Ivan Cankar: Hlapci. (Drama ? petih aktih. — Sctmentner 1910.) Kaj mislite, da po novih postavab učitelj ni ve5 sluzabnlk? Še zmerom je služabnik in hlapec, bolj uprežen in bolj vklenjen nego najmlajii hlap«o pri gruntarju. (BMartin K»žur" str. 35.) Cankar si je izbral t tem svojem najnoTejšem delu za predmet zopet duševno in emotno bedo slovenskega učiteljstra, osobito kranjskega. ter je kakor dober poznavalec naših specifičoih razmer tudi dobro zadel. 0 tej drami, ki je proti nji klical kritik v BDomu in Svetu", 6e se ne motim, eelo policijo na pomoč. par nadaljnih besed. »Hlapci" po mojem mnenju niso nikako 8«mostojno delo, temve6 se ta drama večalimanj naslanja na Cankarjevega BMartina Kačurja" (SIot. Mat. 1906.), ker v nji srečujemo skoro iste tipe, kolikor se tiče v drami nastopajočih učiteljev, kakor tudi zdravnika, župana, župnika ter kovača. Tudi skoro povsem iste ideje razvija pisatelj v tej drami, in besede, ki jih govore osebe, so kakor odmev iz »Martin Kačurja". Samo čas, v katerem se vrši dejanje, je pomaknil pisatelj bližje, recimo v 1. 1907., ko so sfi vršile državnozborske rolitre, dasi tega spectalno ne označa. Glarni junak pa je ostalpo svojem bistru isti, samo da je prekrščen v Jermana. Edor hoče tedaj »Hlapce" popolnoma umevati ter tudi uživati, mora prej prebrati še enkrat »Martina Kačurja", osobito njegov prvi del, ki je služil v prvi vrsti Gankarju v dramatizacijo. In pri tej priliki bodi rečeno, da je bila ta dramatizacija srečna misel in da je z njo Cankar izpolnil mojo željo in željo marsikaterega tovariša. V prrem dejanju srečamo družbo učiteljev in učiteljic, župana in zdravnika, ki sede na vrtu pred županovo krčmo ter pričakujejo izida volitev. Nemirni so vsi izvzemši Jermana in zdravnika. Značilna je Jermanova izjara: nče izvolijo same svetnike ali pa same cigane, moja suknja ne bo nič manj zakrpana in nioji podplati nič bolj celi." Ter: nNarod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar." Vse drugače se razburja učitelj Eomar. Širokoustni Bodomonte kot je on se uavdnšuje za ^napredno misel" ter iz navdušenja pije danzadnevom na račun volilne zmage. Edor dromi o tej zmagi, mu je izdajalec. Medtem pa hodi župuik od biše do hiše in — dela. Učiteljici Minka in Geni sta tudi »napredni", ker — do, ker je moderno. Nadučitelj takisto, a zato, ker mu menda kaže. Drugače je potuhnjen egoist, trs v vetru in dobro pogojen frazer, ki zna ravnotako balzamično govoriti o napredku kakor pozneje o cerkvi in veri. V to družbo trešči norica, da so zmagali klerikalci na vsi črti. In tedaj se razodene ono, o čemer je učiteljica Lojzka dejala, da bi bilo bolje, da bi se ne razodelo. Najhujši kričači se potuhnejo; postali so nakrat malodušni in ko koncem akta nastopi župnik, se mu vsi klanjajo, izvzemši Jermana. Drugi akt nas vede v šolsko knjižnico ter nam kaže, kako se je povsem posrečila — vsaj na zunanje — izprememba mišljenja nekaterih učiteljev. Drastično ridimo to ob pre- gledovanju knjižničnih knjig. Bazpelo pride iz zaprašenega kota zopet na steno; g. nadučitelj ga lastnoročno obesi. Eomar prosi tovariša Hvastjo na kolenib odpušžanja za besedi nmežnar" in nmevža", s katerima ga je prejšnji dan počastil. Vsi se izkušajo npostarljati na glavo" — najnovejša telovadba. Le Jerman izjavi, da Brajši ostane na svojih poštenih nogah" in to pred župnikom. S tem je boj med tema dvema napovedan, boj, ki se ga je lotil Jerman s šibkimi močmi. Efekten je sklep drugega akta. V tretjem aktu se vrše predpriprare za zboroTanje, ki ga je napovedal Jerman. Ustanoviti boče namreč izobraževalno društvo v STOJem kraju. Močna opora mu je kovač Ealander, oni, nki je svojo ženo v hley zaklenil, ker je hotela na božjo pot". Ealander svari Jermana, češ: BVsa fara je kakor laškega vina pijana. Eaj pijancu beseda!" Ealander je mož dela, traznega, podrobnega dela, ki ga Jerman podcenjuje, hoteč v naskoku poraziti nneumnost". A Jerman tudi ni snov, ki se iz nje mesijo junaki in mučeniki. Sampravi: nSlabič sem ...jokar sanja6... bojim se trpIjenja... pa bi se rad za junaka postavljal." To je pač tragika DJcgovega značaja, a spoznaoje mu je prišlo prekasno. V četrtem aUu se rrši napovedano zborovanje. Malodušnoat se poloti Jermana že pred DJegovim začetkom. S srojo oerodnostjo še bolj razjari nahujskano množico. Zborovanje kocča v pretepu Rnnjenega Jerraana reši Kalander. Id tako se zgodi, da Jermau potrt zaradi Deuspeha, nasičen gnusa do življenja, kloni slednjič ponosuo glavo. Mati mu leži d» 8mrtni po8telji, njegovo premeščenje v plauine je gotova stvar. V tem duševnem razpoloženju se še enkrat sreča 8 Ralandrom. Žilavi mož ni odnehal, ni ga strašil prvi neuspeh; pridobil 8i je k trem somišljeoikom še nore štiri. A Jerman je vrgel žf orožj« od sebe. BDaj mi roko!" reče še Kalandru. nZa dve moji! Ta roka bo kovala svet... Ne, jaz ne bom reč zboroval. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte! Ob vaših plečih bo slonelo življenje, moja so odpovedala . . . atar sem in zaspan ..." In dalje: nRajši bi, da me je upibnila burja. dokler sem gorel. . . žalosttio je, sam v aebi zaspati. . . ugasniti v prazuoti, luč brez olja." Pretresljiv je sklep tega slednjega akt». Že seže obupan po orožju, da bi končal svoje življenje. Zdrami ga klic umirajoče matere, klic v noči k njemu prihitele Lojzike. Našel je ndušo, dekle, žeool" Pisatel.j nam je s tem slednjira vzklikum Jermana pustil teano špradjo upanja o nadaljai usodi junaka. Našel je ženo, sprejel mateiin blagoslor, morda mu je prišlo spoznanje tega, kar Martio Eačur ni mogel umeti, namreč, da žive ljudje ffaami zase in za svojo družioo", mogoče se mu je odprla tudi pot v noro življenje, pot, na kateri pa je bržkone arečal druge ideale kakor te, ki se je zanje boril dosedaj Morda! Drami se z umetniškega ozira ne more očitati niti najmaujae hibe. Eootuost časa in dejanja, splob. vae je tu; razvitek živahen, dvogovor dovršen, dolgoveznost ne poseza v dramo. Umotror je nararnoat pisan za oder; igrali ga pa menda ne bodo tako hitro kje zaradi straukarskih ozirov, ki prevladujejo, žalibug, T8e pauoge naše umetnosti. Na rsak naiin nudi ta drama neprimerno več nžitka kakor, recimo, Oton Erostov »LaooreC, ki je za oeučitelja deloma ali celo celoma prava puščava dolgočasnosti. Radostno bi tedaj pozdravil — in z mano vae resno misleče učiteljatvo faktično uprizoritev te — Bnaše" drame Psihologično je drama povsem utemeIjena. Zgodovinsko pa rečalimanj jako resnična PozDam naroreč tudi jaz učitelje-sošolce, prare liberalne Rodomonte, ki so ob prvem retru potegaili plašč po drugi straui ter celo ustauavljali ,sloraškova' u6it. drnštva. G e n e ralizo?al pa nihče ne bo teh učiteljskih t i p o v i z BH 1 a p c e v". Imamo med nami tudi mož, ki 80 jim zabeljeui žganci niso iatovetni z nazori. Ti možje, seveda, čakajo še svojih dramatiških pisateljev. S »Hlapci" je poslal Oankar v našo domovino d r u g i pozir 8lovenskerau učiteljstvu, da se jame resno baviti a socialoim vprašaojem. Domovina rabi čilih moči; rabi Ijudi, ki 86 ne bodo vdajali brezploduim sanjara, ki bodo vedeli kam, kod in kako. Ljudi rabi, ki jim Martia Kačur in Jermaa ne bpsta v zagmeh, a tudi ne v zgled. Ljudi, ki bodo pisali uadaljno zgodovino slovenskega učiteljstva r računsko kujigo in ne v saojnke bukve. Dobro je navdušenje, boljše je spozoanje. Gan- kar kliče sloveuskemu učiteljstvu svoj memento, učiteljstvo bo razumelo in se zainislilo. Spoznalo bo svoje hlapčevanje ia izvajalo posledice. Eto hipne misli, ki so me prevla-iale, ko sem Cankarjevo delo hlastno prebral. Zamialiti se nad tem delom je dolžnost vsakega trezno mislečega učitelja. Škedenj pri Trstu, 9. februarja 1910. Ferdo Plemič.