in njegovo srce. Ceste, ki vodijo proti Soči, so bile obite z deskami, da sovražnik ni videl prometa. Večina hiš kaže sledove obstreljevanja, mnogo jih je popolnoma porušenih, veliko za silo podprtih s tramovi. Ali na dvoriščih so se igrali otroci in po ulicah so klopotale lesene sandale deklet in žena, ki so hodile nakupovat.
Medtem ko so se vojaške in civilne oblasti že davno preselile v kleti, so skozi okna še vedno gledali stari možje. Bili so po večini revni ljudje, ki so čakali v Gorici in se navadili vojske. Smrt meščanov je dobila obliko granate; niso bili bolni, marveč ubiti. Nad 300 italijanskih topov je bruhalo svoj ogenj od Moše do Števerjan^, topovi vseh vrst: poljski topovi, lahke in težke havbice, težki topovi, težki možnarji kalibra 21 in 28 cm ali 24 cm, ki streljajo bolj daleč kot drugi.
Vsa ta topovska žrela so bila naperjena proti 10 km dolgemu odseku. Na vsakih 30 metrov je takorekoč prišel en top. Mnoga točka je dobila kak dan po 1000 granat. Težišče vseh napadov v petih soških bitkah je bila višina Podgora, Oslavje in Sabotin.
Poveljnik naše soške armade je zaslužni generalni polkovnik Svetozar Bo-roevič pl. Bojna, branilec Gorice je bil od začetka vojske podmaršal Zeidler. Boroe-vičev nasprotnik je vojvoda Aosta, kojega glavni stan se nahaja v Červinjanu. Njegova tretja armada je spočetka zastavila med Gorico in morjem štiri zbore. V poznejših bitkah jih je ojačila na sedem zborov s 17 pehotnimi divizijami. Armada vojvode Aosta je v 14 mesecih izgubila okoli 300.000 mož. Malo tistih, ki so pred letom naskakovali, je danes sodelovalo pri nečloveško drago kupljenem uspehu. Takrat se je Aosta bahal v dnevnem povelju: Dne 4. junija bo osvojena Dober-dobska planota. Zgodovina bo ta dan imenovala bitko ob Soči. — Doberdobska planota še danes ni osvojena in 14mesečni boj se je pričel s predrznim uvodom.
Branitelj, takratni artiljerijski poveljnik podpolkovnik Korner, je ponoči spravil topove čez železniški most do Ločnika in vzel na muho kolodvor v Krminu, kjer je bilo polno vojaških vlakov. Ena sama granata je ubila 35 častnikov in mnogo moštva. Italijani so mislili osvojiti obmost-je z zvijačo in so zažgali Ločnik, da bi dali tako pred sebe ognjeno masko. Ali veter se je nepričakovano obrnil in pihal oblake dima proti požigalcem. Istočasno jih jc prijela naša artiljerija od treh strani. Od takrat sovražnik brezupnega poskusa, da bi vzel mostišče brez Kalvarije, ni več ponovil, marveč vedno naperil svoje glavne sunke proti Kalvariji, katero so branili dalmatinski domobranci z nepopisnim junaštvom.
Kadarkoli sem prišel k Soči, sem videl, cla je podgorski gozd vedno bolj redek, dokler ni popolnoma zginil. Vsakokrat sem našel prejšnje jarke popolnoma razbite in Dalmatincc, ki so kopali nove. Vsakokrat jc bilo število križev večje, kar je od spredaj prišlo v jarke, je pozdravila smrt. Zadaj so nudila izstreljena in izkopana bivališča varno kritje. Izmenjane
čete so bivale v gozdovih izven sovražne artiljerijske črte. Ker pobočje Podgore ne dopušča, da bi se razvile večje čete, je mogla naenkrat napasti le ena brigada. Brigada za brigado se je razbila ob dalmatinskem jeklu, najprvo pešpolka 43 in 44, nato 1 in 2, ojačena z berzaglierskimi bataljoni, nato brigada Pisoja s polkoma 35 in 36. Bojevalo se je z vso grozovitostjo modernega pobližnjega boja.
Pogosto so Italijani vdrli do grebena Podgore, pa prav tolikrat so bili zopet vrženi. Nekoč je napadlo 10 polkov zaporedoma. Deseti polk je prišel v jarke Dal-matincev, pa le malo ga je prišlo iz jarkov nazaj. Vsled ogromnih izgub pri fron-talnem napadu je vojvoda Aosta zapove-dal obkoliti Podgoro preko Oslavja, da bi med Sabotinom in nižjo podgorsko višino prodrl proti zgornjim soškim mostovom.
Posledice tega trdovratnega stremljenja so težki boji za razvaline Oslavja in Pevme, ki ležita ob obeh gorskih cestah, ki peljeta iz Števerjana v Gorico. Ljut protinapad v megli je Oslavje zopet prinesel v našo posest. Ponočni napadi so dvakrat iznenadili speče italijanske poljske straže pri Pevmi, vsled česar je bila tudi druga gorska cesta očiščena sovražnih jarkov. Nato so Italijani južno od Podgore, kjer je pravzaprav pravo goriško obmostje. Od Ločnika na desni breg Soče pripeljani lahki gorski topovi naj bi od strani obstreljevali gornji most, pa jih je naša artiljerija razbila.
Mesto tega so Italijani sedaj pričeli streljati na železniški most, mesto Gorico, dovozne ceste in taborišča naših rezerv, nakar so naši daleč noseči topovi obstreljevali krminski kolodvor in druga dovozna pota in taborišča rezerv. Ponoči so se priplazili sovražni saperji v čeladah in jeklenih oklepih ter v proti električnemu toku izoliranimi rokovicami do širokih ovir in pričeli tam s škarjami striči žico, da bi napravili vrzel v žične ovire. Žaromet jih je odkril, nakar so bili postreljeni. Malo dni kasneje so naše granate zažgale utrdbo najsprednejše sovražne črte.
Ali ko se je končala južnotirolska ofenziva in ko so bile naše čete vezane na vzhodno bojišče, je vojvoda Aosta zopet dobil prej izgubljeno akcijsko svobodo: S četami in baterijami ojačen je 7. julija zopet pričel obstreljevati obmostje in metal tudi v Gorico težke granate. Dne 24. julija je razbil mostno utrdbo pri Ločniku. Od 30. julija do 4. avgusta je postajal topovski ogenj vedno huiši. Dne 5. avgusta je bila tudi Gorica izpostavljena bobnečemu ognju in je kmalu pričela goreti na več mestih. Medtem ko so se južni zbori tretje laške armade borili za Doberdobsko planoto, so bili severni zbori mirni in so šele 6. avgusta ob 4. uri popoldne po zadnjem in najhujšem ognju prešli h glavnemu napadu na popolnoma izravnane strelske jarke. Napad se je izvršil na celem odseku od mostne utrdbe vzhodno od Ločnika do Sabotina, levo krilo je tvoril pešpolk 78 iz Toskane.
Dva dni in dve noči so Dalmatinci, Hrvati in Rumuni brez vsakega kritja vztrajali proti sovražni premoči. Vsak delni uspeh sovražnika se je popravil s protinapadom, nad 4000 Italijanov je bilo ujetih. Šele po dvadnevni borbi je popolno fizično izmučenje čet prisililo podmaršala Zeidlerja, da je umaknil čete na levi breg Soče, kjer so že leto in dan vzhodno od Gorice pripravljene močne postojanke.
Boji zadnji dni.
V začetku prejšnjega tedna je postalo artiljerijsko delovanje Italijanov zopet zelo ljuto in posadka se je pripravljala na trde dneve. Ogenj se je pričel na Doberdobski planoti in sc nato razširil do Sabotina. Letalci so že zadnje dni poročali, da so Italijani povsod postavili nove topove in da je vse gričevje okoli Števerjana polno arti-Ijcrije. Na obmostno postojanko je v noči od nedelje na pondeljek kar deževalo granat. Most, ki za Gorico pelje preko okoli 150 korakov široke Soče, so Italijani sami imenovali
most smrti.
Ves pondeljek je trajal artiljerijski ogenj s tako silo, kot šc nikdar poprej. Iz vseh kalibrov so streljali Italijani, od 10 do 28 cm. Uporabljali so tudi velikanske ladijske topove. Streljali so s havbico popolnoma novega tipa, katere krogle prile-tc skoro brez šuma in se jih šele zadnjo sekundo čuje, imajo pa velik eksplozivni učinek. Ves pondeljek je vzdržala naša obramba v tem ognjenem orkanu. Ko so se potem pričeli pehotni napadi, so vstali naši vojaki iz jarkov in vrgli Italijane
s kopiti in bajoneti.
In zopet jc pričela udarjati v postojanko artiljerija. Že je bila naša pehota brez vsakega kritja. Betonske naprave so se zrušile, varnostne plošče so letele v zrak, peščene vreče niso več pomagale, veliki zračni pritisk elcsplodiranih granat jih je gnal proč in artiljerijski ogenj jc trajal dalje z nezmanjšano silovitostjo. Telefonska zveza, ki veže obmostje z višjim poveljstvom, jc bila večkrat pretrgana, pa vedno zopet popravljena. Poveljnik ob-
mostja je hotel postojanko še vedno držati, ko so njegovi ljudje ležali le še v udrtinah, ki so jih napravile granate. Tu je pa prišlo povelje, da se umaknejo na drugi breg Soče.
Čez lesene mostove so v jutranjem svitu korakali zadnji hrabri branilci na drugi breg v goriško predmestje, Pijonirji so zadnji zapustili razbito postojanko. Nekaj minut pozneje je z votlim pokom zle« tel most v zrak.
Dne 9. avgusta smo izpraznili Gorico,
Laški letalci nadzorovali uničenje Gorice.
Ko so med strašnim obstreljevanjem Gorice semtertja topovi za hip prenehali bruhati svoj ogenj, se je nad mestom pojavilo sovražno letalno brodovje, ki je nadzorovalo uničevanje mesta in metalo bombe.
Srdit odpor naših čet
Curih, 11. avgusta. Listu »Ziircher Tagesanzeiger« poročajo iz Milana, da je bil odpor Avstrijcev severno od Gorice in pri Tržiču srdit. Neprestano so se vršili protinapadi. Navalu na višino 85 je prisostvoval minister Bissolati. Pred Gorico se je oddelek Avstrijcev zakopal v votline in ni hotel položiti orožja.
Laška divjanja v Gorici.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Bilo je 6. avgusta. Sobotni vihar se je nekoliko polegel in ljudje nekoliko pomirili. V daljavi se je videl črni dim, ki se je valil nad gorečim Solkanom. Ljudje so se še z grozo spominjali na včerajšnji vihar, ki je izpremenil vse v prah in pepel... A Gorica je bila vendar mirna. Ljudstvo je hitelo v krasnem poletnem jutru k zgodnji maši v stolnico. Nazaj grede so se pogovarjali o preteklih dogodkih. Kjer so šli, jim je zastajala težka noga. Tu mrtev vojak, tam razmesarjeno truplo ženske, otroka, tu zopet je ječal ranjenec itd. Iz posameznih hiš pa se je valil dim, ki je pričal o pred kratkem izbruhlem požaru. Ljudje so hiteli kakor brez uma in govorica jim je tekla kar mehanično. Noben si ni upal predstavljati, da one lepe, solnčne Gorice ni več —. A najhujše je imelo še priti.
Istega dne popoldne so se jeli pomikati topovi, vozovi, vojaki itd. skozi mesto. Vsi so s strahom popraševali: »Kaj bo?« A zopet so jih potolažili naši hrabri brani-telji. — Zmešnjava v Gorici je sedaj naraščala od minute do minute. Nakrat je začelo bobneti; zmeraj bliže in bliže. Jele so padati granate v mesto. Kamor je priletela — smrt in poguba. Ljudje so bežali iz rušeče se Gorice. Na različnih delih mesta je pričelo goreti. Više in više se je dvigal dim ter končno zagrnil mesto v polmrak. In v to se je mešalo pokanje, treskanje, jok in stok zbeganega prebivalstva. Bežali so ljudje na večer kakor nori v spodnjih oblekah, napol goli in se skrivali, da bi rešili vsaj nago življenje. A mnogim niti to ni bilo usojeno. Dohitela jih je smrt na begu. Ležala so trupla po cestah in ulicah, a nihče se ni brigal za nje. Vse je hitelo mimo. Najhujše je bilo na Travniku, Raštelju in dalje na trgu Sv. Antona in ulici Drevni. A druge ulice? Nekdaj tako cvetoča in živa Gosposka ulica je sedaj kup razvalin in pod temi mrtva irupla prebivalcev. In na to je sijalo in se smehljajlo južno solnce.
Prišla je noč. Mirna poletna noč. Ljudje so bdeli in se s strahom povpraševali: »Kaj bo prinesel jutrajšnji dan?« Vsi so slutili še kaj hujšega. In res! Že na vse zgodaj je pričelo italijansko topništvo si-pati ogenj in železo na ubogo mesto. Ljudje so začeli bežati, kakor so bili oblečeni, vun iz mesta proti Št. P. in V. Tam jih je sprejelo naše vojaštvo na vozove in peljalo v P. A nekateri so še vstrajali v mestu. Da, celo osmelili so se in šli na ulice, kjer pa se jim je odprl pogled na — rušenje in morenje. Moška, ženska, otročja trupla so ležala vsevprek. Ranjenci stokali in je-čali, a nihče se jih ni usmilil. Pač žrtve voj« ne. Vojaki so hiteli od hiše do hiše in tirali ljudstvo s silo vun, da jih rešijo pred smrtjo. Kakšna zmešnjava je vladala, naj priča ta dogodek: Dimnikar je zbežal na piano v spodnji obleki z dimnikarsko metlo na rami in v eni roki z loncem, v drugi z budilnikom, in sličnih slučajev se je ponavljalo več. Vsak je zagrabil prvo, kar mu je prišlo pod roke, in zbežal vun, da se reši. A marsikoga je dohitela smrt, ko se je že štel rešenim---
A bili so junaki, ki so opravljali kljub' grozi svojo službo. Starček duhovnik msgr. K. je kljub ognju maševal in opravil sveti krst, dokler niso med svetim opravilom priletele granate v cerkev na zbrano ljudstvo. Stolnica cerkev jc pričela goreti. Nikdo sc ni upal gasiti, radi ognjenega dežja. Vendar sta se našla dva junaka, ki sta zatrla ogenj — dr. J. K. in g. S. Vendar je postala cerkev žrtev plamenov. Tihi junaki, ki se nc bahajo s svojim junaštvom ...
A solnčne, južne Gorice ni več---
A vstala bo zopet nova naša Gorica. Ne obupamo, naše nade v končno zmago naše pravice ostanejo trdnel
a.
Kako so prišli Italijani o Gorico. - Napadi Lahov na nase nove postojank pri Gorici in Plaveh odhiti. - Hov zračni napad na Benetke.
*
Beg iz Gorice.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Kdo ne pozna pravljice o Troji? Vsakemu je gotovo znano o požaru tega mesta, katero so Grki zavzeli po lOletnem obleganju in je potem iz maščevalnosti zažgali, tako da se jo je primerjalo eni sami baklji. Ista slika se nam sedaj nudi v Gorici. Vendar se nekaterim zdi kakor senj, da one naše krasne Gorice, avstrijske Nizze, ni več. Mož mi je pripovedoval:
Bilo je krasno jutro. Solnce je sijalo z ono ljubkostjo na mesto, kakor zna si-jati le v Gorici. A vendar naša srca so se polnila s strahom, kaj nam prinese današnji dan. Že na vse zgodaj se je slišalo oddaljeno bobnenje in ni trajalo dolgo, ko so jele padati granate vseh kalibrov v mesto. Ljudje so bežali zbegani po mestu in se povpraševali drug drugega, kaj učiniti. — Mnogi so v razburjenosti že govorili o mrtvecih. A hvala Bogu so bili samo nekateri ranjeni.
Pri tem je globoko vzdihnil in solza se mu je urinila v izhujšanem licu. Vprašal sem ga: »Zakaj ste tako zavzdihnili?« — In nadaljeval je:
»Bežal sem v večni zmešnjavi z drugimi kakor brez uma. Videl sem, kako se je že na različnih delih mesta jel dvigati dim in to je moj strah še povečalo. Tekel sem po ulici Rabatta, da bi pogledal, kaj je z mojimi sorodniki, ki ondi stanujejo. Že oddaleč sem videl, kako so ženske in otroci ležali na pol opravljeni, vsak v roki s tem, kar je pograbil v prvem hipu. Krik in jok, vmes pa prasketanje ognja, trušč udirajočih se streh in lomljenje brun in tramov. Pridem bliže gorečih hiš, kjer sem bil nakrat zavit v gost dim. Spodtaknem se in padem na nekaj mehkega. Ko se dvignem, sem z grozo opazil, da sem padel na truplo — svojega kompara (botra).
Nehal je, kajti jok mu je vzel govorico.
Tekel sem kakor nor dalje skozi ulico. Vogel na Št. Petersko cesto. Spotoma iste slike. Vmes so pa padale granate kakor toča in bobnenje je bilo tako, da ni bilo čuti posameznega strela. Na Št. Peterski cesti sem že srečaval ljudi, ki so bežali iz mesta, napol oblečeni, v spodnjih oblekah, matere z otroci na rokah, pri teh starčki. Vsem se je čitalo z obraza: Le ven, ven iz tega pekla, Bog pa naj kaznuje verolom-nega Laha po svoji pravičnostil Eden je imel v rokah lonec, drugi svečnik itd., kajti nihče se v zmešnjavi ni spomnil, da bi vzel kaj koristnega s seboj. Otroci so jokali, žene tarnale, možje pa stiskali pesti in škripali z zobmi ter se ozirali nazaj in grozili Lahu s poginom in maščevanjem. V to gnečo pa so se mešali avtomobili, konji, vozovi itd. Kjer je bil kak vojaški voz prazen, takoj so naložili vojaki nanj žene in otroke; drugi pa so korakali peš dalje, bosi, na pol nagi. Jedi ni vzel nihče s seboj. Glad jih je torej tri in otroci so zopet jokali. Govorili niso med seboj nič, kajti srca vseh so bila napolnjena z mislijo; Maščevanje!
Prenehal je govoriti. Prosil sem ga, naj mi pove, kako je prišel semkaj. Začel je: Ko smo prišli tako zapuščeni in gladni do prve vasi, so častniki takoj ukazali dati nam jesti. Jedli smo mehanično, brez besede. Samo iz oči vseh so čitali dobri gospodje hvaležnost. Tupatam se je kdo ozrl na mesto, kjer se je dvigal plamen in uničeval krasno naselbino. Mimo nas so hiteli vojaki z vozovi, topovi branit verolom-nemu sovragu v mesto.
Nihče ni izpregovoril, samo nemo so nam zrle oči in oni so videli enako bedo ter prisegli osveto Ivalijanu,
Ko smo se nekoliko odpočili, smo se napotili dalje. Spotoma so se nam še pridružili begunci iz drugih občin. Mimo nas pa so hiteli vojaki v mesto. Prišli smo do železniške postaje. Tam so nas že čakali vlaki in vstopili smo. To je klical mater, oni očeta, drugi brata itd, A redko se je kdo odzval; ko smo bili v vozovih, smo se odpeljali. Šele spotoma so nekateri pregledali položaj, v katerem so se nahajali. Brez obleke, hrane, brez doma! In marsikomu se je utrnila solza, ko se je domislil, da zapušča ono, kar mu je bilo najsvetejše, domovino. In zopet so se krčile pesti in prisegale: Maščevanje, maščevanje in zopet maščevanje!!
Prenehal je, posilil ga je jok. Vendar je čez nekaj časa pripomnil:
Gospod! Lah nas je prepodil. A to za malo časa. Pride dan, ko se naši hrabri vojaki vrnejo zmagoslavno v Gorico in mi z njimi v našo vedno avstrijsko Gorico!	J. B.
Drugi transport ranjenih civilnih oseb iz nesrečne Gorice
in pobližnjih krajev je došel zopet včeraj v ljubljansko deželno bolnico: F a i d u 11 i Ida, 17 let stara služkinja, stanujoča v Gorici, Via Teatro št. 9, težko ranjena doma v desno nogo. Starši iz Saciletta so v laškem ujetništvu. — MadrecKata-r in a , 41 let stara žena hiš. posestnika in čevljarja Antona, ki je pri vojakih. Težko zadeta od granate v desna rebra, ko je obdelovala vrt doma. Otroci, en sin in 3 hčere neznano kje. — Danevčič Ivana, 34 let stara, posestnikova žena iz Solka-
na, Vodnikova cesta št. 25. Zadeta v levo ramo in v prsi od granate, ki je padla v stanovanje. V naročju je imela pol leta staro hčerko Jožefo, ki ji jo je na mestu ubilo, Mož Anton je pri vojakih, 3 sinovi in 1 hčerka neznano kje. — Kumar Albina,^ let stara hči vrvarja Ivana, stanujoča v Gorici, Via dei Campi št. 54. Granata ji jc razbila spodnjo čeljust ter poškodovala desno roko. Oče neznano kje. — Kocjančič Marcela, 7 let stara deklica iz Gorice, Cingrof in bratec, 6 let stari Jožef, ranjena od granate. Starši, bratje in sestre neznano kje. — G o r j a n Ana, 22 let stara hči posestnika Jakoba iz Solkana, Simon Gregorčičeva ulica št. 26. Ranjena od šrapnela v levo nogo nad kolenom. Starši neznano kje. — Š u 1 i -g o j Katarina, 16 let stara hči mizarskega mojstra in posestnika Franca — vojaka. Ranjena od šrapnela v levo roko in v rebra na levi strani. — Brumat Miha e 1, 80 let stari zasebnik iz Gorice, Via dei Campi št. 33. Granata mu je odtrgala desno roko. — Štirnar Anton, 8 let stari sin mestnega delavca Janeza iz Gorice, Piazza Christo št. 3. Našel je neko granato ter se toliko časa igral ž njo, da je eksolodirala in mu odtrgala prste na levi roki ter poškodovala obe nogi. — List-nik R i k a r d o, 15letni mizarski vajenec iz Gorice, Via Arriosto št. 6, pristojen v Ločnik. Ranjen od šrapnela v levo nogo v stegno, — M a d o 1 M a r i i a , 47 let stara žena posestnika Jožefa iz Bat št. 177. Ranjena na polju od granate v obe nogi. — Hoban Jožef, 8 let star, Štandrež št. 48, lahko ranjen od granate v glavo in levo oko; materi je ime Frančiška in ne ve zanjo; oče Franc je v ruskem ujetnštvu. — Nikolavčič Anton 37 let star, Gornje Cerovo, stanujoč Jesenice, kurjač drž. železnice, ranjen v Prvačini od bombe iz letala; težko ranjen, amputirali so mu popolnoma levo roko.
Prosimo vse g. župnike in druge ljudi, ki morda vedo za svojce zgorajšnjih ranjencev, da sporočijo to v deželno bolnico.
Priprave za laški napad.
Lugano, 10. avgusta .»Secolo« trdi, da so pripravljali Italijani napad pri Soči trajno in da so ž njim presenetili sovražnika. Nasproti temu se mora pribiti, da nameravani napad, kakor tudi napadi, ki so se zdaj pričeli v dolini Adiže, niso bili tajni. Dne 6. avgusta ob 7. zjutraj se je pričel razbijajoči ogenj na črti Plave-Tržič, ki je trajal do 3. popoldne. Trdi se, da so nameravali Italijani z napadom pri Soči prikriti le glavni napad proti Roveretu. Za bojno točko pri Tržiču so stale pripravljene velike množice konjiče.
Italijansko veselje nad zavzetjem Gorice.
Lugano, 11. avgusta. V Rimu in Ne-aplu so se sinoči ponovile demonstracije radi osvojitve Gorice. Ena skupina je odšla pred palačo kraljice-matere Margeri-te, ki je prišla na balkon in vihtela svilen robec. Množica je klicala: »Živio Savoja, živio kraljica-matil« V Novari je hotela manjšina občinskega sveta prirediti zmagoslavje. Socialnodemokratična večina je pa zapustila dvorano in seja se je morala zaključiti. V Milanu so priredili socialisti in strokovna društva mrtvaško svečanost za padle sodruge. Poslanec Turati je govoril proti vojni. Socialistični župan, odvetnik Caldera, je opravičil svojo odsotnost v pismu, v katerem kot nasprotnik vsake vojne obsoja tudi italijansko vojno proti Avstriji,
Moteno zmagoslavje v Italiji. Avstrijska zastava v Italiji, — Boj s policijo. — Požigi.
Lugano, (Kor. ur.) Italijani so z brezštevilnimi novimi javnimi demonstracijami slavili zavzetje Gorice. V Viareggio se je slavlje prekinilo, ker so iz nekega hotela razobesili avstrijsko zastavo. Ko so demonstranti nameravali udreti v hotel, so se krvavo stepli s policijo. »Secolo« pravi, da zavzetje Gorice pomenja napredovanje italijanskega središča, ki pa ne more napredovati; dokler se ne ustalita tudi krili.
Manifestacije v Milanu.
Lugano, 11. avgusta. V Milanu so priredili sinoči zopet velike manifestacije. Zvečer je na tisoče ljudi hodilo po mestu. Klicali so: »Slava italijanski Gorici!« »Proč z Avstrijo!« »Proč z nevtralci!« Na Korzu se je drla množica: »Vojsko Nemčiji!« Velike manifestacije so prirejali pred črnogorskim konzulatom, kjer so slavili Črnogoro, Srbijo in Belgijo.
Italijansko časopis'e o bitki pri Gorici.
Lugano, 10. avgusta. »Idea Nazionale« piše: Nihče ne sluti, koliko krvi in solza se je prelilo v petnajstih mesecih vojske. Gorica mora postali naša, ker smo ji žrtvovali cvet italijanske mladine. »Corriere della sera« in drugi listi smešno pretiravajo važnost uspeha. Trident in Trst so začasno vpokojili in trde, da je bila Gorica glavni namen, ki se je tudi dosegel. Italijanski vojaški kritiki pa ne prikrivajo, da je Gorica bolj moralnega kakor vojaškega pomena, če so avstrijske čete pravočasno zgradile na gorah nove postojanke, ker če
se je to zgodilo, je izpostavljena Gorica popolnemu uničenju.
»Biser odrešen«.
Lugano, 11. avgusta. Vojaški kritik »Sccola« piše: Biser vzhodne rurlanije je končno odrešen, a nato svari italijansko občinstvo, naj ne precenjuje uspeha, ki se je dosegel. Četudi z domoljubnega stališča morebiti ni prijetno, se z vojaškeg-i stališča more zavzetju Gorice pripisavati le važnost epizode. Italijansko središče je napredovalo, a zavarovati se morata še krili. Desno krilo je sicer z goro Sv. Mihaela zavarovano, a Sabotin ne varuje dovolj levega krila, ker so tamošnje avstrijske postojanke močnejše kakor italijanske,
Francozi o Gorici,
Genf, 10. avgusta. Pariško časopisje veliko upa na uspehe Italijanov pri Soči; a »Eclair«, »Le Journal« in »Figaro« sva-re in pravijo, naj bodo previdni. Avstrijske čete neverjetno vztrajno branijo južno bojno črto. V boju z Italijo so edini vsi narodi monarhije, »Figaro« umeva veselje Italijanov, ker so vzeli Gorico; narod je 13 mesecev trepetal; a prej ko slej bo kazala vojna podobo plime in oseke; optimizem naj se zato omeji. General Berthaut piše, ključ do Gorice leži v središču nad-vladujočega skalnatega obroča, ki tvori prvo pravo močno obrambno črto sovražnika.
Nizozemci o Gorici.
Rotterdam, 11. avgusta. Nizozemsko časopisje sodi, da se padcu Gorice ne sme pripisavati prevelika važnost. — »Nieuwe van den Dag« pravi, da se je »Idea Nazio-nale« osmešila, ker je pisala, da je zadel Avstrijo padec Gorice v srce. — Katoliško glasilo »Maasbode« piše: Smrtno rano je zazdaj zadalo Avstriji le pero kakega laškega urednika.
»Avanti« se boji.
Lugano, 11. avgusta. »Avanti« opozarja, da čakajo Italijane po zavzetju Gorice največje težkoče na nepristopnih vrhovih Krasa.
General Porro o položaju.
Budimpešta. »Magyar-Orszag« javlja s francoske meje, Vojnemu poročevalcu pariškega »Journala« Adamu se je nudila prilika, da je govoril z generalom Porro. General je rekel, da bi bila z vojaškega stališča ofenziva v Tridentinski dolini lož-ja in da bi bila tudi prava narodna ofenziva. Osvojitev Rovereta bi vzbudila v celi Italiji veliko navdušenje. V sedanjem položaju pa Italiji bolj koristi, da napada italijanska armada na celi bojni črti in da zaposluje avstrijsko armado od Gardskega jezera do Jadranskega morja, da ne more pošiljati čet na druga bojišča. Italija zato rajši čaka z osvojitvijo Trentina in se za zdaj zadovoljuje s krajnimi uspehi.
XXX
Boji pri Gorici.
Vojni tiskovni stan, 11, avgusta. (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Italijani so poizkušali včeraj napasti naše nove postojanke v gorah vzhodno od Gorice, a so jih naši odbili, dasi je napadel sovražnik z zelo močnimi silami. Italijani so napadli vzhodno od Gorice in zelo krepko pri Plaveh, ki bi jih radi vzeli, Za Plave so že v prejšnjih bojih izkrvavele desettisočerice Italijanov. Vse napade Italjjanov smo odbili.
Italijanska ofenziva ob Adiži.
Lugano, 11. avgusta. »Secolo« poroča, da se bo v kratkem pričela ofenziva v dolini Adiže.
XXX
Ranjeni umetniki.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo; Ob zadnjih bojih ob Soči je bil med artilerijskim obstreljevanjem pri Bovcu od šrapnela na rami lahko ranjen eden najboljših slikarjev Ogrske; stari barcn Ladislav pl. Medvanszky. Tudi dva druga c. in kr. vojnemu tiskovnemu stanu prideljena umetnika sta bila ranjena, enega izmed njih, Baranszkega, pogrešajo.
XXX
Skromni Lahi. Lugano. »Idea Nazionale« objavlja skromni načrt nacionalistov glede na ane-ksijo v vzhodnem Sredozemskem morju. Zahtevajo, daj nobi Italija po vojski poleg Trsta in Reke tudi vso Levanto z Dode-kanesom in skoraj celo Malo Azijo s Smir-no. List pravi, da morajo zavezniki Italiji »to malenkost« pripoznati.
Preglasne brezžične brzojavne postaje, Lugano, 10. avgusta. Neki angleški komunike je nedavno trdil, da ne prihajajo vojna poročila več v inozemstvo, ker preglasne nemške brzojavke s premočno ojačenim tokom vse druge preglasujejo. Italijanska vlada zdaj uradno odklanja angleško trditev, češ da glavna italijanska brezžična pos taja ni nič ovirana,
Prek' 'ene gospodarske razmere med Italijo in Nemčijo. Lipsko, 10. avgusta. »Lcipziger Neue-ste Nachrichten« ooročaio o velevažni
razsodbi nemškega državnega sodišča z dne 5. junija, ki je razsodilo v neki zadevi: Formelno vojske med Italijo in Nemčijo ni, a kljub temu se mora smatrati, da se Nemčija udeležuje vojske med Avstrijo in Italijo z ozirom na med obema državama obstoječo zvezno pogodbo. Nemčijo ta veže, da bojne sile, ki se morajo poslati na laško mejo, nadomesti s četami na drugih bojiščih in da nastale vrzeli s svojo vojno silo izpolni. Predvsem vpliva vojska na prekinjenje gospodarskih razmer med Nemčijo in Italijo. Popolnoma je zastal izvoz v Italijo in plačilni promet; poostrile so se v vsem zle posledice svetovne vojske,
Francozi zahtevajo, naj napove Italija Nemčiji vojsko.
Genf, 10. avgusta. »Temps« pravi, da pripoznavajo v gotovi meji zavezniki Italiji predpravice, a Italija se mora prej zavezati, da bo trdno in natančno uredila svoje mednarodne razmere in da bo zato napovedala Nemčiji vojsko.
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11, avgusta, (K. u.) Uradno sc
poroča:
Vojna skupinapodmaršala nadvojvoda Karla.
Naše čete v Karpatih so odbile južno od Žabijev nove močne napade Rusov,
Severovzhodno od Stanislavova in jugozahodno od Monasterzyske je napadel sovražnik zopet s premočnimi silami; dosegel je pač nekaj krajevnih uspehov, a končno je bil po trdem borenju ustavljen. Vojne sile, ki se vojskujejo v tem prostoru, korakajo zdaj v tiste prostore, ki so se jim nakazali glede na premikanje so vraž* nih sil,
Rusi so zasedli Delatin in Tysmieni-co; tudi Stanislavov smo brez boja izpraznili.
Vojna skupina maršala p L Hi n -denburga.
Jugozahodno od ZaloŠč smo odbili s protinapadom naskoke ruskih množic, rav-notako smo krvavo odvrnili sovražnika pri Troszianiecu.
Neki avstrijski oddelek je vzel v loku Stochoda pri Kaszowki neko sovražno predpostojanko.
Zapiralni ogenj naših topov je pri četah generala Fatha zadušil prekoračevalne poizkuse sovražnika.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. avgusta. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala p 1. H i n -denburga. Med Višnjevskim jezerom in Smorgo« nom kakor tudi severovzhodno od Kreva smo, ne da bi se bili trudili, odvrnili veliko slabejših ruskih napadov.
Na bojni črti pri Stohodu se je omejil sovražnik po svojih porazih zadnjih dni splošno na živahno streljanje s topovi.
Delni napadi, ki jih je poizkušal sovražnik zahodno od Nobelskega jezera pri Lubiečovu in južno od Zarečja, se niso po-srecih.
Boji južno od Zalošč so se zelo razširili.
Nemški protinapad je ustavil napad Rusov, ki je pridobil prvotno na prostoru med Belo Glavo in Horodiči.
Krvavo smo odbili močne napade sovražnika pri Trošjanjecu.
Popolnoma so se izjalovili poizkusi sovražnika, da bi pridobil uspehe pri Seretu jugovzhodno od Horodičev,
Vojna črta podmaršala nad-vo j voda Karla.
Močne ruske sile so napadle jugozahodno od Monasterzyske, dalje v kotu Dnjestra in Bistrice. Premoči sovražnika je moral hrabri branitelj na posameznih mestih odnehati. Protinapadi so zopet pre-stregli sovražni naval in so ustavili boj.
Izvaja se dal;e nova razvrstitev zveznih čet, ki se je zapovedala zato, da se morejo upoštevati premikanja ruskih sil.
V Karpatih se sovražnik zaman trudi, da bi nam zopet iztrgal uspehe, ki smo jih pridobili južno od Žabijev.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 9. avg. popoldne. Vzhodno od Svinjuhov so naše čete osvojile del so-sovražnega strelskega jarka in pri tem ujele 13 častnikov in 600 mož. Ob Koropjecu smo vrgli sovražnika iz neke utrdbe. Naše čete so zasedle levi breg reke do izliva v Dnjester. Južno od Dnjestra zasledujejo čete generala Lešickega sovražnika in so ga vrgle zaporedoma iz večih vaših, katere je zasedel. Dosegle so Tlumač, pritok Dnjestra. Dne 8, avgusta ob 6. uri zvečer so naše čete osvojile mesto Tismjenica. Skupno število od čet generala Lešickega tekom bojev dne 7. avgusta ugrabljenih znaša 88 častnikov in 7400 mož, med temi 3500 Nemcev. Število 2000 Nemcev ie bilo
AVTONOMIJA LITVE.
Lausanne, 11. avgusta. Car je sprejel v avdijenci litvinskega zastopnika Ythesa-sa in mu izjavil, da je pripravljen podeliti Litvi avtonomijo.
PREPOVEDANI NAPADI NA RAZ* PUTINA.
Kodanj, 9. avgusta. »Russkoe Slovo« javlja: Ruski notranji minister je z okrožnico prepovedal ruskemu časopisju napadati znanega Razputina.
IZ RUSIJE DOŠLI TALCI PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU GROFU STORGKHU.
Dunaj, 12. avgusta. (Kor. ur.) Glasom »N. Wiener Tagblatta« so se oglasili včeraj pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu iz ruskega ujetništva došli lvov-ski talci, da se zahvalijo avstrijski vladi za njena prizadevanja v svrho njihove osvoboditve. Ministrski predsednik je gospode zelo dobrohotno sprejel in izjavil na njihovo prošnjo, da se bo zavzel za v Sibiriji internirane jude, katerih položaj je obžalovanja vreden, dalje da prispeva vlada milijone za vzdrževanje avstrijskih državljanov, ki so internirani na Ruskem. Nato so se gospodje oglasili tudi v ministrstvu za Galicijo, kjer so se istotako zahvalili za prizadevanja v svrho njihove osvoboditve.
PREBIVALSTVO VZHODNE GALICIJE V KONCENTRACIJSKIH TABORIH.
Vojni tiskovni stan, 10, avgusta. (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnega poročevalca grofa Scapinellija.) Kijevski listi poročajo, da je rusko vrhovno poveljstvo odredilo, naj se odpošlje iz zasedenih pokrajin v vzhodni Galiciji vse prebivalstvo, ki je še ostalo doma, v koncentracijske tabore v južni Rusiji baje, ker to zahtevajo vojaški razlogi. Ker so južno-ruske železnice prenapolnjene s transporti ranjencev, morajo begunci ne glede na njih starost peš hoditi, Mestni poveljnik v Kijevu je dalje zagrozil z najhujšimi kaznimi ranjencem širiti vznemirjajoče govorice. V Kijevu so pobiti, ker leže med ranjenci že tudi gardisti, ki se pošiljajo navadno v boj šele kot rezerva. Trgovci, ki so se vrnili iz Bukovine, pripovedujejo, da je dežela malone prazna; le v nekaterih vaseh so še ostali ljudje. Avstrijci so, ko so se umikali, odgnali skoraj vso živino, Rusi se zato v Bukovini težko preživljajo. Živila morajo dovažati na vozeh, ker železniških mostov in železniških prog še vedno niso popravili, v	.„
Boji D9 zahodu.
mi, a njih napadov ni spremljala sreča, kar je iz sovražnih poročil še bolj razvidno kakor iz nemških. Nemci so odbili tretjo veliko ofenzivo, dasi se še bijejo za male jarke. Pri Clary so Nemci zopet vzeli, kar so izgubili. Pri Pozieres boji še trajajo. Na desnem bregu Moze so napadali Francozi le zato, da bi ne bili mogli Nemci od tam pošiljati drugam čet.
32.689 hiš v Franciji vsled vojske poškodovanih.
Berlin. »Lokalanzeiger« javlja iz Ba-selja: Neka francoska Statistika poroča, da je v departementu Marne po vojski poškodovanih 15.106 hiš; 3500 jih ni več; v departementu Pas de Calais je poškodovanih 13.453, v departementu Meurthe et Mo-selle pa 4130 hiš. Na departement Arden-nes se Statistika ni mogla ozirati, ker je popolnoma zaseden. Med 36.247 kraji evropske Francije so jih zasedli Nemci 2554, iz 247 krajev so civilne oblasti prebivalstvo izselile.
Opustošenja na zapadnem bojišču.
Amsterdam, 11. avgusta. (Kor. ur.) Glasom nekega tukajšnjega lista poroča »Times« njen dopisnik iz britanskega glavnega stana, ki je bil obiskal ozemlje južno od Thiepvala, da je cela okolica strahovito opustošena. Od vasi Ovillers in Laboiselle ni ostalo drugega nego kupi kamenja. Ničesar ni ostalo, kar bi spominjalo na kako hišo. Nemški prekopi so zasuti in izravnani. Po celi okolici so posejani po tleh vojaški predmeti.
Požar v Franciji.
Bern, 10. avgusta. (K. u.) V Meudonu je zletela v zrak municijska tvornica Feui-lette; več delavk je ubitih in nevarno ranjenih. Požar je skoraj popolnoma uničil veliko oljarno v Fecamp.
Napad Angležev na zrakoplovno lopo pri Bruslju,
London, 9. avgusta. (Reuter). Admira-liteta javlja: Ko se je pričelo daniti, so med močnim ognjem napadla mornariška letala sovražno zrakoplovno lopo v Evere pri Bruslju in metala na njo iz višine 290 čevljev uspešno bombe. Opazovalo se je, da je zadelo osem bomb lopo, iz katere so se dvigali oblaki belega dima. Naša letala so se vrnila v dobrem stanu.
Dobaviteljski škandal v Sorrentu.
Diisseldori. »Diisseldorfer General-anzeiger« poroča iz Curiha: Listi poročajo iz Sorrenta, da je v preiskavi več lastnikov veletvrdk radi goljufivih dobav armadi.
omenjeno v poročilu z dne 8. avgusta. Dalje so zaplenile naše čete 5 topov, med njimi tri težke, 63 strojnih pušk, municijske vozove in metalce bomb.
9. avgusta. Večerno poročilo. Ob Ko-ropjecu so naše čete, potem ko so prekoračile reko, vrgle sovražnika na desni breg in zasedle vrsto višin zahodno od Velesnjo-va proti jugu do Dnjestra. Pri umikanju je sovražnik porušil svoje črte. Sovražnik je tu izvršil dva protinapada, katera smo odbili s tem, da smo sami prešli k napadu. Ujeli smo pri tem 5 častnikov in 414 mož in zaplenili 1 top ter strojne puške. Pri Tismjenici so prišle naše patrulje nekoliko proti zahodu v smeri proti Stanislavovu.
KoVESZ V GALICIJI.
Geni, 10. avgusta. Skoraj vse pariško časopisje se peča z navzočnostjo generalnega polkovnika Kovesza v Galiciji. »Le Rappel« pravi, da stoje tam Rusi nasproti svojemu najvrlejšemu sovražniku, kar morebiti pojasnjuje, zakaj Brusilov tako počasi napreduje, ker se najbrže boji, da bi ne bilo obkoljeno njegovo levo krilo, »Gaulois« pravi, da so v Londonu popolnoma presenečeni. Kovesz je z neverjetno brzino spravil v Galicijo armado, kar vsekakor dokazuje, kako dobro da je sovražnik organiziran.
ANGLEŽI NEZADOVOLJNI S STOR-MERJEM. — SAZONOV BO ODPTOVAL NA GREYEVO POVABILO NA ANGLEŠKO.
Berlin, 11, avgusta, »Lokalanzeiger« poroča iz Stockholma: Neka dobro poučena osebnost trdi, da namerava bivši zunanji minister Sazonov odpotovati na Angleško. Okolnosti, ki so s tem načrtom v zvezi, so velezanimive. Medtem ko se je nahajal Sazonov v nekem sanatoriju na Finskem, je sprejel brzojavko Edvarda Greya, ki je osebno in v imenu angleške vlade obžaloval, ker je odstopil; Grey je v tej brzojavki opozarjal, da so on in ostali državniki zveznih velesil posebno cenili sodelovanje s Sazonovom. Angleški veleposlanik je nato odpotoval hitro na Finsko, kar je v Petrogradu posebno presenetilo. Sazonov se je nato z Buchananom vrnil v Petrograd. Angleški poslanik Bu-chanan je porabil prvo priliko, da je pokazal, da Stiirmerja ne upošteva. Ko so se že vsi zastopniki zveznih in nevtralnih držav predstavili Stiirmerju, je moral njih zgledu slediti tudi angleški zastopnik, ki se pa ni podal sam k Stiirmerju, marveč je naravnost na diplomatsko nečuveno žaljiv način poslal k Stiirmerju le svojega tajnika in izjavil, da ne bo nikdar Stiirmerja osebno obiskal.
X X X
Angleške spletke so velezanimive. V Sporazumu namreč Angleži že popolnoma gospodarijo. Saj je znano, da je med ministrsko krizo v Italiji na zahtevo Anglije ostal v novi vladi stari zunanji minister Sonnino, ker Angleže uboga. Car se pa ni oziral na želje Anglije in je odslovil Sa-zonova, kar je Angleže zelo poparilo in hočejo zdaj z vsemi spletkami, ki jih je zmožna perfidna angleška politika, strmoglaviti Stiirmerja in spraviti na konja zopet Sazonova. Zanimiv bo nadalnji razvoj te angleške velikopolitične spletke, ki se pa lahko konča tudi s padcem zdaj že vse-gamogočnega Greya,
KUROPATKIN KOT POVELJNIK RUSKE SEVERNE BOJNE ČRTE ODSTAVLJEN. Kuropatkin imenovan za generalnega gu-bernatorja v Turkestanu.
Petrograd, 10. avgusta. (Poročilo pe-trograjske brzojavne agenture.) General Kuropatkin, višji poveljnik severne bojne črte, je imenovan za generalnega guber-natorja v Turkestanu,
X X X
To poročilo je podobno poročilu o od-stavljenju velikega kneza Nikolaja Nikola-jeviča kot vrhovnega poveljnika; znano je, da ga je imenoval car za podkralja na Kavkazu, Tudi Kuropatkin, posebno znan iz japonsko-ruske vojske, bo imel v Turkestanu prilike dovolj, da bo premišljeval o minljivosti sreče. Zakaj je prišel v nemilost, nam pojasni, ako se spominjamo na zadnja poročila o sporih med ruskimi vojskovodji na zadnjem kronskem svetu. Mogoče, da je zato zdaj Kuropatkin padel, a še verojetnejše je, da je padel zato, ker ni mogel bojne črte Hindenburgove vojne skupine prebiti, dasi je, kakor se ceni, žrtvoval desettisočerice, če ne stotisočerice življenj svojih vojakov. Znano je, da je imel Kuropatkin tudi v vojski z Japonci smolo in da je moral po bitki pri Mukdenu odstopiti kot vrhovni poveljnik.
USTANOVITEV VELIKEGA NOVEGA DNEVNIKA V RUSIJI.
Frankobrod. »Frankfurter Ztg.« javlja, đa namerava podpredsednik dume Proto-popov ustanoviti veliki dnevnik, ki bo zastopal koristi bank in tvorničarev. Gorki, Andrejev in Korolenko so že obljubili, da bodo sodelovali. Ustanovitelji lista tožijo list »Utro« ker jih jc obdolžil, da bo list prijazen Nemccm in da so iia ustanovili z Nemškim denariem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. avgusta. (K. u. Veliki glavni stan:
Severno od Somme so temnopoltni in beli Angleži osamljeno in brez uspeha napadali.
Ravno tako se je izjalovil večkrat ponovljeni naskok francoskih čet tik severno od reke nasproti trdovratnemu vztrajanju saških rezervnih čet.
V ostalem se ni poročalo o nobenih posebno važnih dogodkih.
Vrhovno vojno vodstvo.
Strašna bitka s topovi na francoskem bojišču,
Budimpešta, 10. avg. .»Pester Lloyd« poroča iz Genfa: »Petit Parisien« javlja: Včerajšnji dan je značila izredno besna bitka s topovi, ki se je bila popoldne od Royes do odseka Tiepval na približno 50 kilometrov dolgi bojni črti. Zavezniki so obstreljevali 36 ur; razbili bi bili radi nemške črte tako, da bi jih ne bilo mogoče več držati. Nemško topništvo ni ostalo dolžno odgovora in je sprejelo kanonado, ki zdaj divja na celi bojni črti s podvojeno silo.
Samomorilni francoski napadi pri Somme.
Kolin. Poročevalcu »Kolnischer Ztg.« je izjavil načelnik štaba nemške armade, ki brani Somme: Prava kriza velike angleško francoske ofenzive je prekoračena. Pri Somme je napadal sovražnik v prvih dneh julija s približno desetkratno premočjo; a ojačena nemška armada, posebno topništvo, je bila dovolj močna, da se je z varnostjo branila. Napadi so sicer še vedno izredno težki, ali prej ali pozneje bodo morali sovražniki uvideti, da brezmiselno more moč svojega ljudstva. Pri Francozih se oslabelost že veliko bolj pozna, kot pri Angležih. Odločno žanjemo zdaj pri Somme sadove naše ofenzive pri Verdunu. Če bi bile rezerve Francozov pri njih napadih večje, bi bil za nas položaj v prvih tednih nevarnejši, kakor je bil zdaj. Mirno zdaj pričakujemo, kako se bodo razvili dogodki in smo na vse pripravljeni, kar bo še prišlo.
Tretji angleško-francoski glavni napad odbit,
Budimpešta, 11. avgusta. »Az Estu« javlja njegov posebni poročevalec iz nemškega velikega glavnega stana: Vse kaže, da so se včeraj v odseku Somme končali boji, najbrž jc z njimi končana anglcško-francoska ofenziva. Pričeli so jo sovražniki 7 in 8. avtfusta z vsemi svoiimi sila-
Dogodki na Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. avgusta. Uradno se poroča:
Pri spodnji Vojuši praske, sicer nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. avgusta. Veliki glavni stan;
Južno od Dojranskega jezera je izvajal sovražnik s slabimi oddelki posamezne navidezne napade, katere smo brez resnih bojev odbili z našim ognjem.
Vrhovno vojno vodstvo.
Napad četverozveze na Balkan,
Genf, 10. avgusta. »Matin« piše: Bolgarija bo kmalu dobila svojo kazen, ker sc bodo pričele na Balkanu velike vojaške operacije četverozveze, ki so naperjene proti Bolgariji.
Sarrail vrhovni poveljnik zavezniških čet pri Solunu.
Pariz, 11. avgusta. (Kor. ur.) Na željo generala Sarraila so mu pridelili generala Cordonniera, ki bo poveljeval neposredno francoskim divizijam. General Sarrail je dobil nalog, da prevzame vrhovno poveljstvo nad skupnimi bojnimi močmi zaveznikov v solunskem ozemlju.
Srbske čete na Krfu.
Atene, 11. avgusta. Pri Krfu je vsidra-na francoska bolniška ladja »Sphinx«, ki ima na krovu Srbe, ki so zboleli za mrzlico. Vrt Akvileja so preuredili v veliko pokopališče, kjer pokopavajo mrtve Srbe.
Kako se zabava črnogorski kralj.
Berlin, 11. avgusta. »B. Z. a. M.« javlja: Bivši črnogorski kralj je obiskal te dni francosko bojno črto, kjer je delil francoskim in ruskim častnikom redove. Kralj Nikolaj se je vrnil drugi dan v Chalons.
Črnogorska kraljeva družina v Parizu.
Pariz, 11. avgusta. (Kor. ur.) Glasom »Tempsa« je dospela v Pariz črnogorska kraljica s princezinjama Ksenijo in Vero ter princem Petrom. Kralj in njegova družina sc morda za stalno naselijo v pariški okolici.
Grška,
Frankobrod, 12. avgusta. »Frankfurter Ztg.« poroča: Prejšnji mornariški minister in dober političen prijatelj Vcnizelosa admiral Kunduriotis. ki ie poveljeval v bal-
kanski vojni, je zopet prevzel poveljstvo brodovja v Egejskem morju.
Curih, 11. avgusta. Iz Aten: Venizelo-sova zvezda izginja. Nima večine med ljudstvom. Priljubljenost se maje. Očitajo mu nesrečno mobilizacijo, ki je deželo spravila v bedo. Po cerkvah duhovniki precej jasno kličejo prokletstvo na domače in tuje sovražnike kralja. Govorilo se je tudi o zaroti proti Venizelosu. Skuludis je politično mrtev. Da ententa ne doživi novih razočaranj, se ji svetuje, da naj sc ne vtika več v grške razmere.
Rumunski kurirji za entento.
Bukarešt, 10. avgusta. »Politique« po« roča: Po novi odredbi zunanjega ministra Polumbaru bodo rumunski kurirji za Francijo in Anglijo odslej potovali preko Rusije in Švedske in ne več preko Avstrije in Nemčije.
Ogrski Rumuni.
Budimpešta, 10. avgusta. »Az Est« prinaša izjavo nekega voditelja ogrskih Ru-munov: Ogrski Rumuni so imeli vedno Ogrom prijazno politiko. Vsi poizkusi, da bi jih odvrnili od te politike, se bodo pri večini ogrskih Rumunov izjalovili.
Novo izvoljeni metropolit Mangra je izjavil, da je rumunski narodni odbor izgubil oporo v narodu. Pri njegovem usto-ličenju bo kraljev komisar ministrski predsednik grof Tisza sam.
Bolgarija svari Rumunijo.
Sofija, 10. avgusta. »Now Wek« upa, da bo Rumunija trezna. Zgodovina obeh držav je zelo enaka. Upamo, da Rumuni ne bodo napravili napake, kakor smo jo mi svoj čas, ko smo verjeli Rusiji. Če pa misli proti nam, naj ve, da bo imela proti sebi celo četverozvezo,
Porlneaiska v vojski.
Portugalski predsednik Franciji.
Bern, 11. avgusta. (K. u.) Predsednik Portugalske republike se je zahvalil pariškemu »Journalu« za prijateljske izraze nasproti portugalski republiki ter dostavil: V sporazumu z našim neločljivim angleškim zaveznikom smo poslali svoje vojake v vojsko v Afriko. Po glasovanju v parlamentu se bomo bili tudi na evropskem bojnem prizorišču in ponosni smo na to, da se udeležimo slavnih bitk, ki jih je vojevala Francija tekom dveletne grozovite preizkušnje.
Portugalska zbornica.
London, 11. avgusta. (K. u.) »Daily News« poroča iz Lizbone dne 7, t. m,: Zbornica se je sešla. Oba iz Londona vr-nivša se ministra sta govorila o uspehu svojega poslanstva. Alfonso Costa je izjavil, da je prevzela angleška vlada vsa dosedanja posojila. Celokupni znesek se vrne Angliji dve leti po sklepu miru. Anglija da dalje za zunanje stvari podporo. Zunanji minister Soares je prečital noto Fo-reiga Office-a, v katerem se vabi Portugalska, naj se vdeleži vojne v Evrvopi, kakor hitro bo v položaju.
TurCijo v vojski.
Upor v Meki zadušen.
Carigrad, 10. avgusta. Listi poročajo, da so turške čete, ki operirajo pri Meki, pregnale pristaše bivšega emirja Husseina iz njegovih okopov v prelazu Ašar, 80 km južno od Medine. Stotnija upornih meha-i ristov se je udala. Šejk Ahmed el Mansur, ki vsako leto spremlja romarske karavane, se je podvrgel. Šejk v Rabigu, ki je ostal vladi zvest, je pri Dšeddi zajel Husseinovo poslanstvo; večina njegovih pristašev se umika v puščavo in na domove.
Na morju.
Velik angleški parnik torpediran.
Kodanj, 10. avgusta. »Nationaltidende« poroča iz Kristianije: Kakor poročajo iz Bergena, sodijo sedaj, da je bil veliki angleški parnik »Jupiter«, katerega so že v petek pričakovali, torpediran po nemškem podmorskem čolnu.
Posadka nekega v Bergu dospelega norveškega parnika poroča, da jc videla med vožnjo iz Londona tri velike goreče ladje. Njihove narodnosti ni bilo mogoče dognati, ker so bile ladje do vodne črte zgorele. Norveški parnik je bil začetkom prejšnjega tedna v Londonu ter je bil priča močnega napada Zeppclinov na luko.
Gorski državni zbor.
Dva neodvisneža.
Budimpešta, 10. avgusta. Razprava o davkih. Posl, Karolyjeve stranke grof Batthyany smatra samostojno ogrsko carinsko ozemlje kot neobhodno potrebno. Je proti pretesni gospodarski zvezi z zavezniki in zlasti z Nemčijo. Je proti iz gospodarskih, najbolj pa iz političnih razlogov. Grof A p p o n y zavrača neko Bat-thyanyjevo opazko in pravi, da se ni izneveril delu za neodvisnost Ogrske. Svojčas bo lahko Govoril svoic tiho sedanie delo«
■ ■ ■ ■ 1 —— ——■ Nemški ravniki na Dunaju.
Dunaj, 11. avgusta. (Kor. ur.) Cesar je Sprejel danes opoldne kanclerja pl. Bath-mann - Hollwega v zasebni avdienci; za njim je sprejel tudi državnega tajnika pl. Jagowa.
Dunaj, 11. avgusta. (Kor. ur.) Ob pol 11. uri dopoldne sta se pripeljala Beth-mann-Hollvveg in Jagow v zunanje ministrstvo, kjer sta se posvetovala z zunanjim ministrom Burianom dve uri.
Budimpešta, 11. avgusta. Grof Tisza odpotuje danes na Dunaj, kjer se bo udeležil pogajanj z nemškimi državniki.
Dunaj, 11. avgusta. »Wiener Allg. Zeitung« dementira kot popolnoma neresnične vesti, ki so se širile, da bo odstopil Bu-rian in da bo postal zunanji minister grof Andrassy.
Dunaj, 12. avgusta. (Kor. ur.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je danes zjutraj napravil zajtrk na čast državnemu kanclerju Bethmann-Holhvegu. Poleg državnega tajnika v. Jagowa in legacijskega svetnika Zecha so bili povabljeni tudi nemški poslanik Tschirsky, poslanika baron Tucher in Mostitz, gospodje od nemškega poslaništva, ogrski ministrski predsednik grof Tisza, ogrski minister na najvišjem dvoru baron Roszner, poslanik v. Мегсу in baron Macchio, legacijski svetnik grof Hoyos in ministerialna svetnika Wilckens in v. Erhart.
Uki socijalisli se pripravljalo na revo-ločilo.
Diisseldori, 11. avgusta. »Generalan-zeiger« poroča iz Rima: Socialistična organizacija dela neumorno na revolucijo, če vlada ne bo prenehala zahtevati nove vojske, in če ne bo izpolnila obljub, danih ob padcu Salandra.
Razna poročilo.
Geni, 11. avgusta. Pariški poročevalec lista »Novoe Vrema« pravi, da se bodo meseca avgusta pojavili na zahodni bojni črti politično vojaški dogodki, ki sicer ne bodo nepričakovani, a mogoče že letos končajo vojsko.
Japonska razširi svoje jeklarne.
Haag, 9. avgusta. »Daily Express« poroča, da bodo razširili cesarske japonske jeklarne v Jawatti.
Dnevne novice.
r-f Trinajst letnikov ogrskih črnovoj-nikov pozvanih 28. avgusta pod orožje.
Budimpešta, 10. avgusta. Magistrat glavnega mesta je danes objavil, da morajo nastopiti črnovojniški obvezanci letnikov 1885 do 1897, kakor tudi prideljenci vojnih dajatev letnikov 1865 do 1897 in tisti ogrski državljani, ki so bili med tem izpuščeni iz službe, a ki so bili pri prebiranjih, preiskih in pri naknadnih prebiranjih potrjeni za črnovojniško službo z orožjem, če niso oproščeni imenoma, 28. avgusta 1916 aktivno črnovojniško službo in se predstaviti pri pristojnem nadomestnem poveljstvu.
-f Vpoklic črnovojnikov 28. avgusta. Uradno razglašajo: Kakor poroča ministrstvo za deželno brambo, bodo v bližnjih dneh v zadnjih splošnih prebiranjih kot sposobni odbrani avstrijski črnovojniki letnikov 1896 do 1893, dalje 1889 do 1885 vpoklicani za 28. avgusta 1916. Da se je ta čas izločilo letnika 1892 do 1890, je vzrok iskati v tem, da je treba poskrbeti za smotreno dodelitev nadomestil za armado na bojišču. Kot sposobni odbrani črnovojniki teh letnikov bodo vpoklicani o priliki bližnjih vpoklicev. Asentirani letnikov 1896 do 1893, dalje 1889 do 1885, ki so na podlagi vojnega zakona prostovoljno vstopili v skupno armado, deželno brambo ali v vojno mornarico, imajo tudi 28. avgusta 1916 oditi v službovanje.
+ Nagodbena pogajanja bodo prihodnji teden v Budimpešti.
— Deželni predsednik groi Attems na Vipavskem. Dne 9. avgusta t .1. je obiskal vipavsko dolino c. kr. deželni predsednik Henrik grof Attems v spremstvu dr. Antona Pilshofer, c. kr. okraj, glavarja v Postojni. Ob 10. uri je bil sprejem v Št. Vidu, ob 1. uri pa v Vipavi. Sprejema so se udeležili poinoštevilno župani in duhovščina
celega okraja, zastopniki drugih uradov in šol ter v Vipavi šolska mladina s svojim učiteljstvom. Gospod deželni predsednik je bil vidno ginjen nad prisrčnim sprejemom. Obiskal je mlekarno v Št. Vidu, župno cerkev v Vipavi, kjer je opravil kratko pobožnost, na kar se je zapela cesarska pesem; po obedu v vipavskem žup-nišču si je končno ogledal še klet Kmetijskega društva. Vipava je bila vsa v zastavah. Grmenje topov pri Gorici ni prav nič motilo slavnostnega razpoloženja.
—	Frančiškanske vesti. Za vizitatorja slovenske frančiškanske provincije je imenovan P. Vendelin Vošnjak, generalni definitor v Zagrebu. — Na novo nastavljena sta P. Franc Šolan Čimer-m a n v Ljubljani in P. Gabrijel Planin-š e k pri Sv. Trojici v Slov. goricah, do sedaj bogoslovca v Mariboru.
Ranjen je bil na tirolskih gorah član slov. kat. akad. društva »Danice« na Dunaju, agronom enol. prost. Primož S i -m o n i č , ki se zdravi tačas v »Klinisches Reservespital« Augenklinik, Inomost. Kakor piše svojemu kolegu, mu je granata razbila 22. julija levo oko in ga lahko poškodovala na vratu in levi roki. Obenem pozdravlja domovino in kolege.
—	Umrl je včeraj na Slapu pri Vipavi v 70. letu starosti č. g. Jakob F e r j a n -č i č , bivši župnik v Zavratcu. Pokopan bo v nedeljo ob 5. uri popoldne. Rajnik je bival še do nedavna v Ljubljani. N. p. v m.!
—	Velik ogenj. V Gerečjivasi župnije Hajdin pri Ptuju, je dne 6. avgusta, v nedeljo opoldan, velikanski požar osmerim kmetom vpepelil hišna kakor gospodarska poslopja z vsemi do zdaj spravljenimi poljskimi pridelki, kakor: ječmen, pšenica, zlasti pa rž ter seno — po nekoliko že tudi otavo, pa dvojno deteljo. — Od teh osme-rih pogorelcev sta le dva gospodarja doma, drugi vsi nosijo vojaško suknjo, kakor tudi njih sinovi. Kdo bo kaj rešil, ko ni moči. Za zdaj se še ne ve, kako je ogenj nastal — ali po hudobiji, ali po neprevidnosti. Ubogo ljudstvo! No in drugi dan, v ponedeljek, pa so pogoreli trije posestniki v sosedni vasi Njiverce, tudi župnije haj-dinske pri Ptuju. Tudi tukaj so gospodarji deloma v ruskem ujetništvu, drugi pa v vojni bolnici.	—r.
Srebrna poroka. Upokojeni deželni vladni svetnik Viktor Parma, ki stanuje trajno na Dunaju, in njegova soproga Pavla, roj. Pavšin, obhajata danes svojo srebrno poroko.
Pivo. Finančno ministrstvo je odredi-: lo, da velja minist .odredba z dne 25. novembra 1915 glede omejitve varjenja piva tudi za mesec september 1916.
Smola in kolofonij. Vlada je določila najvišje cene za smolo in izdelke iz smole. Za fin kolofonij je določena zvišana cena 200 K za 100 kg, za kolofonij iz smrekove smole 310 K za 100 kg.
—	Občni zbor »Slovenskega čebelarskega društva« v Ljubljani se bo vršil na Vel. Šmaren točno ob 9. uri dopoldne pri vzornem čebelnjaku v Marijanišču. Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število članov. Čebelarji, udeležite se v obilnem številu, ker si bodete poleg uzornega čebelnjaka lahko ogledali v Marijanišču tudi druge vzorne gospodarske naprave.
—	Kavarniške nakaznice. Z Dunaja se javlja: Da ne bodo lastniki nakaznic na kavo uporabljali potom nakaznice kupljene kave doma in šli potem še v kavarno, se bo izdala ta teden kavarniška nakaznica, ki bo veljavna za celo državo. Kavarniška nakaznica se bo zamenjavala za domačo nakaznico na kavo.
Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo ta mesec še dvakrat. Začetek 21. in 28. avgusta zvečer ob 6. — Čč. gg. se prosijo, da se pravočasno zglasijo pri predstojništvu, Elizabet-na cesta 9. — Kdaj bodo duhovne vaje meseca septembra in oktobra, se bo pozneje naznanilo.
—	Šolska slavnost v proslavo cesarjeve 861etnice bo 13. avgusta ob pol 4. uri popoldne v šolskih prostorih v Cerkljah.
—	»Mladi vojaki« v nemščini. Splošno znano in lahko rečemo najboljšo slovensko koračnico »Mladi vojaki«, je prestavil stotnik Milan Matič-Myron, sedaj v službi pri c. in kr. voj. ministrstvu, v nemščino ter je te dni izšla v za'ogi Mozarthaus Dunaj, pod naslovom »Jung Militar«.
—	Strela je udarila v Tomačevem in blizu tovarne za lep (leparne). Na obeh krajih je bil požar. (Obširnejšega poročila še nimamo.)
—	Strela v ljubljanski okolici, Iz Kaš-lja 12, avgusta: Danes smo imeli silno nemirno noč; proti jutru je začelo močno treskati. Treščilo je v kozolec Jan. Jamšeka v Zg. Kašlju, kjer pa strela ni užgala. Treščilo je v Sostro v Potokarčkovo hišo, katera je pogorela. Gasila je požarna bramba iz Zg. Kašlja. Dalje je treščilo v Kamnar-jev kozolec v Zadvoru, ki je pogorel. Večino žita so ljudje iz kozolca rešili. Opaziti jc bilo šc na par drugih krajih požare, btezdvomno povzročene po streli.
—	Smrtna kosa. Umrl je 2. avgusta v Vitanju šolski vodia Jožef Kotnik. Na potu
iz Konjic je obnemogel četrt ure pred domom. — Umrl je v Mariboru izvošček J. Horvath, star 50 let. — Umrla je 15 let stara hčerka vpokojenega sprevodnika južne železnice Janka Kavčiča v Mariboru Zofija Kavčič.
—	Ranjenega so pripeljali v Line kadeta 17. pešpolka Jožefa Knolla.
—	Nevaren spopad. Iz Celja poročajo: Na Vranskem stanujoči davčni adjunkt v pok. Franc Preslnger se je te dni v Prekopih pri Vranskem pričel prepirati z mlado-strelcem Jožefoffi Poznič, ki je šel iz službe domov, Ko ga je Poznič pozval, nai bo miren, ga je Presinger pričel obmetavati z jebolki in kamni. Poznič se je po predpisih poslužil orožja in ranil Presingerja z bajo netom v desno stegno. Presingerja so zaprli.
Padel je za domovino Emil Žigon, doma iz Ustja na Vipavskem. Boril se je na severnem bojišču, pozneje pa na Soči, kjer ga je pokosila smrt. Tekom vojske je bil dvakrat ranjen, enkrat pa odlikovan.
Telefon v ameriških vlakih. Najnovejša tehnična iznajdba je upeljava telefona v ameriške vlake. Poskušnja vožnja, pri kateri je bil navzoč tudi iznajditelj železniškega telefona \V. Macfarlane z ravnatelji največjih ameriških telefonskih podjetij, je dobruo izpadla. Macfarlane je govoril s svojim uradom v New Yorku 20 minut, med tem ko je vozil vlak s hitrostjo 80 km na uro proti Pennsylvaniji. Kakor poročajo »Philadelphia Times«, se gre za čisto enostaven sistem, kjer so tračnice vodnik električnega toka. Pri prvi postaji se vzame tok iz tračnic in se ga napelje v čisto navadno telefonsko omrežje, kjer se tem potom dobi čisto navadna zveza.
Primorske novice.
Goriški duhovniki, ki bivajo sedaj v Vipavi: Msgr. Franc Castelliz, vodja centralnega semenišča in c. kr. prof. na ženskem učiteljišču; Josip Grusovin, kn. nadškof. tajnik in župni upravitelj na Placuti; dr. Ignacij Kobal, stolni vikar in katehet na c. kr, moškem učiteljišču v Gorici; dr. Peter Šorli, stolni vikar in katehet na realki; Peter Mosettig, stolni vikar in c/zre-mon, v Gorici; Franc Anton Ziach, župnik na Placuti, sedaj v pok.; Alojzij Pavtfn, vikar v Mavhinjah. Kdor želi z navedenimi gospodi stopiti v pismeno zvezo, naj naslovi pismo na župnišče v Vipavi. Prijor goriških usmiljenih bratov p. Horak je sicer težko ranjen, toda poču/i se prav dobro in nima nobene vročine. Včeraj zvečer je že čital »Slovenca«.
Nekaj goriških beguncev je z volmi pripeljalo svoje otroke in n^kaj blaga v Šiško. Po Ljubljani vidiš dosti mater z otroci. Dimnikar Persič, ki ima hišo v Via Capitano Vandolo, je bil ravno pri delu in je moral bežati v svoji uniformi.
Dekan iz Št. Petra pri Gorici č. g. dr. F r. K n a v s se že nekaj dni nahaja na svojem domu v ribniškem okraju.
Bo ali ne bo slovenske gimnazije v Trstu za 1. 1916/17? Tako se povprašujejo starši v Trstu in okolici, ki bi radi poslali svojo deco v srednje šole. Zgani se, kdor jc poklican!
»Hranilnica in posojilnica v Rihen-berku«, registre/vana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela dne 15. avgusta t. 1. ob pol 4. uri popoldne v lastni novi hiši svoj deseti redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva; 2. potrjenje računskih zaključkov za 1. 1914 in 1915; 3, volitev načelstva in nadzorstva; 4. slučajnosti.
Gospoda iz Podmelca, ki je nedavno zopet bil na potu v Gorico, prosimo, naj nam javi svoj sedanji naslov.
Cerkveni vesinik.
— Na Brezje! Lani se je vršilo velikansko narodno romanje na Brezje. Molitve niso bile zastonj: obvaroval nas je Bog večjih nesreč; ni še kuge, ni lakote, sovražnik še ni vdrl v našo deželo. Ali bi ne bilo prav, da obhajamo obletnico in za-hvalnico? Pa tudi nevarnost za našo ljubo Avstrijo je še grozna; ravno sedaj besne najbolj strašni boji na vseh bojnih črtah. Ali bi ne bilo potrebno, da v teh grozotah zopet skupno k Bogu kličemo, in sicer po naši ljubi Materi prečisti Devici Mariji? Saj pomoč Marijina premore vse tudi pri Bogu samem. Bilo bi tudi prav, da bi skupno molili za one može in mladeniče, ki so umrli na bojnem polju ali v bolnišnicah ali v jetništvu. In pa tolažbe, ali je ne potrebujemo vsi? Iščimo jo pri Oni, ki je pomočnica kristjanov, tolažnica žalostnih. S teh razlogov se bo v sredo, 16. avgusta, na dan po Marijinem vnebovzetju, priredila bolj skromna, toda presrčna slovesnost na Brezjah. Ob devetih, koj ko pridejo romarji z vlakom iz Ljubljane, bo primerna pridiga, slovesna sv. maša in molitve za Avstrijo, za mir in za padle v vojski. Vse to bodo opravili naš škof ljubljanski. Navzoč bo tudi gosp, deželni glavar. Vsi verniki, posebno oni iz Gorenjske, sc vabite, da se slovesnosti udeležite, kolikor vam oriouščaio okojnosti.
LjoDilonske novice.
lj Katoliško društvo za delavke ima v
nedeljo, dne 13. točno ob 7. uri društveno predavanje. Vrši se v prostorih »Šentjakobskega prosvetnega društva«, Florijanska ulica 15.
lj Pri sv .Krištofu na Dunajski cesti je jutri cerkveno žegnanje. Ob 9. uri sv. maša, popoldne ob 5. pa slovesne litanije. Ljubljančani so ob tej priliki vedno radi obiskovali sv. Krištofa, in ob enem so obiskovali tudi grobe svojih ranjkih.
lj Na ljubljanski Grad vsled množice laških ujetnikov občinstvo nekaj dni ne sine. V par dneh bo dohod na Grad zopet dovoljen.
lj Posestvo umrlega Kranca na Poljanski cesti št. 15, ki meri 2126 m' je kupila mestna občina ljubljanska za 75.600 K. Vsled nakupa tega posestva je sedaj tudi mogoča zgradba projektirane Gestrinove ceste, ki bo vezala Poljansko cesto s Poljanskim nasipom. Kakor se sliši, se namerava zgraditi na tem na novo pridobljenem svetu občinsko parno kopališče kakor tudi mestno pralnico. Prostori v hiši Poljanska cesta št. 15 se pa za sedaj uporabijo za mestno aprovizacijo.
lj Umetniška razstava ostane odprta le še do vklj. 15. t. m. Dotičniki, ki se zanimajo za posamezne umotvore, pa še niso sklenili nakupov, se prosijo, da se zglase te dni pri blagajni ali po zaključku razstave do konca prihodnjega tedna pri slikarju R. Jakopiču, ker ta potem odpotuje za nekaj časa.
lj Nove odredbe za varstvo mladine izidejo 1. septembra. Strogo bo prepovedano kaditi moški in ženski mladini, ki ni dopolnila še 17 let. V gostilne in zabavišča bo smela mladina le s starši ali vzgojitelji, po 9. uri zvečer pa tudi v družbi staršev ali vzgojiteljev ne bodo smeli biti več v javnih lokalih ali na cesti. Mladini bo dovoljeno hoditi v kino le takrat, kadar bodo nalašč zanjo prirejene in odobrene predstave.
lj Tečaj za krojačice, ki sc bo pričel, kakor že objavljeno, v sredo, dne 16. t. m., bo otvorjen ob 9. uri zjutraj na tukajšnji Slovenski trgovski šoli, Kongresni trg št. 2. Vse priglašenke naj dojdejo pravočasno, razdelitev učnih ur se bo potem napravila sporazumno z udeleženkami.
lj Prosimo takoj odpomoči! — Na naslov mestne aprovizacije. Pri mestni vejni prodajalni so nekateri v vrsti čakali j;a meso od 7. ure zjutraj do 10., pa niso nič dobili, drugi, ki so pozneje prišli, pa so dobili meso kar preko glav čakajočih. Nekateri uslužbenci deie tako na škodo drugim milosti znanim osebam, lega ne sme več biti. V vojni smo vsi bogati ih revni enako prizadeti, zato pri prodaji ne sme biti nobene razlike. Kdor prej pride, naj prej dobi — vse točno po Vrsti! Upamo, da bodo te vrstice zadoščale, da se odpravi vsako protekcijo! Tudi naj sc z občinstvom prijazno postopa,
lj V ruskem ujetništvu sta major Kantz in prof. Sturm iz Ljubljane.
lj Umrli so v Ljubljani: Dr. Hans Lud-wig, enoletni prostovoljec - nadlovec, ka-detni aspirant. — Leopold Legi, črnovojniški pešec. — Vincenc Soršak, krojaški mojster, 57 let. — Fran Potokar, stavec, 29 let. — Ana Vardjan, zasebnica, 49 let.
—	Josip Janovsky, c. kr. profesor, 59 let,
—	Apolonija Kuhar, hči dninarice. 3 leta,
—	Marija Lampelj, tobačne tovarne delavka v pok., 42 let. — Marija Mežnarič, delavka, 46 let, — Juri Plevnik, bivši tesarski pomočnik, 70 let, — Fran Wolf, pešec, — Fran Penička, črnovojniški pešec,
—	Janos Farkas, honved. — Josip Gabriel. honved.
lj Umrla je v deželni bolnici J a n d a Marija, soproga strojevodje južne železnice iz Št. Petra na Krasu.
Uspem nemških zračnih esitiov no M Oicško.
Z ozirom na poročilo angleške vlade, v katerih skuša prikriti resnico o uspehih nemških sovražnih napadov v nočeh od 28. na 29. julija, 31. julija na 1, avgust in od 2. na 3. avgust, naznanja NVolffov urad naslednja dejstva:
Lincoln. Dve tovarni težko poškodovani, nova zgradba remontnega depota popolnoma porušena. Večina konj je zgorelo. Železniška proga v Chesterfield je na več mestih pretrgana. Pri Reephamu, 20 km južnozapadno od Cranerja, so železniška poslopja in naprave težko poškodovane. Ob ustju reke Humbea je porušen svetilnik. Opazilo se je več požarov. Malo kri-žarko s tremi dimniki in enim jamborom je zadela bomba in jo težko poškodovala. Pod Grimsbyjem sta bili dve municijski lopi popolnoma razdejani. Med Grimsby-jem in Cleethorpesom so bile zelo težko poškodovane pristaniške naprave in zgradbe in ladje, ki so bile zasidrane blizu Ciee-torpesa, V Imminghamu, Grimsbyju in Spurn Headu so Zeppelini povzročili težko škod*
Hull, Škoda znaša mnogo milijonov. Več tovarn za orožje in municijo in drugih vo jaških naprav je bilo uničenih. Na železniški postaji H?wjoint so bile težko poškodovane ladjedelniške naprave, Luko Lm-mingham so morali radi povzročene škode na napravah zapreti.
Železniška črta Great Central Kail\vay je bila med Norvvichem in Yarmouthom na več mestih poškodovana. Severnozapad-no od Norwicha so bile na železniški progi Norwich-North Walsham in na nekem kolodvoru povzročene težke poškodbe. Blizu Wattona, 30 km zapadno od Norwicha, so bombe porušile vrsto lop.
Južno od Cambridge so bombe zažgale velike tovarniške naprave. Uničena je bila žarometna baterija pri Great Yar-mouth kakor tudi obrambni topovi. V Har-wichu je pogorela še ne dograjena zrako-plovna lopa.
V Dovru so bile zadete ladjedelnice Wellington, zrakoplovno lopo na severno-vzhodni strani Dovra so bombe užgale.
Woolwich, Okolica je bila težko poškodovana, razne municijske tovarne zadete. Tovarna za ovoje v vzhodnem londonskem predmestju je bila popolnoma uničena.
Več velikih mostov na Themsi je bilo poškodovanih, v ladjedelnicah je bilo več skladišč in položnih mostov popolnoma uničenih, več ondi zasidranih ladij težko poškodovanih. Veliko ladij, med njimi velik angleški tovorni parnik, ki je imel peljati na francosko živila za angleške čete, ie zgorelo. Ogenj iz topov na Zeppelinih je ubil in poškodoval mnogo oseb. Na Te-msi je bomba zadela in potopila torpedov-ko. V Oxtedu sta bili uničeni dve muni-cijski tovarni; v okolici tovarn je še drugi dan razsajal požar.
Nove nemške zračne Križane velikanke.
Bern, 11. avgusta. Iz Haaga: Angleži
Eoročajo o novih velikanskih nemških rižarkah, ki so se udeležile zadnjega nemškega zračnega napada na Angleško. Novi velikanski zrakoplovi so spredaj in zadaj zelo ozke oblike; vitki so, dolgi do 240 metrov; štiri oklopne gondole so našteli na njih, oborožene niso bile samo s strojnimi puškami, marveč tudi s topovi. Iz novih Zeppelinov mečejo s posebnimi pripravami zračne torpede, tudi število propelerjev so pomnožili. Opazovalo se je, da so nove nemške zračne križarke zelo urne, spretne in da se lahko zelo visoko dvignejo.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
He prezrite današnjega oglasa „Srečkovnega zastopstva"!
Čez 30 let stara dobra
kuharic
z najboljšimi izpričevali, ki le služila že več let v župnišču v Istriji, išče mesta v kakšnem župnišču, kjer ni živine in polja. Pismene ponudbe se prosi poslati na upra« vo lista pod »DOBRA KUHARICA«
Prekajeno prašičje meso, kranjske klobase, braunsvaj-garce In drugo mesno blago prodaja po najnižjih cenah
Ifnoočeualnlca za 2ioino
Dunajska cesta St. 29.
Iščem vojaščine prostega
kontorista
veščega samostojne slovenske in nem-fike korespondence ter knjigovodstva. Sprejme se istotako izurjena
kontoristinja.
Nadalje sprejmem krepkega
učenca
e primerno šolsko izobrazbo pod ugodnimi pogoji; prednost imajo oni, ki so že bili nekaj časa v službi.
Ponudbe na Franc Oset,
vfiletrgovec, Vransko pri Celju.
1910
Cs-'-e
KatoloHSba i sknrna v Ljnbl'anl
naznanja žalostno vest, da je njen zgledni, deloliubni in nadvse vestni črkostavec, gospod
danes dno 11. t. m ob 9. uri zvečer po zelo dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb so vrši v nedeljo, dno 13 t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hišo žulosti, Ulica na grad štev. 5 na pokopališče pri sv. Križu.
Počivaj v mira blaga duša i
Ljubljana, dne 11. avgusta 1910.
Zofija Vanič roj. Ge (jer naznanja globoko potrtim srcem v svoiem in v imonu otrok Ferdinanda, Zofike, Janka, Ladka, Vilka, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih nadvse ljubljeni sin, ozir. brat, nečak, biatranec, gospod
Kari liani!
enolet. prost. — učitelj
padel junaške smrti zadet od granate v glavo dne 19. julija 1916 v 22 letu stHrosti v boju za domovino na iužnem Tirolskem ter bil pokopan v Folgariji.
Blagega in hrabrega junaka priporočamo v časten spomin in molitev.
KRŠKO, dno 11. avgusta 1916.
Razpisuje se služba

Izšla fe
s podobo sv. Družine
za lefo 1017 "M
Dobiva se za ceno 30 vin. izvod, po pošti 35 vin. pri založništvu v Ljubljani (Katoliška tiskarna) kakor tudi v vseh boljših trgovinah po Slovenskem.
Mesto
Ш
g «
Klanjajoč so volji Vsegamogočnoga naznanjamo vsom čast. duhovnim sobratom ter drugim prijateljem in znuncem vest, da jo proč. gospod
bivši župnik v Zavratcu
včerai on i/44. uri pop, na Slapu bri Vipavi v 70. letu starosti mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v nedeljo ob 5. uri pop. iz hišo žalosti na ondotno župno pokopališče.
Pokojnega gosp župnika priporočamo vsem v molitev in blag spomin. Slap pri Vipavi, dne 12. avgusta 1916.
Žalujoči sorodniki.
Užaloščenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
BU

■v
krojaški mojster v Spodnji Šiški
po kratkem, težkem trpljenju v 57. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 13. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Spodnja Šiška štev. 95 k sv. Križu.
Ljubljana—Šiška, dne 11. avgusta 191(3.
1901
sfl

v Planiu i pri Rakeku Dohodki: V denarju nad 600 K, lepo prosto stanovanje se^toječe u treli sol) in kuhinje, sona za pevske vaje jo posebej, tostranski dohodek tudi pri občini. Nastopi se lehlso takoj. Oionjeni in izprašani ceoiliianci itn > o prednost. 1'rošnie so nasloviti na Župni urad v Planini pri Rakeku.	1908
lep mlad močan
je na prOllOi Vpraša se v gostilni pri Ameri-kancu. Florijan-ska ulica.
pred ljudsko šolo v Idriji s 3 stanovanji in s prostorom za trgovino
ssrse proda
Več so potzve pri lastniku F. K. 69 v Idriji. 1907
Bogu Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi našo ljubo mater ozir. taščo in staro mater, gospo
[arijo Lehnert roj. Rabas
po dol^i, mučni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere v starosti 63 let.
Pogreb so vrši v nedeljo dne 13. avgusta na Viču. Sv. maša zadušnica se bo brala v nedeljo v župni cerkvi na Viču.
VIČ-LJUBLJANA, dne 11. avgusta 1916.
Rodbini Rifrard LeSmcrfi in Rajmunđ Anđrelto.
Slivovko, tropinovec, rum in vino, dalje milo za pranje, zajamčeno 36% maščobe in zelo fino toaletno milo, različno surovo kavo — le proti prejemnici. Mokkador krepilno zmleto kavo s primesjo. Kavo in Mokkador tudi v zavitkih od 5 kg dalje, razpošilja po najnižjih dnevnih cenah tvrdka
Д. Kušlan, Ljub.jana, Karlovška c. 15.
1904
l$5e: Marija Besednjak Blatna Brezovica 48. p. Vrhnika.
Išče se najrajše za takojšnji nastop izurjena
ki je popolnoma zmožna slovenske in nemške stenografije in sploh pisarniških dol
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na Kranjsko deželno mesto za clobuvo klavne živine Lju-bliatin, Turjaški trg štov. 1, I. nadstropje. Zeli se, da se reflektautinje oglase osebno.	1902
Priporočamo
„PFJHFF" brzošivalne stroje
edino najboljše na svetu!
10 letna pismena garancija. — Lahek krogličen tek. — Šivajo naprej in nazaj. — Ugodne ccnc in mesečni obroki. — Za umetno vezenje (Slikanje) krpanje perila in nogavic najbolj pripravni, o katerem dajem brezplačen pouk. — Velika zaioga Sivank, olja, ter posameznih delov.
Igu. Vok
Spccialna trgovina šivalnih strojev iu koles
Ljubljana, Sodna ul. št. 7.
Sprejmem zastopnika ali zastopnico.

U Vil 507/10-2
V imenu Njegovega Veličanstva
cesarja!
Obtoženca. Marija Jevcc, rojena 15. scptem-l.r.* 1895 v Ljubljani, tja pristojna, stanujoča v Črni vasi štov. : t, r. knt. samska, posestnika hči, je kriva, da jo dno 4. julija 1916 v Ljubljani v Florijanskih ulicah, izrabljajo izredne, po vojnem stanju povzročene razmero, zahtevala za neobhodno potrebne reči očitno čezmerno cene, namreč za 3 litre mleka po 50 h ia za kakih 7 litrov mleka po <14 h in s tem zagrešila prestopek draženja po g 14 štev. 1 cesarskega ukaza г dne 7. avgusta 1015 št. 223 drž. zak. in so obsoja po g 14 cit. ukaza z uporabo §§ 200 in 260 b k. z. na 4S ur zapora, poostrenega s poštenjem ter po § 380 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Zajedno se izreče, da se sodba obiavi na obdolženkine stroške v časopisih Slovenski Narod, Slovenec in Domoljub.
Ljubljana, 31. julija 1916.
Dr. Ogoreutz m. p.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek VII. dne 10. avgusta 1910.
V najem se odda
im meseim solsa
z opravo ali brez oprave, samo mirni, solidni stranki, eventuelno za pisarno. Več iz prijaznosti v Selenburgovi ulici št. 1, I, nadstropje od 2. do 3. uro popoldan.	1886
Gospodična
ki je že službovala v trgovini, ter zna dobro šivati, zmožna tudi nekoliko nemščine, išče mesta v kaki trgovini v mestu še rajši na deželi v svrho nadaljnega priučenja za prodajalko. Naslov pove uprava lista pod Prodajalka 18S3.
n
je sušenje zelenjave za zimo. Popis se dobi v knjižici „Sušenje v gospodinjstvu", ki jo je izdal Račič Božo v Zagorju ob Savi. Dobi se tudi v knjigarnah. Cena 30 h.	1895
Sprejme se takoj i"
lani
iz poštene rodbine za domača dela. — Fani Novak, knjigarjeva soproga, Pazin (Istra).	1896
Za špediterje in stavbne podjetnike I
Prodajo
se
(Kipf\vagen mit Tragbaumen), uporabni so za prevoznike in stavbnike v mestu; vsak nosi 5000 kg; dalje se proda tudi več kon>ke oprave iz verig in jerme-nja. Morebitne kupne ponudbe sprejema iz prijaznosti g. Anton Kosmatsch, delovodja, p. Jesenice-Fužine (Gor.) 1897
nove napravlja in stare popravlja
Šmarje p. Jelšah, štajersko.
Najboljša priporočila in izpričevala na up ogled in razpolago.	1805
Stranka brez otrok išče stanovanje za novembrov termin, z eno sobo in kuhinjo. Prevzame tudi posle hišnika. Cenjene ponudbe naj se izvoli poslati na upravo lisla pod šifro „A 32".	1903
Deželne pridelke in sadje k u рц-е trgovec
20 let stara

vešča mešane stroko, želi premeniti mesto. Ccnj. ponudbo z navedbo plače naj so blagovolijo poslati na upravo lista pod »Poitena 1881«.
Sprejmem službo
Г092&'
£ si &&зудеш
П>' '".уУУГ .У..ЧС73ЈТ 'Jf'	1 тудла
pri kaki boljši rodbini. Obenemcddam 14Ielno hčerko za svojo v svrho nadaljne izobrazbo. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 1859.
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg masnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober ф <j>	P° 150 K. Kdor
želi kupiti večjo množino, naj <swJ» pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo.
Ema Globočnik-W.:nteihal!er naznanja slav. občinstvu, da je z današnjim dnem otvorila
vsakovrstnih ročnih del. Istotam se dobijo tudi različne idrijske čipke. Vsak dan od 2—7. ure zvečer. Ljubljana Wol.ova ul. l/il.
Malo rabljen
se proda Gradišče 15, I. levo.
z arondiranim zemljiščem 8i/2 oralov v lepi okolici, se proda. Vprašanja na administracijo tega lega lista pod »VILA«.......1644
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom Mih. Omahen, naslednik F. S. Škrabar v Višnjigori.
Kupi se dobro ohranjena, napol krita
in dvojna ozir. samo ena konjska oprava. Ponudbe na županstvo obč.ne Г/ioste p. Ljubljani.
II iS« i M i
dobro dresiranega kupi takoj Ivan Zslsn v Ssnožečah.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah -Fužinah sprejme takoj več zmožnih
in električnih pomožralih delavcev.
Kdor želi vstopiti v to službo, naj se zglasi pismeno pri kranjski industrijski družbi, objavi svoje zahteve, priloži svoja spričevala, ter naznani možnost vstopa.	1872
MAT TOK IS
J EDINSTVEN ВГ/&&Ж "Š NAJBOLJE \ U svojoj lj S?>SfflcDAVNA NfljsiGUR jl
ijtlbifiins, Dvorni irp št. i.
Ceniki irnnko. 553 Cenik, tranko.
«4».» .v,-*'«*"
Zaloge v Ljubljani: A. Šarabon in dulius Elbapfc.

4Lf
&m
ђЗ ад>Жгш
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu iti prečastiti duhovščini
mi, tai Milita, litiju,
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4. Popravila točno in ceno.
s sladkorjem ali brez sladkorja skuhan kupuje vsako količino. Vzorce in cene na — S. Siigovše, SISAK.
v kateri je stara pekarija na glavni cesti v Spodnji Šiški nasproti bodoče župne cerkve, se pod ugodnimi pogoji proda.	"«»
Več pove lastnik Rudolf Oroszg, Ljubljana.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
v ■
Kava v kockah že zmleta s sladkorjem; 1 kocka so potrebuje za pol ltr. kave. Navodilo se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol ltr. vode, in najboljša sladka kava je gotova.
Samo en posusl Na tisoče priporočilnih pisem na razpolago. — En poštni zavoj 5 kg stane samo K 25. — Pošilja proti povzetju ali predplačilu zastopnik tovarne
Iv. Urek, Ljubljana 4,
Mestni trg 13.
S:iUUl'.ll!lllllUllll!!!ll[:illlllllIl!IUIIIIIIIIIIilllMIIIIIIIIIIllllllllllinitnniDin
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, кшшио in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov in vreč.
l!l]k(!il|]|lllll!ll!IIIHIIIl(tlVlll!IllMtI!II31llintlMIIIIlEEIIIlilSIIIIIIIIIIIIIItltEIIII1
U&stfe in čevlje
samo na debelo "ЧВЦ
priporoča in še vedno razpošilja: IvanKomidar, Dunaj II. Rote Kieuzgasse 5. — In sicer boks-teletine, ševro, konjski boks, gladke mazane, ovčine in tudi izgotovljene gornje deie (Ober-teile), čevljarsko potrebščine itd. — Čevlje za štrapac in moderne fine vseh vrst in velikosti. — Pri vprašanjih za cene je točno navesti, kar se želi naročiti. —
Plačilni pogoji novih odjemalcev so, predplačilo proti računu; pri starih po navadi. — Manj kot 1 ducat ene vrste pri usnju ali pol duc. čevljev ene vrste vendar mešanih velikosti se ne pošilja niti za vzorce. —■	1849
■jeve
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschir („Pri Orlu), Eamnik.	43
najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri
1. Rosner №.
v LjaliijanL
Prvo hranjsho cotijetle za umetno stehlarstvo in slikanje na steblo
мтш Agnoln
Ljubljana
DnnaSska cssta štev. 13 pri „Fipvcfi"
se priporoča slav. cerkvenim pred>-tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v liguialni in navadni onamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvitov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
P. n. cenjenim odjemalcem
tvrdke ANGLO - NOVAK
(Zaloga čevljev)
Ljubljana Šelenburgova ul. 7
se uljudno naznanja, da bode trgovina radi pomanjkanja blaga, — ter ponovnega odhoda lastnika na bojišče, — začasno zaprta. — Za dosedaj v polni meri izkazano zaupanje se tvrdka za/iva-: : Ijuje oziroma za nadaljno naklonitev najlepše priporoča. : :
m žeprfcs svetilke
v neprekosni kakovosti le pri
nioktro ehn predmatl Buaaj-V/ien, IX/* Nordberg-Str. G. Fernruf 21.928.
ШГ
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic iu trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Dlo-Rolcani Ceno lončku 7. jam-Hla'DdlSdillt slvenim pismom K 1-50,3 lončki K i—. 6 lončkovK5'50, 6 lončkov K 5-50. Stotine zahvalnic in prl/nalnic. Potenje nog in rob odpravi Ita-praSek. Cena K 1*50, 3 skalijo K 3-50. Кетепу Kascbau (Kassa) i., poStni predal 12'844 Odrsko.
Ugoden nakupi
Radi vpoklica k vojakom 'n preselitve se proda v Ljubljani, v bližini farne cerkve dvonadstropna
v kateri se nahaja več let stara dobro vpeljana trgovina. — Poizve se pri Alo]z<ju Kocmarjn V pisarni Dr, Pegana naspr. Dunajske mitnice.
Kupim večji "ЗВД
Ш €©ZD
Ponudbe se prosijo samo od onih. kateri gozdi se ne nahajajo nad eno uro od železniško postaje. Naslov: Ljubljana — poštni predal 131.	1876
Išče se
Za svojo tovarno v Medvodah iščemo treznega, pridnega in izvežbanega ključavničarja. Ponudbe z navedbo plačo event. osebna predstava na papirnico v Vevčah pri Dev. Mar. Polje.
LjiiZl Лт Ж!
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi, ki sem iib dobila po mesečni rabi piimade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rasi brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Lonček po 4, 6 in 10 kron.
Po poŠti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
1443
Ana Csillag, I, Kohlmarkt 11.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
249
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. V sredini mesta imam tudi več dobro se obrestujočih hiš. Več se izve na označenem mestu.
Ustanovljeno 1.1893.
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemne
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim iarastvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Ш,
Ш
Rentni davek plačuje iz svojega, csscss Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 aii 22>/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proii zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1814 2228 s 18.493 dsieži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani I. podpredsednik:	11. podpredsednik:
Bogumll Remec, ravnatelj slov. trg. šole Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani, v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. ofici'al v Ljubljani; Anton Kialj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Dr. Mcrbar Alojzij, glmn. vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Jt ran Papež, odvetnik v Ljubljani, Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski prolesor v Ljubljani; dr. Viljem Scbvveštzer, odvetnik v Ljubljani, dr. Aleš Ušon'čnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Vorbio, o kr. gimnazijski piutesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotmk, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljuhljnni. — ('lani Anion Čadež, katehet v Ljubljani; K. Gruber c. kr. lin rač oficiinl v Ljubljani Ivan Mlakar, pio-iesor; v Ljubljani; Avguštin 2,ajc, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
\ттштшжшшш1
•M
i

Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
c Из
A
iS
CJ
O •S
o
1-4
D.
10 ca
2
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
n
a
ro
v
o
Sr o ■t
3 o
UD O
o< ГЗ
N
3
n "1 3
Г5
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
kupujem po najvlsll dnevni ceni. Ponudbe na naslov: JOS. КГ01ј9 Ц||?Ш1ПВ Franca Josipa cesta !t. 7.
|Jj Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
С^Жу	n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doilvetje In smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskcm zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914............................K 173,490.838 —
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,752.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UOjlIB ЈавЗРОЗЗПЈЕ, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
5Ј4ВГ Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. "T8S»]s
Marije Terezie cesta št. 12.
гЗиШн јјмајдмш^^^Ш
r* fie puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
II 1'.жјицмкЈШишииишшамм! mu i iiii—mtагашмдшдемиашипш '•
[jj Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je !;


I
proti požarnim škodam io poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enakoj 3. vse poljske pridelke, žita in krmo [ 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln ndnine, ki so znašale 1. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočilo koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo raste! zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.	1439
I
fJe puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
Џ Ш N iJ
i IS
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Sulo si
Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 34 potamc, Itogal тагЦШ trg
Preskrbovanje vseli bankovnih transakcij, n. pr.-. Prevzemanje denarnih vlo.j na hranilne knjižico brez rontnega davka, kontovne knjige ter tia Uonto-korcnt z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjom. — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrudnusluib pap.rjov strugo v okviru uradnih kurzuih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila uanje.	15 Ustmena in pismena pojasnila in nasvat) o vsota v bančno stroko 3pndajočlh transakcijah vsokdar brezplačno. Stanje tlenarnlii v»:> i аа hranilne knjižica dno 30 junija ШС u 119,818.018 —,
31. decembra 1315 na knjižico in tekoči račua K 268,243-476 —.
fll t«! ^и
Sa. Petra cssta. Bslsiški kapital in raservs 65,000.000 iiron.
Najkulintnejšo izvrševanje borznih naročil na vseb tuzomskih in inozemskih racs tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje doviz, valut in tujih novccv. — Najemodaja varnih predalov samoshranibo (safes) za ognjovarno shranjevanju vrednustuih papirjev, listin, uragotin itd. pod iastnim zaklepom stranko. — Ilrezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
izliorno so jo oDnoslo ca vojake v vojski m »ploh za vaakuga Kol najboljše
bol oijlažajoče mazanja
>.3 Prt prehlujrnju, пчашшиши, glhin, tuflaencl, и	prsni, »rami iu boltsli v HrUi«
Ur Kicbterja
Silfre-Liiililicnt
eapilcl , oorapos
Nadomestilo
Sidro Pain-Expeller.
8tfklenic> Ki ou - 80, l 40, a —
Dobiva se v Irkarnab ali direktno
v Ur. Kichter la lelcirnl .Pri zlulern levn1, l'raga, I , Elizabet na cesta
Dnevno r««poill.|anJf.

ur6$el{
vgtaievalec glasovlrlsi in trgovec glasbil
НпМјапа, WoItova ulica št 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovirjev, planin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špcc elni zavod za vglašovanje ter popravila vseh glasbil. Vglasevaiec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
Vsakovrstne
1414
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobn pošta Domžale pri Ljubljani.
GospiMa Zveza * LJubljani
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— ln
zmlete 4 K 87'— za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreč
a loo kg.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg h K 53"— za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klajo po 51'— K za 100 kg
z vrečama vred.
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječmen, domačo in nemško deteljo, grašico ira semensko koruzo za zeleno krmo.
Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zvezo kajnita, kalijevo sol, 8% kalijev, 18— 20% mineralni in kostni superiosfat, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10-— a 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dostavljajo lastne vreče tranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blasra ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K a 100 kg z vrečo vred.
Odšle] prodaja knjižico „Živinorejci In vojna" Katoliška Bukvama.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodneiših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
Poljedelske stroje, motorje, mlatilnice itd.
naročajte le pri Gospodarski Zvezi.
zajamčeno naraven, vkuhan v najfinejši sladkor, 5 kg poštni zavoj K V-— franko po povzetju pošilja — A. Tosek, Praga, Kraljevi Vinogradi.
Bližalo se veliki dnevi sreče!
V času do 1. feb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk:
Novih srečk Hvstr. rdečega križa . З00.000 in Soo.ooo kron tekih srečk . . 2o©c©oo, 4oo.ooo in 2oo.o©o kron
3"o zeuljiškili srečk Iz 1. 1330 . 9©„©o© in So.ooo frank. 3°/o zemljiških srečk iz i. 1889 . . бо.ооо in 1©@.o©@ kron
VS Žrefeanl vsako le!©! Svota glavnih dobitkov l. 1917: 3,230.C00 кГОП oziroma frankov. ----- Mesefni obrok samo K 7-— oziroma K 3*75. —--
Te srečke imajo trajno denarno vrednost ln je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju nelzžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite
z naročilom!
Sr@čko\mo zastopstvo 11, LjubSlana.
мт.аннндор-јарглдоод	W3a > ивииинжвигкгЈтаз- .»г^двжш^УввЕваивжи^Јга««

fV' ЧМЈЦр..;* fe f
■чЦГјЈ i. :■! ',:r
pt tsj
Bzvlrae Hayfarth-ove
zakonito zajamčene
991
ier!kwies
£fl
Cenik št. 988 zastonj. Zastopniki se iščejo.
stiskalnice za grozdjje in sad]e
prvovrstni izdelek.
IHdr. stiskalnice za grozdfe in sad]e.
Neprekosno!
Mlini za grozdje in sadje. Naprave za kletarne.
PH. MAYFARTH & c^
tovarna poljedeljskih strojev
Dunaj II.Taborstr.71.
Specialni oddelek za izdelavo stiskalnic za mošt in vino.
Kupim rabljeno, dobro ohranjeno
(gumijasti plašči in zračne cevi) v vsaki množini in najvišji ceni.
spccijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet).
tovarna kemičnih barv, lakov in fjrncžev
Resljeva cesta 1 L JIIB L JII H H MariJin tr9 1
priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv, pristnega kranjskega firneža, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Ceniki na razpolago.

RS
n
■?4
lasi
P
n
n
!i'5
m
ш
№
•■j^i
Sdugtnil^ in l^czcii^i zageusrnil^
r.6ten pettiejj-p reinl&dm
nezrccnje, d« je ctueril 5 1. augu$tem 5i?c;e
u Ljubljeni, gfldna tiliea 5t£v. 11, prvc
nad$tropj«, (Зеђорееиа b'543)-

n
RS П
n
a
RS
U RS П RS
П

.. si жзж vS? ж ca
ml
_p ^
mmerairesrrz-.v.
Vloge v »Ljudski po iojilnlci« so popolnoma va no n?*lo-žene, ker posojlin.ca daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Iltl ir	. ....... -• ? xfl	Л"Л 1
registrovana zadruna z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
JI
'o

га
.ni
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hrani!nih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sorejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.