ogaške novice
Glasilo Občine Logatec, julij-avgust 2011, letnik XLII, št. 7-8
Pestro ob občinskem prazniku
Evropski teden mobilnosti v Logatcu
Hotenjci varnejši pred poplavami
Divja odlagališča
115 let PGD Gorenji Logatec
Zvone Jernejčič: Preživel je Auschwitz
Združeni godbeniki navdušili občinstvo
h
A
Twi^lerice_uspešne v Ameriki

Najprej
D
Spoštovane, spoštovani,
»Adijo poletje,« pravijo mladi, in res, končujejo se počitnice ter dopusti. Kljub vsesplošnemu poletno-počitniškemu vzdušju, je delo v občinski upravi v poletnih mesecih potekalo s polno paro. In čeprav snujemo in nadaljujemo z izvajanjem številnih projektov, nas pri uresničevanju zastavljenih ciljev še vedno pesti dolg, ki ga ima Občina Logatec do naftne družbe Petrol. Del dolga, in sicer nekaj manj kot milijon in pol evrov, smo že uspeli povrniti, čaka nas še plačilo zamudnih obresti. Od sodnih mlinov pa bo odvisno, ali nam bo po našem mnenju preplačani dolg tudi vrnjen.
Na področju investicij je večina projektov za zdaj postavljenih na stranski tir, čeprav se neprestano trudimo za izpeljavo tistih delov projektov, ki v tem trenutku niso neposredno povezani s porabo finančnih sredstev. Ker je pred nami zagotovo eden najpomembnejših mesecev v letu, september, so naše moči usmerjene v organizacijo številnih dogodkov in prireditev, ki so povezane z začetkom novega šolskega leta, občinskim praznikom, Evropskim tednom mobilnosti in še bi lahko naštevali.
Med vsemi dogodki v septembru je zagotovo za vse prvo-šolčke in njihove starše najbolj pomemben prav prvi dan tega meseca. Za številne to pomeni veliko prelomnico v življenju, saj bodo otroci tako prvič zares stopili na pot k svoji samostojnosti in neodvisnosti. Življenje se bo spremenilo, postalo bo bolj pestro. Več bo odgovornosti in vsakodnevnih obveznosti, ki bodo ves čas prepletene s številnimi lepimi ter nepozabnimi
trenutku. Naj se vam ti vtisnejo globoko v spomin. Vsi tisti, ki smo to pot že prehodili, moramo otrokom trdno stati ob strani in jih pravilno usmerjati predvsem z lastnim zgledom. Prvi jesenski mesec je v občini Logatec zaznamovan z občinskim praznikom in številnimi dogodki, ki ga spremljajo. 20. septembra 1875 je namreč z delom začelo Okrajno glavarstvo Logatec, ki so ga v tistih dneh iz Planine preselili v Logatec. 125 let pozneje je občinski svet z odlokom določil 20. september za občinski praznik naše občine, ki ga že nekaj let obeležujemo s slavnostno sejo občinskega sveta. Ta bo tudi tokrat v veliki dvorani Narodnega doma v Dolenjem Logatcu, kjer bomo podelili spominske plakete z znakom občine Logatec, in sicer: Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrh Svetih Treh Kraljev za 80. obletnico delovanja, Športnemu kulturnemu društvu Vrh Svetih Treh Kraljev za 35. obletnico delovanja ter Kulturnemu društvu Pihalni orkester Logatec za izredne dosežke na področju godbeništva na mednarodnem nivoju. Želim si, da bi si lahko utrgali vsaj nekaj časa in uživali v številnih kulturnih, športnih in ostalih družabnih prireditvah, ki smo oziroma so jih pripravili prav za vas. Praznik je namreč dan veselja, čas da se oblečemo bolj svečano, se družimo in se notranje obogatimo v pogovoru z znanci ter prijatelji. September je zaznamovan tudi z Evropskim tednom mobilnosti. Letos se bo v okviru tega tedna tudi v Logatcu odvilo kar nekaj prireditev, ki so vse povezane z mobilnostjo. Naš planet vsak dan uničujemo s sekanjem gozdnih površin, z odpadki in predvsem z izpušnimi plini, ki jih proizvajajo naši ljubi jekleni konjički. Namen dogodkov, na katere vas vabim, je, da se seznanite s škodljivimi učinki, ki jih ima na okolje nespametna uporaba predvsem osebnih avtomobilov, ter da mogoče najdete načine, kako boste v prihodnje bolj zdravo in okolju neškodljivo premagovali krajše in daljše razdalje. Izkoristite še zadnje sončne žarke in uživajte v praznično obarvanem septembru.
župan Berto Menard
r
0
0Q fa
fC
n
1 o
fC
fa
<
g
C
w
2 O
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
20. septembra 1875 je z delom začelo Okrajno glavarstvo Logatec, ki je bilo v tistih dneh preseljeno iz Planine v Logatec. 125 let pozneje je občinski svet z odlokom 20. september določil za občinski praznik naše občine, ki ga obeležujemo s slavnostno sejo občinskega sveta Občine Logatec. Osrednji slavnostni dogodek dopolnjujejo tudi številne druge kulturne, športne in ostale družabne prireditve, na katere vas z velikim veseljem vabim.
Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje občinskega praznika. Naj bo v tem času naša skupna lokalna skupnost še bolj povezana.
Vaš župan Berto Menard
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo
Odgovorna urednica: Petra Trček.
Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar. Stalni sodelavci: Marcel Štefančič, Jerca Korče, Anita Ilič, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Marinka Petkovšek, Blanka Markovič Kocen, Miran Antončič. Grafično obl^ovanje in tisk: Bograf tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.300 izvodov.
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec.
Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček). E-pošta: troek.petra@siol.net, logaske@logatec.si. Naslovnica: Logaške twirlerioe so poleti navdušile na mednarodnem tekmovanju svetovne zveze za twirling na Floridi v Združenih državah Amerike, kjer so v kategoriji ekipe B nivo med izredno močno konkurenco osvojile 8. mesto, poleg tega pa osvojile še nekaj odličnih uvrstitev posamično ali v parih. (foto: David Kunc)
Rok za oddajo prispevkov je zadnji dan v mesecu. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico, da prispevka ne objavi, če ni dovolj prostora.
Divja odlagališča v občini Logatec
Nacionalni register divjih odlagališč si po novem lahko ogledate tudi v občinskem prostorskem sistemu PISO, v tematskem sklopu Druge državne vsebine - Divja odlagališča odpadkov. Sledite povezavi www.geoprostor. net.
Popis divjih odlagališč je eden ključnih projektov društva Ekologi brez meja in drugih partnerjev, ki delujejo na področju okolja. Cilj popisa je poiskati odlagališča, ki jih bomo čistili v akciji Očistimo Slovenijo 2012. Spomnimo se, da je v akciji Očistimo Slovenijo leta 2010 v enem dnevu 270.000 prostovoljcev čistilo okoli 7.000 divjih odlagališč. Pri tem so iz narave odstranili okoli 12.000 ton odpadkov. Popis je ino-vativno orodje, ki bo prispevalo k ureditvi in poenotenju baz divjih odlagališč na celotnem ozemlju Slovenije ter olajšalo boj z nelegalnim odlaganjem. Register z več kot 13.000 lokacijami divjih odlagališč je največja zbirka, ki odraža stanje nelegalnega odlaganja pri nas.
V popisu divjih odlagališč je do zdaj na območju Občine Logatec zabeleženih 49 divjih odlagališč. Od tega so štiri že očiščena, neočiščenih je 28, nevarnih pa 17.
Divja odlagališča kvarijo videz krajine in zmanjšujejo kakovost bivanja. Divja odlagališča imajo tudi neposredne negativne ekonomske učinke: zmanjšujejo privlačnost turističnih območij in vrednost nepremičnin ter zahtevajo visoka sredstva za sanacijo. Med razlogi, zakaj ljudje kljub nesprejemljivosti in škodljivosti tega početja še vedno odlagajo odpadke na divjih odlagališčih, so neozaveščenost, neurejen
Območja občine Logatec z vrisanimi divjimi odlagališči.
sistem ravnanja z odpadki, izogibanje stroškom in slab nadzor. Nevarna odlagališča so tista, ki predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi oziroma ogrožajo biološko ravnotežje v gozdnem prostoru. Pri neočiščenih odlagališčih gre predvsem za posamezne kose odvrženih gospodinjskih aparatov (pralni stroj) ali različne materiale. Na očiščenih lokacijah pa je bila predvsem plastika, plastične vrečke in plastične steklenice ter stari plastični vodi brez žic, avtomobilske gume, gospodinjski aparati ter drugi manjši odpadki.
mag. Katja Žagar,občinska uprava, vir: Ekologi brez meja, Geopedia
Potujmo drugače za večjo kakovost življenja
Slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki se bo 22. 9. zaključil z Dnevom brez avtomobila, je Potujmo drugače. Ljudi poziva, da začnejo razmišljati o bolj trajnostnih oblikah premikanja, potovanj. Emisije iz prometnega sektorja k toplogrednim plinom v Sloveniji prispevajo že 28-odstotni delež in se povečujejo vsako leto. Emisije CO2, CO, NOX, SO2 in škodljivi delci PM10 povzročajo podnebne spremembe in zdravstvene težave, tu pa so še hrup, zastoji ...
Vse več študij kaže na jasno povezavo med stopnjo obolelosti prebivalstva in onesnaženim zrakom. Ta povzroča pljučne in srčno-žilne bolezni ter vodi k prezgodnji umrljivosti bolnikov, življenje v takem okolju pa ima posledice tudi za sicer zdrave ljudi. Na ljubljanskem Inštitutu za varovanje zdravja so ugotovili, da so prebivalci v 75-metrskem pasu ob prometnih cestah še posebno izpostavljeni tveganju. Izračunali so, da v takih pasovih le v Ljubljani živi 10.000 otrok in mladostnikov, tveganje, da zbolijo za astmo, pa je pri njih 50 odstotkov
večje kot pri tistih, ki so od ceste oddaljeni več kot 300 metrov. Vsako leto zaradi življenja ob cesti za astmo zboli 250 otrok. Študija Evropske agencije za okolje kaže, da je leta 2005. zaradi izpostavljenosti delcem iz prometa prezgodaj umrlo kar 1.700 prebivalcev Slovenije. Številke, ki si vsekakor zaslužijo večjo pozornost.
V društvu Focus menimo, da je nekaj ključnih korakov posameznika k trajno -stni mobilnosti. Zmanjšanje potrebe po mobilnosti: vedno, kadar se odpravimo na pot, se moramo vprašati, ali je vožnja upravičena. Nemotorizirana mobilnost na krajše razdalje: dokazano se več kot 50 odstotkov vseh poti opravi
Evropski teden mobilnosti v Logatcu strani 28, 29
v razdaljah, krajših od 5 kilometrov. Te dolžine bi lahko prekolesarili, nekateri tudi prehodili. Vsakodnevna raba javnega prevoza: več kot 80 odstotkov zasebnih potovanj v Sloveniji opravimo z avtomobilom. Z uporabo javnega
potniškega prometa pokažimo našim politikom, da potrebujemo kakovosten javni prevoz. Nakup lokalno proizvedenih dobrin: preden pride izdelek na trgovinske police, lahko naredi več tisoč kilometrov dolgo pot, kar pomeni veliko porabe energije in onesnaženje. Raba učinkovitih vozil in učinkovita vožnja: pred nakupom se pozanimajmo o porabi goriva in emisijah CO2.
Prav tako obstaja cela paleta nasvetov, kako zmanjšati porabo goriva med vožnjo. Car-pooling in car-sharing: so-potništvo in deljenje avtomobila zmanjšata zastoje na cestah, stroški vožnje na osebo pa se zmanjšajo.
Zavest ljudi o prometni problematiki raste počasi. V drugačno razmišljanje nas prisilijo rastoče cene nafte, žal pa se premalo zavedamo pomena čistega okolja, ki ga moramo ohranjati za naše zanamce in negativnih vplivov prometa na naše zdravje. Potujmo drugače in si tako izboljšajmo kakovost življenja.
Marjeta Benčina, Focus, društvo za sonaraven razvoj
Konec strahu pred poplavami v Hotedršici
V zadnjih dveh letih in pol so zaradi obilnega deževja narasle vode iz Žejne doline kar štirikrat grozile Hotedršici, kar sicer ni bilo običajno. Iz preteklosti namreč vemo, da so se take vode pojavljale enkrat v desetletju.
Krajevna skupnost Hotedršica je zaradi tega in zaradi slabo zgrajene in še slabše vzdrževane vodne pregrade v Žejni dolini večkrat pisno posredovala pri pristojnih institucijah, tako na občinski kot na državni ravni. Pred katastrofo, ki se je zgodila 18. septembra lani, je bil celo pripravljen projekt za sanacijo, a denar, namenjen zanjo, je zaradi pomanjkanja sredstev in vse več naravnih nesreč, ki so klestile po državi, šel drugam. Zgoditi se je moralo najhujše, da so se pristojni zganili in so bili primorani začeti s tistim, kar je bilo pred tem že obljubljeno.
Čez zimo je ministrstvo za okolje in prostor pripravljalo projekt za jez, ki bo bistveno drugačen in močnejši od prvotnega, pridobljena so bila vsa dovoljenja in soglasja, kjer tudi ni šlo brez težav. In končno smo dočakali 1. julij letos, ko so se začela dela. Da bi se izognili težavam ob poplavljanju, gradijo še dve suhi strugi za regulacijo naraslih voda iz Žejne doline v potok Hotenjka. Poleg tega so poglobili in očistili strugo Hotenjke, sanirali bodo zidove brežin, nosilne zidove mostu lokalne ceste čez potok pri spomeniku NOB in stopnice za dostop k potoku. Nameravajo pa tudi očistiti vse požiralnike, tako v Žejni dolini kot ob ponoru Hotenjke.
Nekaj denarja bo tudi občinskega
Za izvedbo vseh del, gradnjo vodne pregrade, delno sanacijo zidov brežine ter gradnjo suhih strug in kinet čez cesto ob potoku, je ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo 145 tisoč
Novi zadrževalnik vode naj bi Hotenjce bolje ščitil pred poplavami. (foto: arhiv KS Hotedršica)
evrov. Za sanacijo pokrovov zidov brežin, ki so bili poškodovani zaradi zimskega vzdrževanja dvorišč in ceste ob potoku, za sanacijo nosilnih zidov mostu, ureditev dostopov do potoka in pokritja kinete suhe struge čez dvorišče gospodarskega poslopja in dveh kinet čez cesto ob potoku pa bo morala denar prispevati občina, prav tako tudi za odkup celotne parcele, na kateri bo stala vodna pregrada, saj se z lastnikom ni dalo dogovoriti drugače. Vsa gradbena dela izvaja pooblaščeni izvajalec Hidrotehnik iz Ljubljane. Izkoristil bi še priložnost in se zahvalil prizadetim lastnikom za razumevanje pri gradbenih posegih v njihova zemljišča za projekt, ki je skupnega pomena.
Predsednik KS Hotedršica Franc Nagode
■'Jt;
rj
a
0Q
I J

w
Obilna Logatec

^ ^LOGAŠKA NOC *



Vabljeni na prireditev z glasbo in plesom, v okviru praznovanja občinskega praznika, v Center vojnib veteranov Logatec, 17. septembra 20111, ob 17. uri.
Zabaval vas bo anisambel Fantje z vasi. Prijazno vabljeni 1
Župan Občine Logatec J	Berto Menard
* s podporo koalicijskih strank SDS, l\ISi, SD, DeSUS

Logaško poletje spet v rokah študentov
Festival Logaško poletje tudi letos ponuja obilo zabave
Zadnji avgustovski konec tedna je Logatec zaživel s festivalom Logaško poletje, ki že osmo leto zapored poživlja konec počitniških dni. Najprej ga je organiziral Klub logaških študentov, potem sta to vlogo prevzela mladinski svet in Občina Logatec z Uradom za mlade. Letos bo zaradi ukinitve urada za mlade edini organizator Klub logaških študentov, zaradi česar bo program festivala nekoliko okrnjen. S predsednikom Mladinskega sveta Logatec Andrejem Šušmeljem, ki že od začetka sodeluje pri organizaciji festivala, smo se pogovarjali o letošnjih prireditvah in ciljih festivala ter o delovanju mladinskega sveta.
Od kod prihajajo udeleženci festivala?
Večina jih je iz naše občine. Na zanimive dogodke, kot so literarni večeri, kulturni dogodki ali športni dogodek Adijo, telefon, pa pridejo tudi udeleženci z drugih koncev Slovenije.
Kakšno je temeljno sporočilo festivala?
Festival je namenjen predvsem mladim, da se ob koncu poletja spet združijo, se pozabavajo, udeležijo kulturnih in športnih prireditev. Pokazati želimo, da se v občini Logatec za mlade marsikaj dogaja. Festival letos poteka od 26. avgusta do 2. septembra. Mladim v občini in širše ponujamo pester desetdnevni program, ki bo potekal na različnih lokacijah. Letošnji festival je na žalost zaznamovan s pomanjkanjem sredstev, saj je večino finančnega bremena padlo na Klub logaških študentov. Kljub temu smo se trudili za kakovosten program. Na športnem področju smo pripravili turnir trojk v košarki, ženski in moški turnir v odbojki ter »fuzbal na vodi«. V sklopu kulturnih prireditev moram izpostaviti dobro sodelovanje z javnim skladom za kulturne dejavnosti (JSKD), ki bo priredil dogodek Stebri družbe; gre za poslikavo betonskih stebrov kozolca pod Sekirico. Za najmlajše sta JSKD in Klub grajski park v Grajskem parku pripravila celodnevne delavnice. Na kulturnem področju bo koncert Big banda Wonderbrass. V načrtu imamo tudi stand-up predstavo; če bo mogoče kar na Cankarjevi cesti v središču Logatca. Glavni žur bo v soboto, 3. septembra, v Grajskem parku: koncert ene izmed znanih slovenskih skupin. Tudi na starejše nismo pozabili, 4. septembra, bo v Klubu grajski park Veselica, društvo Ognjič pa organizira tudi dogodek, namenjen spoznavanju rastlin.
Kako deluje mladinski svet, kdo so člani?
Ustanovljen je bil leta 2005, da bi povezal društva, ki se ukvarjajo predvsem z mladino. Na začetku je imel šest članov, razna športna društva, študentski klub, Slovensko demokratsko mladino, Mladinski center sv. Nikolaja in podobna društva z aktivnostmi za mlade. Prvi cilj mladinskega sveta je bil organizirati dogodek, na katerem bi se predstavila vsa društva, pridobila nove člane in pokazala, kako je z mladino v naši občini. Tako so pripravili tridnevni festival Adijo poletje, ki se je razširil v desetdnevno prireditev Logaško poletje. Ker imajo društva zadnja leta velike finančne težave, je mladinski svet izgubil kar nekaj aktivnih članov, prav letos pa na pobudo občine spet poskušamo vzpostaviti stik z društvi, ki delujejo na področju mladine. Izkazalo se je, da je tako občini kot mladinskemu svetu v interesu združiti mlade v Logatcu in poskušati skupaj rešiti težave na področju mladinske politike.
Ali ste kdaj razmišljali tudi o pozdravu poletju, uvodu v poletje ob koncu šolskega leta?
O drugih prireditvah do zdaj nismo razmišljali, saj bi bil to prevelik finančni zalogaj. Letos je občina pripravila dogodek za mlade ob koncu šolskega leta, za prihodnja leta pa je to prireditev ponudila v organizacijo mladim, tako da razmišljamo o prireditvi, ki bi bila namenjena mladim Logatčanom, da se ob koncu šolskega leta dobimo skupaj in se poveselimo. Vstopnine za nobeno prireditev ni, saj se zavedamo, da je mladim treba ponuditi vsebine, ki so kakovostne in brezplačne, da ne obremenjujejo njihovih denarnic.
Temeljno sporočilo je: kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa ter popestritev dogajanja v občini, saj morajo mladi vse preveč aktivnosti iskati izven kraja. Vsekakor želimo organizirati tudi pozdrav poletju, saj v občini primanjkuje takih dogodkov. Vendar je izvedba povezana s finančnimi težavami. Vse delo, ki ga vložimo aktivni člani Kluba logaških študentov, je popolnoma prostovoljno in neprofitno, torej se po svojih najboljših močeh trudimo popestriti dogajanje v občini. Upamo, da bodo prihodnje leto spet vzpostavili Urad za mlade Občine Logatec in da bo občina pripravljena prispevati kaj denarja, da bomo lahko festivalsko dogajanje v občini še razširili.
Blanka Markovič Kocen
Obrtniki na guči
Obrtniško-podjetniška zbornica Logatec je 8. julija svoje člane popeljala na Kras, najprej v vasico Godnje blizu Dutovelj, kjer imata vinogradništvo in vinarstvo že stoletno tradicijo. Cabernet, teran, hišna sorta jerina, malvazija in sauvignon so vina, ki so vabila k postanku na posestvu Vinogradništvo in kletarstvo Širca-Kodrič. Ogledali so si klet in degustirali vina ter si privoščili krepko malico. Po ogledu posestva so odšli v Italijo, v vas Briščiki, kjer je bila prireditev Guča na Krasu. tridnevni festival glasbe, ki jo je v svet ponesla vasica Guča v Srbiji. Najbolj je navdušil Goran Bregovič s skupino. OOZ Logatec pa že 9. septembra ob 18. uri vabi svoje člane v GRC Zapolje, kjer bo prireditev ob 35-letnici OOZ Logatec.
Brane Pevec, foto: arhiv OOZ Logatec
O (N
-M M
M >
o
C D
M O
hJ

Od ročne brizgalne do najmodernejšega vozila
Pred 115 leti so ustanovili Požarno brambo Gorenji Logatec
Gornjelogaški gasilci so visok jubilej, 115-letnico delovanja, obeležili s slavnostno sejo 24. junija v domu KS Tabor, dan pozneje pa še z veselico. Na seji so se zbrali gasilci, domači in iz drugih društev, župan Berto Menard, predsednica Gasilske zveze Logatec Marinka Cempre Turk, regijski poveljnik za Notranjsko-kraško regijo Vinko Keršmanc in predsednik krajevne skupnosti Jože Ro-
Gasilci so se najprej ozrli na prehojeno pot. Iz skromnih začetkov so prerasli v organizirano enoto, ki ima dobro usposobljene člane in sredstva, s katerimi lahko učinkovito in hitro priskočijo na pomoč. Na prireditvi so podelili več priznanj in medalj. Ne smemo pozabiti, da so tudi gasilci PGD Gorenji Logatec skupaj z vodom v Žibršah le prostovoljci. In prav pro-
Da .so gasilci vedno dobro pripravljeni, potrebujejo veliko vaj in neprestano usposabljanje. (foto: Brane Pevec)
stovoljstvo je sicer cenjeno, a preslabo finančno ovrednoteno. Dan pozneje je bil na prostoru za domom KS Tabor čas za pesem, glasbo in druženje. Gasilska veselica, je bila taka, ko jo znajo organizirati le gasilci iz Gornjega Logatca. Veselo je
Praznovanje so zaključili z veselico. (foto: Brane Pevec)
bilo pozno v poletno noč.
Začetki obrambe pred požari v Gorenjem Logatcu segajo
Lani so priskočili na pomoč pri poplavah: na Kalcah so presekali cesto, da se voda ni razlila po naselju. (foto: Brane Pevec)
v leto 1896, 20 let po velikem požaru, ki je opustošil 42 hiš in 112 gospodarskih poslopij. Okoli 70 mož in fantov se je januarja zbralo na ustanovnem sestanku Požarne brambe. Čez dobra dva tedna so izvolili vodstvo: načelnika Julija Lenassija, namestnika Franca Urbasa, tajnika Janeza Kernca, blagajnika Franca Gostišo in svetovalca Karola Puppisa in Mihaela Go-stišo. Gasilci so bili razdeljeni v tri čete: 10 plezalcev, 13 škro-pilcev in osem varuhov. 115 let pozneje Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec šteje več kot 130 članov: 28 pionirjev in mladincev, 25 pripravnikov, 16 veteranov, osem podpornih članov ter 40 operativnih in 17 rezervnih gasilcev, ki jim poveljuje Matjaž Nagode, predseduje pa Janko Cepič.
Prva leta so gasilci imeli le najnujnejše orodje, obleke in ročno gasilsko brizgalno, ki so jih hranili v vlažnih najetih prostorih. Lasten dom jim je uspelo zgraditi med prvo svetovno vojno. Leta 1923 so v njem zasvetile prve tri žarnice. Po drugi svetovni vojni so ga obnovili, leta 2003 pa še dozidali, na novo pokrili gasilski stolp. Vsako leto še kaj dodajo, izboljšajo. Najnovejša pridobitev je vozilo GVC 16/25. V prostorni kabini je prostora za osem gasilcev. Opremljeno je za gašenje požarov na objektih in gozdnih požarov, reševanje ljudi, nudenje osnovne prve pomoči, črpanje vode ^
Prvič so gasili 28. 2. 1898; hlev je sicer pogorel, živino pa so rešili. Do naslednjega večjega požara je prišlo leta 1907 v Gorenji vasi, kjer so pomagali tudi gasilci iz Dolenjega Logatca. Po drugi vojni sta bila največja požara v Kliju in gradu. Zadnja leta so imeli od 10 do 15 intervencij na leto, nekatere so bile prav zahtevne. Posredovanj pri požarih je za manj kot polovico njihovega dela, kar pomeni, da iz osnovne dejavnosti gašenja požarov rastejo v splošno reševalno službo. Pomagajo pri poplavah, najtežje pa jim je oditi na kraj prometne nesreče.
Gasilci so bili vedno narodno zavedni. Dve leti po ustanovitvi so se včlanili v Zvezo kranjskih gasilcev, leta 1925 pa vrnili medalje za zasluge v gasilstvu, ker je bil napis v cirilici. Sicer pa so bili organizatorji kulturnega življenja na vasi: pevski zbor, prirejanje iger, gasilske veselice. V času obeh vojnah je je njihovo delo zamrlo, že poleti 1945. pa so ustanovili Prostovoljno gasilsko milico pri krajevnem odboru OF. Že spet so prirejali igre, gasilske veselice pa tudi tekmovanja harmonikarjev Korajža velja.
Brane Pevec

Pomembna pridobitev
Nedeljsko popoldne 10. julija je bilo v Dolenjem Logatcu v znamenju gasilstva. Člani domačega društva smo uradno prevzeli in blagoslovili novo gasilsko vozilo, pripravili tradicionalni gasilski reli in v večernih urah še gasilsko veselico.
Večletna prizadevanja dolnjelogaških gasilcev so obrodila sadove. Konec aprila smo v gasilski dom pripeljali novo gasilsko vozilo renault midlum; izdelavo njegove nadgradnje smo zaupali podjetju Euro GV iz Ilirske Bistrice. Vozilo nosi gasilsko oznako GVC 16/25, kar pomeni, da ima poleg cisterne z 2.500 litrov vode ustrezno količino penila in poleg običajne še visokotlačno črpalko. Glede na dolgoletne izkušnje iz naših intervencij smo vozilo poskušali opremiti čim bolj po naših potrebah. Zato so v njem tudi hidravlično orodje za reševanje v prometnih nesrečah, potopna črpalka ter električni agregat za razsvetljavo in pogon električnih rezalnih in vrtalnih strojev. Poleg več izolirnih dihalnih aparatov smo vanj namestili dobro opremljen nahrbtnik za prvo pomoč s kisikom in za-jemalna nosila. Ne manjkajo niti oprema za gašenje gozdnih požarov, absorpcijska sredstva in lovilne posode za nevarne snovi.
Še kar nekaj potreb po drobni, a žal dragi opremi imamo. Dokupovali jo bomo sproti, glede na razpoložljiva sredstva. Kako zelo potrebno je bilo to vozilo priča dejstvo, da smo ga na intervencijah koristno uporabili že osemkrat.
Na svečanosti je župan Berto Menard ključ vozila predal skrbniku vozila Marku Cempretu, blagoslov pa je opravil domači župnik Janez Kompare. Še pred prevzemom je na območju Logatca potekal že 15. gasilski reli. Letošnjega se je
Župan Berto Menard .si je v spremstvu predsednika društva z zanimanjem ogledal novo vozilo. (Foto: Blaž Korenč, PGD Dol. Logatec)
udeležilo 12 ekip, med njimi je bila ena domača, sestavljena iz samih gasilk. Gre za tekmovanje, kjer se gasilci pomerijo v različnih spretnostih. Poudarek dajemo športno in zabavno obarvanim vajam, saj nam resnega gasilskega dela vse leto ne manjka. Zmagala je ekipa PGD Laze-Jakovica, naša moška ekipa pa se je uvrstila na odlično drugo mesto. Nedeljsko popoldne smo zaključili s tradicionalno gasilsko veselico in bogatim srečelovom. Priznana pevka Tanja Žagar je dolgo v noč zabavala mlado in staro. Zares velika množica ljudi od blizu in daleč se je dobro zabavala, kar je pri vztrajanju, da tovrstne prireditve sploh še pripravljamo, naše osnovno vodilo.
LK, PGD Dolenji Logatec
»Samo vaje niso dovolj«
Članice Gasilske zveze Logatec so se 16. julija že 14. srečale v Lazah. Najprej je bil na vrsti tekmovalni del. Udeležilo se ga je 28 ekip iz gasilskih zvez Brezovica, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Tolmin, Vrhnika in Šmarje pri Jelšah. Sodelovale so tudi članice vseh sedmih logaških društev: iz Dolenjega in Gorenjega Logatca, Rovt, Medvedjega Brda, Vrha Svetih Treh Kraljev, Hotedršice in domačinke. Vsaka ekipa je morala skozi štiri preizkušnje oz. vaje: s hidranti, z vozli (tesarski, jamborski in tkalski vozli ter
Tekmovanja gasilke .še bolj motivirajo. (foto: Brane Pevec)
pravilna navezava ročnika), vajo raznoterosti in test iz splošnih gasilskih znanj. »Tekmovanja še dodatno spodbujajo k aktivnosti, samo vaje niso dovolj,« meni predsednica Gasilske zveze Logatec Marinka Cempre Turk. Tekmovanju je sledila veselica, kjer je udeleženke in druge obiskovalce pozdravil logaški župan Berto Menard. Cempre Turkova je prvim trem ekipam podelila pokale, vsem udeleženkam pa priznanja. Na koncu gre zahvala vsem Lažanom in Jakovčanom, ki so pomagali pri organizaciji srečanja in lastnikom zemljišč, na katerih so tekmovale.
Brane Pevec
Po poletnem poležavanju se prileže razgibavanje sivih celic. Oba s kužkom se bosta zabavala, če ga boste naučili, da se na povelje prikloni ali s tačko pomaha po zraku.
Obiščite eno izmed bližnjih kinoloških društev, ki vam bodo pomagala do prijetnejšega skupnega bivanja z vašim kužkom.
Skrbimo za lepše in čistejše okolje in pobirajmo iztrebke za svojimi ljubljenčki.
O (N
-M M
M >
o
C D
ctí M O
hJ
Mimo večnih luči
Zvone ali Anton Jernejčič je med redkimi preživel zloglasno taborišče smrti Auschwitz
r
0
0Q fa
n n
1 o
fC
fa
<
g
C
w
2 O
Domačija Jemejčičevih, pri katerih se je leta 1924 rodil Zvone, je stala med tromostičjem v Gorenjem Logatcu. Pri očetu se je Zvone še v predvojnih letih izučil krojaštva; pozneje je opravil še mojstrski izpit. Po vojni je ob delu opravil srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani. Pri devetnajstih letih je Zvone oktobra 1943 šel v partizane, ki so se takrat gibali med Hrušico in Črnim Vrhom. Zaradi bližine doma se je vračal k domačim. Ob podobni priložnosti februarja 1944 je bil očitno izdan in doma so ga prijeli domobranci ter zaprli skupaj še z devetindvajsetimi v klet dvoriščne stavbe ob Dolšajnovi hiši, kjer danes stoji zdravstveni dom. Tam so bila zapornikom odkazana betonska tla pa lesen ploh, kjer so lahko ponoči legali le posamično. Drugi so ta čas stali. Za opravljanje potrebe so imeli na voljo vedro, ki je bilo največkrat prepolno, da so se iztrebki z urinom razlivali po tleh, kar je povzročalo zadušljiv duh.
Nekega dne se je pred njimi pojavil poveljnik domačih domobrancev, ki se ga je po Logatcu vse balo. Nakar nam je poveljnik dejal: »Naj dvigne roko, kdor želi pristopiti k partizanom!« Ker ni nihče dvignil roke, je poveljnik cinično navrgel: »Kdor želi k partizanom, mu bom dovolil steči do prvega grma, ne da bi ukazal streljati. Staršem tistega, ki se bo odločil za partizane, pa se ne bo najbolje pisalo.«
Izbira je bila tisti trenutek za vse zapornike kaj klavrna, zato ni čudno, da so se vsi odločili, da bodo reševali svojo kožo in kožo svojih staršev. Sam pri sebi je tudi Zvone razmišljal, da je bila tisti hip najboljša odločitev za domobrance. Potlej se bo že pokazala priložnost tudi za drugačno možnost. Naslednje dni so se morali, izjavljajoč se za domobrance, zvečer javljati v gornjelogaškem gradu, kjer so nato prenočevali po okriljem domobrancev; tako so bili celo varni pred črno roko, ki je tiste noči morila po Logatcu.
Sedmega dne, kar je hodil Zvone k domobrancem - bilo je aprila 1944 -, so ga ti spet aretirali in ga prestavili še z nekaterimi - tudi z Logatčanoma Rajkom Logarjem in Janezom Bolčino - v Ljubljano, kjer so jih zaprli v šentjakobsko šolo. Od tam so jih sredi poletja odvedli na vlak, ki jih je sprva odpeljal neznano kam, vse bolj očitno pa proti enemu od nemških koncentracijskih taborišč. V živinskih vagonih, ob slabi vodi in komaj omembe vredni hrani. Pa vendar je človek zmožen
nečloveških moči, da se zoperstavi smrti in preživi. Tako je bilo tudi z jetniki, ki so jih zaradi porušenih odsekov proge pretovarjali na kamione pa spet na vlak, vse do zloglasnega taborišča smrti v Auschwitzu na Poljskem.
V taborišču, v katerem je »delo osvobajalo« (Arbeit macht frei! - vhodni pozdrav prihajajočim taboriščnikom), je bilo življenje brez sleherne vrednosti. Tudi Zvoneta je sprejelo s svojo skrajno razčlovečeno podobo. Z obema Logatča-noma je bil nastanjen v petem od trinajstih lagerjev. V sobi s trideset sojetnikov mu je bilo odmerjeno ležišče na tretjem nadstropju lesenega pograda. Ob hrani, ki je bila iz dneva v dan enaka in je najbolj spominjala na oblodo za prašiče, je bil odrejen k skupini, ki je po deset do enajst ur dnevno razkladala ali nakladala premog na vagone. Mimo njega so se kot onemogle sence premikali taboriščniki, ki so bili po hrbtni strani oblačila zaznamovani z velikim rdečim križem; te oznake so bile namenjene Judom, ki so jih v taboriščih izmozgavali do onemoglosti in so jih potem lagerfirerji vodili le še skozi plinske celice v enega od treh krematorijev.
Nekega dne je Zvone opazil pano, na katerem so bile navedene narodnosti, ki da so izvorno germanskih korenin; med temi Belgijce, Nizozemce in Dance. Pod tistim panojem je bil še lepak, ki je navajal Jugoslavijo in njene narode: Srbe, Hrvate in Slovence; ob Slovencih je pripomba v oklepaju navajala, da so blizu germanskih korenin. To je pomenilo, da so bile narodnosti s tovrstnimi koreninskimi označbami lahko deležne blažjih delovnih obveznosti. To je Zvoneta opogumilo, da se je kot Slovenec priglasil za delo v krojaški delavnici. Ta je bila od bivališča odmaknjena dobro uro hoda mimo mučilniških barak in krematorijev, kar ga je dnevno mučilo kot nočna mora.
V delavnici so v glavnem krpali in pre-krojevali oblačila, verjetno tista, ki so jih taboriščniki slekli pred vstopom v »kopalnice«, kjer so jih po 40 hkrati zaplinili, nato pa naložili za sežig v krematorije, imenovane »večne lučke«; tam je namreč gorelo noč in dan, dan za dnem in noč za nočjo, v pravcato večnost.
Življenje sredi lagerjev, kjer je na vsakem koraku prežala smrt ali je vsaj dišalo po njej, je bilo skrajno neznosno. Kanček olajšanja so naznanjali odmevi daljnih eksplozij, ki so se sčasoma z vzhodne strani oglašale vse pogosteje in vzbujale vse več novega upanja. Sredi januarja 1945 pa se je bobnenje eksplozij in obstreljevanja slišalo vse bliže in bliže; tudi po vedno hujši nervozi med osebjem so taboriščniki slutili, da se ruska fronta vse bolj približuje Auschwitzu. In povelj -stvo lagerja se je na hitro odločilo, da bo za delo uporabne taboriščnike umaknilo proti Nemčiji. Množico so napotili proti 17 kilometrov oddaljenemu Kentu, od koder bi jih odpeljali z vlakom proti zahodu. Na pešpot so krenili 27. januarja. Ker je očitno primanjkovalo stražarjev, jih je spremljalo bolj na redko posejano oboroženo vojaštvo. Zato je skupina šestih - poleg Zvoneta še rojaka Logar in Bolčina pa Bločan Jože Mazi, Cene Podobnik z Dobrove in neki Hrvat - tvegala pobeg. V hipu, ko ni bilo videti stražarja, so se izmuznili iz množice in pobegnili skozi obcestno goščo. Od tam so bežali brez postanka, dokler niso bili prepričani, da so se dovolj odmaknili od morebitnih zasledovalcev.
Nato se je začela mučna pešpot, kdo ve vse kod, dokler ni Zvone 4. marca prispel k teti na Jesenice. Tam pa še ni bilo konec vsega hudega. Dva dni pozneje so ga Nemci spet zajeli in ga odgnali v delovno taborišče na Podkoren, kjer je v blažjih razmerah kot v Auschwitzu pričakal osvoboditev in 9. maja konec vojne. Jugoslovanske vojaške oblasti so enaindvajsetletnega Zvoneta takoj vključile v vojaško enoto, ki je prodirala vse do Beljaka. Tam so se jugoslovanske vojaške enote srečale z zahodnimi zavezniki, ki so terjali umik jugoslovanskih vojaških sil prek Karavank. Od tam je Zvone peš odšel v Ljubljano, kjer je služil vojaščino še cela tri leta. Od vojakov pa najprej domov v Logatec in potlej naprej s trebuhom za kruhom. In s spomini - tudi s spomini na »večne lučke«, ki ne morejo in ne morejo ugasniti.
Marcel Štefančič

66 let od ponovnega rojstva
Trije preživeli taboriščniki iz koncentracijskega taborišča Buchenwald, med njimi tudi Logatčan Mihael Kleč, so se srečali v Logatcu
Pri lovski koči Lovske družine Logatec pri Lomu so se 9. julija zbrali trije preživeli taboriščniki, buchen-waldčani Mihael Kleč iz Logatca, Tomaž Vuk iz Mirna pri Novi Gorici in Franc Klemenčič iz Notranjih Goric, s svojimi sorodniki ter prijatelji. Srečanja se je udeležil tudi logaški župan Berto Menard s soprogo, organiziral pa ga je Taboriščni odbor Buchenwald--Dora pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB oz. njeni člani Mihael Kleč, Jani Alič in Boris Nemec.
Predsednik slovenskega Taboriščnega odbora Buchenwald-Dora Jani Alič - njegov oče Janez je bil v Buchenwaldu sotova-riš, pravzaprav kot starejši brat Mihaelu Kleču -, je na kratko opisal kalvarijo bu-chenwaldčanov ter predstavil aktivnosti odbora. Med drugim vsako leto obiščejo nacistično taborišče Buchenwald-Dora, kjer je 11. aprila mednarodna žalna kome-moracija v spomin žrtvam taborišča. Preživeli pravijo, da so se 11. aprila 1945, na dan osvoboditve (osvobodili so se sami, še pred prihodom ameriške zavezniške vojske), ponovno rodili. Prisotne, posebej pa še internirance, je pozdravil tudi župan Berto Menard, ki se je razveselil, da so za srečanje izbrali Logatec, in poudaril pomembnost takih srečanj. Povedal je, da je prebral zbornik Buchenwald in v njen našel podatek o svojem sosedu Antonu Špa-rembleku. »Preveč žrtev, darovanih na oltarju domovine,« je opomnil na hude čase naše zgodovine ter se dotaknil tudi sedanjosti. Zaključil je optimistično in taboriščnikom zaželel zdravja, vsem prisotnim pa podelil izvode turistične monografije Dobrodošli v Logatcu in umetniške razglednice z likovne kolonije JSKD Logatec. Potem se je Menard s svojo odprtostjo in prijetnim kramljanjem priljubil gostom,
Z leve: Boris Nemec, Mihael Kleč, Berto Menard, Tomaž Vuk in Jani Alič; spredaj Franc Klemenčič. (foto: Gvido Komar)
Alič pa ga je v imenu Taboriščnega odbora povabil, da se jim naslednje leto pridruži izletu v Buchenwald.
Neslavna nemška dediščina
Boris Nemec, katerega oče je kot taboriščnik Buchenwald-Dora umrl v zadnjih dneh 2. svetovne vojne, je član Mednarodnega komiteja Buchenwald-Dora in je opisal to mednarodno organizacijo ter njen pomen in ugled. Navsezadnje je to taborišče 6. junija 2009 obiskal tudi ameriški predsednik Barack Obama v spremstvu nemške kanclerke Angele Merkel in s tem jasno pokazal svetu, kdo in kakšna je bila zla sila s svojimi pomagači, proti kateri so se borili zavezniki. Izvedeli smo še, da Nemci zelo zgledno skrbijo za to neslavno, sramotno dediščino. Vse šole enkrat letno obiščejo eno izmed taborišč. Svoja tovariša in tudi vse prisotne je pozdravil vrli Logatčan Mihael Kleč, sicer rojen v Grahovem pri Bači na Primorskem, od ko-
der je bil s sorodniki interniran v Nemčijo. Marinka Dolenc, katere oče Ignacij Kobal je tudi umrl v Buchenwaldu, pa je v imenu logaške zveze borcev pozdravila vse udeležence in se opravičila v njenem imenu. Na srečanju namreč ni bilo več članov te organizacije, saj so šli na tradicionalni pohod na Pokljuko.
Kot je v navadi pri buchenwaldčanih, ki se vsako leto odpravijo na izlet v Buchenwald, so postregli s svojimi dobrotami iz nahrbtnika ter Tomaževim vinom. Za specialitete z žara pa je poskrbel odlični dežurni kuhar, lovec Nace Brenčič.
Za konec bi poleg vseh lepih vtisov s srečanja dodal, da bi bilo treba tudi pri nas, v Sloveniji, učence kdaj pa kdaj peljati na ekskurzijo, če že ne v Buchenwald-Doro, pa vsaj na Ljubelj, kjer je stala podružnica koncentracijskega taborišča smrti Mathau-sen. Pa tudi k učni uri zgodovine bi lahko povabili kakega preživelega taboriščnika.
Gvido Komar
Logatčani - ali ste vedeli?
V Logatcu se je ustavil in celo prenočil (menda pri Lo-vrenčovih na Martinj hribu) sam Napoleon Bonaparte. Leta 1810 pa so v spomin na poroko Napoleona z Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II., zasnovali enega najdaljših cestnih drevoredov pri nas, ki je najprej nosil ime Luizin, kmalu pa se je med narodom obdržal kot Napoleonov. Dolg je 1.900 metrov, v njem pa je posajenih 290 lip in lipovcev.
Logaška skakalnica na Sekirici (najprej 50-metrska, po temeljiti obnovi pa 55-metrska) je zadnja skakalnica, za katero je projekt izdelal Stanko Bloudek, ki je umrl leta 1959. Sicer je Bloudek naredil načrte za okoli sto skakalnic.
Skupna moč vodnih elektrarn v Sloveniji je okoli 1000 me-gawattov, kar je okoli 500 wattov na prebivalca. V Logatcu izdelujejo vse tipe pogonskih tekačev turbin: Kaplanove, Francisove in Peltonove, in sicer v podjetju Andino. Prej so jih izdelovali v ljubljanskem Litostroju. Avtomatsko elektronsko obdelavo zdravstvenih izkaznic, ki pomeni konec potrjevanja zdravstvenih izkaznic na terminalih, so v Logatcu uvedli prej kot v ljubljanskem Kliničnem centru.
Logatec je višji od gladine Blejskega jezera za en meter, leži namreč na nadmorski višini 476 metrov. Še ena z Japonske: v letu 2008 so imeli vlaki na Japonskem vsega skupaj 12 sekund zamude.
Pripravil: Franci Križaj
O (N
-M M
M >
CÖ
';> o e
D CÖ
M O
hJ

Policisti pri šolah že merijo hitrosti
S pomočnikom komandirja Policijske postaje Logatec Marjanom Škodo smo se pogovarjali o novi prometni zakonodaji in začetku novega šolskega leta ter o delu policistov v prvi polovici leta.
Novo šolsko leto je tu in spet moramo biti vozniki še posebno pozorni na prvošolčke.
Upoštevati je treba, da otrok še ne zna oceniti hitrosti avtomobila in lahko nenadoma skoči na cesto tudi tam, kjer ni prehoda za pešce. Pri tem bi še posebej opozoril na območja v okolici osnovnih šol, območja umirjene hitrosti, ki so ustrezno označena s prometnimi z znaki, na primer na Notranjski cesti. Sicer pa policisti merimo hitrosti v okolici šol in na drugih poteh, po katerih hodijo otroci. Starše naj še opozorim, da je za otroke do 14 leta obvezna uporaba kolesarske čelade, ki mora biti pripeta.
S prvim julijem imamo novo prometno zakonodajo in višje kazni. Prvi rezultati?
V večini primerov so se kazni res zvišale, še posebej za vožnjo v nasprotno smer na avtocesti in vožnjo pod vplivom alkohola in drugih drog. Uvedli smo tudi nekaj novih ukrepov, kot sta npr. obvezen tečaj varne vožnje in odvzem avtomobila. Trem voznikom smo že zasegli vozila zaradi vožnje brez vozniškega izpita. Skratka, novi zakon je bolj rigorozen, posledično smo opazili manj kršitev, vozniki bolj upoštevajo omejitve hitrosti. To pa je normalno ob vsakih spremembah zakona o varnosti v cestnem prometu.
Kakšna je prva polovica letošnjega leta vašega dela v številkah?
Ostaniva pri prometu. Vseh kršitev je bilo 884, v istem obdobju lani 817. Prometnih nesreč je bilo 56, lani 61, ena oseba je umrla, lani dve. Najpogostejši vzroki za nesreče so napačna stran in smer vožnje ter neprilagojena hitrost. V prostorih za pridržanje smo imeli letos 20 voznikov, lani tri več. Na področju kriminala smo imeli 390 kaznivih dejanj, 27 več kot lani. Največ, 193, je bilo premoženjskih, od tega 87 tatvin in 47 vlomov. Opažamo porast kaznivih dejanj s področja go-
V blagem ovinku na Kalcah je letos že drugi voznik zapeljal s cestišča na stransko cesto in vožnjo končal v škarpi. Kot kaže, bo treba čimprej namestiti odbojno ograjo. (foto: Brane Pevec)
spodarskega kriminala: od lanskih 21 na 29. Tako kot lani smo obravnavali dve kaznivi dejanji, ki se tičeta prepovedanih drog. 11 kaznivih dejanj so bili osumljeni mladoletniki. Kršitev predpisov o javnem redu in miru je bilo 132, od tega kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru 56.
Še beseda ali dve za zaključek.
Očitno so naša opozorila, objavljena v Logaških novicah, rodila sadove: kolesarji bolj dosledno uporabljajo njim namenjeni del cestišča na Tržaški, tudi motoristi vozijo bolj umirjeno. Sicer pa še vedno velja: tu smo predvsem zato, da pomagamo, zato ne pozabite na našo številko 113.
Brane Pevec
r
0
0Q fa
fC
n
1 o
fC
fa
<
g C
M
2 O
V Hotedršici snemali novo nadaljevanko
Ob kresi se dan obesi, pravi pregovor in ljudsko izročilo pripisuje času pomladnega enakonočja posebno moč. Tako se je ponekod do današnjih dni ohranilo kurjenje kresov na predvečer Janeza Krstnika, ki goduje 24. junija. V Hotedršici pa ob tem času vsako leto pripravijo vrsto prireditev namenjenih turizmu in zabavi in v spomin na običaj, ki pa kljub vsemu zamira. Letos pa so se v začetku kresnega tedna v Hotedršici začeli dogajati čudeži. Nemalo truda so vaščani že vložili, da bi v vasi ohranili vsaj poštni urad, v dneh pred kresom pa so kar naenkrat dobili policijsko postajo, županov urad, zadružno trgovino, gostilna v Tičevi hiši pa je spet zaživela. V vas je namreč prišla snemalna skupina POP TV z opremo, ki je potrebna za snemanje prizorov nove nadaljevanke, ki jo bomo lahko gledali jeseni. Glede vsebine so bili malce skrivnostni, ni pa nam ušlo, da gre za komične prizore iz vsakdanjega življenja. Opazili smo lahko nekaj znanih igralcev, kot stranske igralce pa so v igro vključili tudi domačine. Nadaljevanka je radovedne gledalce privabljala že med snemanjem.
Producent Matjaž Stražišar, po rodu Logatčan, je povedal, da je malo vaških jedr v Sloveniji, ki na tako majhnem prostoru ponujajo toliko kreativnih možnosti za bogat prikaz številnih zapletov iz vaškega življenja. »In ljudje, domačini,« pravi, »so nas res blagohotno sprejeli in samo upam, da jih nismo preveč ovirali in da se ob naslednjih snemanjih srečamo kot stari znanci.« In Hotenjci? S
Vrvež med snemanjem pred Tičevo hišo, po novem pred gostilno Pr krač. (foto: Branko Rupnik)
svojim županom in policijo bi bili verjetno zadovoljni, a filmarji so na njihove hiše pritrdili nove hišne številke in vas preimenovali v Trdoglav. Trdoglavci, kakor bo naslov nadaljevanke, pa Hotenjci gotovo nočejo biti.
Branko Rupnik

Finalistke na svetovnem nivoju
Logaške twirlerice na tekmovanju na Floridi navdušile sodnike in med drugim v močni
konkurenci ekip osvojile 8. mesto
Za večino logaških mažoret in twirleric so se počitnice začele po zaključni prireditvi sredi junija. A ne za vse. Medtem ko je veliko najstnikov hitelo na morje in proti drugim priljubljenim turističnim destinacijah, so Ines, Klara, Kristina, Sara, Sonja, Tina, Tajda in Tamara vse do 29. julija trdo trenirale ter popoldneve in večere preživljale v telovadnicah, športnih dvoranah in predvsem na igrišču pred Narodnim domom v Logatcu. Poškodbe, preluknjane superge in poškodovane palice ... Vsega je bilo veliko, a na koncu v premem sorazmerju z doseženim uspehom v Ameriki.
Konec julija so se logaške twirlerice odpravile čez lužo, v Jacksonville na severu zvezne države Floride. Skupina osmih deklet, ki je na državnem prvenstvu osvojila naslov absolutnih prvakinj, je v spremstvu predsednice kluba Vere Tratnik, trenerke Barbare Čuk ter staršev in prijateljev zastopala barve naše države na 6. mednarodnem pokalnem tekmovanju svetovne zveze za twirling.
Članice Twirling kluba logaških mažoret so tekmovale v različnih kategorijah: obvezni solo, artistic twirl solo, artistic par, največji cilj pa so si zastavile v kategoriji skupin, kjer so nameravale priti v finale. »Ko doma treniraš, se vse zdi realno, ko pa prideš na prizorišče, kjer bo potekalo tekmovanje, vidiš, da so tudi vsi drugi močno garali, zato je potrebno veliko samozavesti, da se ne zlomiš pod pritiskom,« pripovedujejo. »Ko tekmuješ proti reprezentancam z, na primer, 140 tekmovalci, kolikor jih je imela letos država gostiteljica, Združene države Amerike, in že uveljavljenim prvakom, ni lahko.«
Kljub velikim željam in visoko začrtanim ciljem vsakega posameznika so odnosi med državami in predvsem tekmovalci na takih tekmovanjih prijateljski. Na treningih zadnje dni pred tekmovanjem so si slovenske tekmovalke delile dvorane s Kanadčani, Avstralci in Katalonci, predzadnji dan pa so imeli že tradicionalni Athletes' party, zabavo za vse sodelujoče, ki pripomore k vzdušju in športnemu odnosu. Resnejši del se je začel 4. avgusta s predtekmovanji, na katerih so logaška dekleta pokazala odlične nastope in so jim podelili veliko lepih ocen. Z zasedenimi mesti so se uvrstile tudi v naslednje kroge in tako imele čast tekmovati tudi 7. avgusta v finalu, in sicer v
i \ i ¥
/ 1,1
Ekipa Logatčank je z letošnjim uspehom več kot zadovoljna. (foto: David Kunc)
kategoriji ekipe B nivo, kjer so med močno konkurenco (po tri skupine iz ZDA, Kanade, Francije, ki so v tem športu velesile) osvojile 8. mesto.
Med rezultati izstopa srebrna medalja Sonje Sekirnik Cer-gonja iz kategorije solo B nivo, še posebej, ker je na takem tekmovanju nastopila prvič. Izredno dobro se je izkazala tudi Sara Pečkaj, ki je v A nivoju dosegla 9. in 10. mesto. Med boljše rezultate sodi še dosežek para Tajde Buh in Tine Gorkič, ki sta zasedli 10. mesto, čeprav sta bili na takem tekmovanju prvič. Med debitantke sodita tudi Ines Verbič in Tamara Antončič, ki sta se pomerili v skupini in dobro opravili svoj nastop tudi v kategoriji artistic twirl. Posebno priznanje pa je letos dobila Klara Križaj, ker je na te vrste tekmovanju sodelovala že petič. V čast si Logatčanke štejejo tudi to, da je bila njihova članica Kristina Ilic izbrana za predstavnico slovenske reprezentance v tako imenovanem Athletes' Comitee, odboru tekmovalcev, v katerem se dogovarjajo o vseh pomembnih temah iz sveta twirlinga.
Po napornem tednu v Jacksonvillu so si dekleta privoščila še štiri dni oddiha v Miamiju, s prihodom domov pa so že začele z napornimi treningi za evropsko prvenstvo mažoret, ki jih čaka v začetku septembra v Zagrebu.
Anita Ilic
Ob koncu šolskega leta je Twirling klub logaških mažo-ret pripravil že tradicionalno zaključno plesno prireditev v Narodnem domu v Logatcu. 15. junija se je predstavilo okrog 40 mažoret in twirleric iz domačega kluba. Koreografije so vse skupine, razen najmlajše, pripravile popolnoma same, prav tako so poskrbele za drese in glasbo. Gledalci so bili deležni tudi zahtevnih točk, ki so jih pripravile za nastope na evropskem prvenstvu mažoret in svetovnem pokalu v twirlingu. Članice so dobile priznanja za sodelovanje v klubu v šolskem letu 2010/2011, trenerji pa simbolična darila. Vsakoletno prireditev je zaključila predsednica Vera Tratnik s slavnostno razglasitvijo imen tekmovalk, ki so nato avgusta več kot uspešno zastopale Logatec in slovenske barve na mednarodnem pokalu svetovne twirling zveze v Jacksonvillu na Floridi.
Anita Ilic, foto: Miran Antončič
O (N
-M M
M >
o
C D
M O
hJ

Združeni godbeniki navdušili občinstvo
3nationalOrchestra oziroma godbena naveza Slovenija-Nemčija-Francija očarala poslušalce v
Logatcu in Ljubljani
Najprej v Logatcu in nato še v Ljubljani smo bili 3. in 4. julija priča rezultatu večletnega prijateljstva in glasbenega udejstvovanja in sodelovanja pihalnih orkestrov treh držav: Pihalnega orkestra Logatec ter godbenikov iz Francije in Nemčije. Koncert 3nationalOrchestra, vseh treh zasedb, združenih v več kot stočlanski pihalni orkester, ki ga je vodil dirigent Marjan Grdadolnik, je bil vrhunec večletnega sodelovanja glasbenikov.
Vsi trije orkestri so se na projekt 3nati-onalOrchestra pripravljali precej dolgo, vsak na svojem koncu Evrope, godbeniki pa so se skupaj dobili leta 2009 na gosto -vanju v Franciji, lani v Nemčiji in nazadnje letos poleti v Sloveniji. V nekaj dneh so se združeni orkestri uskladili na vajah, ki jih je vodil dirigent Marjan Grdadolnik, človek, ki je zaslužen za velik del glasbenega dogajanja v Logatcu in ki s svojimi zasedbami žanje izjemne uspehe tudi v tujini. Zaključne priprave, ki so jih imeli v Centru vojnih veteranov Slovenije v Blekovi vasi, so bile zaradi časovne omejitve res intenzivne in naporne, vendar so skladbe le tako lahko zazvenele v vsej svoji razsežnosti. Izvajali so dela odličnega francoskega jazz trobentača, pianista in skladatelja Michela Marra, ki je prav za to priložnost napisal vse skladbe, pri nekaterih pa se je predstavil tudi kot solist. Marre z bogatimi izkušnjami ustvarja melodije in ritme pod vplivom različnih kultur. Vseeno (ali pa morda ravno zaradi
Godbeniki iz treh držav so Logatčanom letos pričarali še en nepozaben koncert. (foto: arhiv PO Logatec)
te drugačnosti, raznolikosti) je združeni orkester 3nationalOrchestra požel bučne aplavze na obeh koncertih, najprej pred cerkvijo sv. Nikolaja v Logatcu, dan pozneje pa tudi na Prešernovem trgu v prestolnici. Za solistične točke in skladbo, ki je bila napisana posebej za to priložnost, pa še največ. Skladba, poimenovana Three, je nastala na osnovi motivov, ki se pojavljajo v ljudskih pesmih posameznih držav; občinstvo je delčke prepoznalo in bilo nad celotno izvedbo več kot navdušeno. Three je tudi jasen odraz energije, ki je povezala stočlanski pihalni orkester in bo ostala v lepem spominu vseh sodelujočih.
Kako se je začelo? Marsikateri Logat-čan že pozna malce nenavadno zgodbo o dveh prijateljih, ki sta pred skoraj desetimi leti na traktorju pripotovala iz Francije v Slovenijo, se navdušila prav nad Logatcem in se spoprijateljila s tukajšnjimi prebivalci. Izvedela sta za odlične logaške glasbenike in pihalni orkester ter o vsem poročala glasbenikom v domači vasici Le Monastier sur Gazeille. V naslednjih letih je v Slovenijo pripotovalo več Francozov, ki so s seboj pripeljali nekaj nemških kolegov iz glasbenih vrst. Več glav, več idej; in z veliko mero ljubezni do glasbe so danes te ideje postale resničnost. Rezultat trdega dela sta bila dva izredna koncerta.
Anita Ilic
r
0
0Q fa
fC
n
1 o
fC
fa
<
g C
VI
2 O
Note na travi s pridihom Grčarevca
P
red brunarico v Grčarevcu so 8. julija pripravili koncert resne in ljudske glasbe Note na travi. Cvetje v jeseni sredi
Zaigrali so tudi klarinetisti. (foto: Marko Jeraj)
poletja? Ne, to je bila le skladba iz znane nadaljevanke, ki jo je na citre zaigrala Maruša Pišljar. Za njo sta na oder priplesa-li mladi baletki Alja Jeraj in Larisa Redžepovič. Predstavljali sta labode, ki se večkrat ustavijo na poplavljenem Planinskem polju. Uganili ste, da sta zaplesali na temo Labodjega jezera. Pod vodstvom Marjana Grdadolnika so nastopili klarinetisti Domen Kunc, Domen Likar, Lovrenc Fortuna in Filip Gartnar. Schubertovo Ave Marija so zaigrali v spomin na kapelo sv. Jedrti, od katere so ostale le ruševine pred vasjo. Ker konji postajajo vedno bolj simbol Grčarevca, sta v odmoru svoja glasova na posnetku združila Pavarotti in Elton John v pesmi Live Like Horses. V živo pa sta nekaj ljudskih pesmi zapela operna pevca Jože Oblak in Silvo Skvarč. Večer se je resnično lepo iztekel, Grčarevčani pa že pripravljajo novo prireditev. 1. oktobra ob 10. uri bodo organizirali pohod do Rapalske meje in Lanišča, po pohodu pa še ogled dokumentarca o Hrušici in prikaz polhanja.
Brane Pevec

Med bralnimi prijatelji
Člani bralnega študijskega krožka Žarek - Beremo z Manco Košir, ki v Knjižnici Logatec deluje že devet let, smo 11. julija obiskali knjižnico v Črnomlju, kjer smo se srečali s člani tamkajšnjega bralnega krožka. Srečanje je bilo rezultat našega letošnjega delovanja, ko smo na mesečnih srečanjih izmenjavali mnenja o prebranih delih belokranjskih pesnikov in pisateljev.
Pot nas je vodila do Novega Mesta in prek Gorjancev. V knjižnici so nas pričakali gostitelji, članice bralnega krožka, pisateljici Fanika Požek in prof. Bogomira Kure in osebje knjižnice. Pogovarjali smo se o prebranih knjigah njihovih domačih pisateljev in utripu življenja v Beli krajini. Izstopali sta pisateljici, Požekova, avtorica leposlovnih del in 600 besedil narodno-zabavne glasbe, in Kuretova z izčrpnim izborom prigod in domislic iz belokranjskega življenja v preteklosti.
Srečanje smo zaključili z ogledom imenitno urejenega pokrajinskega muzeja. Nato smo si pod vodstvom članice črnomaljskega krožka Tatjane Zupančič ogledali še gradbeni in zgodovinski biser Tri fare v Rosalnicah. Po ogledu dvomotornega douglasa DC 3 iz 2. svetovne vojne ob bližnjem športnem letališču Prilozje smo obiskali še spominsko sobo pesnika Otona Župančiča na Vinici. Obiskali smo tudi Nado Cvitkovič, ki na turistični kmetiji prikazuje pridelavo lanu in izdelavo lanenega platna ter izlet zaključili s pokušino belokranjskih vin. Doživeli smo prekrasen dan. Belokranjci imajo urejeno pokrajino, hiše so bogato okrašene
Člani študijskega bralnega krožka so uživali na izletu po Beli krajini. (foto: arhiv krožka)
z nasadi rož, vse je bilo imenitno, le v zraku visi napovedana recesija , razvoj ni zagotovljen, lastniki selijo proizvodnjo drugam.
Tako smo zaključili delovanje logaškega študijskega krožka Žarek v letu 2010/2011. Jeseni se spet snidemo v logaški knjižnici in nadaljujemo z mesečnimi bralnimi srečanji. V svoje vrste vabimo nove člane, ki želijo vtise o prebranem deliti z drugimi.
Jože Omerzu
Pozdrav Sloveniji
Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska se je v začetku julija odpravil v hribe; troje koncertinov je izzvenelo med vrhove vršacev okrog Begunjščice in Stola domovini v pozdrav ob njeni 20-letnici. Pohod je datumsko sovpadel z dnem, ko pred Roble-kovim domom darujejo mašo v spomin na ponesrečene planince. Begunjski župnik France Maček, Logatčan po rodu, nas je povabil k sodelovanju. V begunjski cerkvi smo najprej imeli umetnostno-zgodovinsko ekskurzijo. Po čvrsti hoji smo si komaj oddahnili, že se je pod nebo razlila Pojte hribi in doline. Po maši smo planincem odpeli koncertino domovinskih in hribovskih pesmi. Lep odmev so našle med njimi. Popoldne smo krenili na vrh, čudovito razgleden, poškropljen z nekaj zrni sodre. Večerni pogled v dolino pa, kot da bi se spet znašli tri mesece nazaj nad Dunajem: morje luči od Jesenic do Šmarne gore, mondenega Blejskega otoka in navzgor do nebesnega svoda. Zjutraj spust do planine Prevala. Tamkajšnjemu petju je prisluhnilo še več poslušalcev kot je lanskemu v Hotedršici. Še do Valvasorjevega doma pod Stolom smo skočili. Tudi tam odzivni poslušalci. Posebej še skupina kakih tridesetih gorskih kolesarjev, ki so se poslavljali po štiridnevnem druženju. »Bi še kdaj lahko prišli peti k nam?« nas je prosil oskrbnik doma. Mi pa, da ja.
Sredi avgusta pa smo, kot lani, zapeli pri maši na Otoku, vasi sredi Cerkniškega jezera. Starotrški župnik Janez Kebe je bil našega sodelovanja pri bogoslužju vesel. Ko smo se zadržali v daljšem klepetu, je govoril o novi knjigi o jezeru, ki jo pripravlja in naj bi luč
»Notranjska« pod okriljem Primoža in Felicijana na Otoku. (foto: F. Možina)
sveta zagledala še letos. V njej opisuje jezero in domačije Jezercev za več stoletij nazaj. Prvo poglavje prinaša kritiški zapis o prvih omembah Cerkniškega jezera še iz časa pred Valvasorjem in po njem, ki so jih radoživi domačini tvezili onim, ki so se zanimali za to znamenitost. In tako je v pesmi odtekel počitniški čas. Naslednji mesec naj bi bil nadvse dejaven. Kako tudi ne, saj je zbor stopil v svojo 25. pevsko sezono.
Janez Gostiša
O (N
-M M
M >
o
C D
M O
hJ
Ilustracije Rudija Skočirja
uristično društvo Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše vabi na ogled ilustracij za knjigo Prešernove družbe Kakor napravi stari, je zmeraj prav, ki jo je leta 2002 ilustriral akademski slikar Rudi Skočir. Razstava bo do konca oktobra na ogled v gostilni Tavžentroža na Medvedjem Brdu. Skočir je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nadaljeval po-
diplomski študij na slikarski specialki pri profesorjih Berniku, Planincu in Mežku, strokovno pa se je izpopolnjeval tudi v Parizu. Zdaj živi in dela v Rovtarskih Žibršah. Uveljavil se je na področju slikarstva, grafike, vitraža, zidnih tehnik in kot ilustrator knjig za mladino in odrasle. Imel je več kot sto samostojnih razstav in 250 skupinskih, prejel pa je 16 nagrad, tudi nagrado Hinka
Smrekarja, največje slovensko priznanje na področju ilustracije. Največja nagrada pa so podobni zapisi, kot je ta: »Maram ga zato, ker je všeč mojim otrokom in ker doseže bistvo ilustracije. Obogati samo pisano besedo. Ji da dodatno vrednost in hkrati ohranja lastno vrednost.«
Brane Pevec

Osnovna šola 8 talcev med 14 naj športnimi šolami
Zavod Planica pod okriljem ministrstva za šolstvo in šport vsako leto razpiše natečaj za naj športno šolo leta. Natečaj zavzema širok spekter športnega udejstvovanja v programih Naučimo se plavati, Zlati sonček, Krpan, v interesnih dejavnostih Hura, prosti čas, na različnih šolskih športnih tekmovanjih in v programu Zdrav življenjski slog. Na Osnovni šoli 8 talcev se lahko pohvalimo, da smo zelo aktivni na skoraj vseh področjih.
V šestletni program Naučimo se plavati so vključeni vsi učenci od 1. do 6 razreda. Začnemo z 10-urnim tečajem v prvem razredu, nadaljujemo v tretjem z 20-urnim tečajem in zaključimo v letni šoli v naravi v 5. razredu. V 6. razredu se morajo vsi učenci udeležiti zaključnega preverjanja znanja in če se zgodi, da kdo še ni plavalec, zanj organiziramo še 15-urni tečaj. Vse to nam uspeva tudi zaradi bližine bazena v Za-polju. Program Zlati sonček izvajamo v 3. razredu, v 4., 5. in 6.
razredu pa program Krpan. Oba sta nadgradnja redne športne vzgoje ter otroke in starše dodatno spodbujata k športnemu načinu življenja. Naši učenci lahko izbirajo med 11 športnimi panogami v 27 skupinah, ki jih pokrivajo interesne dejavnosti od 1. do 9. razreda. Tekmujejo tudi na ožjem lokalnem območju, pozneje pa na območni in državni ravni. Velik uspeh je dosegla naša atletska ekipa, ki je osvojila 8. mesto v Sloveniji. Uspešni so bili tudi lokostrelci in odbojkarji, največji uspeh pa so dosegli igralci namiznega tenisa, ki so že drugo leto zapored državni šolski prvaki.
Šolsko telovadnico odpremo tudi med jesenskimi in zimskimi počitnicami in povabimo učence k športnemu preživljanju prostega časa. Na šoli se trudimo ponuditi čim širšo paleto kvalitetnih programov in seštevek vsega skupaj nam je letos prinesel laskavi naslov naj športna šola leta.
Boštjan Martinčič
20. planinski pohod na rojstni dan Slovenije
Planinci planinskega društva Logatec praznujemo rojstni dan svoje domovine s pohodom po naši lepi pokrajini. Zasluge za tako praznovanje ima Marinka Kozamernik. Vsako leto najde primerno traso, ne preveč naporno, da je primerna za vse. Letos nam je ponudila pohod iz Žiri do Hlevnega Vrha. Četrt stotnije se nas je odpeljalo iz Žiri. Obetal se je krasen dan. Za prvi, turistični del pohoda so »krive« Matjaževe kamre ob cesti Rovte-Žiri v Sopoti. Po prijetni gozdni poti smo nato pohodniki nabirali višinske metre proti Goropekam. Ko smo se na senožeti z dehtečim cvetjem dvignili dovolj visoko, smo že občudovali hribe, Vrsnik, Mrzli vrh, Žirovski vrh, Blegoš, Porezen, Ratitovec. Razgled je bil dan po dežju res nepozaben, le vršaci v Julijcih so se skrivali pod oblaki. Pred nami so bile Goropeke, prijazna vasica, ki leži na razgledni točki in gleda na Žiri. V vasi nas je čakalo presenečenje: dobrodošlica družine, katere član je Logatčan, ogledali smo si še cerkev sv. Janeza. Nedaleč stoji planinski dom, v katerem pa ni pravega vrvenja pohodnikov. Na poti proti Vrhu Svetih Treh Kraljev nam je senco ponudil gozd. Tudi borovnice so nam teknile. V vasi nam je korak zastal pri planinski koči PD Rovte, a nas je vodja spodbudila k ogledu vhoda v jamo v bližini šole. Vhod in rov sta bila grajena za Rupnikovo linijo, ob tej priložnosti pa so odkrili Jamo svetih treh kraljev. Še ena znamenitost, vredna ogleda, nas je pritegnila. Orjaška lipa, z obsegom prek štirih metrov, se bohoti v gozdu v bližini. Z izjemno razgledne
Iz Žiri so se planinci odpravili do Goropek, Vrha Svetih Treh Kraljev in Hlevnega Vrha. (foto: arhiv PD Logatec)
točke na nadmorski višini 884 metrov ob cerkvi smo si ogledovali razgiban relief in šteli, na katerih gorah smo že bili in kateri nas še vabijo. Kar težko smo svoje korake usmeri proti vznožju Vrha, proti Hlevnem Vrhu, kjer nas je čakal avtobus, da nas je odpeljal v Logatec. Z lepimi vtisi smo zaključili jubilejni pohod ob jubilejnem rojstnem dnevu.
Zvonka Vidic-Petrovčič, PD Logatec

Po Notranjski planinski poti
N'ekaj planincev se nas je 18. junija po programu PD Logatec odločilo za pohod po Notranjski planinski poti. Predviden je bil dvodnevni pohod, zaradi slabe vremenske napovedi pa smo se odločili za enodnevnega. Pod vodstvom Jožeta Kobala smo se z avtomobilom peljali mimo Knežaka, Koritnice in najprej. Skozi temne snežniške gozdove smo se pripeljali mimo jase s počitniškimi hišicami do Planinskega doma na Sviščakih (1.242 m), last PD Ilirska Bistrica. Od doma pod vznožjem Snežnika pogled seže le na Snežnik, saj razgled zakrivajo gozdovi.
S planinsko pohodniško opremo smo se napotili proti Snežniku, voznica pa se je vrnila domov. Pot se je vzpenjala proti najvišjemu vrhu naše poti, ki je tudi najvišji vrh slovenskega krasa. Pihal je močan veter in gosta megla je zastirala razgled, da smo videli le stezo pred seboj, kočo pa šele, ko smo prišli do nje. Tisti dan je bila izjemoma zaprta, zato smo s še nekaj planinci poiskali zavetje v bivaku zraven koče, ki sicer stoji tik pod vrhom Velikega Snežnika (1796 m), najvišjega vrha Snežniškega pogorja in najvišjega vrha izven Alp. V lepem vremenu bi z njega videli Kočevski Rog in Gorjance, na vzhodu Klek, jugovzhodu Bijelolasico, Gorski Kotar s Snježnikom in Risnjakom ter Kvarnerski zaliv s Cre-som, na jugu dolino reke Reke, Brkine in Istro od Učke do zahodne istrske obale, na jugozahodu Slavnik, na zahodu Dolomite, Karnijske in Ziljske Alpe s Triglavom, pred njimi pa Trnovski gozd, Vremščico, Nanos in Javornike, na severu pa od Karavank in Kamniških Alp do Pohorja. V bližini bi videli Loško dolino, Cerkniško jezero, Cerknico s Slivnico
Na poti s Snežnika. (foto: Marinka Petkovšek)
ter Bloško planoto. Po malici iz nahrbtnikov in daljšem počitku smo zapustili prijetno počivališče in v močnem vetru in megli po markirani poti pod Malim Snežnikom odšli do Gašperjevega hriba. Na drugi strani Snežnika ni bilo več megle in skozi oblake je vedno večkrat posijalo sonce. Po stezi smo prišli do gozdne ceste, kjer je v bližini studenec, ki pa je bil prekrit z listjem.
Po cesti smo sledili markacijam NPP, ki že dolgo niso bile obnovljene. Med pohodniki smo bili kar trije markacisti, toda brez pripomočkov za markiranje smo bili brez moči. S tega, tudi oglednega pohoda, bomo o stanju poti poročali vodji markacistov in društvu, ki je zadolženo za markiranje tega dela NPP. Usmerjevalna tabla je kazala na peš-
pot proti Mašunu, mi pa smo šli naprej po cesti v Leskovo dolino. Tam je več stavb z malo stanovalci. Na manjšem kozolčku je pritrjena skrinjica z vpisno knjigo in žigom X NPP. Knjiga ima malo vpisov, ker na ustreznem mestu ni napisa, kje je žig. V dolini smo nameravali pozno popoldne zaključiti pohod, a smo ugotovili, da mobiteli nimajo signala. S pomočjo prijaznega domačina smo dobili zvezo s voznikom, ki nas je prišel iskat. Po zelo prometni cesti smo se odpeljali do gradu Snežnik, kjer smo v informacijski pisarni dobili žig. Pred vožnjo proti domu smo se v toplem in prijaznem vremenu sprehodili po lepi okolici gradu. Na Snežnik sicer lahko pridemo iz več izhodišč.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
Na vrhu dvatisočaka
Sedem planincev se nas je 10. julija odpravilo na pohod na Ograde. Pod vodstvom Dušana Jozlja smo se odpeljali do parkirišča na planini Blato nad Bohinjem. Planina leži v gozdnati globeli nad dolino Suho visoko nad Vojami. Živahna in prostrana planina s številnimi stanovi in počitniškimi hišicami je pomembno križišče planinskih poti, ki se tod razkropijo proti Vogarju, Jezeru, Lazu in Krstenici. Nato smo šli na planino Krstenica. Na planinah so se pasle krave. V zračni liniji je bil vrh Ogradov videti blizu. Pod vodstvom vodnika smo hodili po brezpotju. Previdno smo morali stopati po skalah, toda na strmem, mestoma z rušjem obraščenem grebenu ni bilo videti vrha, ki smo ga dosegli sredi opoldneva. Vrh (2087 m) označuje velik kup kamenja; malo nižje je postavljen križ. Skrinjice z vpisno knjigo in žigom ni. Ogradi so vzhodni »privesek«
Debelega vrha. Poplačani smo bili s čudovitim razgledom na Triglav in pot mimo Vodnikovega doma, na dom Planika pod Triglavom in Vogel. Po malici iz nahrbtnika in krajšem počitku, smo se vrnili v dolino in po drugi stezi prišli na živahno planino v Lazu, kjer smo si natočili vodo. Značilne planšarske zgradbe na pašni planini so leseni hrami na »kozah« in »kobilah«. Spodnji, z deskami zaprt prostor je namenjen živini, zgoraj je pastirjevo bivališče. Pot nas je nato pripeljala na planino Pri Jezeru, severno od masiva Pršivca. Tam je bilo veliko planincev, v jezeru pa celo kopalec. Pozno popoldne smo prišli do parkirišča. Osvojeni dvatisočak nam bo vsem ostal v lepem
spominu.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
O (N
M M
o
O C D
M O
hJ

r
0
0Q fa
fC
n
1 o
fC
fa
<
g
C
w
2 O
simbioz^
Računalniške delavnice za starejše
Knjižnica Logatec je lokalni koordinator projekta Računalniško opismenjevanje starejših -
Simbioz@ e-pismena Slovenija
Simbioz@ e-pismena Slovenija je prvi vseslovenski medge-neracijski prostovoljski projekt, ki bo oktobra povezal dve generaciji. Namen projekta je dvigniti računalniško pismenost starejših prek medgeneracijskega sodelovanja. V tednu med 17. in 21. oktobrom bodo mladi prostovoljci navdušili predstavnike generacije svojih dedkov in babic za rabo računalnika.
Izobraževanja bodo po knjižnicah, šolah in domovih za starejše po vsej Sloveniji in bodo predvidoma vključevala več kot 200.000 mladih in več kot 300.000 starejših. Tako medgeneracijsko sodelovanje bo priložnost, vredna doživetja, izkušnja, vredna spomina. V občini Logatec je vlogo koordinatorja in infotočke projekta Sim-bioz@ e-pismena Slovenija prevzela Knjižnica Logatec, računalniške učilnice, v katerih bo izobraževanje, pa bodo v tednu med 17. in 21. oktobrom dali na razpolago OŠ 8 talcev v Dol. Logatcu, OŠ Tabor v Gor. Logatcu in Zavod Oziris v Dolenjem Logatcu.
Izhodišča projekta
Dejstvo je, da so starostniki vedno pogosteje odrinjeni na rob družbenega dogajanja, ker za razliko od mladih ne morejo oziroma ne znajo slediti vsem spremembam okoli sebe. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medgeneraoijske solidarnosti. V tem duhu bo projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija prepletel dve evropski leti in s tem dve družbeno pomembni tematiki, kamor bo vključena tudi problematika računalniške nepismenosti starejše populacije.
Cilji projekta
Simbioz@ e-pismena Slovenija je največji prostovoljski projekt, organiziran s strani Zavoda Ypsilon, ki temelji na medgeneraoijskem sodelovanju, solidarnosti in spodbujanju vseživljenjskega učenja. V tednu med 17. in 21. oktobrom bodo mladi prostovoljci na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji starejšim omogočili pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbudili in okrepili njihovo samozavest, jih motivirali za nadaljnje učenje, uporabo računalnika in interneta ter jih vzpodbudili k vključevanju v vseživljenjsko učenje in s tem dvignili raven kakovosti njihovega življenja.
Simbioz@ e-pismena Slovenija tudi v Logatcu
S sodelovanjem v projektu želimo tudi v Knjižnici Logatec prispevati k višji ravni računalniške pismenosti med starejšimi v Sloveniji, saj po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije kar 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, ni še nikoli uporabilo računalnika oziroma interneta, kar je precej nad povprečjem v Evropski uniji.
Vpis prostovoljcev: prek spletne strani www.simbioza.eu. Vpis vseh, ki se želite izobraževati: prek spletne strani www.simbioza.eu ali v Knjižnici Logatec v času odprtosti knjižnice (tel. 01 754 17 22). V Knjižnici Logatec vam bodo knjižničarji podali osnovne informacije in vas vpisali na listo udeležencev. Odločili se boste lahko za učenje na eni, dveh ali vseh treh delavnicah: - Računalnik, moj prijatelj (osnove računalnika in računalništva)
-	Klik v svet (osnove interneta)
-	Brez elektronske pošte ne gre Pridite, skupaj bomo zagotovo zmogli!
Brezplačne delavnice bodo v tednu akcije potekale po knjižnicah, šolah in drugih lokacijah po vsej Sloveniji, v naši občini pa v računalniških učilnicah obeh logaških osnovnih šol. Starejši bodo v okviru modulov spoznali osnovne funkcije računalnika, naučili se bodo iskanja informacij na internetu in uporabe drugih brezplačnih komunikacijskih orodij, predvsem elektronske pošte. Na delavnice so vabljeni vsi, tako tisti, ki še niso imeli možnosti, da bi se naučili uporabljati računalnik in internet, pa tudi vsi tisti, ki računalnik že poznajo, a želijo svoje znanje izpopolniti ali obnoviti.
Trenutno še potekajo prijave prostovoljcev in tistih predstavnikov starejših generacij, ki jih bodo mladi oktobra izobraževali. Pomoč pri prijavi lahko starejši dobijo tudi pri svojih vnukih, drugih sorodnikih in prijateljih. Tisti, ki so bolj računalniško pismeni, se lahko prijavijo kar sami na spletni strani www.simbioza.eu. Za več informacij in pomoč pri prijavah pa smo na voljo tudi v Knjižnici Logatec, kjer deluje ena od infotočk in kjer je vpisno mesto, na katerem se lahko vpišete kot prostovoljec ali pa kot udeleženec brezplačnih računalniških delavnic.
Bibijana Mihevc, Knjižnica Logatec
Upokojenci na izletu na Svete Višarje
v
Člani Društva upokojencev Logatec smo 14. julija odpotovali na izlet in romanje na Svete Višarje v Italiji. Pod vodstvom Vinka nas je poln avtobus odpeljal skozi Kranjsko Goro, nato pa smo se ustavili v italijanskem Trbižu. Sprehodili smo se po nakupovalnem centru, ki je ob 9. uri sameval in tudi nekaj kupili. Čez slabo uro smo se z avtobusom odpeljali do bližnje gondolske žičnice, s katero smo se prepeljali do Svetih Višarij. Nato smo izlet nadaljevali peš. Sprehodili smo se do cerkve in se ustavili ob stojnicah oziroma trgovinicah v ozki ulici. Ob 11. uri smo se udeležili sv. maše. Cerkev je bila polna romarjev, med njimi je bilo največ slovenskih.
Po sv. maši smo se sprehodili po bližnji okolici. Svete Višarje so pravi biser naravne lepote, saj se z njih ponuja čudovit razgled na gorske vrhove. Na tem kraju se srečujejo Slovani, Germani in Romani. Staro izročilo pripoveduje, da je nek pastir iz Žabnic leta 1360 iskal izgubljene ovce in jih našel na samem vrhu Višarij. Začudeni pastir je v grmu, ob katerem so bile zbrane ovce, našel lesen kip Marije z detetom in ga odnesel žabniškemu župniku. Tako se je kip čudežno vrnil na Višarje. Že v 16. stoletju so Svete Višarje imenovali božjo pot treh narodov, danes pa jo lahko imenujemo božjo pot Evrope. Leta 1960 je svetišče praznovalo šeststoletnico božjepotništva. Bolj temeljita obnovitvena dela v svetišču, župnišču in stavbah na samem vrhu pa so opravili v jubilejnem letu 2000.
Vreme na izletu je bilo oblačno, toda toplo. Ob dogovorjenem času smo se z gondolo prepeljali v dolino, nato pa z avtobusom odšli v Kranjsko Goro, kjer smo si privoščili obilno kosilo. V dolini je bila velika vročina, ki nam je povečala žejo. Med vožnjo proti domu je Vinko povedal nekaj hudomušnih, na koncu se je zahvalil za udeležbo in zaželel lepe počitnice, šoferju pa srečno na vožnji
Marinka Petkovšek, DULogatec

V Rovtah je bilo živahno
Kot že nekaj let zapored, se je tudi letošnje poletje v Rov-tah začelo s tradicionalno prireditvijo, ki so jo poimenovali Poletje v Rovtah. Nekajdnevno druženje ob raznovrstnih dejavnostih med 30. junijem in 3. julijem je nastopajoče in obiskovalce popeljalo v najtoplejši letni čas.
Kot običajno so se najmlajši zbrali v krajevni knjižnici in na delavnicah ustvarjali predvsem poletne motive in izdelke. Letos so se zbrali 30. junija in izdelali lične ribice iz krp vileda pa ogrlice iz pobarvanih testenin in slamic. Kar lepo število otrok in njihovih spremljevalcev se je četrtkovo popoldne prijetno hladilo v prostorih knjižnice. Naslednji večer naj bi obiskovalcu uživali ob
Krajevno skupnost Rovte so si ogledali kar s koles. (foto: ŠD Kovk Rovte)
ogledu filma v kinu pod milim nebom, a kaj, ko jim jo je zagodlo vreme. A prireditelji, Športno društvo Kovk Rovte, se niso dali, kino so uredili kar v Domu krajanov. Na svoj račun so najprej prišli najmlajši, ki so se zabavali ob gledanju animiranih filmov, nato pa je odrasle nasmejala komedija. Tretji dan je bil namenjen športu. ŠRC Kovk je bil prizorišče več športnih dogodkov. Dopoldne so svoje znanje prikazali balinarji, spet drugi pa so se podali na več kot petdeset kilometrov dolgo traso po Krajevni skupnosti Rovte. Popoldne se je začel košarkarski turnir, ki je bil
Najmlajši so se sprostili na ustvarjalnih delavnicah. (foto: ŠD Kovk Rovte)
izjemno dobro obiskan. Tisti večer v Rovtah pa je bil kot nalašč za prijeten sprehod v neznano. Letos so se pohodniki podali proti Križajevi dolini in naprej na Rožmanov vrh. Pohodniki so bili zadovoljni, saj so naredili nekaj koristnega zase, pa še družili so se. Zadnji dan Poletja v Rovtah je minil v zabavnem vzdušju, katerega vrhunec je bila velika vrtna veselica z ansamblom Roka Žlindre, kot gostja pa je prišla v Rovte spet Manca Špik.
Prireditelji so bili z obiskom zelo zadovoljni. Obiskovalcev je bilo več kot 1.500, od tega samo zadnji dan prek 1.200. Prihodnje leto nas čaka jubilejna, deseta prireditev, ki bo prav gotovo nekaj posebnega. Člani ŠD Kovk Rovte so kar dobro utečena ekipa, ki ima veliko idej, pa tudi mnenja drugih so pripravljeni upoštevati. Veseli so vsake pomoči, tako v denarju kot v delu. Žal jim letos ni uspelo izpeljati zanimivega dogodka, demonstracije vožnje vozil na zračni blazini hovercraft. To naj bi prikazali na travniku v Križajevi dolini. Lastniki so uporabo travnika dovolili, a se je zataknilo pri birokraciji, saj zakonodaja iz leta 1993 prepoveduje vožnjo motornih vozil v naravnem okolju. Prikaz so zato odpovedali, a upajo, da zanimivo vožnjo lahko pokazali že na prireditvi prihodnje leto.
Metka Bogataj
Junij v Grapovčniku
Domu starejših Logatec smo junij začeli s sindikalnimi igra-v mi, ki so bile na Mariborskem otoku. Nadaljevali smo s tradicionalnim piknikom za naše stanovalce in njihove svojce. Za polne želodčke so poskrbeli v kuhinji, kulturni program pa je popestril nastop folklorne skupine iz Hotedršice in predstavitev telovadbe tai chi. Zadnje se naši stanovalci udeležujejo skozi vse leto. Piknik smo zaključili s plesom ob živi glasbi. Na ta dan smo izdali šesto številko Pisarij in rimarij, ki so bile tokrat posvečene deseti obletnici doma. In prišel je ponedeljek, ko smo spet odšli na sejem po najnovejše novice in pozdravit stare znance. Konec tedna smo se udeležili še farnega praznika, kjer je naša stanovalka Andrijana Za-vodnik prebrala zgodbo o svojem dedku in o njenem življenju v domu.
Junija so nas obiskale gospe iz logaškega društva zeliščarjev in nam predstavile hladne poletne napitke iz svežih zelišč. Po de-gustaciji smo si bili soglasni, da so prav vsi odlični. Konec tedna so k nam kot prostovoljci prišli zaposleni Pozavarovalnice Sava in Zavarovalnice Tilia. Skupaj smo igrali šah, pikado in človek ne jezi se, trenirali male sive celice in se lepo imeli.
Mesec smo zaključili tako, da smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano. Najprej smo si ogledali Botanični vrt, kjer so nam najbolj ostale v spominu tropske rastline (bananovec, ananas Ko
Spoznavali so zelišča in poskusili osvežilne zeliščne napitke. (foto: arhiv DS Logatec)
smo pomalicali, smo se odpravili do ladjice, ki nas je popeljala po Ljubljanici vse do Mesarskega mosta pri tržnici. Ustavili smo se na dobri kavici in se po tržnici sprehodili do avtobusa. Domov smo se vrnili utrujeni in polni lepih vtisov.
Simona Kunc
0
(N
-M M
M >
o
n
D
M O
hJ

r
o
0Q fa
fC 3
O fC
fa
<
g C
M
2 O
Z znanjem, pogumom in trudom do uspeha na kmetiji
Andrej in Mihela Fečur s kmetijo preživljata šestčlansko družino - Najprej prodaja mleka,
nato izdelovanje sirov, skute in masla
"I^metija Fečurjevih, po domače .I%.Mihučeva kmetija na Notranjski cesti 42 je tako rekoč del mesta Logatec. Mladi gospodar, 44-letni Andrej, priznava, da je bližina mesta velika prednost za njihovo dopolnilno dejavnost na kmetiji. Mihela in Andrej sta prevzela vodenje kmetije v svoje roke že na začetku skupne življenjske poti leta 2002. Andrej je že ves čas vedel, da bo odgovoren za razvoj in napredek kmetije, žena, 34-letna Mihela pa je najprej imela drugačne načrte. Želela je, da bi se oba zaposlila in bi bilo kmetovanje bolj stranska dejavnost. Andrejeva vztrajnost se je izplačala in obrodila sadove.
Danes lahko govorimo o pravi družinski kmetiji, saj prihodek vseh dejavnosti šestčlanski družini zagotavlja preživetje. Imata štiri otroke. Najstarejša, Manca, bo jeseni četrtošolka, Maruša prvošolka, petletna Katja in dveletni Domen pa bosta še nekaj časa uživala brezskrbno otroštvo. Pri delu po svojih močeh pomagata tudi Andrejeva starša, Marija in Andrej.
»Kar hočeš, ni težko«
Glavna dejavnost na kmetiji je govedoreja. Redijo okoli 20 glav živine, od tega 13 krav, ostalo je mlada živina. Krave so ves čas v hlevu, mlada živina pa je tudi na paši. Obdelujejo 12,5 hektara lastnih in najetih površin, ki so razporejene kar na 26 koncih. Ker so površine precej razdrobljene, jih je težje obdelovati. Od približno dveh hektarov njiv so en hektar izkoristili za koruzo za silažo, gojijo tudi nekaj krompirja in vrtnin, na ostalih površinah pa imajo travno-deteljne mešanice. Da ohranijo rodovitnost tal, morajo namreč pravilno kolobariti. Imajo še dobrih 10 hektarov trajnih travnikov in pašnikov.
Trenutno molzejo 11 krav, ki jih krmijo s travno silažo, senom in močno krmo, ki je potrebna za izravnavo obroka. Pozimi travno silažo nadomesti koruzna, seno pa otava. V zadnjem času skrbijo, da povečujejo količino sena v obroku, saj se to zelo pozitivno odraža v kakovosti mleka. Andrej skrbi za krmljenje in druga opravila pri oskrbi živine, molža pa je delo obeh. Mihela se je s kmečkimi opravili seznanila, šele ko se je omožila k Mihučevim, a z voljo in vztrajnostjo se je naučila tudi tega. Kot pravijo: »Kar
Fečurjevi s priznanji, ki so jih prejeli za
hočeš in si želiš, ni težko«. Pred leti je bila dopolnilna dejavnost tudi obdelava bukovega lesa, ki pa je s krizo v lesnopredelovalni industriji zamrla. Zdaj se ukvarjajo s pripravo drv. Strankam pripeljejo na dom drva, zrezana na polena.
Predelava mleka je na Mihelinih ramah
Andreju podjetniška žilica ni dala miru in je razmišljal, kako bi osnovni proizvod njihove kmetije, kravje mleko, nadgradil oziroma mu dodal vrednost. Odločil se je za predelavo. Za to je navdušil tudi Mihelo, ki je v tem videl možnost za samozaposlitev na kmetiji. Po poklicu je namreč šivilja in je hodila v službo.
Zanimivo je, da ju je s prvimi koraki pri predelavi mleka seznanil sosed Vinko, ki je pri njih kupoval mleko. Tako so začeli na kmetiji nastajati prvi mlečni izdelki. Že ves čas so mleko prodajali sosedom in drugim Logatčanom, ki znajo ceniti prednosti in kakovost svežega kravjega mleka. Najprej so izdelke ponudili njim, kot darilo zvestim strankam, potem se je povpraševaje razširilo. Ker brez znanja ni uspeha, sta Mihela in Andrej obiskala osnovni tečaj predelave mleka na Srednji biotehniški šoli v Strahinju pri Kranju, kjer sta dobila teoretično in praktično znanje, pomagata si tudi s strokovno literaturo in izkušnjami drugih predelovalcev. Andrej je zamisel za predelavo mleka dobil na strokovnih
mlečne izdelke. (foto: Mojca Vavken)
ekskurzijah, ki sta jih organizirala Gove-dorejsko društvo Logatec in Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdar-skem zavodu Ljubljana. Videl je veliko primerov dobrih praks in verjel, da tudi njegova družina lahko razvije dejavnost, ki bo omogočila preživetje in razvoj kmetije.
Predelava mleka je Mihelino delo in posveča se mu z vso pozornostjo. Približno polovico namolženega mleka predela v poltrdi sir, skuto in surovo maslo, izdeluje pa tudi mladi sir. Polovico mleka oddajo v mlekarno prek Kmetij -sko-gozdarske zadruge Logatec. Mleko so najprej predelovali v stari kuhinji, v zadnjem letu pa so prostor preuredili in opremili z vsemi potrebnimi elementi in pripomočki. Zdaj že razmišljajo o širitvi, kajti povpraševanje po mlečnih izdelkih je vedno večje. Temu se ne gre čuditi, saj so na letošnjem državnem ocenjevanju mlečnih izdelkov v sklopu prireditve Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju Fečurjevi za vse svoje izdelke prejeli priznanja: najvišja, zlata priznanja za zorjeni poltrdi sir, skuto in maslo, za mladi sir pa bronasto priznanje. Kupci prihajajo od vsepovsod, ne samo iz bližnje okolice. Mihela in Andrej pravita, da reklame sploh ne potrebujeta, saj je najboljša in najcenejša reklama zadovoljen kupec, ki izdelke priporoči še drugim. Trenutno kar težko zadostita vsem strankam, in izdelkov sploh nimata na zalogi.

Načrtujejo širitev
Načrti v prihodnje? Razširiti želijo obseg predelave mleka in izdelovati tudi sire z dodatki, na primer s poprom ali zelišči. Ves čas pa je njuna glavna skrb posvečena kakovosti izdelkov in surovine, to je mleka, saj brez dobre surovine ni dobrega izdelka. Mihela in Andrej menita, da je povpraševanja po domačih izdelkih dovolj in bo še naraščalo, tudi zaradi oza-veščanja potrošnikov o prednosti lokalno pridelane hrane. Njune stranke povprašujejo tudi po zelenjavi, jajcih, mesnih izdelkih Torej možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah so, seveda pa je potrebna volja, znanje in tudi nekaj investicijskih sredstev. Potreben je tudi pogum in želja po izboljšanju rezultatov dela, pa še kanček tveganja.
Mogoče bo njuna »zgodba o uspehu« spodbudila še koga, da se bo odločil za uvedbo nove dejavnosti na kmetiji, za oplemenitenje osnovne proizvodnje na kmetiji. Spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti je tudi ena od nalog Svetovalne službe za kmečko družino in dopol-
Najmlajši, Domen ob hladilni omari z zorjenim sirom. (foto: Mojca Vavken)
nilne dejavnosti pri Kmetij sko-gozdar-ski zbornici oz. Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ljubljana. Vabimo vas, da se s svojo idejo oglasite na sedežu Kmetij -
ske svetovalne službe Logatec, kjer vam bomo pomagali pri razvoju in uresničevanju vaših idej.
Mojca Vavken
Pšenica, najlepši cvet
Na Logaškem le še redko kje vidimo posejano pšenico, a kakšna njiva se še najde
Marsikdo v svojih spominih še nosi tiste tople, celo vroče julijske in avgustovske dni, ko so bila polja v naši okolici lepo zlato obarvana in je v vetru vzvalovala dozorela pšenica. Tako preprosta, a tako veličastna je ta kultura, ki pooseblja vsakdanji kruh. Kmetje so se že kak dan prej dogovorili o žetvi in spravilu tega žlahtnega zrnja. Poiskati je bilo treba žanjice, ki so znale spretno zavrteti srp, da je le-ta prav odrezal. Spretni so morali biti tudi tisti, ki so požeto snopje povezali, kajti iz slame si moral znati narediti poseben vozel, da so snopi vzdržali premetavanje na kupe in nato na vozove.
Marsikdaj se je med delom na polju razvil živahen klepet, tudi pesmi je bilo slišati. Kar malo žal nam je za tistimi časi, ko po poljih še niso ropotali stroji in preglasili človeka. Ko je bila na vrsti žetev, je bil to praznik za celo vas; take priložnosti za druženje ni več. Zbrali so se mladi in stari iz cele vasi in najprej postorili delo na eni njivi, sledilo je delo na drugih njivah, dokler žito ni bilo požeto. Sledilo je sušenje žita v štantih kozolcev, nato pa so ga omlatili. Kašče so bile polne zlatega zrnja in otroci so takrat resnično znali ceniti kruh, tisti pravi, domač črn kruh. Ker so videli in spremljali delo, je bilo samoumevno, da je kruh bogastvo. Veljal je rek: Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.
Danes se mladi tega premalo zavedajo, saj kruh navadno kupijo v trgovini, kjer je izbire več kot preveč. Namesto, da bi kruh spoštovali, vidimo, kako celo štruce molijo iz smetnjakov. Seveda, saj zanj ni treba delati, na njivi ni prav nič zabavno delati, ker je vroče, pa še klasje prav neprijetno bode s svojimi resami. Tako so njive, posejane s pšenico, v naših krajih postale prava redkost.
Zato je toliko bolj pohvalno, da še lahko pogledamo žetev v živo, s pravimi žanjicami in delavci na njivi. Tako so pri Križaj' (Skvarčevi v Križajevi dolini pri Rovtah) pridelali kar
Pri Križaj' oziroma Skvarčevih v Križajevi dolini pri Rovtah so letos pridelali celo njivo pšenice, ki so jo v snopih naložili na voz in odpeljali domov. (foto: Mojca Skvarča)
celo njivo tega žlahtnega zrnja, ki bo postalo kruh. Lepo, sončno vreme je bilo kot nalašč primerno za naporno, a prijetno opravilo. Prijetno je bilo obujati spomine na to, včasih pogosto poletno opravilo. Precej snopov se je nabralo in gospodar Niko jih je zvozil domov. Namesto vprege je sicer brnel traktor, a vzdušja ob končanem delu ni moglo nič pokvariti. Na koncu je sledil likof, s pravo domačo hrano, ki so jo pripravile domače gospodinje. Radovedne otroške oči in rokice so, zaenkrat še nekoliko nerodno, brskale po njivi, a otroci so zagotovo spoznali, da je pot do kruha naporna. Mogoče pa bo kdo od njih z veseljem in ponosom s pšenico ali kakim drugim žitom zasejal še kakšno njivo več. Da ne bomo kupovali z vsemi mogočimi pripravki zastrupljene tuje pšenice. Naj velja: Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče. In to dobesedno.
Metka Bogataj
O (N
t»
o
C D
M O
hJ

Poletno romanje Karitas Logatec v Italijo
r
0
0Q fa
fC
n
1 o
fC
v
0Q C w
2 O
Letošnji cilj romanja Karitas Logatec so bila romarska središča Italije ob Jadranski obali Apeninskega polotoka. Na romanju smo se mudili od 22. do 25. junija. V teh dneh smo si ogledali nekaj čudovitih mojstrovin sakralne umetnosti v Italiji in čas preživljali v sproščenem klepetu in druženju ter v molitvi.
22. junija zjutraj smo v avtobus naložili osebno prtljago, hrano in pijačo ter sladke dobrote za malice med vožnjo. Po blagoslovu romarjev v logaški cerkvi sv. Nikolaja smo se odpeljali proti Italiji ter mimo Trsta in Benetk in se ustavili v kraju Pomposa, v katerem je benediktinski samostan z romansko cerkvijo in znamenitimi freskami. Ob cerkvi se v nebo dviga romanski zvonik iz leta 1063. Na njem so okenske line, ki spreminjajo svojo obliko in velikost. Notranjost cerkve zaznamuje čudovit tlak z dvema velikima mozaikoma: prvi je narejen v romanskem, drugi v bizantinskem slogu. Stene so poslikane s freskami iz 14. stoletja. Zgornje prikazujejo nekatere prizore iz Stare zaveze, v sredini so prizori iz Jezusovega življenja, spodaj pa iz Razodetja. Po sveti maši v romanski cerkvi smo si ogledali muzej v benediktinskem samostanu.
Naša naslednja postaja je bila v majhni državi, ki meri le 61 kvardatnih kilometrov, v San Marinu, ki se nahaja na pobočju gore Titano in nudi lep pogled proti morju in notranjosti Italije. Preden smo prišli v mesto, smo že opazili tri stolpe, ki kraljujejo nad državico. Po krajšem sprehodu smo nadaljevali vožnjo in proti večeru prišli v Loreto. Namestili smo se v domu duhovnih vaj sv. Jožefa, po večerji pa smo se sprehodili po mestu.
Marijina bazilika in katedrala sv. Leoparda
Naslednji dan smo čez Marijin trg prišli v Marijino baziliko, »sveto hišo, posvečeno Devici Mariji«. Loretsko svetišče hrani Marijino nazareško hišo, ki jo krasijo marmornati reliefi in jo pokriva kupola. Po vzoru Loreta je pri nas v Nazarjih narejena Nazareška sveta hiša po istih merah, v Ljubljani pri frančiškanih, v Mariboru pa ob mestnem gradu. V eni od kapel smo dopoldne imeli sveto mašo. Zunaj cerkve so bile stojnice s spominki. V posebni votlini smo si
Romarji pred baziliko sv. Marina v San Marinu. (foto: Marinka Petkovšek)
ogledali zanimive trajne jaslice.
Popoldne smo se pripeljali v osrednjo Italijo, v Osimo, ki je blizu Jadranske obale. Tukaj je bil podpisan Osimski sporazum med Italijo in bivšo Jugoslavijo glede tedanje državne meje. Staro mestno jedro leži na griču. Videli smo katedralo sv. Leoparda in si ogledali baziliko z grobnico sv. Jožefa Kupertin-skega. Da bi na dolgi vožnji tudi videli čim več, smo nato šli še v mesto Mano-ppello, kjer smo se sprehodili po baziliki s presvetim obličjem in muzeju. Po prihodu v San Giovanni Rotondo smo se namestili v hotelu in po večerji odšli k počitku. Mestece je znano zaradi kapu-cina patra Pija iz Pietrelcine.
Božja hiša pod milim nebom
24. junija smo imeli voden ogled bolnice - Hiše lajšanja trpljenja, ki jo je zgradil pater Pij. Ob cerkvi Marije, srednice vseh milosti, je stara in večja cerkev, posvečena v čast Devici Mariji. V njej smo imeli sv. mašo. Nad romarskim kompleksom se vije križev pot. Tam smo molili križev pot. Za kapucinskim samostanom so zgradili ogromno moderno cerkev, posvečeno patru Piju. Najprej je velika ploščad, t. im. cerkev na odprtem, s 40-metrskim križem, osmimi zvonovi, olivnim nasadom in 12 vodnjaki. Cerkev je polkrožna in deluje kot odprto nebo ter jo obdaja stebrišče. Orgle v njej so največje mehanske v Italiji, z 5.814 piščalmi in 75 registri. Cerkev ima kar
6.500 sedišč. Pod glavno cerkvijo je še spodnja, v kateri je grob patra Pija in ki jo krasijo čudoviti Rupnikovi mozaiki.
Po ogledu smo se odpeljali v Monte Sant^Angelo. Grad leži 803 metrov nad morjem in nudi pogled na morje in pokrajino Gargano. V letih 490 in 493 se je nadangel Mihael v bližnji votlini trikrat prikazal škofu Sipontu. Svetišče sv. Mihaela je v romansko-gotskem slogu, osmerokotni zvonik pa je ločen od cerkve. Po stopnicah smo se spustili v votlino prikazovanj. Nato smo se vrnili v San Giovanni Rotondo in se pred večerjo sprehodili po mestecu. Po večerji smo imeli zanimivo druženje na prostornem balkonu hotela. Nočni počitek so sredi noči skalile močne salve in dolgotrajen ognjemet v mestu pod nami, najbrž za praznik Janeza, po katerem se mesto imenuje.
Na zadnji dan našega romanja smo po zajtrku zapustili hotel in se med vožnjo proti domu ustavili v kraju Lanciano, ki je znano po evharističnem čudežu. Tam smo imeli sv. mašo, pa tudi dneva državnosti smo se spomnili. Vse dni romanja smo imeli vroče in sončno vreme. Za duhovno hrano je skrbel Janez Kompare, pomagal mu je vodič, župnik v Grahovem Sandi Osojnik, ki je skrbel tudi za naše skupne malice med vožnjo, šoferja, prevoznika Petrič pa sta nas srečno vozila. V imenu romarjev se jim je zahvalila Elka Kokalj.
Marinka Petkovšek

Obisk bolnišnične šole v
LlielonirljMnirniPrBitiamnif
O projektu Comenius smo v Logaških novicah pisali že v aprilski številki. Prebrali ste lahko, da je delegacija učiteljic iz OŠ 8 talcev Logatec obiskala osnovno šolo v mestu Marki na Poljskem. Maja pa smo nekatere predstavnice projekta Comenius spoznavale Litvo in njen šolski sistem. Domov smo se vrnile z res posebnim vtisi.
Litvi

Če primerjamo Slovenijo z Litvo, lahko mirno rečemo, da sta si državi zelo podobni in zelo različni hkrati. Živeli smo med prijaznimi in dobrimi ljudmi, ki pa se bolj veselijo življenja kot mi, manj hitijo, manj tekmujejo, čas pri njih teče počasneje, ljudje ne gojijo zamer do prejšnjega sistema, ki pa res ni bil enostaven. Samostojni so postali leta 1991, prej pa so bili od 1944 leta pod Rusi. Litvanci o ruskem sistemu ne govorijo radi, samo zamahnejo z roko rekoč, da je minilo. Na vsakem koraku dokazujejo, da jih ruski sistem prav zaradi njihove bistroumnosti in delavnosti ni mogel streti, ravno tako ni mogel zatreti njihove vere, optimizma, kulture in jezika.
V času našega obiska smo si ogledali njihova tri največja mesta: Vilno, Kaunas in Klaipedo. Obiskali smo tudi narodni park ob Baltskem morju, kjer smo z užitkom, a zaman iskali koščke jantarja. Največ časa pa smo preživeli v bolnišnični šoli v predmestju Kaunasa. V šoli je bilo v času našega obiska 50 otrok, starih od tri do 18 let. V naši dr-
žavi ne najdemo več podobnih šol, saj bolni otroci šolo obiskujejo v bolnišnici, po hospitalizaciji pa se dokaj hitro vrnejo v svojo šolo. V Litvi pa otroci po odhodu iz bolnišnice od enega do treh mesecev živijo v šoli. Predvsem so tam otroci na rehabilitaciji po hudih prometnih nesrečah ali drugih hujših poškodbah. Dopoldne imajo terapije, popoldan pa pouk. Pouk najpogosteje poteka kar v bolnišničnih sobah. Marsikomu izmed nas so se na trenutke zasmilili, saj bivajo v izredno skromnih pogojih. Posebno in nepozabno doživetje, vsaj za nas, je bil skupni športni dan z otroki. Na igrišče so pripeljali fanta, ki je bil ves čas v postelji in je športne igre spremljal kar iz postelje, zraven pa je veselo navijal. Otroci z eno berglo so ga premikali sem in tja, otroci z dvema berglama so se podili po igrišču in sodelovali v igrah. Pazili so drug na drugega in nismo se mogli načuditi dogodkom, ki so se odvijali pred našimi očmi.
V primerjavi z našo šolo lahko rečemo, da že pri učencih, ki imajo manjše bolečine opazimo, da raje ostanejo doma ali so mogoče v šoli dežurni, niti pomislimo pa ne, da bi se lahko udeležili kake igre. Tiste, ki so se jih igrali učenci v bolnišnični šoli, so bile preproste: razdelili so jih v dve skupini, vsaka je dobila vedro, v katerega so morali v petih minutah nabrati čim več češarkov. Z eno ali dvema berglama so skakali in jih nabirali. Mi pa smo debelo gledali, kako to, da se nihče ne boji, da si ne bo
kdo česa naredil. Učitelji so otrokom zaupali, da pazili drug na drugega. Neverjetno, verjetno jim ni treba misliti na to, da bi se kdo od staršev pritožil, kar po drugi strani kar naprej skrbi nas. Nekaj staršev je sedelo ob igrišču in spremljalo dogajanje, vzpodbujali so otroke, pa ne le svojih. Kdaj je bilo tako pri nas? Sledila je še tekma med učitelji bolnišnične šole in gosti Comeniusove-ga projekta. Učenci so bili tokrat v vlogi navijačev, njihovi favoriti pa gostje, seveda. Druženje smo zaključili s skupinskim fotografiranjem.
Šola ima veliko zunanjih površin, je v popolnoma mirnem okolju in otroci so bili videti zadovoljni. Za zadovoljstvo ni potreben visok standard, najpomembnejši so odnosi in odnosi med ljudmi so tam dobri. Po obisku šole smo obiskali še v šolski muzej in muzej, kjer smo podrobno spoznali njihovega glasbenika in slikarja Čiurlionisa. Zelo so ponosni naj. Naslednji dan so nas peljali v narodni park Curonian Spit ob Baltskem morju, ki je zares nekaj zelo posebnega. Za to območje velja, da je sestava tal iz žive mivke, zaradi česar se je moralo turistično mesto Nida že trikrat premakniti. Vsem, ki boste obiskali Litvo, lahko samo rečemo, da smo prepričani, da ne bo nobenemu žal. Naš projekt Postanimo ekoprijatelji pa je zagotovo bogatejši za številna nova spoznanja in poglede ter za na novo stkana prijateljstva.
Metka Rupnik, OŠ 8 talcev
' ■ ■'akole so najmlajši izkoristili avgustovske vroče dneve J. ob Lokvi pod Sekirico. »Tale ni ravno največja, bo pa zato naslednja trofejna,« bi lahko rekli. Čeprav so počitniški dnevi že za njimi, bodo spomini nanje še dolgo živeli.
Besedilo in foto: Brane Pevec
Zupanove petice
Ob koncu šolskega leta 2010/11 je kar 11 učencev dolnjelogaške osnovne šole 8 talcev prejelo županove petice, priznanja za odličnost v osnovnošolskem izobraževanju. Najuspešnejši devetošolci so bili Luka Corn, Gašper Čuk, Krištof Fortuna, Eva Kobal, Anže Požar in Katja Razložnik iz 9. a razreda, Vasja Hodnik iz 9. b ter Marta Cigale, Žan Knafelc, Andraž Modic in Klemen Martinšek iz 9. c razreda.
Jana Jureš,
pomočnica ravnateljice na OŠ 8 talcev
o (N
t s u
M v a
e ic vi
o n e k š a M o L

Zlato-srebrni tekmovalni duh v OŠ 8 talcev
Učenci osnovne šole 8 talcev so se tudi letos preizkusili na regijskih, najuspešnejši med njimi pa tudi na državnih tekmovanjih z družboslovnega, naravoslovnega in športnega področja. Na državnih so srebrno priznanje dosegli naslednji učenci osmih in devetih razredov: Tom Šfiligoj in Patrik Feric iz angleščine, Miha Lugarič, Živa Matevžič in Dean Maj Gor-kic iz kuhanja na tekmovanju za Zlato kuhalnico, Žan Ajdič, Matej Korošec, Kristina Nagode, Marta Cigale, Luka Corn, Kristjan Ložar, Krištof Fortuna in Klemen Martinšek iz kemije, Meta Kodermac in Žan Knafelc iz znanja o sladkorni bolezni ter Eva Kobal in Anže Požar iz biologije. Nekateri učenci so se uspeli prebiti v državni finale in so posegli po najvišjih mestih. Zlato priznanje na državni ravni so si priborili Blaž Maček in Jan Pivk iz konstrukterstva in tehnologije obdelav, Vasja Hodnik iz geografije ter Žan Ajdič iz matematike in logike.
Tekmovalni duh je privedel do zelo dobrih rezultatov tudi na športnih področjih. Šolska ekipa namiznega tenisa (Tjaša Mihevc, Julija Rebeka Kelečevic, Deni Kožul, Tom Šfiligoj) se lahko pohvali s 1. mestom ekipno, zadnja dva učenca pa z 2. in 3. mestom posamično na šolskem državnem tekmovanju. Na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje iz slovenščine ter zgodovine je učencem uspelo stopiti na srebrno stopničko. Priznanje je pripadlo Anžetu Požarju, Vasji Hodniku in Evi Kobal iz znanja zgodovine, zadnja pa je prejela še srebrno priznanje iz slovenščine.
Tekmovali so tudi učenci šestih in sedmih razredov. Na veselošolskem tekmovanju so srebrno priznanje osvojili Ajda
Novak, Viviana Maček, Julija Rebeka Kelečevic in Nastja Rudolf, srebrno priznanje na kvizu Bistroum pa si je zaslužil učenec 4. razreda Martin Pavunc. Dolgoletni tradiciji bralne značke je vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja ostalo zvestih devet učencev in tako dokazalo, da bralna kultura obstaja tudi med osnovnošolci. Enajstim devetošolcem pa je uspelo doseči povprečno oceno 4,5 ali več skozi celotno devetletno šolanje, s čimer so si zaslužili tako imenovano županovo petico.
Našteti učenci so izkazali zelo poglobljeno znanje. Nekaterim je do zlatega priznanja zmanjkala le točka ali dve, pri čemer ni zanemarljivo, da je prag za dosego zlatega priznanja pri nekaterih predmetih izjemno visok, teste za tekmovanja pa nemalokrat sestavljajo (tudi) univerzitetni profesorji. Navedeni dosežki zrcalijo trud učencev, nekateri med njimi so tekmovali na več področjih, prizadevanja učiteljev mentorjev, ki so jih spodbujali in strokovno usmerjali ter tudi podporo staršev. Avtor David George v uvodu v svojo knjigo Nadarjeni otrok kot izziv piše, da je »dolžnost vsake šole, da pomaga razvijati in negovati sposobnosti nadarjenih in talentiranih otrok, dolžnost družbe pa, da pomaga pri vzgoji vodilnih strokovnjakov in talentov jutrišnjega dne«. Nadalje pravi, »da je pravica (vsakega) otroka, da napreduje tako hitro in daleč, kot le more«. Kot šolniki verjamemo, da smo svojo dolžnost dobro opravili, učencem pa želimo, da bi jim bile okoliščine naklonjene tudi v (slovenski) družbi.
Gabrijela Nagode, OŠ 8 talcev
Z Vrha na počitnice in še kam
r
0
0Q fa
n n
1 o
fC
fa
<
g C
M
2 O
Čeprav je bil zadnji dan pouka, 24. junij, deževen in hladen, so bili obrazi otrok, ki obiskujejo podružnično šolo na Vrhu Svetih Treh Kraljev prešerno nasmejani. Kako tudi ne. Prejeli so spričevala, ki so dokazala njihov celoletni trud, poleg tega pa še nekaj priznanj z različnih tekmovanj in pohval, za malico so dobili sladoled in domov odhiteli prej kakor druge dni v letu. Ko so ta dan pripovedovali o dogodkih, ki so zaznamovali njihovo šolsko leto, je bilo največkrat slišati vtise in prigode s športnih, kulturnih ali drugih dni, ki so drugačni od šolskega vsakdana. A je tudi šolski vsakdan na podružnici zanimiv.
V šolskem letu 2010/11 je podružnično šolo na Vrhu obiskovalo 12 otrok. Med letom so, pod mentorstvom učiteljic, pripravili dve prireditvi za krajane; na Miklavževo in ob materinskem dnevu, junija pa še zaključno prireditev za starše in učitelje. Plesali so in prepevali, dramsko ustvarjali, smučali, se sankali, šteli, brali in računali. S starši so se odpravili na ekskurzijo na Kras in zlezli na dvatisočaka v osrčju Julijcev. Svoje domišljijske zgodbe, pesmi in druge stvaritve so povezali v šolsko glasilo Vr-
Na vrhu Viševnika (foto: M. Kavčič)
hovčkove prigode.
Čeprav bi človek mislil, da so takoj po koncu šole čofotali na morju, so skoraj vsi otroci z naše podružnične šole vsak vikend prihajali na predstavo Prisega o polnoči, ki jo je pripravilo kulturno društvo Vrh. Pa ne le gledat, pač pa
tudi igrat! Tako so se njihove počitnice začele šele proti koncu julija. Nalog pa jim le ni bilo treba več pisati in tudi torb ni treba nositi v šolo. Ne, s tem so spet začeli šele septembra.
Mihaela Gostiša, POŠ Vrh

Dobrodošlica jelenom?
V lanskem letu so v naši okolici opazili jelenove sledi. To je bila pravcata turistična znamenitost, saj jelenov tu nikdar ni bilo. Že jeseni pa smo spoznali drugo plat zgodbe, saj so naredili manjšo škodo na njivi koruze (objedanje in podiranje ob robovih). Letos pa so prvič povzročili zaznavno škodo na posevku koruze. Na več mestih so na nekaj kvadratnih metrih požrli rastlinice koruze. Koruza je bila takrat visoka približno 20 centimetrov, k sreči pa je jelenjad pustila 5 centimetrov steblike, kjer je rastni vršiček. Obžrte rastline bodo ob siliranju imele le kako tretjino biomase, ki bi jo imele sicer, kar na od jelenjadi obžrtih njivah predstavlja vsaj deset odstotkov pridelka. Zaenkrat je škode le za nekaj sto evrov, a če se jelenjad še kdaj do jeseni vrne, je bo mimogrede za več tisoč evrov.
Neposredna škoda, ki jo je povzročila ta nova vrsta divjadi, je zanemarljiva glede na to, kaj še lahko naredi. Še največja nevarnost za pridelovalce pa je bolj stalna prisotnost jelenjadi. Tudi lovci iz Lovske družine Rovte bi bili namreč zelo veseli, če bi imeli v lovišču veliko divjadi (jelene, medvede, divje prašiče, volkove ...). Od nje imajo lepe trofeje, pa tudi tuji lovci bi z dovolilnicami prinesli precej denarja. Žal pa prav ta divjad povzroča največ škode in predstavlja nevarnost za ljudi. Kdo pa prevzema odgovornost za škodo in nevarnost? Dokler je jelen prisoten le občasno, lahko pridelovalci pričakujejo še kako odškodnino ob škodah. Ko pa bodo lovci lahko rekli, da je avtohtona divjad, mora pridelovalec sam zaščititi pridelek po 1. točki 53. člena ZDLov-1. Se do takrat velja lovcem izmikati?
Poglejmo primer naše kmetije s finančnega vidika. Jelen je naredil za 190 evrov škode, ki je po 3 (rok za prijavo) + 8 dneh (rok za dogovor o škodi) težko dokazljiv saj se rastlinice koruze še obrastejo. Na napadenih njivah lahko nastane 2000 evrov škode, na preostalih, ki niso daleč stran, še dvakrat toliko. To so le neposredni stroški nadomestitve pridelka. Da bi se zaščitili pred jeleni vsaj s 75-odstotno verjetnostjo, bi potrebovali 5.000 do 7.000 evrov opreme (vir: Patura katalog 2011). Po 2. in 3. točki 53. člena ZDLov-1 so za to pristojni lovci. Tudi če bi za opremo poskrbeli lovci, bomo mi morali pripraviti, postaviti in vzdrževati ogrado in opremo, kar pride najmanj 100 ur zahtevnega dela v prvem letu (*15 evrov na
uro). A tu gre le za ogrado proti najbolj gozdnati strani; da bi dosegli 100-odstotno zaščito (ograditev vseh njivskih površin), bi bil strošek najmanj 5-krat večji. Kot je v Sloveniji normalno, bomo kratko potegnili pridelovalci in prebivalci. Le iz kje izvira reklo, da je kdo/kaj zaščiten kot kočevski medved? Na nas bodo prenesli vse breme zaščite pred škodo, ki jo povzroča te trofeje - no, mislim divjad -, če ne že celo krivdo, ker sploh pridelujemo »nevarne« poljščine. Navaditi se bomo morali na nove »avtohtone« vrste divjadi, na škodo, ki jo povzročajo, in nevarnost, ki jo predstavljajo. Zakaj pa ne bi lovci ali pa kar birokrati iz ministrstev, če želijo imeti jelenjad, najeli zemljišča, tako kot jih morajo kmetje za svojo pridelavo, na njih postavili obore ter v njih gojili divjadi? No ja, retorično vprašanje.
Glede jelenjadi smo pridelovalci in kmetje v Krajevni skupnosti Rovte osamljeni. Vsaj za medveda pa imamo zaveznike. Ko bodo na naše področje invazirali medvedi (le vprašanje časa je, kdaj bo ta gojitveni ukrep uspel), bodo ti pritisnili tudi na smetnjake zaplaninskih vikendašov. Zaplaninski vikendaši pa so kasta, ki jih bo država pri planiranju odstrelov upoštevala. V to lahko zaupamo.
Tudi sicer je na našem širšem območju v zadnjih letih zaznati precejšen porast staleža vsakovrstne lovne divjadi, ki jo tudi podnevi vidiš hoditi naokoli izven gozda. Pred petimi leti, recimo, sredi belega dne na travniku sploh nisi mogel videti zajca pa tudi srne in lisice ne. Verjetno so lovci izgubili interes lova divjadi za prehranjevanje, tržno pa srnjad, zajci in male zveri niso zanimivi. Vsekakor igra veliko vlogo birokracija, ki se je tudi v to področje premočno zarezala. Absurdno je, da morajo za vsako glavo odstrela dati žegen na ministrstvu, kjer nimajo pojma o staležu divjadi na terenu. Slovenija se vedno bolj zarašča. Gozdne površine imajo večjo zaščito pred degradacijo, predvsem pozidavo, kot kmetijske. Divje živali pa imajo v praksi pogosto prednost pred lokalnim prebivalstvom. Ali bo slovensko podeželje res postalo območje lovnih safarijev za petične tuje goste? Vsekakor upam, da naše območje v take načrte ni vključeno in da bomo še naprej lahko kmetovali brez stalne skrbi, kje bo divjad ogrožala naše pridelke in tudi nas.
dr. Jože Hladnik
Marsikateri Logatčan se še spomni, kako so seno spravljali včasih. A kosce in grabljice ter vole in vozove so nadomestili vedno bolj moderni stroji. Bale na travnikih danes niso več nikakršna redkost, tudi pod Sekirico ne. Otroci pa se znajdejo po svoje. Bale in bližnje gradbene cevi so postale zanimivo poletno igrišče, na katerem so uživali, medtem ko so njihovi starši delali pod žgočim soncem.
Besedilo in foto: Brane Pevec
o (N
-M M
M >
o
C D
M O
hJ

Za lepši dom
Za okrasitev balkonov in okenskih polic gospodinje uporabljajo najrazličnejše vrste rož, ki jih posadijo v posebne zabojčke. Marija Osterman, ki stanuje na Stari cesti v Dolenjem Logatcu, je domače gospodarsko poslopje okrasila z raznobarvnimi rožami, ki jih je obesila na staro brano in dekoracijo polepšala z dvema jarmoma, v katera so pred več desetletji vpregali vole, da so peljali vozove. Domiselni okras na gospodarskem poslopju bi v drugačnem primeru lahko že pristal na odlagališču odpadkov.
Besedilo in foto: France Brus
ZAHVALA
Ni te več ne vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na tvojem grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Frančiška Rehberger
1. 2. 1926-21. 5. 20II
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste 25. maja našo drago mamo pospremili na zadnjo pot. Hvala za besede sočutja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju ZD Logatec, še posebej dr. Petri Hoj-sak in gospodu Ladu. Hvala uslužbencem centra za socialno delo za vso pomoč. Gospe Angeli Menart se zahvaljujemo za lep pogrebni obred, gospodu župniku Selanu pa za darovano mašo in poslovilne besede.
Žalujoči svojci
r
0
0Q fa
fC
n
1 o
fC
fa
<
g C
VI
2 O
V SPOMIN
Dvajset let je že minilo, ko je kruta usoda nam te vzela. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
Miroslav Moljk
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in molite zanj.
Z iskreno hvaležnostjo, vsi njegovi
ZAHVALA
Takrat, ko tebe več ne bo, ob tvojem grobu bo družina zbrana stala, prinesla ti bo šopek rož in drobno lučko ti v spomin prižgala. A takrat tebe več ne bo.
V 83. letu starosti se je 30. 6. 2011 od nas poslovila draga mama in babica
Marija Facija
Zahvaljujemo se osebju Doma starejših Logatec za vso oskrbo in lepe besede. Hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom za ustno in pisno izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Menart za organizacijo pogrebne slovesnosti; hvala pevcem za odpete žalostinke in hornistu za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni

ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih, za vedno boš ostal
Miha Rupnik
7. 9. 1935-1. 6. 2011
Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata in strica se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ter policistom in gasilcem za nesebično pomoč, ki ste jo nudili na kraju nesreče in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se mu poklonili v spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečene tolažilne besede.
Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in komunalnemu podjetju za pogrebne storitve.
Žena Ana ter sin Milan in hčerka Andra z družinama
ZAHVALA
Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to vzela Ti je zemlja, v domu ostala je praznina, v naših srcih bolečina.
Viktor Leskovec
Ob smrti našega dragega Viktorja Leskovca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, trobentaču, članom ZŠAM za častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti ter g. Lukančiču za govor ob grobu. Posebej se zahvaljujemo Luciji Mihevc za njeno pomoč.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Položite mi besede ljubezni na žejne dlani, napolnite mi ušesa z željami in plahimi obljubami.
Sklanjam glavo, čakam ponižno na kl^c.
Oglasila se bom iz davne izgubljenosti. Našla sem te,Nevidni, in te poimenujem z enim od tvojih neštetih imen, MIR.
(Mila Kačič) v
Frančiška Zigon
3. 9. 1928-26. 7. 2011
Naša ljubljena mama, sestra in babica je konec julija za vedno zaprla oči in našla svoj mir. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo med njeno hudo boleznijo obiskovali in bodrili, ob boleči izgubi pa nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in se nam pomagali posloviti od nje.
Zahvaljujemo se osebju Doma starejših Logatec in zdravstvenim uslužbencem ZD Logatec za vso potrebno pomoč, prijazno nego in skrb v času njene bolezni. Zahvala gre tudi osebju KO CIIM in KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Iskreno zahvalo smo dolžni g. župniku Janezu Komparetu in g. J. Gregoriču za duhovne obiske in podeljeni zakramental poslednjega maziljenja, župnijskemu pomočniku g. Dragu Žumru za opravljen pogrebni obred, Komunalnemu podjetju Logatec, pogrebnemu zavodu Menart ter pevcem za pesmi, ki so jo pospremile na zadnji poti. Naj jo spremlja večni mir, mi je ne bomo nikoli pozabili.
Žalujoči domači
ZAHVALA
V
Peter Janez Žitko
1936-2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašča-nom Laz in Planine ter prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, da ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Turk Šverko in osebju ZD Logatec, pogrebni službi Menart, pevcem, trobentaču, pogrebnikom, društvu upokojencev in ZZB Logatec ter za lepe poslovilne govore Milana Gorjanca in predstavnice KS Laze ga. Matičič.
Z žalostjo v srcu, vsi njegovi

r
0
0Q fa
fC
n
1 c
O»
p
< g
C
C/3 r-K
2 O
Novo v knjižnici
LEPOSLOVJE Slovensko
DEKLEVA, Milan: Svoboda belega gumba
*DEMŠAR, Avgust: Hotel Abbazia (krim. r.)
FLISAR, Evald: Akvarij: traglkomedlja (dramatika)
FLISAR, Evald: Poslednja nedolžnost (dramatika)
FLISAR, Evald: Sončne pege: tragikomedija (dramatika) GROZDE, Lojze: Pesmi in proza (antologije)
*JOVANOVIČ, Dušan: Nisem (poezija)
LESJAK, Janez: Na robu: Ljubljanska pokrajina med osamosvajanjem (spomini, dnevniki)
MALAVAŠIČ, Ivan: Mora: roman o odpuščanju
*PAHOR, Boris: Trikrat ne: spomini svobodnega človeka (spomini, dnevniki)
PERPAR, Mateja: Vas lahko zapeljem? ; Pomlad ; Skok ; Analiza (štiri igre) (dramatika)
PEVEC, Teja: Vse, kar diha: dnevnik mamice na sedmi porodniški (spomini, dnevniki)
SLOVENSKE domoljubne pesmi (poezija)
*SANDA, Janko: Kralj Samo: epos v desetih spevih (poezija)
ŠUGMAN, Rajko: Šaljive športne prigode: kapljice smeha iz zakladnice slovenskega športa/2 Tuje
ALBOM, Mitch: Vsaj malo vere ANDRADE, Carlos Drummond de: Občutje sveta (poezija) *CHRISTIE, Agatha: Velika četverica (krim. r.)
COBEN, Harlan: Odšel je za vedno (krim. r.)
COSTELLO, Jane: Nesojena nevesta *FALCONES, Ildefonso: Fatimina dlan: (zgodovinski roman o fantu, razpetem med dve veri in dve ljubezni) (zgod. r.)
*GEDA, Fabio: V morju so krokodili: resnična zgodba Enajatolaha Akbarija (spomini, dnevniki) ^GERRITSEN, Tess: Ledeni grob (krim. r.)
GLÜCK, Louise: Onkraj noči (poezija) HOWARD, Linda: Mackenziejeva misija *KARIČ, Enes: Pesmi divjih ptic (zgod. r.)
*KINSELLA, Sophie: Španske počitnice
*KLEIST, Reinhard: Cash, I see a darkness (stripi)
LAURENS, Stephanie: Vse o ljubezni LEWIS, Gill: Vrnila se bo *LILIN, Nicolai: Sibirska vzgoja LONDON, Julia: Škandal na Višavju *MARTIN, George R. R.: Pesem ledu in ognja. Knj. 4, Vranja gostija (zf) *NILAND, D'Arcy: Shiralee *OLYSLAEGERS, Jeroen: Mi *PAASILINNA, Arto: Srečni človek PATTERSON, James: 10. obletnica (krim. r.)
PRAAG, Menna van: Moški, denar in čokolada: zgodba o iskanju ljubezni, uspeha in užitka: o tem, kako biti srečni, še preden najdete tisto, kar iščete ^ REMEN, Rachel Naomi: Misli ob kuhinjski mizi: trenutki navdiha (kratka proza)
SMITH, Lisa Jane: Vampirkin dnevnik.
Bes/3 (zf)
*STOCKETT, Kathryn: Služkinje
TRUSSONI, Danielle: Angelologija (krim. r.)
*WATERS, Sarah: Mali neznanec *ZEH, Juli: Sla po igri STROKOVNA LITERATURA Splošno
BRANJE je potovanje: ob 50-letnici bralne značke
*ZNANOST (enciklopedija) Filozofija
*DOLAR, Mladen: Oficirji, služkinje in dimnikarji
LAMPE, Frančišek: Uvod v modroslovje SAGAN, Carl: Bogastvo znanstvenega izkustva: osebni pogled na iskanje boga Mejne znanosti
EMOTO, Masaru: Sporočilo vode in vesolja
KABAT-Zinn, Jon: Kamorkoli greš, si že tam: z meditacijo iz spanca avtomatizma v vsakdanjem življenju RASMUSSEN, Jon: Izsanjati svoj svet resničnega: šamanove skrivnosti za uresničenje življenja, kakršnega si želite TASIC, Goran: Razvoj človeške avre in čaker Psihologija
*Byrne, Rhonda: Moč *GILL, Mel: Metaskrivnost
HAMILTON, David R.: Usoda proti svobodni volji: zakaj se stvari zgodijo, kakor se zgodijo
HEWITT, William W. : Samohipnoza za boljše življenje
JONES, Caroline: Vsak dan fatalka: o življenju in ljubezni
MARDEN, Orison Swett: Blaginja: kako jo pritegniti
MLINŠEK, Andrej: Prava kombinacija PRENTISS, Chriss: Bodi, kar hočeš & vzemi, kar hočeš: spremenite svoje mišljenje in spremenilo se vam bo življenje
Etika
*HAIDT, Jonathan: Hipoteza o sreči: antična modrost in filozofija na preskusu pri moderni znanosti
MARINOFF, Lou: Raje Platona kot pomirjevala!: kako z večno modrostjo reševati vsakodnevne težave
Verstvo
NANCY, Jean-Luc: Corpus ; Noli me tangere ; Rojstvo prsi *RAJHMAN, Jože: Teologija Primoža Trubarja
*SEEWALD, Peter: Luč sveta: papež, Cerkev in znamenja časa Sociologija
BADALIČ, Vasja: Rdeča mašinerija: utrip Chavezove revolucije *LEVI, Pavle: Razpad Jugoslavije na filmu Politika
KAVČIČ, Vladimir: Proti RUPEL, Dimitrij: Slovenija na svetovnem prizorišču: (od Brionske deklaracije do arbitražnega sporazuma, od cone A do točke 5) *ŠURC, Matej: V imenu države: trilogija. Knj.1, Odprodaja *TURK, Boštjan Marko: Razdalje do sveta: prispevek k razumevanju narodno-politične identitete: tranzicijska sedanjost in zgodovinski čas
Gospodarstvo
KAM po krizi?: premišljanja o prihodnosti
Pravo
PRAVO javnega sektorja
Vojne znanosti
KLADNIK, Tomaž: Slovenska vojska v službi domovine *KRANJC, Marijan F.: Legendarni slovenski obveščevalci: slovenski vojaški obveščevalci in protiobveščevalci: 1919-1991 NOVINŠEK, Lovro: Meč in vihar
Socialno skrbstvo
PARKINSON, Lisa: Družinska mediacija
Pedagogika
CURK, Janina: Ideje za poučevanje psihologije s filmom Zdrava prehrana
BROWN, Susan E.: Alkalizirajte se v praksi: kislinsko-bazični prehranski vodnik: preprosti napotki in recepti o živilih in njihovih učinkih na pH vrednosti
GRACE, Janey Lee: Nepopolno naravna ženska: reši sebe-reši svet *MERLJAK, Marija: Zdrava prehrana je prava odločitev
STEINER, Rudolf^: Dinamično-biološka prehrana: duhovna znanost v prehrani Alternativna medicina
AMALIETTI, Peter: Negovanje diha: Laocejeva šola naravnega trebušnega dihanja
*BLAŽIČ, Lidija: Družinski homeopatski vodnik
EDEN, Donna: Energijska medicina za ženske: uravnavanje telesnih energij za okrepitev zdravja in vitalnosti HIERNEISE, Lothar: Kemoterapija
zdravi raka in Zemlja je ravna plošča MORRISON, Roger: Ključni in potrdilni simptomi homeopatske materije medike PEARCE, Stewart: Alkimija glasu: preobrazite in obogatite svoje življenje z močjo lastnega glasu PLATT, Michael L.: Čudež biodentičnih hormonov
THOMAR, Jürgen H. R.: 42-dnevno zdravljenje raka po Rudolfu Breussu: nasveti, recepti in izkušnje za zdravljenje in preprečevanje z naravnimi sredstvi WILSON, Lawrence D.: Savnanje: zdravilna moč infrardeče savne Zdravilna zelišča *BEISER, Rudi: Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje Kmetijstvo
GALE, Špela: Drevo, gozd, les GROSSER, Wolfgang: Zeliščni vrt HIMMELHUBER, Peter: Sadovnjak SADNI izbor za Slovenijo 2010 VOIT, Helga: Zelenjavni vrt *VRHOVEC, Branko: Zdravilne gobe Slovenije in 100 okusnih gob Vrtnarstvo
KIRSCHNER, Max: Vrt na balkonu in terasi
Kuharice
FRIC, Andrej A.: Figa: sočna, slastna, aromatična, zdrava, ^ *RES, Mateja: Letni časi v kuhinji: zdrave in domiselne jedi za vsak dan, vse okuse in priložnosti ROP, Nikolina: Recepti sestre Nikoline: (555 popolnoma prenovljenih receptov) Management
BLANCHARD, Kenneth H.: Enominutni menedžer uravnoteži delo in življenje: (zdrav način življenja je ključ do uspeha) PERKO, Igor: Poslovni obveščevalni sistemi: primeri slovenskih podjetij
Promet
DOBER voznik bom Računalništvo
SMITH, Jon: Obvladujte tržišče s Twitterjem
*SMITH, Jon: Učinkovite spletne strani: skrivnosti zmagoslavnih spletnih strani
SMITH, Jon: V postelji z Googlom: tehnike optimizacije spletnih strani za vrhunsko uvrstitev v iskalnikih ŠULER, Aleš: Spoznajmo Ilustrator CS5 Slikarstvo
TOULOUSE-Lautrec, Henri de: Henri de
Toulouse-Lautrec: 1864-1901 Fotografija
PELIKAN, Josip: Josip Pelikan:
slovenski fotograf
Glasba
AMALIETTI, Peter: Sodobna glasbena teorija
Alpinizem, gorništvo
MIKŠA, Peter: Slovensko planinstvo Šport
BATAGELJ, Borut: Izum smučarske tradicije: kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941 Jezikoslovje NAREČNA prepletanja PREMK, Francka: Vesela žetva drobcev in utrinkov iz mojega dela za slovenski zgodovinski slovar, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja
Literarna teorija
BOURDIEU, Pierre: Sociologija, zgodovina, književnost MORETTI, Franco: Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi NOVAK, Boris A.: Salto immortale: študije o prevajanju poezije/2. zv. PEZDIRC-Bartol, Mateja: Esej na maturi 2012
Turistični vodniki - tuji
CARTER, Terry: Syria & Lebanon MADAGASCAR & Comoros MALAYSIA, Singapore & Brunei PARNELL, Fran: Iceland SOUTH Africa: Lesotho & Swaziland SOUTH America on a shoestring SOUTHEAST Asia on a shoestring VIETNAM, Cambodia, Laos & the Greater Mekong WATKINS, Richard: Bulgaria Zgodovina - svetovna ČIRKOVIČ, Sima: Srbska zgodovina Zgodovina - Slovenija *BUČAR, France: Čas velikih sprememb
*FERENC, Mitja: Huda jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2 (+ DVD) NOB
STANOVNIK, Janez: Osvobodilna fronta: boj za prihodnost
Biografije
BADEN-Powell, Robert: Bi-Pi: zgodba njegovega življenja BRAVNIČAR, Matija: Spomini in srečanja
*BROZ, Tito: Tito in tovariši GREGORIČIČ, Simon: Popotovanje z Gregorčičem: med nebom in zemljo *KRAŠEVEC-Prešern, Ivanka: Najine sledi: glasbeni in slikarski poti Ivanke Kraševec Prešern in Ivana Prešerna-Žana
* Še posebej priporočamo.
Maja G^ego^č
Urnik knjižnice
Logatec
pon., sre., pet. 9.00-19.00 tor., čet. 12.00-19.00 sob. 8.00-13.00 Rovte
tor. 15.00-19.00
čet. 12.30-19.00
Hotedršica
sre. 16.00-19.00
pet. 16.00-19.00
Vrh Svetih Treh Kraljev
tor. 12.30-14.30
pet. 17.00-19.00

Novosti na področju upravno notranjih zadev
V veljavo je stopilo več sprememb zakonov in podzakonskih predpisov, ki spreminjajo ureditev na področju upravno notranjih zadev. Od marca, ko je v veljavo stopil spremenjeni zakon o potnih listinah, lahko državljani dobijo drugi oziroma dodatni potni list, če ga potrebujejo iz utemeljenih razlogov: službenih, gospodarskih, kulturnih ali drugih dejavnosti v tujini. Za drugi potni list lahko zaprosijo na kateri koli upravni enoti, postopek, veljavnost in cena pa so enaki kot za prvi potni list. Sprememba zakona o osebni izkaznici iz maja je prinesla praktično rešitev, da se državljanom po dopolnjenem 70. letu starosti izda osebna izkaznica s trajno veljavnostjo. Nova je tudi možnost vročitve potnega lista ali osebne izkaznice neposredno pri izdelovalcu (Cetis d.d., Celje), če gre za najbolj nujne primere (smrt, bolezen, nujni službeni opravki), s čimer lahko osebni dokument dobite v najkrajšem možnem času. Ne glede na to pa vas pozivamo, da pred potovanjem v tujino preverite veljavnost osebnih dokumentov in da pravočasno, vsaj 14 dni prej, zaprosite za izdajo novih. Vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice lahko podate pri kateri koli upravni enoti, predložiti pa morate fotografijo in stari dokument.
Maja smo na upravnih enotah začeli z izdajanjem biome-tričnih dovoljenj za prebivanje tujcev iz tretjih držav. Po-likarbonatna kartica je nadomestila nalepko, ki smo jo do zdaj lepili v potni list tujca. Sprememba, ki pomeni prilagoditev našega prava pravu Evropske unije, terja tudi zajem prstnih odtisov za tujce, ki so starejši od šestih let.
Noveli zakona o javnih zbiranjih in zakona o društvih sta
stopili v veljavo 9. junija. Na področju javnih prireditev in
shodov je za stranke upravne enote pomembna sprememba roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za javno prireditev, saj se je ta podaljšal iz sedem na deset dni pred dnevom prireditve. Razširjen je tudi nabor javnih prireditev, na katerih je obvezno zagotavljanje reda z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje. To varovanje je obvezno za organizatorje javnih prireditev, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če v svojih poslovnih prostorih občasno organizirajo prireditve z glasbo za ples ali družabnim programom, in za organizatorje, ki organizirajo prireditve kot redno dejavnost, če nudijo glasbo za ples ali družabni program in prireditve organizirajo po 23. uri. Zakon o društvih pa je uzakonil možnost, da društvo poleg osnovnega določi tudi skrajšano ime, da lahko izvoli dva zastopnika, ki ga zastopata skupno ali samostojno, da lahko poleg pogojev za včlanjevanje določi tudi pogoje za delovanje društva, določena pa je tudi obveznost, da v temeljnem aktu navede glavno dejavnost, vse pridobitne dejavnosti pa opredeli v skladu standardno klasifikacijo dejavnosti. Po novem v postopku registracije društva ali registracije sprememb ni več treba prilagati dveh izvodov temelj -nega akta; zadošča že en sam.
Če želite pridobiti podrobnejše informacije o spremembah, nas obiščite, pokličite na tel. št. 01 579 05 00 ali pobrskajte po spletni strani www.upravneenote.gov.si/logatec/ .
Maja Zidar, vodja oddelka za upravne notranje in skupne zadeve na Upravni enoti Logatec
Več kot 70 štipendij
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je na letošnjem javnem pozivu od delodajalcev iz Ljubljanske regije prejela več kot 70 potreb po štipendiranju novega kadra. Javni razpis za štipendije bo objavljen v prvi polovici septembra na spletni strani RRA LUR www. rralur.si.
Delodajalci bodo na univerzitetnih dodiplomskih programih štipendirali naslednje profile/smeri: ekonomist, fiziote-rapevt, dipl. inž. prometa, dipl. inž./univ. dipl. inž. računalništva, dipl. inž. strojništva, geolog, informatik, inž. designa/ marketinga, inž. tehnične stroke, inženir gradbeništva ali dipl. inženir gradbeništva, inženir mehatronike, management, upravljanje prometa, podjetništvo, pravo (avtorsko pravo, patentno pravo, pravo inform. sistemov), računalništvo, matematika, uni. dipl. inž. tehnologije prometa, univ. dipl. fizik, univ. dipl. inženir elektrotehnike.
Na podiplomskem študiju bodo štipendije namenjene za smeri komunikologija, prometa (smer prometna tehnologija) in prometno inženirstvo (smer planiranje).
Na področju srednješolskega in poklicnega izobraževanja bodo razpisane štipendije za poklice/smeri: elektroinstalater, elektrotehnik, gimnazijski maturant, gostinski tehnik (kuhar, natakar), kozmetičarka, mehatronik operater (operater cnc stroja), monter strojnih instalacij, oblikovalec kovin, strojni inženir, strojni tehnik, tehnik mehatronike, tehnik optik, turistični tehnik, vrtnar, vrtnarski tehnik.
Osnovna štipendija za dijake je 15 % minimalne plače (112 eur), za dodiplomske študente 28 % minimalne plače (209 eur) in podiplomske študente 34 % minimalne plače (254 eur). Štipendisti so upravičeni še do dodatkov za uspeh in za prevoz ali
bivanje v kraju šolanja, a maksimalna višina štipendije z dodatki ne sme preseči 449 eur. Obveznost štipendista je uspešen zaključek šolanja, obveznost delodajalca pa zaposlitev štipendista po zaključku šolanja za enako obdobje, kot je trajalo štipendijsko razmerje. Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije se izvaja od leta 2007 in je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.
Mag. Liljana Drevenšek, RRA LUR
Napovednik
(prireditve ob Evropskem tednu mobilnosti: stran 29, prireditve ob občinskem prazniku: stran 31))
2. 9., 20.00 Območno srečanje odraslih likovnikov (tematska razstava likovnih ustvarjalcev iz občine Logatec), v galeriji Hiša sonca, Logatec. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40.
21. 9., 19.30 Predstavitev knjige avtorice Žmahar Cristy Nebesa zdravijo - vodnik za duhovno zdravljenje žalujočih in zgodba o ljubezni, ki ni nikoli umrla, v Knjižnici Logatec. Org.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.
24. 9., 16.00 XVII. srečanje mažoretnih skupin, na igrišču pred Narodnim domom, v primeru slabega pa v Narodnem domu. Org.: Twirling klub logaških mažoret, 040 505 596, 040 520 590.
1. 10., 18.00 Območno srečanje odraslih literatov in literatov seniorjev (literarna delavnice in večer z branji prispevkov odraslih literatov iz občine Logatec), v Klubu Grajski park. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40.
O (N
-M M
M >
o
C D
ig O
hJ

V tednu mobilnosti številni dogodki tudi v Logatcu
r
0
0Q fa
fC
n
1 o
fC
fa
<
g C
M
2 O
Čeprav še z zadnjimi vzdihljaji lovimo dogodke, vezane na poletni čas, se ti žal iztekajo. A pred nami je september. Ta je na začetku poln dogodkov, povezanih z začetkom novega šolskega leta, konec meseca pa se vrstijo aktivnosti, povezane z Evropskim tednom mobilnosti (ETM). Letos ETM praznuje že 10. obletnico delovanja, Občina Logatec se kampanji letos pridružuje drugič.
Evropski teden mobilnosti je najbolj razširjena kampanja za traj-nostno mobilnost v svetu. Zadnja leta je v njej vsako leto sodelovalo več kot 2.000 krajev in mest, to pomeni, da se je z idejo ETM-ja srečalo več kot 220 milijonov ljudi.
Kar 25 slovenskih občin se je letos odzvalo pozivu za večjo kakovost življenja v mestih z manj prometa in manjšo porabo
»Mobilnost je socialna in gospodarska nujnost. Evropski teden mobilnosti omogoča pogled na nove načine mobilnosti in odpravlja vtis, da je osebni avtomobil edino prevozno sredstvo. Mobilnost pomeni boljšo ureditev mest in čistejši zrak; boljše in bolj zdravo okolje. V takih mestih bodo ljudje žeželi živeti in delati, v taka mesta se bodo želela preseliti podjetja...Mobilnost ni nepomembna!«
Evropski komisar za okolje Janez Potočnik
energije. Med 16. in 22. septembrom bodo pripravile številne in raznolike dogodke, da bi ozavestile svoje prebivalce o osrednji temi letošnjega ETM-ja, ki je Potujmo drugače. Med njimi je tudi Logatec. Lansko leto je Občina Logatec kot organizatorka dogodka V mestu brez avtomobila! na tem področju orala ledino. Cankarjevo cesto je za en dan spremenila v kraj družabnega dogajanja in jo rezervirala izključno za pešce, kolesarje, rolkarje itd. Pester program, ki je privabil res vse generacije, je bil, sodeč po odzivu, dobro sprejet. Upajmo, da letos ne bo nič drugače.
Lansko dogajanje v okviru dogodka V mestu brez avtomobila! smo letos razdelili v več sklopov. Dogodek ob odprtju bo na sporedu že prvi dan ETM-ja, in sicer v petek, 16. septembra, ob 17. uri v Grajskem parku, kjer bo Kolesarska trgovina Cult pripravila Otroški kolesarski izziv. Prijave zbirajo pred začetkom tekme in prek spletne strani www.oki.cult.si. Kot pove že ime, gre za kolesarsko tekmovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok. Več o izzivu si preberite na www.oki.cult.si. V ponedeljek, 19. septembra, ob 17. uri malčke in njihove starše vabimo v veliko dvorano Narodnega doma na ogled simpatične in živahne lutkovne predstave Bici-kleta; zgodba govori o nastanku kolesa. Po predstavi se bodo mali nadebudneži lahko zabavali ob sestavljanju velikih lesenih puzzlov na ploščadi pred Narodnim domom. Kakšna je vaša telesna zmogljivost, boste ugotovili v torek, 20. septembra, ob 17. uri na Testu hoje; zbirno mesto je pri kapelici pod Sekirico. Vsi, ki želite izvedeti več o tem, kako telesna aktivnost vpliva na naše počutje in zdravje, pa ste vabljeni v sredo, 21. septembra, ob 18. uri v sejna soba Zdravstvenega doma Logatec na predavanje Do zdravja tudi z gibanjem.
V četrtek pa na Cankarjevo
Osrednji dogodek ETM-ja predstavljajo aktivnosti, ki bodo na Cankarjevi cesti v četrtek, 22. septembra, med 15. in 19. uro
(na ta dan bo ulica od 8. do 20. ure zaprta za promet), in sicer pod sloganom V mestu brez avtomobila! Na številnih stojnicah se bodo predstavila društva, podjetja in posamezniki, katerih
»V Evropi predstavljajo največji izziv za trajnostni prevoz urbana okolja. Mesta trenutno najbolj pestijo prometni zastoji, slaba kakovost zraka in izpostavljenost hrupu. Na srečo lahko urbana okolja ponudijo številne druge načine mobilnosti. Javni prevoz je širše dostopen, hoja in kolesarjenje omogočata učinkovito doseganje ciljev in nimata nobenih škodljivih učinkov. Veliko evropskih mest je lahko zgled za uporabo alternativnih goriv ter čistejših in energetsko učinkovitejših vozil. Pospešiti je potrebno njihovo posnemanje, saj so rešitve mobilnosti na lokalni ravni dobrodošle za celotno EU«
Evropski komisar za promet Siim Kallas
dejavnost je kakor koli povezana z letošnjo osrednjo temo Potuj-mo drugače. Najmlajše bodo prav gotovo pritegnile ustvarjalne delavnice, športne igre ter bralni kotiček. Ostali obiskovalci se boste lahko navduševali nad različnimi oblikami alterantivnih prevoznih sredstev (električna kolesa in avtomobil, hibridni avtomobil), ponudbo lokalnih pridelovalcev hrane in pijače ter se seznanili s pravilnim izvajanjem določenih športnih panog. Preverili boste lahko, kako dobro obvladate cestnoprometne predpise, se odpravili na učno uro varne vožnje s kolesom ter izračunali, koliko vas na dan ali leto stane vožnja z avtomobilom.
V osrednjem delu Logatca bomo med 16.30 in 18.30 uvedli tudi brezplačen lokalni javni prevoz. Vsi, ki se na delo vozite z vlakom, boste ob vrnitvi lahko uporabili lokalni javni prevoz. S kombijem se boste od železniške postaje po krožni poti okoli središča Logatca pripeljali do doma, med vožnjo pa boste izvedeli tudi nekaj o naravnih in kulturnih znamenitostih našega kraja. Za tiste, ki se boste aktivno udeležili dogodkov na Cankarjevi cesti:
-	ob 16.30 in 18. uri: hoja s palicami - pohod - Sekirica; zbirno mesto: stojnica Ad Pirum,
-	ob 17. uri: predstavitev pravilne in varne vožnje s kolesom, vožnja po ulicah središča Logatca; zbirno mesto: stojnica Policijske postaje Logatec.
Več o dogodkih na spletni strani www.logatec.si.
Romana Hribar, občinska uprava
OBVESTILO SPREMEMBA PROMETNEGA REŽIMA četrtek, 22. september 2011
Spoštovane stanovalke, spoštovani stanovalci Cankarjeve ceste,
obveščamo vas, da bo zaradi prireditve V mestu brez avtomobila - potujmo drugače! v četrtek, 22. septembra 2011, zaprta Cankarjeva cesta, in sicer od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer.
Stanovalce zato naprošamo, da svoja prevozna sredstva (avtomobile, motorje, traktorje itd.) umaknejo z omenjene lokacije pred postavitvijo cestne zapore. Za vaše sodelovanje in razumevanje se vam zahvaljujemo ter vas lepo vabimo na prireditev.
Berto Menard župan Občine Logatec
Evropski teden mobilnosti od 16. do 22. septembra 2011 - "Potujmo drugače"
Občina Logatec vas vabi, da se udeležite dogodkov ob Evropskem tednu mobilnosti
petek, 16. 9. 2011, ob 17.00 - Grajski park: OTROŠKI KOLESARSKI IZZIV (organizator: Kolesarska trgovina CULT)
ponedeljek, 1 9. 9. 2011, ob 1 7.00 - Narodni dom Logatec: LUTKOVNA
PREDSTAVA "BICI-KLETA" in družabne igre (organizator: Knjižnica Logatec)
torek, 20. 9. 2011, ob 17.00 - sekirica (pri kapelici): TEST HOJE
(organizator: Zdravstveni dom Logatec)
sreda, 21. 9. 2011, ob 1 8.00 - zdravstveni dom Logatec (sejna soba):
PREDAVANJE "DO ZDRAVJA TUDI Z GIBANJEM" (organizator: Zdravstveni dom Logatec)
četrtek, 22. 9. 2011, od 15.00 do 19.00 - Cankarjeva cesta:
"V MESTU BREZ AVTOMOBILA " (organizator: Občina Logatec)
predstavitev različnih organizacij, povezanih z mobilnostjo
ob 16:30 in ob 18.00 pohod Sekirica: hoja s palicami
Zbirno mesto: stojnica Ad Pirum - Zavod za intelektualne dejavnosti
ob 17.00 predstavitev pravilne in varne vožnje s kolesom: vožnja po ulicah Logatca Zbirno mesto: stojnica Policijske postaje Logatec
med 16:30 in 18:30 brezplačni lokalni javni prevoz - krožna pot
(Železniška postaja Logatec - parkirišče TUŠ - parkirišče TC Mercator - parkirišče
Zdravstveni dom Logatec - Sončni Log - Grajski park): avtoprevoznik Karli Verbič
Sodelujoči:
Ad Pirum - Zavod za intelektualne dejavnosti, Avtoprevoznik Karli Verbič, Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec, Focus - Društvo za sonaraven razvoj, Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Logatec, Kmetija Tomazin, Kmetijski inštitut Slovenije, Knjižnica Logatec, Kolesarska trgovina CULT, Kolesarska zveza Slovenije, Lekarna Logatec, Mlekarna Krepko - Kele & Kele, MŠKD Dlan na dlan, Peugeot Avtohiša Vič, Policijska postaja Logatec, Slovenske železnice, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Logatec, Tehnosol, Turistično društvo Logatec, Turistično društvo ledvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, Vodno mesto Atlantis, Zdravstveni dom Logatec, Zveza šofaijevtfr avtomehanikov Logatec
Občina Logatec
Zapora Cankarjeve ceste bo v četrtek, 22.9.2011 od 8.00 do 20.00. V primeru slabega vremena aktivnosti na prostem odpadejo. Organizator prireditve si pridružuje pravico do spremembe programa.
Več vsebin na www.logatec.si

občinski praznik
Občina Logatec
Spoštovani, ob praznovanju občinskega praznika^ vas vljudno vabim na^
. SVE' >>
SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OJ LOGATEC,
ki bo v torek, 20. septembra 201^, ob 19. 00
X ^
v Narodnem domu v Logatcu. ^
^ <
SPOMINSKO PLAKETO Z ZNAKOM OBČINE LOGATEC
prejmejo
. Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Svetih Treh Kraljev . Športno kulturno društvo Vrh Svetih Treh Kraljev
. Kulturno društvo Pihalni orkester Logatec
V kulturnem programu nastopa Pihalni orkester Legat'
jr Lbgat3f"^ ^^ ^
iiitiii piu^iaiiiu iiasLupa i iiiaiiii uiJvtSLti i^u^aioK./	m
z dirigentom Marjanom Grdadolnikom^^^^|^^^j V
X
Slovesnost povezuje Gregi

o^^urn^
C
r
r

Veseli bomo vaše prisotnosti!
Zupan občine Logatec Berto Menard
Po koncu slovesnosti vas vabim na sprejem v Prešernovo dvorano Narodnega doma.
VJ
občinski praznik
PROGRAM PRIREDITEV V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA
Sobota, 3. september 2011 - ob 9.00	i
TENIS TURNIR V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE LOGATEC, GRC Zapolje	»
Org. in info: Teniški klub Logatec, aljosa.gutnik@kabelnet.net	3
Petek, 9. september 2011 - ob 11.00	^
SREČANJE UPOKOJENCEV OSREDNJE SLOVENSKE REGIJE, Blekova vas	^^	^
Org. in info: Društvo upokojencev Logatec in Osrednja slovenska zveza upokojencev Mestne zveze Ljubljana,	» «(J
dul.logatec@kabelnet.net	\ .	J^ T
Ponedeljek, 12. september 2011 do petka, 30. septembra 2011 - ob 17.00	J	J
ZAČETNI TEČAJ ROLANJA ZA OTROKE OD 4. DO 15. LETA (začetni in nadaljevalni tečaj rolanja bo potekal ob ponedeliSlt.Jj sredah in petkih, od 17.00 do 18.00. V primeru dežja se začetek tečaja prestavi na sredo, 14. septembra 2011i. Jm^j^^ igrišče pred Narodnim domom	^ ^ * .
Org. in info: ŠD Koš, kos.logatec@gmail.com, 040 453 993	Jj^
Sreda, 14. september 2011 - ob 15.30 in 16.30	'
DAN ODPRTIH VRAT UPRAVNEGA CENTRA LOGATEC, Upravni center Logatec	'
Org. in info: Občina Logatec, romana.hribar@logtaec.si Četrtek, 15. september 2011 - ob 19.00
20. OBLETNICA MIKLAVŽEVEGA VRTCA IN DOMA MARIJE IN MARTE	'
KAJ JE ZGODOVINA V NAŠIH DRUŽINAH? (predavanje ob besedi in sliki - Jože Možina, novinar in zgodovinar), Nova dvorana Doma Marije in Marte Org. in info: Dom Marije in Marte Logatec, 040 798 603 Petek, 16. september 2011 - ob 17.00 OTROŠKI KOLESARSKI IZZIV, Grajski park Logatec Org. in info: Kolesarska trgovina CULT, 051 606 354 Petek, 16. september 2011 - ob 19.00
20. OBLETNICA MIKLAVŽEVEGA VRTCA IN DOMA MARIJE IN MARTE
OD OTROŠTVA DO POZNE JESENI (program otrok in stanovalcev), Nova dvorana Doma Marije in Marte Org. in info: Miklavžev vrtec in Dom Marije in Marte Logatec, 040 798 603 Sobota, 17. september 2011 - ob 17.00
LOGAŠKA NOČ (družabno srečanje z glasbo in plesom), Center vojnih veteranov Logatec Org. in info: Občina Logatec, župan Berto Menard, obcina.logatec@logatec.si Sobota, 17. september 2011 - 19.00
20. OBLETNICA MIKLAVŽEVEGA VRTCA IN DOMA MARIJE IN MARTE
GLASBENI VEČER (večer ob glasbi in plesu), Trg pred cerkvijo Sv. Nikolaja (v primeru slabega vremena bo prireditev v Novi dvorani Doma Marije in Marte) Org. in info: Dom Marije in Marte Logatec, 040 798 603 Sobota, 17. september 2011 - 19.00
BESEDE IN ČUSTVA IZ BENEČIJE (literarni večer s pesniki, pisatelji in glasbeniki iz Posočja, Benečije in Rezije), Dvorana Kulturnega doma KS Tabor
Org. in info: Literarno društvo Zeleni oblaki, zeleni.oblaki@gmail.com
Nedelja, 18. september 2011 - ob 10.00	^
20. OBLETNICA MIKLAVŽEVEGA VRTCA IN DOMA MARIJE IN MARTE
SLOVESNA SVETA MAŠA IN BLAGOSLOV NOVIH PROSTOROV DOMA MARIJE IN MARTE (slovesno sveto mašo bo vodil nadškof, metropolit dr. Anton Stres, po sveti maši bo blagoslov novih prostorov), Trg pred cerkvijo Sv. Nikolaja Org. in info: Dom Marije in Marte Logatec, 040 798 603	k
Ponedeljek, 19. september 2011 - ob 17.00	w
BICI-KLETA (lutkovna predstava za otroke ob Evropskem tednu mobilnosti, vstopnine ni), Velika dvorana Narodnega doma Org. in info: Knjižnica Logatec, 754 17 22	"
Torek, 20. september 2011 - ob 17.00	^^
TEST HOJE (prireditev ob Evropskem tednu mobilnosti), Sekirica pri kapelici ^^ Org. in info: Zdravstveni dom Logatec, 750 82 22	»
Torek, 20. september 2011 - ob 19.00	J
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LOGATEC S PODELITVIJO OBČINS Velika dvorana Narodnega doma
Org. in info: Občina Logatec, romana.hribar@logatec.si	^
DO ZDRAVJA TUDI Z GIBANJEM (predavanje ob Evropskem tednu mobilnosti), ZdravstvenijUm Logatec - sejna sobaj^
Sreda, 21. september 2011 - ob 18.00

JImL
Org. in info: Zdravstveni dom Logatec, 750 82 22	,,
Sreda, 21. september 2011 - ob 19.30	.
NEBESA ZDRAVIJO - vodnik za duhovno zdravljenje žalujočih in zgodba o ljubezni, kii^ nikoli umrla ^ (predstavitev knjige avtorice Cristy Žmahar), Knjižnica Logatec	^	<
Org. in info: Knjižnica Logatec, 754 17 22
Četrtek, 22. september 2011 - od 15.00 do 19.00	_ ^ __
V MESTU BREZ AVTOMOBILA (dogodki na Cankarjevi cesti ob Evropskem tednu mobilnosti), Cankarjeva cesta ' ^	'J ^^
Org. in info: Občina Logatec, romana.hribar@logatec.si
Petek, 23. september 2011 - ob 19.00	» I
7. EX TEMPORE LOGATEC 2011 (likovna razstava), Steklena galerija večnamenske športne dvorane
Org. in info: Društvo likovnikov Logatec, 040 707 300	— ^^	>
Sobota, 24. september 2011 - ob 18.00	~
ZELIŠČA V KUHINJI (predavanje, delavnica, pokušina napitkov in namazov). Predavanje bodo izvedli člani društva	i :
Ognjič iz Logatca, Šola Laze - dvorana
Org. in info: TD Lanski vrh Laze, td.lanskivrh@gmail.com, 041 376 278	'
Četrtek, 29. september 2011 - ob 19.00
LJUDSKA GLASBILA SVETA (komentirani koncert s predstavitvijo glasbil z različnih koncev sveta),
Velika dvorana Narodnega doma	^
Org. in info: Knjižnica Logatec, 754 17 22	fl
D
M O
hJ
NUDIMO NOVE STORITVE ZA BOLJ KAKOVOSTNO BIVANJE V DOMAČEM OKOLJU:
•	Vse dni v tednu vam pripeljemo na dom kosilo (možnost različnih diet) po ceni 6,14 EUR.
•	Fizioterapija
-	blaženje bolečin, razgibavanje, rehabilitacija po poškodbah in kapeh, ^
•	Delovna terapija
-	prilagoditev domačega okolja za povečanje samostojnosti,
-	svetovanje pri izbiri pripomočkov za samostojno izvajanje dnevnih aktivnosti (obuvanje, oblačenje, hoja, nekatere pripomočke tudi izposojamo.
•	Pranje perila, tudi kose večjih dimenzij (pralne prešite odeje,
Na podlagi vaših želja vam bomo z veseljem pripravili ponudbo. Na nas se lahko obrnete osebno ali po telefonu, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro, ali e-pošti.
Podrobnejše informacije najdete tudi na naši spletni strani www.ds-logatec.si .
Dom starejših Logatec,
Gubčeva 8 a, 1370 Logatec telefon: 01 750 80 80, e-pošta: info@ds-logatec.si
ro
E
o Q
CHEVROLET
10 let garancije
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA
Kupon za 10%
na servisne ¿toritve
popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in iičarska dela
^ SELISKAR
Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252
e-pošta; info@avtohisa-seliskar.si
www.avtohisa-seliskar.si