Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Uho)o v Celovcu — Er»chelnungsort Klogenfurl
Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 illingov
P. b. b.
. » » ♦ »■•■»-»-»-»J	1. « .
Celovec, petek, 16. avgust 1968
Amerika je sredi priprav
za predsedniške volitve letos jeseni
Sicer se politično življenje v Ameriki že več mesecev odvija v znamenju letošnjih predsedniških volitev, vendar so se priprave za volitve pomaknile v ospredje zanimanja vse domače in tudi široke mednarodne javnosti šele z nedavnim kongresom republikanske stranke, ki je kot prva izmed obeh velikih političnih sil države sprejela odločilne sklepe o svojem nastopu na volitvah. Demokratska stranka bo imela svoj kongres 26. avgusta in potem se bo lahko začela prava predvolilna kampanja, v kateri bosta obe stranki — poleg raznih manjših skupin — s svojimi programi in svojimi kandidati skušali pritegniti in prepričati najbolj odločilno silo — volivca.
!Pri republikancih je torej odločitev že padla. Presenetila pravzaprav mi nikogar, saj je imel nekdanji podpredsednik Richard Nixon že od vsega začetka največ vzgledov, da dobi potrebno večino pri volitvah predsedniškega kandidata. Pač pa so v javnosti precej neprijetno odjeknile izjave, ki jih je Nixon podal kratko pred kongresom oziroma neposredno po svoji izvolitvi. Posledica so kritike, ki so bile izrečene na njegov račun ter na račun njegove stranke tako v notranjepolitičnem pogledu s strani ameriških črncev kakor tudi v zunanjepolitičnem pogledu s strani Severnega Vietnama. V enem in v drugem primeru je bilo zelo odločno in nedvoumno povedano, da Nixon in program republikanske stranke ne dajeta nobenega jamstva za izboljšanje ameriške politike.
Posebno ostro kritiko je izrekel sevemovietnamski predstavnik na pariških pogajanjih Nguyen Than Lee, ki je izjavil, da program republikanske stranke, sprejet na kongresu v Miamiju, vsaj kar zadeva vprašanje Vietnama ni v stanju, da bi končal agresivno vojno Amerike v Vietnamu. Osebno N‘ixo-nu pa je očital, da je „še! v svoji nesramnosti tako daleč, da je govoril o Južnem Vietnamu kot o svoji zasebni posesti". In končno je opozoril še na grožnjo, ki jo je Nixon baje 'izrekel v pogovoru s skupino republikanskih delegatov, namreč „da spravi Hanoi na kolena, če treba tudi z atomsko bombo".
Republikanci z Nixonom na čelu bodo vsekakor imeli proti sebi vse tiste kroge ameriških volivcev, ki se iskreno zavzemajo za miroljubno rešitev vietnamskega problema in ki obsojajo politiko rasne diskriminacije. To bi moralo biti vzroka
Več aretacij
zaradi atentata na Južnem Tirolskem
V noči od sobote na nedeljo je bil v bližini Brixena na Južnem Tirolskem izveden nov dinamitski atentat, ki sicer ni zahteval človeških žrtev, vendar je povzročil večjo materialno škodo. Ne izključujejo možnosti, da predstavlja ta atentat po skoraj enoletnem „premirju“ uvod v novo atentatorsko dejavnost.
Dunajska policija je že takoj v nedeljo aretirala več oseb, ki so osumljene, da so sodelovale pri zadnjem atentatu oziroma atentat pripravile. Na čelu aretiranih je dobro znani vodja „tiirolskih strelcev" Georg Klotz, ki splošno velja za enega izmed glavnin „ izvedencev" za atentatorsko dejavnost. Nekateri osumljenci pa so člani desničarsko-ekstremne stranke, ki jo je ustanovil drugi »strokovnjak" za atentate Norbert Burger.
dovolj demokratski stranki, da se na svojem bližnjem kongresu odloči res za pravega kandidata.
Odkar je postal senator Robert Ker»nedy žrtev zločinskega atentata, je vprašanje povsem odprto. Sicer nagibajo politični opazovalci k mnenju, da bo pri demokratih sedanji podpredsednik Hubert Hum-
Vesolje naj služi
MIRU IN NAPREDKU
Pod predsedstvom avstr, zunanjega ministra Waldhei-ma zaseda na Dunaju konferenca OZN o raziskavi in miroljubnem izkoriščanju vesolja. Sodelujejo delegacije iz 74 držav sveta in predstavniki 13. mednarodnih organizacij. Posebno močno sta seveda zastopani obe vesoljski velesili — Amerika in Sovjetska zveza, ki sta pripravili tudi zanimivo razstavo o dosedanjih uspehih pri raziskovanju vesolja.
Zvezni prezident Jonas je v otvoritvenem govoru naglasil, da vesolje ne sme biti monopol velesil, kajti raziskovanje vesolja mora prinašati človeštvu napredek in ne strah.
phrey zmagal prav tako prepričljivo, kakor je pri republikancih Ni-xon. Vendar je treba upoštevati, da Humphreya bremeni hipoteka neposredne soodgovornosti za vso politiko sedanjega Johnsonovega režima. Če bi kandidata volilo članstvo stranke in ne tako imenovani »delegati" (ki pa niso demokratično izvoljeni od krajevnih organizacij stranke), bi imel Humphrey gotovo velike težave, da bi se uveljavil v odločilnem spopadu z ostalimi kandidati stranke. Tako pa velja njegov glavni nasprotnik senator Eugene McCharthy za »preveč naprednega in demokratičnega", medtem ko si je senator George McGovern nakopal nasprotovanje zelo vplivnih sil s svojo napovedjo, da bo v primeru izvolitve nadaljeval uresničevanje političnih ciiljev umorjenega Roberta Kenne-dyja.
Ne glede na to, koga bodo na kongresu demokratske stranke izbrali za kandidata, pa bo dokončna odločitev razumljivo padla šele letos jeseni, ko bodo novega ameriškega predsednika volili milijoni volivcev. Do takrat se bo nadaljevala predvolilna kampanja, ki bo gotovo še močno razgibala ameriško politično žiljenje in tudi mednarodno javnost soočila z marsikaterim zanimivim vprašanjem. Vsakokratni volilni baj v Ameriki je namreč mimo tega, da služi določeni politični odločitvi, tudi še prav zanimiva in spektakularna »družabna igra", ki temu primemo stane tudi ogromno denarja. Za dokaz naj zadostuje podatek, da samo stroške za volilno kampanjo Richarda Nixona cenijo na 15 milijonov dolarjev, kor je v našem denarju vsekakor lepa vsota 380 milijonov šilingov.
£.'lllllllllltlllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll£
Pomembni obiski v ČSSR
i	.	§
E	Le nekaj dni za končanim sestankom predstavnikov socialistič- =
E	nih dežel so se na Češkoslovaškem začeli vrstiti pomembni državni-	E
I	ški obiski, ki so bili oziroma so deležni velikega zanimanja tudi v §
E	mednarodni javnosti.	S
E	Glavni dogodek te vrste je bil nedvomno obisk jugoslovanskega i
= predsednika Tita, 1 ‘	v 1	1	'	" '	' '
ki je na čelu jugoslovanske partijske delegacije E : vodilnimi predstavniki Češkoslovaške. Že zu- E »biska je bila nekaj posebnega: čeprav je bil 1 | predsednik Tito ob tej priložnosti le v funkciji partijskega voditelja, = E so ga na Češkoslovaškem pozdravili z najvišjimi državniškimi častmi S E	ter mu priredili sprejem, kot ga v Pragi že dolga leta ne pomnijo več. I
= Ta prisrčnost pa je prišla do izraza tudi v češkoslovaško-jugoslo- E | vanskih razgovorili, o katerih splošno ugotavljajo, da niso bili važen | S prispevek le k nadaljnjemu razvoju odnosov med obema državama. S E marveč so velikega pomena tudi v mednarodnem pogledu, zlasti E E glede procesa demokratizacije odnosov v svetovnem socialističnem E I taboru.
Morda je postala prisrčnost in iskrenost sprejema, kakršnega | E je bila na Češkoslovaškem deležna jugoslovanska delegacija pod E E vodstvom predsednika Tita, v polni meri očitna šele dva dni S | pozneje, ko so češkoslovaški voditelji sprejeli v Karlovih Varih | | predsednika Walterja Ulbrichta na čelu vzhodnonemške delegacije. | E Sicer je bilo tudi ob tej priložnosti govora o medsebojnem razume- E E vanju, o vzdušju prijateljstva in o obojestranski želji po poglobitvi E E sodelovanja. Toda obisk je bil strogo delovnega značaja ter so se | | opazovalci strinjali v mnenju, da mu je povsem manjkala tista no- E E tranja toplota, ki je bila za predhodno češkoslovaško-jugoslovansko S E srečanje ravno najbolj značilna.	E
Taki navidezno postranski vendar zelo karakteristični odtenki | E so seveda povsem razumljivi. Jugoslavija je sedanji proces demo- E S kratizacije na Češkoslovaškem odkrito pozdravila od vsega začet- E | ka, medtem ko je Vzhodna Nemčija poleg Poljske najdalj vztrajala § E pri kritičnem ocenjevanju tega razvoja. Gledano s tega vidika je po E | kratki oblačitvi med vzhodnonemškim obiskom na Češkoslovaškem 1 E včeraj spet posijalo toplo sonce, ko je prispela v Prago romunska § | delegacija pod vodstvom predsednika Ceausesca.
^iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Nove zahodnonemške pobude
za zmanjšanje napetosti v Evropi
Ravno v času, ko v Bonnu kuhajo jezo zaradi izjav zahodnonem-škega veleposlanika v Moskvi Allarta, je Vzhodna Nemčija objavila nove pobude loko za izboljšanje odnosov med obema nemškima državama kakor tudi glede zmanjšanja napetosti v Evropi sploh.
Čeprav je izjava Allarta na pre-
Boj med pravico in krivico
letošnji 14-letnici podpisa ženevskih sporazumov li katc............. ■
vietnamsko vprašanje našlo miroljubno rešitev, ki pa jo onemogoča sedanja krvava vojna, je severnovielnamski predsednik Ho ši Minh objavil posebno poslanico, iz katere povzemamo glavne misli.	Uredništvo
Pred Štirinajstimi leti so bili po veliki zmagi pri Dien Bien Fuju podpisani ženevski sporazumi, ki priznavajo neodvisnost, suverenost, enotnost in ozemeljsko integriteto vietnamskega ljudstva. Julija 1956 naj bi bile v naši deželi Splošne volitve, potem pa naj bi bila dežela popolnoma neodvisna, svobodna ter enotna po miroljubnem načelu, tako da bi bila sever in jug spet združena v isti družini.
Toda srboriti ameriški imperialisti so odkrito prekršili ženevske sporazume. Ustanovih so izdajalsko marionetno vlado in začeli napadalno vojno na južnem delu naše dežele. Toda pri tem so naleteli na nenavadno junaški odpor naših vojakov in bojevnikov na jugu in so bili mnogokrat hudo poraženi.
Napadalna vojna Združenih držav Amerike v naši deželi^ je ena izmed najbolj krutih vojn v zgodovini človeštva. Ameriški napadalci se slepijo, ko mislijo, da bodo strli nas narod. Toda resnica je drugačna.
Spomladi^ 1968 je osvobodilna vojna v Južnem Vietnamu prešla v novo obdobje: naši rojaki in bojevniki na jugu so zaceli splošno ofenzivo, obenem pa so organizirali upore v velikih in majhnih mestih, mnogokrat slavno zmagali in tako pretresli ZDA in vseh pet celin. Ustanovitev zveze nacionalnih, demokratičnih in miroljubnih sil je velik uspeh splošne ljudske politike enotnosti v odporu Vr°ti ameriški napadalnosti. Ame-rlka in njeni sluge se očitneje razkrivajo svoj agresorski in izdajalski obraz, njihova osamljenost je še večja. V Severnem Vietnamu je sestreljeno več kot tri tisoč ameriških agresorskih letal. Tako sever kot jug se zelo dobro bojujeta, ameriški imperialisti doživljajo vse hujše poraze in naposled bodo popolnoma poraženi.
Ameriški napadalci navzlic naši resnosti in upraviče-
nim stališčem na pariških pogovorih nenehno zahteva-1° »recipročnost". Jasno je, da se ameriški imperialisti nočejo odpovedati zločinski napadalni vojni in da si še zmerom želijo zadržati južni del naše dežele.
Jug in sever, ves naš narod, sta trdno sklenila, da se bojujeta, da premagata ameriške napadalce, da osvobodita jug, zavarujeta sever in da miroljubno znova združita deželo.
Naše ljudstvo ljubi mir, toda resnični mir je mogoč le tec^al>v ko bomo resnično neodvisni in svobodni. Naše stališče je jasno: ko bodo ameriški imperialisti končali napadalno vojno na našo deželo, ko bodo nehali bombardirati Severni Vietnam, ko bodo umaknili svoje čete in ko bodo našemu narodu prepustili samostojno odločitev o notranjih zadevah, bo zavladal mir. To je tudi želja naprednih ljudi v Združenih državah Amerike in vseh miroljubnih in pravičnih narodov na svetu.
Ni Vietnamci se bojujemo v eni največjih obrambnih vojn v naši zgodovini. Bojujemo se za neodvisnost in svobodo domovine, v interesu socialističnega tabora, v interesu tlačenega naroda ter vsega naprednega človeštva, bojujemo se in premagujemo najbolj krutega sovražnika na svetu. Naša domovina je prizorišče splošnega boja med pravico in krivico, med civilizacijo in surovostjo. Narodi bratskih socialističnih dežel in vsi napredni ljudje na svetu gledajo dan za dnem na Vietnam m toplo pozdravljajo naše rojake in bojevnike. V imenu vietnamskega ljudstva se ob tej priložnosti iskre-n° zahvaljujem bratskim socialističnim deželam in vsem našim prijateljem na petih celinah za njihovo slovesno podporo našemu ljudstvu v njegovem svetem boju, v upiranju ameriški napadalnosti.
Nase ljudstvo je zelo junaško. Naše stališče je pravilno. Pravica je na naši strani. Trdno smo odločeni, c a 5e bojujemo in da zmagamo. Razpolagamo z nepremagljivo močjo široke nacionalne enotnosti in uživamo podporo in simpatije vsega človeštva.
cej drugi ravni, pa končno le sodi tudi v okvir tistih prizadevanj, ki so jim v Vzhodni Nemčiji dali zdaj nov poudarek. Veleposlanik Allart je namreč med drugim izrazil prepričanje, da bi napravil Bonn zelo koristno potezo, če bi priznal sedanje meje na Odri in Nisi in če bi podpisal sporazum o prepovedi širjenja jedrske oborožitve. Pravo »svetoskrunstvo" pa je Allart zagrešil z izjavo, da je Zahodna Nemčija sama kriva za slabe odnose med Bonnom in Moskvo, kajti Nemci bi morali — tako je poudaril — odkrito priznati svojo krivdo tudi nasproti Rusom (»da smo ubili 20 milijonov Rusov"), tako kot so jo nasproti Zahodu.
Kakor nalašč je skoraj istočasno prišla tudi iz Vzhodne Nemčije pobuda, ki med drugim vsebuje naslednje konkretne točke: normalizacijo odnosov med evropskimi deželami z različnimi družbenimi sistemi na podlagi enakosti; priznanje meje na Odri in Nisi ter meje med obema nemškima državama; odpoved nasilju v mednarodnih odnosih; razorožitvene ukrepe zlasti glede jedrskega orožja in vzpostavitev brezatomskih področij v Evropi; priznanje zahodnega Berlina kot samostojne politične enote.
V marsičem so si izjave bonskega veleposlanika in predlogi Vzh. Nemčije zelo podobni, kar je vladne kroge v Bonnu razumljivo še bolj razburilo. Da Vzhodna Nemčija svojo pobudo jemlje zelo resno, dokazuje tudi predlog državnega predsednika Ulbrichta, ki se je zavzel za imenovanje posebnega državnega tajnika, kateri naj bi pripravil pogajanja z bonsko vlado o normalizaciji odnosov med obema nemškima državama.
Gelovihi
kot most velese/em
med narodi in državami
Predstavniki mesta, dežele in države so v svojih govorih ob otvoritvi letošnjega 17. Avstrijskega lesnega sejma — Celovkega velesejma govorili tudi o pomembni vlogi, ki jo ta prireditev igra pri razvijanju in utrjevanju prijateljskih odnosov med narodi in državami.
•	Deželni glavar Hans Sima:
Koroška je kot stikališče treh velikih evropskih kulturnih krogov tudi jugovzhodna gospodarska okretnica in dežela srečanj. Avstrijski lesni sejem kot zrcalo gospodarskega življenja naše domovine deluje vzpodbudno v notranjeavstrijsko območje in izžareva v evropski gospodarski prostor.
Mednarodni značaj lesnega sejma ter geografsko in zgodovinsko pogojena vloga Koroške pa nalagata tudi posebno obveznost. Mednarodna prepletenost gospodarstva je dejstvo, potreba po razvoju na širokem prostoru ter ustrezna miselnost sta nesporni. Zato tudi v okviru meddržavne regionalne politike, ki jo naša dežela uspešno izvaja, smatram za ne-obhodno potrebno poživitev gospodarskega sodelovanja in povečanja blagovne menjave.
Naša prizadevanja na področju Alpe-Adna narekujejo torej gospodarsko-politične vidike, ki služijo federalističnim in nacionalnim ciljem, ki pa odgovarjajo tudi skupnim interesom tega evropskega življenjskega prostora.
Številne možnosti za navezavo stikov naj bi torej preko obsežne informacije in stvarnih gospodarskih prizadevanj — v duhu naprednega svetovljanskega tekmovanja — služile tudi tem zamislim in poleg tega resničnemu sporazumevanju med narodi.
•	Predsednik sejemske družbe celovški župan Hans Ausserwinkler:
Celovec ima z lepim številom evropskih mest bolj ali manj tesne odnose. Kar pri Ljubljani in Novi Gorici še velja za sosedske odnose, predstavlja v primerih Wiesbadena in Venloja že korak čez daljne meje, še bolj očitno pa je to v odnosih, ki jih vzpostavlja z mestom Gladsaxe in Canterbury. Mnogi se tem prizadevanjem morda smejijo, toda prepričan sem, da bodo take „zveze evropskih mest", če bodo le splošno sklenjene, bolj pomembne za združitev Evrope kot pa najboljši nameni na najvišji ravni in za zeleno mizo.
V zadnjih letih stalno naraščajoče število obiskovalcev iz Italije in Slovenije predstavlja že občuten odstotek celotnega števila obiskovalcev. Veseli smo, da se „preseljevanje narodov" , o katerem je pred nedavnim govoril predsednik Košak pri celovškem evropskem dnevu, ne odvija le od severa proti jugu, marveč gre tudi z juga na sever. Dejansko je to edinstvena priložnost, da se z medsebojnim spoznavanjem odstranjujejo nezaupanje in predsodki ter se vzpostavlja in razvija sporazumevanje med narodi. Da v tem pogledu tudi celovški velesejem prispeva svoj del, sicer ni v zasnovi gospodarske razstave, je pa to izredno razveseljiva postranska vloga, katero gojiti imamo dovolj vzroka. Tako služi torej vsak šiling, ki ga mesto Celovec prispeva za svoj sejem, zelo neposrednv tudi evropski misli.
•	Podpredsednik sejemske družbe deželni svetnik Erich Suchanek:
Zaradi posebne geografske lege Koroške pripada koroškemu velesejmu poleg njegovega gospodarskega pomena tudi še naloga, da čez meje in družbene ter gospodarske sisteme utira predvsem človeške odnose in zbližuje narode na jugovzhodu Evrope. To je naloga, ki jo je celovški sejem doslej v posebni meri izpolnjeval.
SVET 20. STOLETJA OBTOŽUJE:
Vsak dan umre 10.000 ljudi
zaradi lakote oziroma posledic nedohranjenosti
rjoustr*
Januarja 1953 je bilo na vsem svetu 2,5 milijarde ljudi, šestnajst let pozneje — 1. januarja 1969 — se bo število svetovnega prebivalstva zvišalo za nadaljnjo milijardo, do leta 1983 pa še za eno. Po tem računu naj bi živelo ob koncu tega stoletja na našem planetu skoraj sedem milijard ljudi. To pomeni, da je treba vsako leto nasititi milijone novih lačnih ust. Za letos napovedujejo statistiki, da se bo rodilo 118 milijonov otrok, torej 324.000 na dan ali 225 na minuto, umrlo pa bo 49 milijonov ljudi, kar pomeni 133 tisoč na dan oziroma vsako minuto po 93.
Približno tretjina prebivalcev naše Zemlje je mlajših od 15 let, nekatere dežele v razvoju pa imajo skoraj 50 odstotkov prebivalcev v tej starostni skupini. Približno 85 odstotkov otrok se rodi staršem iz dežel v razvoju, torej tam, kjer je hrane malo in nepismenih veliko, narodni dohodek pa zelo nizek.
Ti statisti črti podatki ponazarjajo stanje v vseh deželah, še posebej pa v takih, kakršni sta na primer Indija in Pakistan, kjer proizvodnja hrane močno zaostaja za velikim prirastkom prebivalstva. Spričo tega nekateri izvedenci s skrbjo zro v prihodnost: napovedujejo nove milijone ljudi v prenapolnjenih mestih ter nedohranjenost in lakoto. Spet drugi niso takšni črnogledi: zaupajo v izvedljivost zamisli o kontroli rojstev in o uspešnem večanju kmetijske proizvodnje. Pač pa so si tako eni kot drugi edini, da je vse odvisno od tega, kako naglo bo deželam uspelo uskladiti številčno stanje prebivalstva s preskrbo oziroma s proizvodnjo hrane. Na ducate dežel je že pripravilo programe za planirano družino, hkrati pa pri-zadevneje razvijajo svoje kmetijstvo, tako da je vendarle nekaj upanja na ugodnejši razvoj.
Zaradi tako imenovone eksplozije prebivalstva imajo mnoge dežele dodatne težave: kmetijski pridelki količinsko zaostajajo, čedalje več otrok šolske starosti je nepismenih in slabotnih, mladi ljudje (18 do 24 let) težko dobijo zaposlitev. Ponekod so celo
OD 30. AVGUSTA DO 8. SEPTEMBRA:
razmišljali, da bi s kazenskimi ukrepi vplivali na prebivalstvo, ki iz različnih razlogov odklanja planirano družino. Kakor poudarjajo nekateri izvedenci, sedanja svetovna eksplozija prebivalstva nima primerjave v zgodovini in tako je človeštvo pred enim največjih in najbolj zapletenih problemov v svojem dosedanjem obstoju.
Od lakote in zaradi zmanjšane odpornosti, ki je posledica nedohranjenosti, umre na svetu vsak dan okoli 10.000 ljudi. Nedohranjenost je vzrok vsake trinajste smrti; ta odstotek je seve znatno višji v deželah, kjer je lakota vsakdanji pojav.
Senca lakote In nedohranjenosti pa bo grozila človeštvu, dokler se ne bo umiril prirastek in dokler ne bo dovolj ustreznih živil. O začetkih stabilizacije pa bo po mnenju uglednih strokovnjakov mogoče govoriti šele takrat ko se bo sedanje število rojstev po svetu znižalo vsaj za 20 milijonov na leto. Spričo tega je povsem razumljivo, da je zadnja okrožnica papeža Pavla VI. po vsem svetu izzvala veliko ogorčenje in ostro kritiko.
Mednarodni vinski sejem
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Tradicionalni mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki bo od 30. avgusta do 8. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo spet predstavil najboljše pijače iz mnogih dežel sveta. Uvod v to prireditev je bilo tudi letos uradno ocenjevanje poslanih vrst pijač, in sicer je mednarodna komisija strokovnjakov ocenjevala žgane pijače od 15. do 20. julija in vina v času od 23. julija do 1. avgusta, medtem ko bo ocenjevanje sadnih sokov sledilo 19. dn 20. avgusta.
Komisija za ocenjevanje žganih pijač je morala oceniti 259 poslanih vzorcev iz 13 držav, in sicer iz Avstralije, Avstrije, Bolgarije, Finske, Francije, Irske, Italije, Izraela, Jugoslavije, Poljske, Škotske ter Vzhodne in Zahodne Nemčije. Podelili so 53 zlatih in 172 srebrnih medalj ter 16 pismenih priznanj. Nagrado »Grand prix“ je tokrat prejel francoski Cognac Hine, posebna priznanja z naslovom »Šampion 1968“ pa jugoslovanske vrste Istra-Bitter, Manastirka in vinjak Župskii rubin.
Posebno naporno delo je opravila komisija pri ocenjevanju vin, saj je prejela v oceno kar 994 vzorcev iz Amerike, Argentine, Avstralije Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Grčije, Italije, Izraela, Jugoslavije, Nove Zelandije, Portugalske, Romunije, Švice, Turčije ter Vzhodne Nemčije. Skupno je bilo podeljenih 238 zlatih in 676 srebrnih medalj ter 24
Uspešen razvoj tujskega prometa
Odbor za tujski promet pri ena najvažnejših postavk nji- milijard dolarjev, kar pred-Organizaciji za gospodarsko hovega izvoza. Saj so deviz- stavlja skoraj 90 odstotkov sodelovanje in razvoj (OECD) ni dohodki iz tujskega pro- turističnih dohodkov iz včla-Je objavil obširno	poročilo	o	meta	predstavljali	kar 8 od-	njenih dežel in okoli 50 od-
razvoju tujskega	prometa	v	stotkov vrednosti	celotnega	stoikov turističnih dohodkov iz
letu 1967. iz tega poročila je	izvoza včlanjenih dežel.	V
med drugim razvidno, da so	Italiji in Švici	je	ta	odstotek
v deželah članicah OECD (tu-	znašal kakih	12	do	13%,	v
di Avstrija je članica te orga-	Grčiji in Irski	18	do	20%,	v „ ...	.
nizacije — op. ured.) lani na- Avstriji 24%, na Portugal- o pose ni u repov, s i, .	, i	...	f	... .	katerimi omejujejo svojim dr-
šteli skupaj okoli	110 milijo-	skcm	30% in v Španiji celo	žav|janom |zdatke za turizem
nov tujih turistov in 600 mili- 38 %.	1
drugih držav.
Zaradi primanjkljaja v skupni bilanci so se zato nekatere dežele odločile za u-
jonov turističnih nočitev, med- Seveda pa tem ko so devizni dohodki iz sk, promef po d'rugi ^„„1 tu turizma znašali okoli 11 milijard dolarjev.
v inozemstvu. Vendar pa uvo-povzroča tuj- doma omenjeni odbor OECD nad takimi omejitvami ni na-dl znatne Izdatke. Omenjeno vdušen, marveč zastopa sta-
poročilo navaja, da so loža- lišče, da je plačilno bilanco To pomeni, da je tujski pro- devni izdatki držav članic treba izravnati s povečanimi met za mnoge dežele postal OECD lani znašali okroglo 10 dohodki.
pismenih priznanj, poleg tega pa še 13 »Šampionov 1968“. Tudi s svojim vinom je dosegla najlepši uspeh Jugoslavija, ki je na 268 poslanih vzorcev prejela 60 zlatih in 188 srebrnih medalj ter 7 pismenih priznanj, medtem ko so naziv »Šampion" podelili za Zeleni silvanec 1947 (Slovenija vino Ljubljana), Laški rizling 1961 (Ljutomer), Beli burgundec 1953 (VINAG Maribor) in za Cuvee reservee 1966 (Gornja Radgona).
V okviru mednarodnega vinskega sejma bodo priredili še razne posebne prireditve, tako specializirani sejem kletarske in vinogradniške opreme, specializirani sejem gostinske in turistične opreme, tekmovanje barmanov, gostinske večere in podobno, pokušnja nagrajenih vin iz vsega sveta pa bo od 31. avgusta do 8. septembra.
Hotel »Jugoslavija«
bo največji in najluksuznejši jugoslovanski hotel
Na obali Donave med Beogradom in Zemunom dograjujejo hotel »Jugoslavija", ki bo največji in hkrati tudi najluksuznejši hotel v Jugoslaviji. Imel bo skupno 1061 postelj, in sicer 810 normalnih in 251 pomožnih ležišč; razdeljen bo v 34 apartmajev z 91 posteljami ter 344 enoposteljnih in 199 dvoposteljnih sob.
Razumljivo bo novi hotel opremljen z vsem, ikar zahteva današnje gostinstvo. Vsaka soba bo imela svojo kopalnico, stranišče in druge sanitarne naprave. Celotna stavba bo opremljena z najsodobnejšimi klimatskimi napravami. Razen sob z ležišči bo imel hotel »Jugoslavija” še pet banketnih dvoran s skupno 600 sedeži, restavracijo s 400 in kavarno s 420 sedeži, zimski vrl s 60 sedeži, aperitiv bar (80 sedežev), grilroom (60 sedežev) in še druge prostore. Hotel bo imel tudi lastno menjalnico, frizerski salon, kopalni bazen, teniška igrišča, lastno plažo ob Donavi ter garažo za 200 in parkirni prostor za 500 avtomobilov. V hotelu bodo tudi še druge prodajalne, pred hotelom pa bo na odprti ploščadi kavarna z več kot 1000 sedeži.
Prve goste naj bi ta mondenski hotel sprejel že prihodnjo pomlad.
osmoKecpsvecu
NEW YORK. — Po pisanju ameriškega tiska je Združena arabska republika dala novo pobudo za razrešitev napetega položaja na Srednjem vzhodu oziroma za postopno ureditev spora med ZAR in Izraelom. Vesti so sicer nepotrjene, vendar je rečeno, da temeljijo na informacijah iz »dobro obveščenih krogov", baje celo iz vrst svetovalcev predsednika Naserja. Vsekakor naj bi bila ZAR po teh vesteh pripravljena na kompromis, ki bi obsegal med drugim tudi internacionalizacijo področja okoli Gaze ter demilitarizacijo sinajskega polotoka, medtem ko bi Izrael kot »plačilo" za umik svojih čet dobil prosto plovbo skozi Tiransko ožino.
RIM. Italija je v prvem polletju 1968 zabeležila porast tujskega prometa za 7,5 odstotka. Med 1. januarjem in 30. junijem je Italijo obiskalo 10,152.000 tujcev. Na prvem mestu so bili zahodnonemški turisti, ki so jih našteli skoraj 2 milijona, Francozov je bilo 1,649.000, Avstrijcev 1 milijon 40.600, Američanov 511.000, Nizozemcev 421.500, Belgijcev 284.100, Dancev 149.700, Švedov 145.000 in Kanadčanov 88.100.
KOPENHAGEN. — Prihodnje leto bo potekla pogodba med Dansko in Atlantskim paktom ter je trenutno na Danskem v teku široka akcija, ki ima namen, da bi preprečila nadaljnje članstvo Danske v NATO. Medtem ko se med prebivalstvom množijo zahteve, da mora Danska izstopiti iz Atlantskega pakta, v vladnih krogih poudarjajo, da izstop ni možen, ker je Danska vse preveč tesno povezana z NATO ter finančno odvisna zlasti od Amerike.
MOSKVA. — List »Rdeča zvezda", glasilo sovjetske vojske, je poročal o razmerah v zahodnonemški vojski in ugotovil, da povzroča resno zaskrbljenost naraščajoči vpliv neonacistične NPD v nemški vojski. Po pisanju omenjenega lista je danes že okoli 9000 oficirjev in vojakov včlanjenih v NPD, medtem ko je pred dvemi leti imela ta stranka le kakih 700 članov med vojaki. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da 60 odstotkov zahodnonemških oficirjev odkrito simpatizira z neonacistično stranko, ki ima med svojimi pristaši številne oficirje, ki zavzemajo vodilne položaje v zahodnonemški vojski.
PRAGA. —■ V prvih šestih mesecih tega leta so na Češkoslovaškem našteli 1,835.000 inozemskih turistov, kar je za pol milijona več kot v istem obdobju lanskega leta. V primerjavi z lanskim letom se je močno povečalo tudi število avstrijskih turistov, namreč za 20.000 na 166.000, tako da zavzema Avstrija četrto mesto pred Zahodno Nemčijo, oziroma prvo mesto med nesocialističnimi deželami.
SAIGON. — Ameriški vojaki so na vietnamskem bojišču zagrešili spet vrsto tragičnih »pomot", pri katerih so lastnim silam povzročili občutne žrtve. Najprej je neka ameriška enota v bližini demilitarizirane cone obstreljevala postojanko ameriške vojske in ranila štiri ameriške vojake. Nekaj dni pozneje je ameriški bombnik »pomotoma" napadel lastno edinico; osem ameriških vojakov je bilo ubitih, 50 pa ranjenih. Malo prej pa so ameriške enote prav tako »pomotoma" obstreljevale neko južnoviet-namsko vas, rezultat: 35 ubitih in 139 ranjenih vietnamskih civilistov.
SANTIAGO. — Zadnjo nedeljo je kakih 200 katoliških duhovnikov in vernikov zasedlo katedralo v Santiago de Chile. S to akcijo so hoteli protestirati proti obisku papeža Pavla VI. v Bogoti. »Uporni" duhovniki in verniki so izjavili, da sicer niso proti papežu in njegovemu obisku, pač pa obsojajo način tega obiska. Naglasili so, da je cerkev »aristokratska organizacija" in zahtevali, da se mora prilagoditi današnjemu življenju ter utioštevati probleme revnih.
PARIZ. — Za francosko vlado pod predsedstvom Couve de Murvilla letos ni počitnic. Ministri imajo namreč polne roke dela s pripravami za novi državni proračun, pri katerem morajo premostiti 14 milijard frankov primanjkljaja. Ta primanjkljaj je po uradnih pojasnilih nastal zaradi stavk v maju in juniju, še posebej pa zaradi povišanih mezd v podržavljenih podjetjih in v državni upravi.
MOSKVA. — Centralni komite KP Sovjetske zveze je sprejel sklep o pripravah na proslavo 100-letnice Leninovega rojstva. V tem sklepu je poseben poudarek na Leninovem boju za enotnost mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja in na tistih njegovih idejah, ki so po mnenju sovjetske partije v sedanjih razmerah in še zlasti v luči zadnjih dogodkov v komunističnem gibanju izjemno aktualne;
Zgodovina slovenskega slovstva
Univrezitetni profesor dr. Anion Slodnjak je pripravil novo zgodovino slovenskega slovstva. Knjiga, ki je namenjena vsemu slovenskemu svetu, je nastala na pobudo prvega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu dr. Joška Tischlerja. Po daljšem premišljevanju se je prof. Slodnjak lotil dela. Pri tem pa je, kot se je izrazil, vedno mislil, „kako bo napisal knjigo za vse Slovence, ne samo na Koroškem, temveč tudi na Tržaškem in v Sloveniji in povsod po svetu, knjigo, ki bi jih podrobneje seznanila in duhovno združila z njihovim slovstvenim izročilom". Slodnjakovo literarno zgodovino je že odobrilo avstrijsko ministrstvo za prosveto kot učbenik. Knjigo bodo kot učbenik uporabljale verjetno tudi slovenske srednje šole v Gorici in Trstu. Obsegala bo okrog 600 strani in imela več celostranskih barvnih podob.
Profesorju Slodnjaku je pomagal pri težkem delu dr. Jože Pogačnik, asistent univerze v Zagrebu. Prevzel je nalogo, da napiše poglavje o sodobnem slovstvu. Dr. Pogačnik je delo opravil — kat je rekel prof. Slodnjak — „z mladostnim žarom, toda tudi z razumno kritičnostjo ..."
Zgodovina slovenskega slovstva prof. dr. Antona Slodnjaka bo izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani, In sicer v dveh variantah: 1. v koroški za slovensko šolstvo na Koroškem iin Tržaškem, 2. za ostale Interesente v Sloveniji in po svetu. Prva varianta bo izšla v dveh delih, s posebnim naslovom, s citatom uradne odobritve ter s posvetilom koroškemu rojaku Antonu Janežiču (1828—1869), pisatelju prve slovenske šolske literarne zgodovine. Kot založnik koroške variante bo nastopila Delovna skupnost učiteljev in profesorjev slovenskega jezika na Koroškem. Da bi bila knjiga kot učbenik čim cenejša, je imenovana skupnost zaprosila prosvetno ministrstvo za subvencijo, ki jo je ministrstvo odobrilo. Druga varianta bo izšla pri založbi Mladinske knjige in ne bo imela značilnosti šolskega učbenika.
Slodnjak v svojem delu pogosto navaja sodbe drugih slovstvenih zgodovinarjev. Včasih z njimi polemizira, včasih sprejme njihove sodbe brez ugovora. Na kritionih me-
stih navaja podčrtne opombe, kjer opozarja na sodbe in mnenja drugih raziskovalcev ter na ita način hoče klicati po poglobljenem in kri-
Zgodovina
makedonskega
naroda
V Skopju pripravljajo sodelavci inštituta za zgodovino Makedonije za tisk prvo pisano zgodovino makedonskega ljudstva. Delo bo zelo obsežno in ga že dalj časa skušajo zaključiti, kar pa ni tako enostavno. Zgodovina makedonskega ljudstva bo obsegala obdobje od naselitve Slovanov na Balkanskem polotoku do današnjih dni. To obsežno delo, ki bo obsegalo približno 2000 strani, bo prvi integralni tekst o razvoju Makedonije in bo prikazal vsa obdobja od začetkov makedonskega naroda. To bo predvsem politična zgodovina makedonskega naroda, ki pa bo vsebovala tudi pomembnosti iz gospodarske in kulturne zgodovine.
Zgodovina bo tiskana v Teh delih z naklado 20.000 izvodov.
Sodobna umetnost v Benetkah
Bienale v ni stal pod
Benetkah letos začetka dobro zvezdo. Bilo je težav, da že dolgo ne. Najprej so študentje naznanili svoje proteste in pomisleke proti izrabljanju in etabli-ranim oblikam pomembne razstave. Policija se je ustrašila zasedb posameznih paviljonov in je ukrepala. Zdelo se je, da otvoritvenih slovesnosti ne bo. Varnostni organi so bili pri gledalcih dolgo časa v večini. Nekateri umetniki so ob protestu sneli slike oziroma zaprli paviljone. Naposled se je vihar razburjenja polegel. Danes le se običajno število policajev čuva drage eksponate.
Avstrijski paviljon nikoli ni bil prizorišče nemirov, temveč je predstavljal bolj oazo miru. Avstrijo na tem bienalu zastopata Roland Goschl in Josef Miki. Zopet se je izkazalo, da je prav, poslati na tako važno razstavo samo dva zastopnika. Josef Miki je slikar, Roland Goschl pa kipar. Avstrijski kritiki so slabo ocenili delo obeh umetnikov. Zato pa so ju odškodovali tuji kritiki, ki so bili bolj prizanesljivi in se pohvalno izrazili nad eksponati obeh avstrijskih zastopnikov. Posebno se za Avstrijca zanimajo ameriški kupci. Miki je danes eden najpomembnejših avstrijskih slikarjev, ki je šel nemoteno svojo razvojno pot in ki ne polaga velike važnosti na ustvarjanje nepotrebnih efektov. Njegove velike — deloma starejše slike pričajo o umetniški zrelosti. Josef Miki bo jeseni začel poučevati na akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju. Roland Goschl je s svojimi plastikami žel že mnogo priznanja. Sicer mu nekateri očitajo, da posnema Angleže, treba pa je omeniti, da je vendar našel svojo lastno, specifično pot in da le ni gol posnemalec.
Novih težišč v umetnosti na tem bienalu ni mogoče opaziti. To razočara tiste ki iščejo na vsaki večji razstavi nekaj novega, nove struje oziroma nove težnje v umetnosti.
Posebno pozornost avstrijskih obi-
skovalcev bienala vzbuja sosednji jugoslovanski paviljon. Razstavljajo tokrat kipar Oto Logo (velike plastike iz brona), slikar Ivan Tabakovič in Miroslav Sutej, ki je presenetil že na graški razstavi Trigon III.
ličnem branju teksta. Na koncu vsakega poglavja je v novi slovstveni zgodovini priobčena najvažnejša literatura do leta 1966.
Zgodovina slovenskega slovstva prot. Slodnjaka ni prva literarna zgodovina, ki smo jih dobili Slovenci po drugi svetovni vojni. Izšlo je že nekaj znanstvenih in šolskih literarnih zgodovin. Toda pomembnosti, kot jo ima že pred prodajo najnovejša knjiga slovenske literarne zgodovine, nobena ni dosegla. Gre namreč za prvo slovensko slovstveno zgodovino, celo za prvo knjigo, ki se je po daljši dobi natisnila za ves slovenski kulturni svet. Po svoji zasnovi knjiga nikakor ni preprost učbenik, temveč resno znanstveno delo, ki pa ostane dostopno širokemu krogu ljubiteljev leposlovja, izobražencem nasploh, predavateljem slovenščine in dijakom višjih razredov.
Na široko in poglobljeno so obdelane tudi generacije pesnikov in pisateljev po moderni, med obema vojnama iin deloma po 1945.
'Posebno uspešno obravnava avtor realiste iiz prejšnjega stoletja. Čas poduhovljenega ekspresionizma in socialnega realizma obravnava prof. Slodnjak na osnovi osebnega doživljanja iin neposrednega spoznavanja. Skop je prof. Slodnjak pri navajanju biografskih podatkov pesnikov in pisateljev. Navaja le liste podatke, ki osvetljujejo njihovo ustvarjanje. Predvsem se ukvarja z razvojem osebnosti. Ustvarjalci so postavljeni vselej v konkreten čas in prostor. Zato govori avtor seveda vselej o vsakokratnih družbenih razmerah, političnih gibanjih, estetskih tokovih, življenju revij, načelnih esejih in polemikah. Prouči pa tudi vplive evropske literature na slovensko.
Dr. Jože Pogačnik je obdelal za knjigo najnovejšo poezijo, prozo in dramo. Poglavje je zaradi prevelike časovne in razvojne nezaključenosti avtorjev napisano informativno.
Profesor Slodnjak je obdelal v posebnem poglavju še razvoj literarne kritike iin zgodovine pri Slovencih.
Slodnjakova Zgodovina slovenskega slovstva bo prišla v prodajo meseca septembra.
Sodelovanje na šol. področju
med visokošolskimi ustanovami Linza in Maribora
V	prostorih višje ekonomske komercialne sole v Mariboru so bili pred nedavnim pogovori med predstavniki omenjene ustanove ter visoke šole za socialne in gospodarske znanosti v Linzu. Pogovarjali so se o sodelovanju med obema šolama. Pogovora sta se udeležila iz Linza rektor prof. dr. Adolf Adam in prorektor prof. dr. Ludwig Froehler, z mariborske strani pa predstojnik združenja visokošolskih zavodov prof. doc. Tine Lah, direktor višje ekonomske komercialne šole prof. dr. Danilo Požar, direktor višje pravne šole France Venturin in profesor višje tehniške šole Milivoj Rajč.
Po končanem posvetu so predstavniki obeh strani podpisali prehodni dogovor o sodelovanju med obema šolama. Začel bo veljati takrat, ko ga bosta podpisala kolegija obeh ustanov. Predvideva izmenjavo predavateljev za ciklus predavanj, znanstvenih del in drugih publikacij, ki jih izdajata šoli. Obe šoli bosta sodelovali tudi pri znanstvenih posvetovanjih, raziskavah in drugih oblikah znanstvenega dela. Izmenjali bodo tudi izkušnje pri uresničevanju pedagoških metod. Dogovorili so se za medsebojno pomoč profesorjev pri strokovnem izpopolnjevanju v okviru obeh šol oziroma njihovih ustanov.
V	podpisanem prehodnem dogovoru so pustili odprte možnosti za sodelovanje tudi drugih mariborskih visokošolskih zavodov s šolo v Linzu. Predstavnika šole iz Linza sta povabila mariborske predstavnike, naj jeseni vrnejo obisk v Linzu. Izrazili so zeljo, da bi se mariborski predstavniki udeležili od 22. do 24. septembra srečanja v Bad lschlu, kjer bodo govorili o tehničnem napredku in o politiki delovne sile.
Predstavnika visoke šole iz Linza sta si ogledala tudi razne mariborske visokošolske zavode.
Vrednote in funkcije
tradicionalnega ljudskega ustvarjanja
Gorica se je v zadnjih letih uveljavila z vrsto kulturnih manifestacij z mednarodno udeležbo. Obmejno italijansko mesto je spoznalo svojo nalogo: postalo je posrednik kulturnega življenja narodov srednje Evrope. Nedvomno sodijo na prvo me-
nje značilnosti povojnega besednega ustvarjanja v srednjeevropskih deželah.
Za letošnje srečanje, ki bo od 21. do 25. septembra, napovedujejo razpravo o vrednotah in funkcijah tradicionalnega ljudskega ustvarjanja.
sto tako imenovana srednjeevropska Vsebinsko je srečanje zelo široko za-
snovano. Strokovnjaki iz posameznih držav srednje Evrope, ki proučujejo ljudsko umetnost, naj bi s svojimi razpravami prikazali značilnost pesniškega ustvarjanja, glasbenega ter likovnega izražanja. Posebej naj bi skušali proučiti medsebojne odnose
dov ter slednjič tudi medsebojne vplive kultur posameznih narodov
kulturna srečanja, svojevrsten prispevek k proučevanju in spoznavanju sodobnih kulturnih problemov in pojavov v državah srednje Evrope.
Prvi dve taki srečanji, na katerih so sodelovali vidnejši književni u-stvarjaki iz Avstrije, Češkoslovaške,	-
Italije, Jugoslavije, Zahodne Nemčije	ljudsko tvornostjo ter umetni
in Madžarske, sta bili posvečeni pes- skim ustvarjanjem, dalje mesto 1 jud-niškemu in proznemu ustvarjanju. ske kulture v nacionalni omiki naro-Na njih je bila izrečena marsikatera izvirna misel o iskanju in dosežkih v literaturah narodov, katerih predstavniki so sodelovali v razgovorih.
Spodbudno je, da so se tudi skozi polemične razprave vlekle predvsem niti, ki povezujejo ustvarjalnost v deželah, ki so zemljepisno druga z drugo usodno povezane. Organizator srečanj, revija za gospodarska, kulturna in družbena vprašanja „Inizia-tiva Isontina", je poskrbel za to, da je bilo gradivo obeh srečanj objavljeno v dveh publikacijah, ki pomenita dober pripomoček za spoznava-
9rednje Evrope.
KULTURNE DROBTINE * •
Poletne kulturne prireditve v Dubrovniku
Dubrovniške poletne prireditve 'pomenijo za Jugoslavijo to, kar pomeni za Avstrijo salzburški festival.
V	obeh mestih tradicija in starodavna zgodovina igrata veliko vlogo. V starih prostorih oziroma starih mestih je mogoče še posebej uživati kulturne stvaritve omikanega sveta. V obeh mestih se zbere v času poletnih kulturnih prireditev na tisoče ljudi, ljudi, ki so pripravljeni dojeti dela velikih mojstrov. Ta pripravljenost in navezanost na kraj doprinese svoje k velikim dejanjem posameznih izvajalcev. Povezanost med nastopajočim umetnikom in publiko je v obeh mestih očividna. Da svoje doprinese k vsesplošni zadovoljnosti še človeško nagnjenje k romantiki, ni treba posebej poudariti.
Ko so (izzvenele fanfare pred palačo Sponza in so topovi z gradu Lovrijenac naznanili začetek 19. dubrovniških poletnih prireditev, je zaživelo gledališko življenje na 27 prirodnih, z zgodovino povezanih prostorih Dubrovnika. Ljubitelji kulture — domačini in tujci — pridejo vsak dan na svoj račun. Dubrovnik jim mnogo nudi; postal je sedež umetnosti, poletne igre pa doprinesejo še svoje k humanosti in združitvi med narodi. Publika kot tudi umetniki prihajajo iz vseh predelov sveta. Častiloi Shakespeara so prav tako zadovoljni kot ljubitelji Mozarta ali Brucknerja in drugih mojstrov. Dramo, opero in koncertno glasbo je mogoče uživati v biseru Dalmacije.
Letos so prireditelji 19. dubrovniških poletnih prireditev posvetili posebno pažnjo sakralni glasbi. Začetek prireditev je bil namenjen prav tej vrsti glasbe.
V	cerkvi dominikanskega samostana in v frančiškanski cerkvi je Zagrebška filharmonija izvedla dva koncerta, ki sta izvrstno uspela tako iz vidika umetniške zmogljivosti kot tudi iz vidika velikega zanimanja. Zagrebško filharmonijo je vodil Milan Horvat. Na prvem koncertu so izvajali dela Paula Hindemitha
in skladbe Giuseppa Verdija. Na drugem koncertu sakralne glasbe pa je Zagrebška filharmonija izvajala dela Antona Brucknerja. Posvetiti celoten večer Bruck-nerju, je gotovo hrabro dejanje, prav posebno še za Dubrovnik, saj Brucknerjevi velikanski poznoroman-tični opusi zahtevajo izredno koncentracijo za izvajalce in za poslušalce. Na tem koncertu — kot dirigent je tokrat nastopil Lovro Matičič — je sodeloval tudi zbor Wiener Singakademie, ki je žel veliko priznanja.
V okviru sakralne glasbe so nastopila tudi dekleta Sarah Lavvrence Coillegea iz Amerike. Izvedla so vrsto zanimivih, modernejših a zelo korektno odpetih skladb kot n. pr. Mišo brevis, op. 63, modernega angleškega skladatelja Brittena. Za kvalitetno raven simpatičnega in sposobnega zbora mladih Američank odgovarja Harold Aks.
Mestni orkester Dubrovnika pod vodstvom Antona Nanuta je izvajal Rekvijem Wolfganga Amadeusa Mozarta. Glasbeno dogajanje Dubrovnika so poleg tega poživili še Zagrebški solisti in Moskovska filharmonija. Tii dve skupini nista izvajali sakralne glasbe. V atriju knežjega dvora so Zagrebški solisti, ki so morali nastopiti tokrat brez njihovega znanega dirigenta Janigra, navdušiti publiko. Bil je prvovrsten koncert. Koncert Moskovske filharmonije je bil doživetje za vsakogar. Kiril Komdrašin je elegantno in suvereno vodit filharmonike, ki so posebno navdušili s Sosfakovičevo osmo simfonijo.
Na mednarodni ravni pa je tudi izvedba Figarove svatbe. Pri tej prireditvi sodelujejo Zagrebška filharmonija, mali zbor RTV Beograd, solisti z Dunaja in iz Zagreba, sami vrhunski pevci, plešejo pa prvi plesalci zagrebške in beograjske opere.
Dubrovniške poletne prireditve so postale pomemben faktor v evropskem poletnem kulturnem življenju.
•	Na Koroškem rojeni znani avstrijski slikar Arnuif Rainer razstavlja na Dunaju v Galerie (. Jo to prodajna razstava. Kupcem je na razpolago več grafik znanega slikarja. Vse so numerirane in signirane-
•	Veliko uspeha zabeležijo prireditelji razstave ..Romantika in realizem" v gradu Lazenburg blizu Dunaja. Razstavo si je do sedaj ogledalo 35.000 obiskovalcev. Razstava je v Modri dvorani grada in je dostopna vsak dan od 9. do 18. ure.
•	Balet dunajske Državne opere bo ponovno gostoval v Vrbi. Nastop bo v soboto na odru, zgrajenem prav na jezeru.
•	Deželni glavar Hans Sima je odobrit
195.000	šilingov za obnovo kulturnih spomenikov v deželi.
41 V Evropi upada zanimanje za filmske festivale. Ravno nasprotno dejstvo pa so ugotovili v Združenih državah Amerike. Festivali v Ameriki postajajo vedno bolj priljubljeni. Trenutno sedem ameriških mest prireja filmske festivale; so to New York, San Francisco, Chicago, Boston, Philadelphia, San Antonio in Putney.
•	Znamenito zbirko slik pisateljice Gertrude Stein bodo prodali. Pisateljica, ki je umrla 1945 v Parizu, je zbrala tekom življenja 58 umetnin, ki danes predstavljajo vrednost ISO milijonov šilingov. Večina slik so dela Pabla Picassa.
•	V Bregenzu nameravajo zgraditi za 50 milijonov šilingov nov kongresni center, ki naj bi obenem služil tudi prireditvam poletnih iger v Bregenzu.
•	Mladina se zbira v Bayreuthu, kjer je trenutno 18. mednarodno srečanje mladih umetnikov. Okoli 400 mladih komponistov, slikarjev, pesnikov, pisateljev, mladih filmskih in odrskih igralcev se je zbralo v VVagnerjevem mestu.
O Na univerzo v Vidmu so je vpisalo v prvem tednu imatrikulacijskega roka 40 študentov, ki mislijo študirati moderne, predvsem slovanske jezike.
•	Pred nedavnim so v galeriji Mestno hišo v Kranju odprli razstavo del akademskega slikarja Henrika Marchia. Umetnik zapisuje svoje vizije s posebrtim likovnim rokopisom, s katorim izpoveduje močno vero v izrazno moč barve in črte.
•	V Zagrebu je pred nedavnim umrl znani dirigent Milan Sachs, ki je dolga leta vodil Zagrebško opero.
•	V Bukarešti so odkrili doslej neznano delo slavnoga renesančnega umetnika Rafaela. Na podobi je podpis italijanskega umetnika, prikazuje pa Marijo na prestolu.
Slovo
od	n/
Hanzija Aichholzerja
Vest o smrti Hanzija Aichholzerja ni pretresla samo Loge vasi, temveč je bolestno odjeknila po vseh slovenskih krajih Koroške. To je pokazala tudi velika množica žalnih gostov, ki so prejšnji četrtek prišli v Logo vas, da se poslovijo od Hanzija Aichholzerja in ga pospremijo na njegovi zadnji poti.
Hanzi Aichholzer se je rodil leta 1910 kot sin malega kmeta po domače Kuštrnika v Logi vasi. O njegovem očetu je pisal Prežihov Vo-ranc v svoji potopisni črtici. „Ko Žila noj Drava nazaj potačo", da je znal več kot sto pesmi na pamet. To pevsko nadarjenost je pokazal tudi mladi Hanzi in oče ga je poslal na celovški konzervatorij, kjer se je izučil kot organist in zborovodja. Kot organist je dolga leta služboval v Rožeku, kot zborovodja pa je posvetil vso skrb in ljubezen pevskemu zboru domačega Slovenskega prosvetnega društva.
Kot mnogim koroškim Slovencem, tudi njemu ni prizanesla nemško nacionalna gonja in je zaradi zvestobe svojemu narodu moral s svojo družino na križev pot koroških Slovencev — v izseljeništvo. Toda to njegove narodne zavesti ni zatrlo, nasprotno, takoj po vrnitvi v domači kraj se je spet posvetil svojim pevcem. Pod njegovim vodstvom je logavaški pevski zbor znova zaslovel po vseh nožih krajih kot odličen interpret koroških narodnih pesmi. S svojim zborom pa Hanzi Aichholzer ni nastopal samo na Koroškem, temveč je z njim tudi neštetokrat gostoval v Sloveniji. Leta 1961 je prevzel še vodstvo združenega pevskega zbora „Vrbsko jezero", s katerim je nastopal na domačih in drugih večjih prireditvah.
Zato je združeni moški zbor Srbsko jezero", v katerega je vključen tudi logavaški zbor, pred rojstno hišo svojega pokojnega zborovodje zapel v slovo njegovo pesem ljubljenko „Na vas gore se jaz spominjam, na te slovenska zibelka". Nato je Žalni sprevod krenil mimo zgradbe požarne brambe, kjer je stala častna straža. Hanzi je namreč tudi tu bil funkcionar.
Ob odprtem grobu so se od pokojnika poleg domačega župnika, ki je opravil tudi pogrebne svečanosti, poslovili še predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer in v, imenu logavaških pevcev Stanko Černič, ki je v svojih poslovilnih besedah med drugim dejal: Koroški pevci in posebno še logavaški pevci, smo s teboj izgubili velikega moža, pevca, pevovodjo in prijatelja, ki si bil v dajanju velik, v svojih zahtevah pa zelo skromen. Mnogo naših pevcev in poslušalcev, bodisi v cerkvi ali pa na raznih koncertih, si s svojim znanjem osrečil in obogatil s pesmijo. Za ves tvoj trud in tvojo požrtvovalnost se ti posebno mi, logavaški pevci, iz srca zahvaljujemo in se klanjamo pred teboj. Obljubljamo ti, da bomo po možnosti nadaljevali to, kar si ti v svojem truda-polnem življenju ustvaril. Ohranili te bomo v dobrem in trajnem spominu.
Slovo od Hanzija Aichholzerja je bilo tem bolj pretresljivo, ker je moral v prerani grob zaradi neozdravljive bolezni in zapustiti svoj dom, poleg katerega je zidal novo hišo, v katero pa mu ni bilo dano, da bi se po dograditvi preselil.
Vsem svojcem in sorodnikom še enkrat izrekamo naše iskreno sožalje.
KOLEDAR
Petek, 16. avgust: Joahim Sobota, 17. avgust: Hiacint Nedelja, 18. avgust: Helena
Ponedeljek. 19. avgust: Ludovik Torek, 20. avgust: Bernard Sreda, 21. avgust: Ivana četrtek, 22. avgust: Br. sr. M B.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Slovenska pesem navdušuje goste
Čeprav večina naših pevskih zborov v poletnih mesecih zaradi dela na polju, tujsko-prometne sezone ali počitnic miruje, lahko z veseljem zapišemo, da nekateri zbori v zadnjih letih tudi v tem času zelo uspešno izpolnjujejo svoje kulturno poslanstvo s tem, da prirejajo koncerte za goste, ki se v tem času mudijo v naših krajih na letnih dopustih.
Brez dvoma gre v tem oziru za objektivne možnosti posameznega zbora. To je poklicna sestava pevcev, kraj, v katerem zbor deluje in še mnogo drugih činiteljev, ki opravičujejo mirovanje oziroma nastopanje v tem času.
Piorrir prirejanja koncertov za goste je brez dvoma moški pevski zbor v Logi vasi, ki že vrsto let redno nastopa v enem izmed največjih turističnih centrov, v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Tudi pevski zbor v Hodišah nastopa na takih prireditvah, predvsem v hotelu Korotan v Sekiri.
Tovrstne nastope pa v zadnjem času lahko beleži tudi Pevsko društvo Št. Vid v Podjuni. Popularnost tega zbora med gosti je v zadnjem času tako narastia, da ga je škoci-ijanska občina morala vzeti v program za prireditve v tujsko-pro-metni sezoni. To je za društvo oziroma za zbor zelo velik uspeh, ki ga moramo pripisati predvsem njegovemu zborovodji Hanziju K e -ž a r ij u , ki je s svojo strokovno in organizacijsko sposobnostjo dvignil zbor na izredno visoko pevsko raven. Pri tem pa moramo pripomniti, da je program zbora, lahko rečemo ansambla, zelo pester in zanimiv, saj nastopa v mešanem in moškem zboru, poleg tega pod vodstvom Hanzija Kežarja sodeluje še trio Korotan, katerega izmenoma spremljajo pevci v duetu, kvintetu ali sekstetu. Program obsega koroške narodne iin umetne pesmi ter narodno in zabavno glasbo. Poleg slovenskih pesmi ima zbor na sporedu tudi nekaj nemških komadov. Tu pa moramo povedati, da
Poletne igre na Petrovi gori
Lep športni uspeh
Naš rojak Robert Kropivnik, študent fizkulture na graški univerzi, je v zadnjem času zabeležil spet lepe športne uspehe.
Kot član celovškega športnega društva KLC je prejšnji teden postal koroški deželni prvak v peteroboju. Pri tekmovanju za ta naslov je postavil nov deželni rekord v tej panogi.
Prav tako se je v zadnjem času udeležil tudi raznih športnih prireditev v Italiji in Jugoslaviji, kjer se je povsod uspešno uveljavil ter se uvrstil med najboljše tekmovalce.
Robertu veljajo naše iskrene čestitke!
so pri gostih deležne največ uspeha slovenske narodne pesmi, kar dokazuje našo visoko kulturno raven s katero se lahko postavimo pred mednarodno publiko.
Ob koncu moramo še povedati, da je minulo nedeljo šentvidski pevski zbor koncertiral na Breznikovem campingu ob Zablafniškem jezeru in da je to bil v teku dveh mesecev njegov četrti koncert v okolici Št. Vida v Podjuni.
K taki dejavnosti pevcem v Št. Vidu, Hodišah n Logi vasi čestitamo in se zahvaljujemo za njihovo posredovanje slovenske pesmi tujcem, ki po večini ne vedo, da v krajih, kjer preživljajo svoje dopuste, živimo 'tudi Slovenci. Slovenskim gostilničarjem, k se bavijo s turizmom, pa svetujemo, da povabijo naše pevce, da zapojejo njihovim gostom. Prepričani smo, da zaradi tega ne bodo imeli izgube — kot nekateri misijo — nasprotno! Ko je letos pevski zbor iz Loge vasi prvič nastopil v Ločah ob Dravi, je neki
Poletne igre na Petrovi gori v Brezah so dobro prestale prvi del igralskega časa. Žal je nagajal večkrat dež, toda to ni zlomilo dobre volje vnetemu ansamblu. Do 24. avgusta bodo na Petrovi gori še igrali Lessin-govega „Modreca Natana" in Jonso-novega „Volpona“. Hannes Sandler in njegovi sodelavci so z dosedanjim potekom iger lahko zadovoljni. Oba nova komada sta pri publiki izredno dobro ugajala. Pa tudi časopisje je o poletnih prireditvah na Petrovi gori obširno poročalo. Ako ne bi bilo tolikokrat dežja, bi letošnje igre mogli zaključiti z rekordnimi številkami. Do sedaj si je predstave ogledalo skoraj 10.000 ljudi, kar pa je v primerjavi z lanskim letom približno za 1500 oseb manj.
Izpad vsake predstave pomeni za ansambel hudo obremenitev. Dolgotrajno slabo vreme skoraj lahko rui-nira skupino. Sandler in njegova skupina morajo 80 °/o izdatkov kriti z vstopninami. Tako ni čudno, da se tekom dneva večkrat ozrejo proti nebu. Subvencije, ki jih dobivajo, uporabijo le za najnujnejše investicije. Večkrat se je letos že zgodilo, da so morali obiskovalci zapustiti Breže,
gost v pričo pevcev oštet svojega gostitelja, zakaj tega zbora tudi prejšnjega leta ni povabil in da je zanj sramotno, da kot gost, ki pri njem že več let preživlja svoj dopust, šele po tolikih letih zve, da v teh krajih živi narod s tako visoko pevsko kulturo.
Da, res je, nekateri nemški gostilničarji so tozadevno našim lahko za zgled.
ŽELEZNA KAPLA
V	soboto se je odtrgala nad cesto med Železno Kaplo in Rebrco velika skala in zdrčala po pobočju na cesto, kjer se je s truščem razbila in pokvarila del ceste. V dolžini dvajsetih metrov je bila cesta deloma zasuta. V času, ko se je odtrgala skala in se razbila, na cesti ni bilo nobenega pešca in nobenega avtomobila. To je bila ob tem prometnem času izredna sreča. Neposredno po zasutju so cesto začeli cestni delavci spravljati v red. Nekaj časa je bil promet zadržan oziroma oviran. Toda že po eni uri je bila cesta zopet neovirano uporabna.
V	noči od sobote na nedeljo je ob neurju udarila strela v bližini carinarnice na Jezerskem. Strela je poškodovala cesto, pod katero teče vodovod. Cestno kamenje pa je razbilo nekaj šip carinskega poslopja. Tudi tukaj ljuje sami niso utrpeli nobenih poškodb.
ne da bi videli skupino igralcev na delu; slabo vreme pač onemogoči vsako predstavo na prostem. Žalostni ob takih primerih niso le obiskovalci, temveč tudi igralci-amaterji.
Prof. Hannes Sandler je imel letos pri zbiri komadov posrečeno roko. Lessingov »Modrec Natan“ in Jonso-nov „Volpone“ sta izrednv privlačna. Obe igri je režiral in insceniral Hannes Sandler, glasbo pa pripravil prof. Norbert Artner. Ansambel to leto izredno dobro harmonira in je deležen lepih uspehov in priznanj. O poletnih prireditvah na Petrovi gori je izšlo doslej 86 deloma zelo pohvalnih recenzij v tujih in domačih časopisih.
Na pokritje prostora zaenkrat še ne morejo misliti. Premalo je denarja za streho. Treba je najprej ustvariti najnujnejše, dekoracije, primerno urejen prostor za gledalce, tehnične naprave in slične reči. Šele zatem bodo v Brežah mogli misliti tudi na streho, ki bi odstranila vremenske skrbi.
Poletne igre na Petrovi gori pa je treba prav zaradi naštetih okoliščin še posebej ceniti.
ZGORNJA VESCA
Tako smo veseli, da moramo to povedati tudi širši javnosti.
Zelo dolgo in upravičeno smo tožili o slabih prometnih razmerah v našem kraju. Zaradi ceste nas je bilo že resnično sram, ko so nas predvsem tujci spraševali, kaj smo zagrešili, da moramo kot kazen imeti „cesto“, ki tega imena niti ne zasluži, saj so pogosto že stranske poti bolj urejene.
Zdaj pa z veseljem lahko sporočimo, da so začeli meriti novo traso. Seveda nam ni vseeno, da bo „pri-strižena“ marsikatera parcela, ko se hočejo izogniti sedanjim cestnim o-vinkom. Toda vemo, da ni sončne strani brez senčne, zato se bomo sprijaznili tudi s potrebnimi nevšečnost-nostmi, samo da bomo dobili novo asfaltirano cesto, po kateri vožnja v naš lepi kraj ne bo več muka, marveč užitek.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Pred kratkim je v št. Jakobu zasedal občinski odbor. Sejo je v odsotnosti župana Korena, ki se je poškodoval pri nedavni nesreči, vodil podžupan Brader.
Občinski odbor je obravnaval vrsto vprašonj ter sprejel ustrezne sklepe. Med drugim je sklenil, da bo občina Št. Jakob od občine Bistrica v Rožu kupila vrelec, ki naj bi oskrboval z vodo Tale, kjer gradijo zdaj nov vodovod. Za nakup vrelca je občinski odbor odobril vsoto 45.000 šilingov, hkrati pa sklenil, da grabena dela za dodatni vodovod na Talah odda podjetju, ki bo stavilo najbolj ugodno ponudbo.
Iz dodatnega proračuna je občinski odbor namenil 270.000 šilingov za popravila oziroma rerrovi-ranje poslopja ljudske šole v Pod-rožčici. Z omenjenimi sredstvi nameravajo izvesti najnujnejša adaptacijska dela na šolskem poslopju ter je občinski odbor oddal potrebna dela raznim domačim podjetjem.
Za požarno brambo Breznica-Podrožčica bo občina kupila novo motorno brizgalko, medtem ko bo požarna bramba Podgorje dobila nov gasilski voz. —
Tujski promet tudi v šentjakobski občini igra čedalje večjo vlogo ter je bila tujskoprometna zmogljivost v občini tekom zadnjega leta znatno povečana. Tako občina kakor tudi posamezni podjetniki se prizadevajo, da bi gostom pripravili čim lepše bivanje. Meseca julija letos so v občini našteli 19.400 turističnih nočitev, medtem ko jih je bilo lani v istem času šele okoli 10 tisoč.
Z avstrijskega lesnega sejma v Celovcu
Avstrijski lesni sejem privabi v Celovec mnogo obiskovalcev — strokovnjakov, ki iz poklicnega zanimanja pridejo v Celovec, in mnogo drugih interesentov, kupcev in radovednežev. Z najrazličnejšimi prireditvami hočejo prireditelji sejma privabiti čimveč ljudi. Ob poldnevih in večerih se vrstijo prireditve.
Toda napačno bi bilo misliti, da se na avstrijskem lesnem sejmu samo zabavajo. V ospredju še vselej stoji resno delo. Lesni sejem so si ogledali v preteklih dneh visoki funkcio-narji raznih evropskih držav. Iz Skopja sta prišla na strokovni ogled sejma profesorja strokovne visoke šole za lesno gospodarstvo dekan dipl. ing. Dl mo Bečar in prof. dr. ing. Branislav Pejoski. Jugoslovanska strokovnjaka sta se udeležila 6. zasedanja evropskih strokovnih novinarjev za lesno gospodarstvo ter se zanimala za podrobnosti avstrijskega lesnega sejma in avstrijskega lesnega gospodarstva nasploh. Podala sta tudi zanimive informacije o stanju akademske izobrazbe v jugoslovanskem lesnem gospodarstvu.
Predsednik sejma, župan Ausserwir>kler, je na sejmu pozdravil tudi strokovnjake iz Nemške demokratične republike in Zvezne republike 'Nemčije. Strokovnjaka Vzhodne Nemčije ing. Joachim Mai in ing. Franz Hog, člana ministrstva za lahko industrijo, sta predvsem proučila možnosti udeležbe Demokratične repub-
like Nemčije na prihodnjem lesnem sejmu. Iz Munchena sta prihitela na avstrijski lesni sejem generalni sekretar zvezne trgovske zbornice dr. VVakolbinger in direktor Munchenskega sejma Heinz Seifert. Zanimivo je, da tudi v Munchenu nameravajo leta 1970 pripraviti lesni sejem.
Namestnik ministra za vodno in gozdno gospodarstvo Češkoslovaške, dipl. ing. Ladislav Hruznik, je v ponedeljek obiskal razstavišče. Visoki in dobrodošli gost si je natanko ogledal bogato razstavo. Obiskal je seveda tudi češkoslovaško poletno hišo iz lesa, ki pritegne veliko število obiskovalcev letošnjega sejma.
Vsi strokovnjaki si seveda z zanimanjem ogledajo tudi nove stroje za predelavo lesa. Nestrokovnjaki pa posvečajo pažnjo bolj lesnim izdelkom, to se pravi eksponatom iz lesa, pohištvu in drugemu. Posebno pozornost na 17. avstrijskem lesnem sejmu vzbujajo poletne hiše iz lesa, pa tudi druge montažne hiše. V njih je vedno gneča. Te hiše razstavlja šest avstrijskih tvrdk in ena češkoslovaška firma. Posamezne hiše so razmeroma poceni in se vedno bolj uveljavljajo tudi pri nas v Avstriji, veliko priljubljenost pa so dosegle v Skandinaviji in v Severni Ameriki.
11. avgusta je neka firma pralnega praška priredila na razstavišču ognjemet, kakršnega Celovec še ni doživel. Izžrebala pa je ob tej
priliki tudi zmagovalce nagradnega tekmovanja, ki so prejeli kar lepa darila.
V torek se je zbralo v največji zabavni hali na zabavišču okoli 260 dvojčkov iz raznih evropskih držav. Največ jih je seveda prišlo iz Avstrije. Na tem srečanju dvojčkov so izbrali najbolj podobna si dvojčka, kar pri veliki udeležbi nikakor ni bilo enostavno. Zmagovalcem je podaril župan Ausservvinkler zlatnike in srebrnike.
Na avstrijskem lesnem sejmu dela pri neki dunajski tvrdki preprog perzijski študent Robert Hadjar Pakzad, ki bo zastopal svojo deželo na olimpijskih igrah v Mehiki. Nastopil bo pri maratonskem teku in pri pohodu na 50 km. Robert Pakzad študira na visoki šoli v Linzu. Vsak dan menda prehodi 120 do 130 km in nosi pri tem do 35 kg opreme. Preteklo leto je prehodil pot Dunaj—Munchen v treh in pol dnevih, od Saarbruckna do Pariza pa je rabil peš štiri dni. Letos vigredi je pešačil od Dunaja do Liverpoola v 17 dneh.
Kulturno-zabavno dogajanje na sejemskem razstavišču je svoj letošnji višek nedvomno doseglo v sredo, ko se je številnim obiskovalcem predstavila folklorna skupina „Adrija" iz Zagreba. V pestrem sporedu je prikazala vrsto narodnih plesov in pesmi jugoslovanskih narodov ter bila za svoje izvrstno izvajanje deležna navdušenega odobravanja.
'Lisko, drobna lisička, je živel v velikem in lepem gozdu. Zamikalo ga je pogledali malo po svetu in je nekega lepega poletnega dne sklenil: „Danes popoldan grem pogledat, kakšno je mesto, o katerem so mi pripovedovali starši. Tukaj se tako dolgočasim, vsi so dremavi zaradi vročine in z nikomer se ne morem Igrati."
Lisko je tekel naprej po gozdni stezi, nato po veliki široki cesti in v pičli uri je bil v mestu. Kaj vse je tu videl! Pota so bila mnogo širša lin bolj ravna kot v gozdu in niso bila posuta s peskom. Pa kakšna smešna drevesa! Vsa iz kamna pa brez vej! Sedaj Lisku ni bilo več dolgčas. Ves srečen je tekal po ulicah in se ogledoval okoli sebe. Bilo je vroče in ljudje so bodili leno sem in tja. Nihče se ni oziral za Liskom — mislili so pač, da je majhen rjav kužek s špic osti m gobčkom.
Lisko je tako ves dan begal po mestu iz ulice v ulico, toda nihče ga ni skušal ujeti, da bi ga odnesel v živalski vrt, kot sta ga vedno svarila oče in mati, kadar je moledoval, naj ga popeljeta v mesto.
Bilo je že pozno in Lisku se je stožilo po domu — sklenil je, da se vrne v gozd k staršem, ki ga gotovo zaskrbljena iščeta.
Toda sedaj je bil v zadregi. V katero smer naj krene? Levo? Desno? 1P0 tej kamniti stezi dli po oni? Obupan se je vrtel v krogu in se ni mogel odločiti. Spoznal je, da se je izgubil in da mogoče nikdar več ne bo našel poti nazaj v gozd. Povrh tega je postal tako utrujen zaradi tekanja in iskanja, da je legel kar na pločnik in zadremal. Po poti je prišel mož in opazil Liska, ki je ležol nepremično na tleh. Ustavil se je in ga malo bliže pogledal: „To pa ni kužek, to je majhna lisička,” je rekel. Dvignil je 'liska, ki se je pri tem močno prestrašil. »Najbolje bo, da se delam mrtvega," si je rekel, »potem bo mož mislil, da sem mrtev in me ne bo odnesel v živalski vrt.”
Mož pa je ogledoval Liska in pomislil: »O seveda, to ni živa lisička, to je krznen ovratnik, ki ga je zgubila bogata dama,” ter se napotil v urad za najdene predmete.
»Hvala lepa," je rekel uradnik, ki je sprejel ta »izgubljeni krzneni ovratnik”, »pisal bom najdbo v knjigo in vaš naslov." Mož je odšel, uradnik pa je vzel velik ključ odprl vrata neke sobe, v kateri je bilo polno najdenih predmetov, naloženih po policah. Uradnik je položil lisičko na eno polic in odšel ter vrata za seboj zaklenil.
Ko je lisko ostal sam si je začel ogledovati svojo Okolico. Nikjer ni našel izhoda. Zdaj je bil ujet, daleč od staršev, ddleč od gozda. Pa tako lačen je bil... in ... sedaj ga bodo gotovo oddoli v živalski vrt. Solze so ga oblile in žalostno je cvilil. Tako je obsedel, dokler se ni stemnilo. Kako žalostno in pusto je bilo tu med najdenimi denar-
nicami, dežniki, oblekami, kapami in kovčki... Postal je zaspan in iskal je kotiček, kjer bi se skril. Poleg njega je bil velik siv kovček. Lisko je s smrčkom dvignil pokrov, zlezel v kovček in v njem sladko zaspal. Zbudilo ga je rožljanje ključev. Pomencal si je oči in zazehal: »Kje le sem? O, seveda, v kovčku med najdenimi stvarmi. Moram biti čisto tiho kot miška, ko se bodo vrata odprla, da me ne odkrijejo."
Res, bil je uslužbenec, ki čuva najdene predmete, toda ni bil sam, spremljal ga je še neki gospod. »Tako, gospod," je rekel uslužbenec, »le dobro poglejte, mogoče pa je vaš kovček te tu. Kakšne barve pa je?" »Sive," je rekel tuji mož, »dovolite, da malo pogledam ... Da, ta je, prav ta-le. Kako vesel sem, da se je našel’
»Prav," (je rekel uslužbenec, »sedaj se morate le še podpisati in nato pa vse v redu." Tuji mož je zaprl 'kovček in ga vzel s police: »Ho, kako težak je postal," si je mislil. Toda brž ko je bil vpisal svoje ime v knjigo, je hitro zopet odšel, srečen, da je dobil lepi kovček nazaj.
Doma je položil kovček na mizo, da so ga videli otroci in žena in se z njim veselili. Popoldan so hoteti odpotovati na taborjenje v bližnji gozd in ije bilo sedaj treba hitro
pripraviti prtljago. »Očka, kako lepo, da si nam kupil majhno lisičko," so vzkliknili otroci, ko so odprli kovček. »Kakšna ljubka živalca!" je rekla mati.
Lisko je sedel v odprtem kovčku in preplašeno gledal. Vendar prav zelo strah ga ni bilo. Takoj je spoznal da so to prijazni in dobri ljudje. »Nič ne razumem," je rekel oče, »jaz res nisem kupil lisičke, pa tudi ne vem, kako je prišla v moj kovček." Otroka pa sta bila vsa navdušena in začela božati lisičko, ki se jih ni nič bala. »Že vem," je rekel oče, »kaj bomo napravili. Vzeli jo bomo s seboj v gozd, gotovo je tam doma."
Otrokoma je bilo najprej žal, toda končno sta razumela, da mora lisička živeti v gozdu in na prostosti.
Lisko pa si je dejal: To bodo moji gledali, ko jim 'bom pripovedoval, kaj sem doživel. Prav gotovo mi ne bodo hoteli verjeti, posebno ne tistega o mojem prenočevanju v kovčku in vožnji z avtom."
Družina se je popoldne odpeljala z avtom. Ustavili so se na velikem campingu v gozdu, kjer je bil Lisko doma. Oče je Liska varno postavil na tla, Lisko pa je prijazno pomahal z repkom in zbežal. »Na svidenje, naša mala lisička!" so klicali za njim otroci in starši. Toda, kdo je prišel naslednji večer spet k šotoru? Naš mali Lisko. Samo, da si malo ogleda ta čudni platneni hrib, v katerem žive njegovi prijatelji ... Prihajal je vsak večer in dobrot, ki so mu jih polagali pred šotor, ni odklanjal. In ko je družina čez štirinajst dni odpotovala, je dolgo časa, mahajoč z repkom, tekel za avtom, otroci pa so mu mahali. Lisko je tekel za njimi vse do velike ceste, naprej pa ne ...
Nevarna šala
Odrasel sem v zaostalem kraju na Uralu, kjer je bilo mnogo divjadi. Medvedje so prihajali v vas ter napadali krave in konje. Čeprav smo v vasi imeli dovolj psov, so lisice iz kokošnjakov kradle piščance. Celo radovedne kune so se kakor pomotoma prikradle od kod, da bi videle, kaj delamo. Jeleni, ki so prihajali na pašo h govedi, pa so se bodli z našim orjaškim in razdražljivim bikom Karpuhom.
Kot deček sem hodil lovit samo majhne zveri in divjad, tako da sem pretežno lovil veverice in jerebice, zakaj srečanja z velikimi zvermi sem se še bal. Tudi moja puška je bila stara enocevka, majhnega kalibra. Kadar je bilo treba streljati, je običajno zatajila. Dandanes je takšne puške mogoče najti samo še v muzejih.
Ko sem nekoč počival sede na panju poleg poti, sem uzrl kakih trideset korakov stran medvedka — trebušastega, kuštravega enolet-nika.
»Dobrega lovca zver sama najde!" sem po-
mislil. Toda dvomil sem, da bi ga ubil s strelom iz moje puške. Kljub temu sem sprožil... Zakaj? Preprosto zato, ker sem se hotel z njim pozabavati! Ko bi namreč bilo mogoče izenačiti življenje medvedka s človeškim življenjem, bi medvedek in jaz bila vrstnika. Čemu bi se torej ne pošalil!
Gotovo so dve, tri šibre zadele cilj. Medvedek se je zvrnil in začel cviliti. Na strel in sinov jok je iz borovega gozda takoj pritekla njegova mati. In ker je brz ugotovila, kaj se je zgodilo, se je napotila naravnost proti meni. Odlegel sem puško in se kot mačka povzpel na drevo. Za samoobrambo nisem imel ničesar: niti noža niti sekire. Toda vedel sem, da medvedi dobro plezajo po drevju, zato se mi je pogibel zdela neizbežna.
Vendar medvedka se ni povzpela za menoj na drevo, temveč se ga je samo oprijela in ga začela srdito tresti. Zavrtelo se mi je v glavi, srce mi je začelo utripati, in čvrsto sem se oprijemal smolastih vej, da ne bi padel.
/ \
^Pogled o- z v en la
Doma: „Mama, vrži mi žogo na dvorišče!“
„Mama, daj mi kos kruha!"
„Zakaj mi nisi prisila gumba?"
In tako dalje ... Sami ukazi, nobene prošnje.
V šoli: „Marko, zakaj te ni bilo v šolo?"
»Kaj te briga!"
Pri igri: „]az bom prvi!"
Če mu to ne uspe: „Prekleti mulci, barabe, z vami sploh ne igram."
Če njegova skupina izgublja: „Kaj sploh igrate, ko nič ne znate! Take babe!"
Ko mu malček steče čez pot: „Beži smrkavec, da te ne brcnem!"
Na cesti: roke v žepu, ne pozdravlja, se nikomur ne izogne, požvižgava, se obreguje ob mimoidoče zlasti ob dekleta.
Kaj nimaš nikogar, Marko, ki bi ti povedal, kako grdo se obnašaš? Nikogar, ki mu ne bi bilo vseeno, kaj bo iz tebe, ko odrasteš?
'-------------------------------------------J
Medvedek je sedel na poti in neutolažljivo jokal. Mati se je obrnila k njemu in zlobno zagodrnjala:
»Molči! Mar ne vidiš, da tresem? Brž ko ga snamem z drevesa, mu bom pokazala, kako se napadajo nedolžni!"
»Mama, dobro ga premikasti! Naj ne strelja več! Zakaj bi plašil male!" je jokal medvedek'. Medvedka |>a je tiho godrnjala:
»Bom mu že pokazala, ne boj se!“
Gotovo bi se bila maščevala, ko bi ne bilo sosedov, ki so tedaj prišli mimo. Pojavili so se na poti s šestimi konji ki so bili natovorjeni z vrečami. Kmetje so se glasno pogovarjali, konji pa, ki so začutili vonj medveda, so rezgetali.
Medvedka je prisluhnila nato pa zagodrnjala in odhlačala v goščavo. Za njo je smešno koracaje pohitel medvedek.
Urno sem splezal z drevesa, ne da bi kmetom kaj rekel. Zakaj s takšnimi »junaštvi" se celo mlajši lovci nikoli ne hvalijo.
Ko sem odrasel, se mi zdi, sem v tajgi srečal^ medvedka, sem si bil na jasnem, da se v bližini sprehaja tudi njegova mati, ki ne ljubi šale. In če nisem imel pri sebi dobrega lovskega orožja, sem jo nemudoma popihal, da ne bi spet doživel kakšne neprijetnosti. Pogumni ljudje se bodo morda tej moji izpovedi tudi smejali, ali jaz jim svetujem, da se ji ne smejejo. Bolje bi bilo zanje, ko bi ostali kakih deset minut na drevesu, ki ga razdražena zver trese z vso močjo. In ta zver tehta dobrih dvesto kilogramov! Sede brez kakršnegakoli upanja na rešitev, in ne da bi vedeli ali bodo prišli kmetje — rešitelji, bodo tudi najpogumnejši razumeli, kje velja imeti pogum in kje pamet.
M. Alzmiljev
OllinilllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllllllllIlililMMIlIllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIinilllllllllllllllllllHIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllB
Ivan Cankar:
NA KLANCU
1
I. ZA VOZOM
Frančka ni zaspala dolgo v noč. Vse je bilo že tiho, nič se ni zganilo v temi in skoro jo je bilo strah. Samo poredkoma je segel rezek glas iz noči — zaukal je fant na vasi, zapel je pesem, šel je zmerom dalje po klancu navzdol in pesem je umolknila, potopila se je v noč. Zalajal je pes pri štacunarju — začul je bil bogve kaj, šuštenje kostanja v bližini, praskanje miši v prodajalnici, fantovo pesem iz daljave, in vzdignil je glavo ter zavil z zategnjenim, cvilečim glasom, zacvilil še enkrat že v polspanju iin legel na plahto in zadremal . ..
Odeta je bila Francka samo z rjuho, pa ji je bilo vroče in pot ji je tekel s čela dol po licih in je močil blazino. V sobi je bilo tema 'in vzduh je bil težak in vroč; zdelo se ji je, da bi se shladilo, če bi odgrnila zeleno zagrinjalo pred oknom in bi zasijala mehka svetloba ponočnega neba. Iz teme je prihajalo enakomerno, trudno sopenje matere in sestre, ki sta spali na postelji, in tikfakajnje velike stenske ure se je včasih hipoma oglasilo, udušilo z brenčečim zvokom vse druge glasove ter se nato zopet izgubilo, kakor da bi se bila ura ustavila.
Zadremala je že skoro, ati zgodilo se ji je, kakor da bi Polagoma drsela navzdol, kakor da bi se skrinja nagibala,
nagibala, nagibala ... in prestrašila se je in se je prebudila. Prihajale so ji na misel vesele 'in čudne reči, motalo se je okoli skrinje vse polno 'lepih spominov in vse polno lepega pričakovanja — kakor živi obrazi, smehljajoči se, ljudje prijazni in nedeljsko oblečeni.
Poslušala je, kako sta sopli naporno mati in sestra, in nekaj ji je zatrepetalo v srcu, čutila je, da ljubi premalo mater in sestro in da je to greh. Spali sta mirno, lepo božje spanje, oči zatisnjene, ustnice malo odprte, lica vroča — in ko bi bila luč, bi Francka vstala in bi stopila po prstih k postelji in bi se sklonila nad njima in solze bi ji prišle v oči.
Solze so j'i prišle v oči 'in zazdihnila je globoko . .. Časih, kadar jo je mati tepla in kadar je zakričala nad njo, ker je bila trudna 'in je sedla na skrinjo, bi zavpila in zajokala od žalosti. Udarila bi sestro, ker je bila rdeča 'in sita in je posedala ves dan in je tožila Francko materi. Udarila bi jo in bi jo pahnila, da bi se zadela z glavo ob prag ... Ali zdaj, v tej tihi noči bi vstala in bi stopila k postelji in bi prosila odpuščanja mater in sestro. Ljubeznive in vesele besede, izrečene bogve kdaj, so ji prišle na misel; materin obraz, ves prijazen in mehak, kakor je bil bogve kdaj, je stopil zdaj prednjo in Francki se je srce stisnilo od ljubezni.
Drugače je zvečer jokala na tihem in je zaspala v ihtenju. Posebno v nedeljo, ker jo je bilo sram, da je imela staro obleko, narejeno iz materinega krila, zamazano, zakrpano, tako da so se ji smejali. Šla je k zgodnji maši, hitro je hodila, s povešeno glavo, v roki velik molitvenik, ki je bil tudi že ves obdrgnjen. Mati in Nežka pa sta šli dopoldne k veliki maši na Breg, v 'lepo farno cerkev uro daleč od vasi. In Nežka je imela rdečerožasto krilo in novo ruto na glavi in v roki molitvenik z belimi koščenimi platnicami. Molitvenik je bil Franckin, dobila ga je od gospoda, ker je znala moliti, ali Nežka ga je jemala k maši. Nežka je
bila majhna in debela 'in rdeča in je zmerom jokala, in mati ji je dajala sladkih reči; poznalo se ji je okoli ustnic, kadar je prišla opoldne od maše, ko je bila Francka že vsa trudna in zamazana od pospravljanja in od kuhe. In še tiste stare obleke ni smela imeti ves dan; precej se je preoblekla, ko je prišla od maše, in je hodila raztrgana okoli; Nežka pa je posedala gosposko v rdečorožastem krilu in je šla lahko na cesto, na vas k sosedom; če je rekla mati: »Preobleci se no, Nežka!" se še zmenila ni, in če je Francka noto zaklicala: »Kaj pa so rekli mati?" se je materi zamerilo: »Kdo pa je tebe kaj vprašal?" — Tako je bilo življenje žalostno, in če se je Francka jokala, ni rekla mati: »Nikar ne jokaj, Francka!" — Francka bi se takoj zasmejala — temveč jezno je pogledala in je zavpila, da se je Francka stresla: »Zakaj pa se cmeriš? Poglej no ihto!"
Hipoma se je domislila tistega dne, ko je jokala do pozne noči, tako da so jo oči bolele in da jo je rezalo v grlu. Mati je prišla spoti, ves dan je bila zdoma. In nedelja je bila, lepo je bilo zunaj, še malo svetlo — prijazno večerno sonce je sijalo tam daleč na hribu — in Francka in Nežka sta sedeli pred hišo in sta čakali mater. Mati je prišla, culo je nosila pod pazduho, čevlji so bili vsi oprašeni. Dela je culo na mizo in miza je bila precej vsa bela in nedeljska. Francka in Nežka sta gledali, Francki je utripalo srce; šla je v kuhinjo, da bi prinesla večerjo, in rene so ji padale iz rok, ko je napravljala. Mati je bila odvezala culo —na mizi je ležala svetla rdeča Židana ruta in Francki so se vsesale vanjo nemirne in poželjive oči. »Na, Nežka!’ in mati je dala Nežki židano ruto, svetlo rdečo židano ruto, ki je šumela, če jo je človek vzel v roko, in ki je bila tako gladka in težka. »Na, Francka, to je pa tvoje!" in Francki je dala mati zelen barhantast predpasnik, ki je bil tak, kakor jih imajo v delavnik vsi ljudje na svetu. Francko je stisnilo v grlu in roke so se ji tresle, ko je nesla skledo
6 — Štev. 32 (1366)
16. avgust 1968
Koža je najlepša obleka
Ker delajo danes ženske večidel doma in v poklicu, morajo že bolj paziti na zunanjost. Najprej nekaj nasvetov za notranjo kozmetiko.
Bodite ravnodušni do vseh bolečin in skrbi, veseli pri vsakem delu, objektivni in disciplinirani, ljubite naravo, veselite se vsega lepega in ostanite mladi z otroki in vnuki. Navadite se na dolžnosti, življenje zares živite, obvladajte težave in se nikoli ne zanemarite. V vsem tem je ena izmed večnih skrivnosti lepote.
Ne kažite, da vam je težko in imejte vselej veder obraz. To je kakor »duševni steznik", ki prepreči, da bi se vdali utrujenosti in letargiji. Ličilo in puder nam ne dajeta leska, ki mora odsevati z obraza. Ohranite to, kar vam je dala narava. Nikoli ne pozabite, da je čistoča alfa in omega zdravja in lepote. Zmerom dajte prednost naravni, preprosti prehrani. In naj prinese življenje karkoli, ohranite notranjo trdnost.
Kadar vabite prijatelje
Gotovo ste družabno bitje: obiskujete prijatelje in ti hodijo k vam na obisk. Največkrat so to prijetno preživeti popoldnevi ali večeri, včasih pa ...
Veliko knjig je že izšlo o vsakodnevnem obnašanju, stikih med ljudmi, pravilih, ki govore, kdaj se kaj sme in kdaj ne ... Pa vendarle mnoge gospodinje še vedno ne vedo, kakšno naj bo njihovo gostoljubje, ko odprejo vrata stanovanja obiskovalcu in ljubemu gostu.
Torej! Vstanite, ko je prišel gost! Tega vam ni treba storiti, če je vaš gost mnogo mlajši od vas. Tedaj mu ljubeznivo ponudite roko in ga povabite, naj prisede. Bodite ljubeznivi tudi, če vam gre obnašanje kakšnega gosta močno na »živce*! Vi ste gostiteljica!
Prizadevajte si, da bi bili videti sveži in da bi vaš obraz kazal vedrino in veselje, ko sprejemate prijatelje! Vaš smehljaj in preproste jedi veljajo več kot dragocena kosila, ki jih pripravlja gospodinja ves dopoldan in je zaradi tega izmučena in slabe volje. Gostje se bodo počutili krive, če boste videti povsem na koncu moči!
Ne bodite ena tistih gospodinj, ki se takoj prično pritoževati čez svoje slabo kuhanje in zmožnost vedno pripraviti kar najbolj uspelo jed! K vam so prišli prijatelji in prav nič vam ne bodo zamerili, če bo jed nekoliko slabša.
Nikoli se ne pozabite zahvaliti gostom, ki so sprejeli vaše povabilo, naj vas obiščejo.
Gospodinja ne sme končati jedi prej, preden neha jesti njen najbolj zgovorni in počasni gost. Za mizo se gospodinja dvakrat loti jedi in tako hrabri goste, da ji sledijo. To pravilo ne velja edinole za juho in sir — to pa seveda ne pomeni, da si gostje ne smejo z njima dvakrat postreči.
Če imate mačko ali psa, ju ne pripeljite v prostor, kjer so gostje. Kdo izmed gostov morda ne ljubi teh živali ali pa se jih celo boji.
Naredite seznam povabljencev in si zabeležite, če veste, kaj kdo posebno ljubi ali odklanja. Pazite na sestavo jedilnika, da zado-volite prav vse okuse.
Medtem ko ste pripravljali, se vas je lotil hud glavobol. Gostje bodo prišli, vi pa boste z nagubanim čelom odpirali vrata. Ne, tega zares ni treba! Popijte skodelico vročega ruskega čaja, v katerega ste nacedili precej limoninega soka. Čez pol ure popijte še eno skodelico! Presenečeni boste, kako vam bo to zdravilo hitro in uspešno pomagalo!
Kumare
Sok presnih kumar je odlično kozmetično sredstvo, o-sveži in očisti kožo zlasti če je mastna. Iz presnih kumar si lahko napravimo vsak večer masko. Oprano, obrisano in neolupljeno kumaro zrežemo na tanke rezine, ki jih položimo med dve krpi gaze, se uležemo in si položimo masko za 20 minut na obraz.
Nato vlažno kožo rahlo obrišemo s čisto krpo, gazo pa operemo in posušimo, ker jo
Stari smo samo toliko kakor naša koža, ki je naša najlepša obleka, najdragocenejši okras, kar nam ga je dala narava. Koža so vrata k organizmu, hkrati pa tudi filter, saj vsi vemo,
Poskusite!
Pečene nadete paprike
Viemh 10 paprik, olje, dva paradižnika. Za nadev: tri jajca, 10 dkg prekajenega mesa, dva krompirja, tri žlice naribanega sira, sol, zelen peteriilj, poper, nekaj masti.
Paprike operemo, prerežemo po dolgem, odstranimo petke, poparimo in odcedimo na cedilu.
Nadev. V trdo kuhana jajca in kuhano prekajeno meso na drobno sesekljamo, dodamo kuhan pretlačen krompir, nariban sir, sol, sesekljan zelen peteriilj, poper in malo raztopljene masti. S tem nadevom napolnimo paprike, jih na tesno zložimo v kozico, pridamo malo olja in pečemo v pečici. Nazadnje jih prelijemo s pretlačenimi paradižniki in že malo pečemo.
Riž z ohrovtom in svinino
Na masti ali olju prepražite drobno narezano čebulo in na rezance narezan ohrovt, posolite in zalijete z vročo vodo ter duiite. Ko bo ohrovt mehak, primežajte riž in na kocke narezano prekajeno meso, nekaj zdrobljenega česna in peteriilja in do-dalje že potrebno količino vode ali juhe ter dušite toliko časa, da bo tudi riž mehak.
Jabolčne plošče
Pripravi vzhajan kvas. V skledo stresi liter bele moke, primešaj V< litra mlačnega mleka, tri rumenjake, dve žlici masla, štiri žlice sladkorja, žličko soli, dodaj vzhajan kvas in stepaj, dokler se testo ne loči od kuhalnice. Testo naj vzhaja na toplem, nato ga razvaljaj in položi za prst debele plošče na z maslom namazan pekač. Potresi jih z narezanimi jabolki, ki jih posuj s sladkorjem in malo cimeta. Nad sadje položi drugo plast testa. Vzhajano ploščo namaži z jajcem ali z mlekom in speči.
Tako testo je uporabno tudi za plošče z drugim sadjem.
da ne dihamo samo s pljuči, temveč tudi s kožo. Kakor izloči koža vse, česar telo ne potrebuje, tako sprejme tudi vse, kar je življenjsko važno, od nas pa je odvisno, ali dovaja telesu dobro ali slabo. Zato nega kože ni samo nega obraza, temveč vse kože, celotne površine telesa.
Naloga kože je ščititi in zbirati. Podkožno tkivo zbira razen maščobe tudi tekočino, soli in sladkor, za izločanje škodljivih snovi iz telesa pa skrbijo znojnice. Če te ne delujejo pravilno, lahko pride do različnih infekcij, gnojenja in ekcemov. Koža je torej predvsem zaščitni organ, ki nas varuje pred vsemi temi nevarnostmi — dokler je zdrava. Razen tega tvori tudi zaščitne snovi proti povzročiteljem bolezni. Lojnice skrbijo, da je koža primerno mastna, večajo s tem njeno zaščitno moč in urejujejo dihanje in temperaturo. Zdrava koža je v službi telesa in sami določamo njeno aktivnost.
S pravilno nego kože ne moremo začeti nikoli prezgodaj. Ze v nosečnosti lahko mati z naravno prehrano veliko naredi za to, da bo imel otrok polt kakor breskev, potem pa mora skrbeti, da bo postala nega kože otroku že v najnežnejši dobi navada.
Vsa kozmetika bi bila nesmiselna, če bi koža ne mogla reagirati, če bi ne mogla sprejemati in izločati različnih snovi. Ugotoviti moramo torej, kakšna je koža in kakšna nega je zanjo najboljša. Razlikujemo tri biološke temeljne tipe kože: nežno kožo, normalno kožo in debelo kožo.
Nežna koža je posebno tanka, skoraj prosojna in po navadi precej suha. Pogosto nastanejo v njej počene ali razširjene žilice in ne prenese za obraz vroče vode, mila in vode, ki vsebuje alkohol.
Normalna koža je sveža, enakomerno mastna in zato le redko nečista. Normalna koža je idealna koža. Tudi tako kožo pa lahko pokvarimo, če z njo slabo ravnamo.
Ljudje z debelo kožo so po navadi bledo-rumenkasti. Njihova koža je skoraj neobčutljiva. Kljub temu ni zmerom čista in v njej rade nastanejo razširjene znojnice.
Narava je dodala trem poglavitnim tipom kože še mešano in nervozno kožo. Mešano kožo je lahko spoznati, teže pa z njo ravnati. Če imate nervozno kožo, 'kar priznajte. To še ne pomeni, da ste histerični in nervozni. Nič čudnega ni, če imajo občutljivi ljudje nervozno kožo, ki se spreminja hkrati z njihovimi občutki. Spremeni se lahko v nekaj dneh, urah ali celo sekundah. Vsi dražljaji živčnega sistema se zrcalijo pri takem človeku tudi na koži, pa naj bo to razburljiv film, nenadni strah, žalost in skrbi, močno začinjen zrezek ali alkohol. S tako kožo je treba navznoter in navzven ravnati milo.
Drobni nasveti
•	Za čiščenje kromiranih vodovodnih pip imamo že najrazličnejša čistilna sredstva, vendar nam starejši, trdovratni madeži včasih povzročajo težave. Če ne bo šlo drugače, si pomagajte s krpo, namočeno v kisu. Tesno jo ovijte okrog pipe in jo pustite na njej nekaj ur. Če madeži še ne bodo izginili, oblogo še nekajkrat zamenjajte.
■	Gumijasti predmeti nam radi začno pokati. Ne smete jih pa mazati z oljem ali s kakšnimi drugimi maščobami, ker jim to le škoduje. Položite jih rajši v vodo, ki ste vanjo kanili nekaj kapljic salmiaka, in sicer 3 g salmiaka na 100 g vode. Čez približno dve uri gumijasti predmet dobro zdrgnite, da postane prožen. Barvastih predmetov pa ne smemo namakati, ker salmiak barvo razžre.
■	Zelo neprijetno je, če v jedi plava preveč opražena grenka čebula. Temu se pa kaj lahko izognete. Lepo, zlatorume-no čebulo boste spražile, če ji boste med praženjem dvakrat ali trikrat prilile po
: vode.
ne pije rad ricinovega olja. Če pa si prej in potlej usta izplaknete z zelo toplo vodo, da se oljne kapljice ne morejo oprijeti sluznice, ne boste občutili slabega okusa v ustih.
•	S ciklamami v lončkih boste imele še večje veselje, če jih boste pravilno zalivali. V podstavek prilivajte mlačno vodo. Če ste cvetico že razvadile z mlačno vodo, je ne smete nikoli več zalivati z mrzlo.
Koža se z leti spreminja hkrati z zdravstvenim stanjem, načinom življenja in prehrano. Zato zmerom opazujte kožo. Če je na pogled rožnata ali bleda, zdrava ali bolehna, ni odvisno samo od tega, če ste debeli ali suhi, temveč tudi od sestave krvi. Nežna in normalna koža je lahko bleda, če je človek slabokrven.
Razširjene znojnice imajo lahko več vzrokov: preveč pudra in ličila, pretirano sončenje, prepogostne parne in vroče kopeli. Tudi pretirano izločanje lojnic zapusti razširjene: znojnice.
Akna je posebna kožna bolezen, ki jo povzročajo duševne motnje in se po navadi pojavi v puberteti. Tu je potrebna popolna sprememba prehrane in temeljito vsakdanje čiščenje.. Nikoli mozoljev in zamašenih lojnic ne stiskajte, še posebno ne z umazanimi prsti! V prehrani je tedaj popolnoma prepovedana čokolada, kvašeno testo, svinjska mast in svinina, prekajeno meso, sir, začimbe in sol. Zato pa jejte sadje in zelenjavo, toda presno! Meso samo kuhano ali pečeno na žaru. Naj ne mine dan brez kozarca mleka ali jogurta, sladite a ga rajši z medom kakor s sladkorjem. Bel ruh je prepovedan, odlična za kožo pa je skuta. Pazite na redno prebavo, ki jo uravnajte, če ne gre drugače, z zeliščnimi čaji, ne pa z ostrimi odvajalnimi sredstvi.
Nečisto kožo z razširjenimi znojnicami osvežite z mrzlo vodo in vodami za obraz, ki znojnice skrčijo (mandeljnovo mleko). To je tudi najboljše sredstvo, da se po celodnevnem napornem delu osvežite.
- lepotilno sredstvo
bomo potrebovole spet na- kocino nato iztisnemo skozi
slednji dan.
Če hočemo dobiti sok za umivanje obraza, kumare naribamo v kašo, sok pa iztisnemo skozi cedilo ali čisto krpo. Trem žlicam soka dodamo žlico alkohola. To vodo hranimo v dobro zaprtih, čistih steklenicah. Pripravimo jo lahko tudi takole: kilogram olupljenih, na tanke liste zrezanih kumar namakamo osem dni v četrt litra alkohola. Te-
krpo. Pred uporabo zmešamo del ekstrakta z dvema deloma prekuhane vode. Tudi to vodo uporabljamo za umivanje obraza.
Iz kumar si lahko pripravimo tudi dobro kremo za noč. Zmešamo 5 gramov mondelj-novega olja s 25 grami lano-lina ter dodamo še 30 gramov kumorčne vode in pol grama borove kisline.
nekaj kaplji ■ Nihče
OIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI!? IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIf lllllllllllllllllllllinillllllltllllllllllllllillllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllHItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIlilHlIlllllllllllt
na mizo. Tudi piškotov je mati prinesla, in ko je hotela Francka zagrizniti, jo je nenadoma zabolelo v prsih in po ma dvigala iz prsi in glas, pol dolg zdih in pol ihtenje, se kala do pozne noči.
Domislila se je tistega dne in že se je bolečina polago-kor da bi trenil; zbudila se bo in sonce so sijalo in sedla je že skoro Vil iz grla. Ali kakor da se je hipoma zasvetilo, kakor da se je veselo zasmejalo v bližini, prav ob njeni postelji, ter jo pogladilo po licih s prijazno roko. Vse prelepo pričakovanje čisto novega življenja, velike neznane sreče se je vrnilo v njeno srce, in solze, ki so jo bile komaj zaskelele v očeh, so se pomešale s sladkimi solzami hvaležnosti in upanja. Zazdihnila je, obrnila se je v postelji ter se odela do ust, da bi mislila prijetno o lepoti prihodnjega dne, ki je bil že tako blizu — morda še samo šest ur, šest ali sedem, in če zatisne oči in zaspi, bodo minile te ure, kakor da bi trenil; zbudila se bo in sonce bo sijalo n sedla bo gosposko na voz In — hi-i! po široki beli cesti, mimo hiš, mimo travnikov.. .hi-i... in hiše lete mimo, ljudje stoje na pragu ... že zvone tam od daleč zvonovi... že se dobro sliši tisti veliki zvon, ki buči, kakor da bi grmelo za gorami... hi-i! po klancu navzgor, na romarsko Goro... mimo romaric in romarjev, ki imajo vse zaprašene nedeljske obleke in pojo z žalostnim glasom ... in tam na Gori... tam velika cerkev, trikrat večja nego tarna cerkev sv. Pavla na Bregu ... tam beli šotori... tam same medene reči, sam pšenični kruh, same police ... in rdeči trakovi .. . tam Židane rute, svetle rdeče Židane rute .. . hi-i .. .
Francka je zaspala in v spanju je časih zaihtela, časih se je zasmejala; v sanjah se je smejala veselo in glasno, ali v zadahli sobi, v mirni noči je bil njen smeh podoben stokanju bolnega človeka. Njeno telo, suho telesce je bilo skrčeno, da so bila kolena čisto blizu obraza ...
Prišel je bil zvečer mimo hiše sosed Kovač, ki je imel
hišo in voz in konje, in ko je tako govoril z materjo, je dejal: „Saj se lahko pelje z nami; deset nas bo, pa se lahko še en otrok obesi na voz." To je bilo na binkoštne nedelje večer in v ponedeljek, na praznik, so romali ljudje trumoma na Goro; veliki kmečki vozovi, natlačeno polni, so drdrali navsezgodaj, ko se ije komaj danilo, po vasi navzdol. Francka še n'i bila nikoli na Gori, ali letos se je napravljala; vse leto je mislila na to čudovito pot: tukaj je bilo vse umazano in temno in žalosti polno. Gora pa se je svetila tam v nebeški lepoti. Nove obleke ni imela za binkošti; tisto lansko je popravila in očedila, tako da je bila skoro lepa, posebno od daleč. In mislila je, da pojde peš — če bi bila Gora na onem koncu sveta, bi se Francka napravila navsezgodaj ter bi romala. No, zdaj je prišel Kovač tako mimo in je rekel, kakor da bi nič ne bilo: „Saj se obesi lahko na voz!" In Kovač je imel lep voz in lepe konje — drdralo je po cesti, švignilo mimo in izginilo, komaj da so se čuli veseli glasovi z voza ... Vse bo švigalo mimo kakor v sanjah, vas, kozolci za vasjo, dolge lehe — in potem nov svet, novo življenje, romarska Gora in svetlo sonce in velika maša ...
Odprla je oči, zravnala se zaspano, ali hipoma se je domislila in je skočila s postelje. Mati je bila odgrnila okno in v izbo je sijala medla svetloba. Na vzhodu se je belilo sonce še ni vzšlo, ali mlečna belina je žoltela in robovi dolgih ozkih oblakov so se zlatili. Vas pa je bila še vsa v senci, dasi je ležala precej Visoko na obronku nizkega holma, ki se je dvigal iz doline; hribovje na vzhodni strani doline je bilo višje in tako se je svetilo komaj jabolko na zvoniku podružnice.
Na vasi je bilo že vse živo. Ljudje so hodili mimo po grapavem, razvoženem klancu, časih trumoma, moški in ženske, vsi nedeljsko oblečeni, veseli in glasni. Tudi posa-mez so prihajali mimo, celo stare ženice, ki so hodile z drob-
nimi urnimi koraki kakor kokoši. Skoro vsi so nosili s sabo majhne cule navadno na palci preko rame, toko da so bingljale na hrbtu.
Francka je slišala vesele glasove s ceste, težke korake in hreščanje kamenja na klancu; že je ropotal od daleč prvi voz in Francka se je zdrznila in pogledala iz hiše, še ne počesana in bosa; voz ni bil Kovačev. Mati je kuhala zajtrk sama; stopala je po kuhinji v umazanem spodnjem krilu, predevala lonce in godrnjala; naposled je mleko prekipelo, ko je bila stopila na prag, da bi pogledala po klancu dol; mati je bila vsa jezna in je govorila tako naglas, da se je Nežka v hiši prebudila in je začela jokati, kakor vsako jutro. Francka je hitela v kuhinjo, da bi videla, kaj se je pripetilo, nato je šla v hišo, da bi tolažila Nežko, ali Nežka je jokala še bolj, ko je videla, da se napravlja Francka na 'božjo pot. Nebo se je že rdečilo, zmerom više je segala jutranja svetloba, sončni žarki so se že igrali na strehi županove hiše. Francka je bila vsa nemirna, srce ji je utripalo od sreče in obenem od straha, da bi zamudila voz. Obuvala se je in zavezovala je čižme tako dolgo kakor nikoli, ker je hitela in se trakovi niso hoteli vbadati. Lica so ji gorela in dihala je hitro. Tudi Nežka se je polagoma vzdignila v postelji; sedela je v sami srajci in je ihtela še zmerom; od potu, ki ji je bil lil ponoči po obrazu, so se ji lica svetila 'in iz oči je kanila časih debela solza. Brisala se je z roko po obrazu in je zmerjala Francko. Mati je prinesla na mizo tri majhne sajaste lonce; zadišalo je iz kuhinje po prekipelem mleku, kii se je bilo razlilo po ognjišču, in ta duh se je mešal prijetno z duhom še vrele kave. Mati je nalivala v velike sklenice; sebi je nalila kave iz posebnega lonca, sedla je na Skrinjo ter drobila bel kruh v skte-nico, ki jo je tiščala med koleni. Kadar je nesla žlico v usta, je pogledala na Franoko. Nežka je zajtrkovala v postelji in si je polila s kavo ves obraz.	(Dalje	prih.)
HANSJORGEN WEIDLICH
Stopnišče
Smeh stoletij
Znamenitega pisatelja Andreja Cida so povabili, da je poslušal dolg ep, ki ga je spesnil urednik velikega časnika. Pisatelj je med čitanjem večkrat zadremal in so ga morali venomer buditi. Ko so ga četrtič zbudili, je jezno vzkliknil:
„Dragi avtor, nekaj morate opustiti: ali me nehajte uspavati ali pa me nehajte buditi!"
ooo
Slikar Henri Matisse v mlajših letih ni mogel prodati svojih del. Znanec, ki ga je obiskal, je pred neko sliko presenečen vzkliknil:
„Mojster, krasno sliko ste naslikali! Ne morem se je do sitega nagledati!"
Matisse je suho odvrnil:
Jaz tudi ne! Zato pa bi jo rad prodal!"
OOO
Starejši profesor je dejal politiku Leonu Blumu naslednje: „V našem parlamentu vsi vedno glasujejo za kredite za zapore; ko gre za kredite za šole, se pa vedno izkaže da ni denarja."
„Kaj hočemo," odgovori Blum smehljaje, „mi smo prepričani, da se v šolo ne bomo vrnili nikoli več, glede zapora pa ni človek nikoli varen."
OOO
Slavnega modernističnega slikarja Picassa so vprašali, če je narava v resnici takšna, kakršno on slika, slikar pa je odgovoril: „To bi bilo strašno."
OOO
Uglednemu pariškemu psihiatru so kolegi predložili več risb duševno bolnih ljudi, ker je rekel, da bo iz vsakega spoznal, ali je njen avtor res duševno bolan in celo, kako daleč se je njegova bolezen že razvila. Med risbe so skrivaj položili tudi neko Picca-sovo delo. Komaj jo je zagledal, je dal avtorju naslednjo oceno: ..Simulant."
OOO
V razburljivem pogovoru z angleškim poslanikom je Napoleon vzkliknil:
„Ali veste, da bom napadel Anglijo!"
„To je vaša stvar," je odvrnil poslanik.
„Toda vedeti morate, da bom Anglijo tudi uničil!”
„To je pa naša stvar," mirno odgovori Anglež.
OOO
Napoleon Bonaparte je imel na pohodu v Italijo za pomočnika generala Augereauja, ki je menil, da mu ni treba poslušati povelj mladega predstojnika. Napoleon je nekaj časa prenašal generalovo nedisciplino, ko pa mu je bilo dovolj, je generalu zagrozil:
..Gospod! Vi sle za glavo višji od mene, toda če ne boste izpolnjevali mojih povelj, bo ta razlika kmalu izginila."
OOO
Človeku, ki se je nenehno bahal samo s svojimi predniki In njihovimi deli, je Swift dejal:
»Spominjate me na krompir!”
„Na krompir!" se je začudil ogovorjeni.
»Tako je! Tudi pri krompirju je vse, kar je najboljše, pod zemljo."
Stanujemo v zelo stari hiši. Stanujemo — se pravzaprav ne da reči. Nad glavo pač imamo streho. In to dobesedno. Ko grem v posteljo, se moram skloniti, in ko ležim v postelji, se ne smem dvigniti, kajti sicer bi bil zunaj. Sicer pa — kaj naj bi počel, če hočem spati, z glavo med zvezdami in s strešnimi opekami o-krog vratu? Streha torej ni problem. Problem je stopnišče. Hiša ima namreč celo vrsto stopnišč; zaradi tega nihče ne ve, katero vodi do našega stanovanja. Toliko stopnišč v eni sami hiši nisem videl še nikjer, razen na sejemskem zabavišču. Tam se imenuje blodišče, in treba je plačevati vstopnino. Pri nas ne stanejo stopnice nič, samo nekoliko truda in pionirskega duha. Kdor je že čul o tem in nas hoče obiskati, zakliče z dvorišča „Hoho!“ in naše ime, potem gremo dol in ga odpeljemo k sebi. Sam bi prispel do nas šele po nekaj urah.
Še bolj nerodno je, če imamo zvečer povabljence in mora kdo izmed njih na stranišče. Potem ostanejo drugi gostje toliko časa sami, dokler se mi trije ne vrnemo. Drugače ne gre. Jaz, kot hišni gospodar in gostitelj grem spredaj: v eni roki imam žepno svetilko, v drugi pa vedro za splakovanje. Kot rečeno, je naša hiša stara in komforta nimamo, niti razsvetljave na stopnicah. Moja žena vodi gosta in ga podpira, ko se spotika. Saj vendar ne morem imeti vsakokrat nove baterije v svetilki. Tako romamo eno stopnišče navzdol, potem stopnišče navzgor, še eno stopnišče navzdol in slednjič po treh stopnicah navzgor do stopniščnega presledka. Tam pustiva gosta samega in potem ga spet peljeva nazaj v stanovanje. Komur se je to že primerilo, gre pred svojim naslednjim obiskom rajši doma na stranišče. Večinoma so šli najini prijatelji, ko so nas prvikrat hoteli obiskati, po stopnišču navzgor, tam so zagledali stopnišče navzdol, in ko so šli po njem, so bili spet zunaj.
Največje presenečenje pa sta dve stopnici pred najino sobo. Stopnišče namreč vodi dalje na podstrešje. Da pa se sploh lahko pride v najino sobo, je stavbenik namestil iz srede stopnišča v pravem kotu na levo le dve stopnici, in sicer v polni širini, tako da obe za več kot za polovico molita v praznino.
Zgodilo se je že, da so se tujci, ki so hoteli k nama — ko so končno
dospeli do cilja —, nenadoma znašli na trebuhu v najini sobi, še preden so utegnili potrkati. Ob takih priložnostih se vedno znova pokaže, kako dobro je, da se zapah ne zaskoči. Ljudje, ki pridejo na tak način k nama, lahko govorijo o sreči, da so se tako dobro izmazali.
Večina novincev pa priredi ropot že na stopnišču. Po tem jih ravno spoznava. Zena nato reče: „Menda spet nekdo namerava k nama? Daj, posveti s svetilko, da vidiva, če je še tu!“
Mnogi so namreč že padli po stopnicah ravno v trenutku, ko so se razveselili, da so končno dospeli. Moja žena in jaz v začetku tudi. To pa zaradi tistih dveh stopnic.
Pravzaprav bi morala ves dan goreti luč na stopniščih. Toda zaradi mnogih dohodov bi bilo gospodinji to predrago. Zato niti ne da napraviti napeljave. Petrolejke pa tudi ne maramo postaviti. Kdove, morda bi kak gost med padanjem potegnil le-ščerbo za seboj! Kajti tako svetlo, da bi lahko razpoznal nevarnost, ne sveti nobena petrolejka. Torej je dejansko najpametneje, da v temi in sam utrpi škodo.
Kdor pride k nama, ne da bi naju prej poklical za spremstvo, takega seveda ne moreva posvariti. Toda brž ko se poslovi in pripravi za potovanje navzdol, ga posvariva. Tedaj se skoraj praviloma zgodi sledeče: zvišeno smehljaje se obrne obraz k nama in pravi s precej strupenim glasom (kajti ob prihodu je samoumevno najmanj pokleknil na stopnicah): »Prav lepa hvala! Toda sedaj že vendar poznam vaše zločinsko stopnišče." V istem hipu hrupno izgine navpično navzdol, ko da bi imeli tik pred vrati ekspresno dvigalo in bi bil obiskovalec pravkar pritisnil na gumb »Pritličje". V resnici je seveda hotel postaviti nogo na tretjo stopnico in, kot že rečeno, sta samo dve.
Nekoč je prišel k nama zavarovalni agent. Povedal je, da je že od šestih v hiši, toda šele četrt čez osem sva čula pred najinimi vrati znani ropot. Vzel sem svetilko in posvetil, pa sem zagledal, kako se plezaje vleče ob ograji navzgor. Rekel sem mu: »Biti marate previdni! Stopnice so nekoliko muhaste."
Hotel je sneti klobuk v pozdrav, toda ni ga imel več na glavi. »Skrajni čas", je zastokal, »da sem prišel
do vas! Dovolite, jaz sem zastopnik nezgodne zavarovalnice."
»Tedaj pridite najprej v sobo. Če ste od nezgodne zavarovalnice, boste vsaj enkrat ugotovili, koliko možnosti ima človek .. .“
Pobral je klobuk, prišepal noter in si stepel hlače, rokave in roke. Potem se je vzravnal in rekel:
»Nebo naj vas varuje! Ampak naša zavarovalnica vas tudi lahko. Prosim, tu je moja posetnica. Zastopam ,Alotrio‘. — Ali sami sekate drva?"
Očitno se je prej v hiši pozanimal, čigava je skladovnica drv na dvorišču, preden je prišel k nama. Videti je bil kar izurjen, vsaj v svojem poklicu.
»Upam, da vam je moja mala nezgoda pokazala, kako življenjsko važno je za vas, da sem prišel. Doslej sploh še niste vedeli, v kakšni nevarnosti ste vsak dan!"
Stopil je k oknu, da bi nama pokazal, kako zlahka bi človek strmoglavil prek nizke okenske police na dvorišče. Ko je zagledal mrežna vrata z zarjavelimi železnimi policami točno pod oknom, je prestrašen odskočil in z glavo butnil v poševni strop sobe.
Sedaj je bil že resno prizadet in nama je orisal nevarnosti podstrešnega stanovanja, stopnišča in sekanja drv tako živo in vsiljivo, da sem v najino rešitev — tudi pred njim in njegovo poplavo besed — sklenil pogodbo o zavarovanju. Tedaj sem bil prepričan, da se ga ceneje ne bi bila mogla znebiti.
»Tako!" je rekel in se veselil svojega dobrega uspeha. »Sedaj se vama ne more nič več zgoditi! Oziroma: sedaj se vama lahko zgodi vse. Lahko si odsekata prste pri cepljenju drv — mimogrede: za palec dobite največ denarja! — Lahko z glavo privzdignete strešne opeke, ko se spravljate v posteljo, v vseh poljubnih legah lahko prekrižarite te šmen-tane stopnice — vse poti so vam in vaši soprogi odprte, tudi ta skozi okno, brez nevarnosti za vajino bodočnost!"
V svoji skrbi za naju je bil res ganljiv, zato sem se mu hotel oddolžiti ter ga spremiti do vežnih vrat. On pa je smehljaje se to odklonil. »Ne, ne, lepa hvala! To stopnišče pa sedaj že poznam!" je rekel, stopil z eno nogo v vedro vode za splakovanje stranišča — to namreč stoji vedno priročno na drugi stopnici —, z drugo nogo je hotel stopiti na tretjo stonnico, in je izginil navzdol z vedrom na nogi, s takšnim gromovitim truščem, da je že v prvi sekundi daleč prekosil vse dotedanje prireditve s področja te umetnosti. Potem je nastala tišina, le iz pritličja sem čul gospodinjin glas, ko je dejala: »Zgoraj ze spet nekdo
odhaja." Jaz pa sem mislil: klobuk dol (ko bi ga imel na glavi), to je bila res mojstrska storitev.
Skrbi si zaradi tega nisem delal, saj je bil zastopnik nezgodne zavarovalnice ,Alotria‘, torej se mu ni moglo nič zgoditi, tudi če se mu je res kaj zgodilo.
Zato sem šel pomirjen dol s svetilko, da bi ga poiskal. Že se Je bil skobacal pokonci, a z eno nogo je še vedno tičal v vedru, sicer pa se je izčrpan naslanjal na steno in od njega je curljalo.
»Bravo," sem mu rekel. »Ko bi bila zavarovalnica to videla, bi vam nedvomno zvišala provizijo. Vsak zastopnik namreč gotovo ne prikaže tako nazorno, kako pametno je biti zavarovan." Skromno je odkimal. »Še večja sreča bi bila seveda za vas" — pri tem sem mislil na palec, o katerem je rekel, da prinese največ denarja — »ko bi si bili pri tem odhodu zlomili vsaj nogo!"
»Bog me varuj!" je rekel s poudarkom. »Hočem reči: upam, da na svojo srečo nisem imel te sreče! Jaz sam namreč nisem zavarovan! Jaz le zavarujem."
ža dobro voljo
Jurček je bil zopet poreden. Očku je pošlo potrpljenje in ga je pošteno naplestil. Tuleč steče k mamici, a tam se mu ni godilo nič bolje.
„Le kako se moreš tako grdo obnašati, Jurček! Sosedov Peterček je ravno toliko star kot ti in še ni bil tepen. Kaj praviš k temu?"
„Takšne — hu-hu-hu starše bi tudi jaz enkrat rad imel!"
„Kako je z vašim želodcem?"
„Slabo, gospod doktor, slabo! Sedaj mi ne diši niti to več, kar ste mi prepovedali."
•
Psihiater po temeljitem pregledu pacienta:
„Ali slišite kdaj glasove, ne da bi vedeli, kdo govori in od kod?"
„Da, včasih," ves skrušen potrdi pacient.
„To sem si mislil," zamrmra zdravnik.
„In kdaj imate takšne halucinacije?"
„Pri telefonu."
V kotu neke gostilne sedi družba lovcev:
„ Pravim vam, tovarišija, da v džungli živi zver, ki se je boji celo tiger," razlaga najbolj izkušen med njimi.
Pa se oglasi nekdo: „To more biti samo — tigrinja!"
On: „Prihodnji teden odpotujem. Ali lahko zate še kaj storim?"
Ona: „Ne, zadostuje, da odpotu-ješ!"
Sodnik: „Torej vi trdite, da vam je obtoženec rekel vol?"
Tožitelj: „Ne neposredno, a mojemu sinu je rekel tele."
•
„Kako pa kaj preživljate svoje proste večere?"
„Proste večere? Nimam jih!"
„0, kaj delate tudi zvečer?"
„Ne. Ob sedmih namreč hodim že spat."
A. KURLANDSKI
Sodobni utrip
Ko sem davi stopil iz kopalnice, sem po naključju •srečal očeta.
»Miša, sin moj!" se je vzradostil.
»Pozdravljen očka!"
Poljubila sva se. Že dolgo nisem videl očeta. Skoraj leto dni. Morda tudi dve leti. Kratko malo nisva imela sreče. Ves čas sva bila zelo zaposlena. Jaz kot inženir na gradbišču, on kot gledališki igralec. Nenehno ima vaje, predstave, snema na televiziji, v radiu. Jaz spet hodim na sestanke, posvetovanja, simpozije. Dnevi nove tehnike.
»Kako si?" me je vprašal očka. »Kako šola?"
»Hvala. Spomladi sem uspešno diplomiral."
»Česa ne poveš!" se je začudil očka. »Čestitam!"
V predsobo je prišla Sašenka.
»Kdo je to?" je vprašal očka.
»To? To je moja hčerka."
»Kaj si se poročil?"
»Da. Se med študijem."
»Zakaj mi tega nisi povedal? Niti svoje žene mi nisi pokazal!”
»Kako naj ti jo pokažem, ko pa je ni nikoli doma. Čez dan je v bolnišnici, zvečer pa na sestankih.
»Kaj pa danes? Kaj hodi tudi ob nedeljah na delo?"
»Ne, toda danes je na seminarjih in dopolnilnem šolanju."
»Skoda," je vzdihnil očka. »Rad bi jo poznal. Kakšna je?"
»Kakšna? Mislim, da je srednje rasti... Ne, bolj visoka je, oči ima modre, pravzaprav rjave, lase pa ... Kakšne že ima lase? Pozabil sem."
»Lep mož si mi. Torej ne veš, kakšna je?"
»Kako da ne? Imam njeno fotografijo!"
»Pokaži mi jo! Hm ... pa to dekle sem že videl. Pred štirinajstimi dnevi je pomivala tla v predsobi. Mislil sem, da je snažilka iz servisa, ki jo je poklicala mama. Hotel sem ji dati denar, pa je bila užaljena."
»Zakaj nisi vprašal mame?"
»Kaj ve mama, da si se oženil?"
»Mislim, da ve. Napisal sem ji na listek."
»Napisal si ji? Zakaj pa ji nisi povedal?"
»Saj ni nikoli doma! Zdaj dirja v trgovino, potem v pralnico, pa na sejo hišnega sveta .. ."
»Zaželel sem si je,” ije otožno dejal očka. »Kdaj si jo zadnjikrat videl?"
»Približno pred mesecem dni."
»Kakšna pa je?“
»Ne bi mogel reči. Jaz sem se peljal z dvigalom, ona pa je tekla po stopnicah v torbo v rokah."
„ Lačna I” se je zadrla Sašenka.
Prinesel sem ji stekleničko z mlekom.
»Je to deklica? Videti je kot fantek," je rekel očka.
»Kako naj vem? Ves teden je v vrtcu, domov jo pripeljemo le v nedeljo."
Ura je bila deset. Očka se je zdrznil.
»Deset? Zamudil bom vajo."
»Deset?” sem se začudil jaz.
»Imamo sejo s komisijo za..."
»Torej na svidenje! Če boš kaj potreboval, napiši!"
»Pozdravi svojo ženo!"
»Tii pa mamo!"
Razšla sva se. Vesel sem bil, da sem videl očeta po tako dolgem času. Samo nečesa ne vem. Ali je bil to zares moj oče?
Milijon osebnih avtomobilov
je uradno prijavljenih v Avstriji
•n*'
Motorizacija tudi v Avstriji še kar napreduje in postavlja pred odgovorne žinitelje čedalje večje probleme.
Ob koncu letošnjega junija je bilo v Avstriji prvič prijavljenih skupno dva milijona motornih vozil in od tega samo osebnih avtomobilov že milijon. S skupno 2,044.485 motornimi vozili je bilo letos za 83.552 enot ali za 4,2 odstotka motornih vozil več v prometu kot ob istem času lanskega leta. Samo število osebnih avtomobilov se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 80.609 enot oziroma za 8,7 odstotka na skupno 1,014.675 vozil. Pri tovornjakih se je število povečalo za 2766 enot ali 3 odstotke
ter je bilo v prometu skupno 105.734 tovornih avtomobilov; pri vlačilcih in traktorjih za 4,5 odstotka ali 9661 enot na 227.830 vozil; pri omnibusih za 1,9 odstotka oziroma 118 vozil na 6479 enot ter pri tovornih vozilih za posebno porabo za 5,4 odstotka oz. 1467 vozil na skupno 28.394 enot.
Precejšen porast števila, in sicer za 10.419 enot za okroglo dva odstotka, je bil zabeležen tudi pri mopedih, ki jih je bilo ob koncu letošnjega junija prijavljenih skupno 510.321. Nasprotno pa se je število prijavljenih rolerjev in motornih koles v primerjavi z lanskim letom bistveno zmanjšalo: letos je bilo v prometu le še 151.052 takih vozil, kar
pomeni nazadovanje za 21 tisoč 488 enot ali 12,7 odst.
V prvem polletju 1968 je bilo v Avstriji na novo prijavljenih skupno 96.038 motornih vozil (lani v istem obdobju 81.696 vozil). Od tega je bilo 73.038 (lani 68.322) osebnih avtomobilov, 156 (178) omnibusov, 4424 (4226) tovornjakov, 6408 (7485) vlačilcev in traktorjev ter 11.337 motornih koles, od tega 10 tisoč 682 mopedov.
Stalno naraščanje števila motornih vozil razumljivo povzroča vedno večje skrbi vsem tistim, ki so odgovorni za gradnjo cestnega omrežja ter za redno odvijanje prometa.
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov). 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 17. 8.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh spada k oliki — 13.00 Mali koncert — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Salzburške slavnostne igre — 18.00 Evropa poje: Jugoslavija — 18.30 Jugoslovanski ljudski plesi — 20.00 Portret — 21.00 Salzburške slavnostne igre — 22.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 18. 8.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 9.10 Za prijatelje glasbe — 11.00 Salzburške slavnostne igre — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert —
15.00	Melodije v duru in molu — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Pokrajina z mojimi očmi — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Salzburške slavnostne igre — 22.10 Veliki možje avstrijske književnosti — 23.10 Glasba z Dunaja.
Gesucht freundliche
SERVIERTOCHTER
audi Anfangerin, guter Verdienst, fa-miliare Behandlung, geregelte Freizeit. Offerfen an:
Famiiic P. Zimmermann, Restaurant & Metzg. zum Boren CH 4460 G e I -ierkinden/Basel (Schweiz)
SLOVENSKA KNJIGARNA v Celovcu išče
prodajalko
Pogoj: znanje obeh deželnih jezikov. Interesentke naj se obrnejo
na upravo lista.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda.
Sobota, 17. 8.: 5.05 Godba na pihala — 5.50 Vesti za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 11.00 Lepa naša domovina — 13.50 Za filateliste — 15.00 Koroški roman — 15.30 Koncert po željah — 16.30 Knjiga gostov — 18.00 Vaš konjiček
—	18.50 Kulturno-politične perspektive — 20.10 Življe-
nje je nepošten šport — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 18. 8.: 6.05 Orglska glasba — 6.35 Jutranji koncert — 7.35 Zabavne viže — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Dunajčan takoj spozna — 9.45 Glasba za mesto in podeželje — 10.30 Radijska pripovedka —
11.00	Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste
—	13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah —
16.00	Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Ogledalo koroškega tiska —
18.15	Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in prepevajte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Hans Sima — 20.10 Operetni koncert.
Ponedeljek, 19. 8.: 5.05 Godba na pihala — 9.30 širni pisani svet — 10.05 Zabavna glasba avstrijskih skladateljev — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček —
19.15	In kaj mislite vi — 20.10 Radijska igra — 21.35 Ljudska glasba sosedov: Slovaška in Romunija.
Torek, 20. 8.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Davčno pravo
—	8.20 Priljubljene melodije — 9.30 Narodne pesmi in plesi iz Turingije — 10.05 Začelo se je z Josefom Lannerjem — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Mladinska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Oddaja za delavce — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Salzburške slavnostne igre.
Sreda, 21. 8.: 5.05 Z veselim igranjem — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Koncert na trgu — 9.30 Knjige koroških založb — 10.05 Glasbeno počitniško potovanje — 11.00 Ljudska glasba — 15 00 Zamolčane, prepovedane in proslule igre — 15.15 „Osel papeža"
—	15.30 Koroška književnost — 17.10 Avstrijski skladatelji — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 ..Karavanška domovina".
četrtek, 22. 8.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Dežela ob Dravi — 11.00 Ljudske pesmi in glasbe iz Nižje Avstrijske — 15.00 Ura pesmi —■ 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 ..Zgodbe iz Koroške" — 21.00 Veselo petje, veselo igranje.
Petek, 23. 8.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudska glasba sveta — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo ob koncu tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 20.10 Zveneče platno — 21.00 Koroška včeraj in danes — 21.30 Koroški kulturni kritiki dis5 kutirajo — 22.20 Okretnica jugovzhod.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 17. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 18. 8.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 19. 8.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 20. 8.: 14.15 Poročila in objave — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik.
Sreda, 21. 8.: 14.15 Poročila in objave — Mali slovenski ansambli.
četrtek, 22. 8.: 14.15 Poročila in objave — Solistična glasba — Malo pomislimo.
Petek, 23. 8.: 14.15 Poročila in objave — Zborovska glasba — Kulturna panorama.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vos — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12,00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva In pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma In po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 17. 8.: 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Glasbena pravljica — 9.27 čez travnike zelene —
9.50	Naš avtostop — 12.10 čembalistka Isabelle Nef
Dobrla ves-Eberndorf
Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR»Co
HLADILNIKE
pohištvo talne obloge barve
Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR
88. Dunajski mednarodni velesejem
od 8. —15. septembra 1968
Največji mednarodni velesejem EFTA-prostora
2 Več kot 2.700 domačih razstavljavcev a) 2.300 inozemskih tvrdk iz več kot 30 držav ^ 650.000 obiskovalcev iz 64 držav d 250.000 blagovnih vzorcev
SEJEMSKA PALAČA: 17.000 m2
Težišče: Konsumno blago za vsakdanjo potrebo, luksuzni artikli
SEJEMSKO RAZSTAVIŠČE: 350.000 m2
Težišče: trajno 'konsumno blago, investicijsko blago, tehnika, kmetijstvo
Zanimive posebne razstave pomembnih gospodarskih zvez in organizacij Državne kolektivne razstave ob udeležbi 20 držav
Nova dvonadstropna velika hala s 14.000 m2
Pritličje: izdelki industrije jakega in šibkega toka 1. nadstropje: radio, televizija
*
V okviru koncentracije strok: premestitev in razširitev razstavljavnega sektorja
in orkester Lamoureux iz Pariza — 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 15.45 Literarni sprehod — 17.05 Gremo v kino
—	17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo —
18.50	S knjižnega trga — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Sobotni večer — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 18. 8.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Narodnozabavna glasba — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer.
Ponedeljek, 19. 8.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Iz operetnih odrov — 12.10 Salonske klavirske skladbe Jurija Mihevca — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.40 Moški zbor — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Elda Viler — 20.00 Simfonični koncert Moskovske filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torek, 20. 8.: 8.08 Naši solisti v slovanskih operah
—	9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 češki otroški zbori — 12.10 Iz Wagnerjeve opere ..Večni mornar"
—	12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični
orkester RTV Ljubljana — 18.15 Iz naših studiov —
18.50	Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Poje Irena Kohont — 20.00 Radijska igra — 21.15 Parada popevk
—	22.15 Jugoslovanska glasbena tribuna.
Sreda, 21. 8.: 8.08 Vedra koncertna glasba iz več stoletij — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 12.10 Iz opusa Blaža Arniča — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Igramo za razvedrilo — 15.40 Planinski oktet iz Maribora — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 S plesnimi ritmi po Madžarskem in Romuniji — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Lepa Vida, opera — 21.35 Godala v noči — 22.10 Zaplešite z nami.
četrtek, 22. 8.: 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Uspehi glasbenih šol — 9.30 V planinski koči — 12.10 Iz opere ..Gorenjski slavček" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru
—	14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.40 Violinistka Nevenka Rovanova — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.15 Glasba in turizem — 19.15 Poje Alenka Pinterič — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto lel slovenske lirike — 22.10 Hrvat-ska in srbska glasba.
Petek, 23. 8.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 12.10 Tenorist Janez Lipušček in pianist Marjan Lipovšek — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Melodije Richarda Rodgersa — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki — 15.40 Igrajo mali zabavni ansambli — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Berta Ambrož — 20.00 Koncert zbora „Gusla" iz Sofije — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Jazz festival v Ljubljani.
AVSTRIJA
rc Le vizi j a
JUGOSLAVIJA
Sobota, 17. 8.: 18.30 Poročila — 18.35 Od tedna do tedna — 19.00 Družina Feuerstein — 19.45 čas v sliki
—	20.15 Svatba na senu — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.25 Zadnji upornik, pustolovski Ulm.
Nedelja, 18. 8.: 17.00 Neposlušna račka — 17.10 Za mladino — 17.40 Nevarnost za Mavretanijo — 18.00 Knjižni kotiček — 18.30 Oknar: koncert koroških pesmi — 19.00 čas v sliki — 19.30 Šport — 20.15 Idealni soprog, komedija — 21.45 Lira-koncert — 22.20 čas v sliki.
Ponedeljek, 19. 8.: 18.30 Poročilo — 18.35 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, očarljivostjo in melono
—	21.05 Telešport — 22.05 čas v sliki — 22.15 Beal-club. Torek, 20. 8.: 18.30 Poročila — 18.35 Kmetijska oddaja — 19.00 Theo Lingen — 19.45 čas v sliki — 20.15 Kaj sem — 21.00 Dokumentarni film — 22.15 čas v sliki.
Sreda, 21. 8.: 11.00 Dekleta Ginze — 17.00 Pavliha na zelenjadnem vrtu — 17.45 Mednarodni mladinski magazin — 18.00 Za družino — 18.30 Poročila — 18.35 Kultura aktualno — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.45 čas v sliki — 20.15 Glasba zate — 20.45 Ta naš svet
—	21.30 Čarobne zgodbe — 22.30 čas v sliki, četrtek, 22. 8.: 18.30 Poročila — 18.35 šport — 19.00
Indijanec Mato — 19.27 Gotovo vas bo zanimalo — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Tak otrok — 21.55 Čas v sliki
—	22.05 Literarni salon.
Potok, 23. 8.: 11.00 Tak otrok — 18.30 Poročila — 18.35 Podoba Avstrije — 19.00 Tajno naročilo za Johna Draka — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Irinka, prenos Iz Ldvvingerjevega gledališča — 21.55 Kakor so drugi videli — 22.25 Čas v sliki — 22.35 Jazz v Evropi.
Sobota, 17. 8.: 18.30 Disneyev svet — 19.20 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Karavana zapravljivčkov — 22.00 Osvajalci — 22.50 Kažipot — 23.05 Poročila.
Nedelja, 18. 8.: 9.10 Oddaja v madžarščini — 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Disneyev svet — 18.55 Kažipot — 19.10 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.45 Vijavaja — 20.50 Baletna oddaja — 21.50 športni pregled — 22.20 Dnevnik.
Ponedeljek, 19. 8.: 18.30 Po Sloveniji — 18.45 Vijavaja — 18.50 Reportaža — 19.20 Novosti iz studia 14 '
—	19.50 Skrita kamera — 20.00 Dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Kako važno je imenovati se Ernest — 22.35 Resna glasba — 22.50 Poročila.
Torek, 20. 8.: 18.35 Risanka — 18.50 Filmska burleska
—	19.05 V središču pozornosti — 20.00 Dnevnik —
20.30	Vijavaja — 20.40 Celovečerni film.
Sreda, 21. 8.: 18.40 Kljukčeve dogodivščine, lutke — 19.05 Dubrovniško poletne igre — 20.00 Dnevnik —
20.30	Vijavaja — 20.35 Amerikanizacija — 21.35 Serijski film — 22.25 Poročila.
četrtek. 21. 8.: 17.30 Buffalo Bill — 18.00 Po Sloveniji
—	18.20 Narodna glasba — 18.45 Reportaža — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.45 Vijavaja — 20.50 Dramatiziran roman — 21.50 Jazz festival v Ljubljani — 22.10 Poročila.
Petek, 23. 8.: 18.20 Biser — 18 35 Pionirski studio — 19.05 človek, znanost in proizvodnja — 19.35 Salon za smeh — 20.00 Dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Celovečerni film.