Poètnina plačana v gotovini.
Marijin List
XXXV. leto
8 augusta 1939
MAR I J i N LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala I. 1904., dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom diihovnih vaj, posvečen sv. Driižini v Slovenskoj krajini, kak I sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marljikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na sküpni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1940 tüdi naročnik. Naročnina se do koncä junija vsa mora plačati.
Diihovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se sliižijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih I dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom driistyi«, štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš sliižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo,
Vrednik: K L E K L JOŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkànyi Ernesta v Lendavi.
Poznaš pravila cerkvenoga podpornoga društva Dom sv. Frančiška ?
Eta k se glasijo :
PODPORNO DRUŠTVO „DOM SV. FRANČIŠKA" V ČRENSOVCIH.
Pravila.
Naslov: Podporno društvo „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih.
Namen: Z dobrovoljnimi prispevki podpirati siromake, zlasti sirotišnico „Deteta Marijike" v Turnišču, „Dom sv. Frančiška" v Soboti ii „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih ter drugod, kjer bo društvo za siromake skrbelo-
Članstvo: Član društva postane vsak, kdor se iz ljubezni do siromakov odloči, da bo te v celem svojem življenju z nekim dobrovoljnim letnim darom podpiral.
Dolžnosti : Vsak član pokloni društvu letno 2. julija ali vsaj do konca leta neki dobrovoljni prispevek za siromake. Ta prispevek sme biti tudi že 25 par.
Duhovne koristi: 2. julija, 17. sept. in 4. okt. se bere sv. maša za vse žive dobrotnike društva, na osmi dan gornjih godov pa za vse pokojne dobrotnike društva.
Vodstvo: Društvo vodi Odbor tretjega reda za zidanje „Doma sv. Frančiška* v Črensovcih po pravilih, od cerkvene oblasti 25. junija, 1. 1932, pod št. 1174 potrjenih.
St. 117432-1.	Videl.
Lavantinski knezoškofijski Ordinariat v Mariboru, dne 14. januarja 1935.
Škof in apostolski administrator:
Dr. Tomažič.
Gledaj, šest večnih sv. meš se sliiži za tebe, če daš konči 25 par na leto za sirote! Edno četrtino dinara letno 1 Menše penezne edinice ne v Jugoslaviji. Če ne si ešče pristopo k tomi driištvi, pristopi, da ne zgtibiš sad šešterih svetih večnih meš. V Črensovcih se pripravla zidava prve hiše za siromake, pesek, cigeo, kamen se vozi, vapno gasi, pristopi k tomi deli s svojim malim darom.

—........... ..............................................»itjiiMi
LETO 35._8. AUGUSTA 1939._ŠTEV. 8
ZDRAVA, MILOSTI PUNA, OOS POD JE S TEBOV, BLAGOSLOVLENA SI TI MED ŽENAMI. (Luk. I. 28.)
Milosti puna si, Mamika. Gde je najtnenši greh, nega punosti milošče. Mali grehi Kak malo se ga ogiblemo,kak premalo cenimo rešitev od njega, kak premalo se strašimo njegovih posledici Če bi z ednov malov lažjov mogo vse grešnike povrnoti i vse krivovernike v Jezušovo Cerkev spraviti, ne bi ga smeo včiniti, ar te najmenši premišleni greh dobröga Boga, neskončno svetost, razžali. Pa če je še tak mali naš greh, pravimo, ka smo v molitvaj samo edno minuto bili prostovolno razmišleni, vendar zavolo te enominutne slabe molitve nam angeo nebo zapre i očiščilišče odpre. 1 z toga očiščavajočega ognja ne pridem vö, dOkeč sam ne popolnoma ščiščen, dokeč sam ne, kak Jezuš pravi, plačao slednjega filerà duga.
O, če pogledamo v globočino svoje diiše, groza nas obide. Brezštevilni so naši mali grehi, štere tak zléhka včinimo, kak da bi v žeji vodo pili. Ka nas čaka v očiščilišči, kak dugoletno i kak teško trplenje t Pa ka nas čaka v večnom pekli! Ne pozabimo najmre opomina sv. Düha: „Ki male zavrže, pomali spadne" (Eccli 19—1). Ki male grehe premišleno čini, si tak ohladi lübezen do Boga, da pomali v smrten greh privoli i pekeo je gotov. Če je še tak močno v zimi peč zakürjüna, se soba razshladi, če se okno večkrat odpira. Ravnotak je pri dUši. Če z malimi grehi gostokrat odpiramo okno svoje lübezni do Boga, se ta ohladi. Nazadnje de tak mrzlo v diiši, ka v smrten greh spadnemo. Mamika moja, ti si v svojem dugom živlenji, nikdar, ni najmenšega greha ne včinila. Nikdar ne si se obotavlala, jeli to včinim, ali ne, jeli je to mali greh ali ne; ti si vsako senco najmenšega greha vsikdar včasi v prvom hipi odtiravala od sebe. Zato te pa slavimo te mesec na Veliko mešo kak svojo nebeško kralico, ki si z düsov i telov bila v nebovzeta taki po smrti. Mamika moja, kralica nebe i zemle, vužgi v mojem srci veliko lübezen do Boga, da raj vmerjem, kak premišleno, prostovolno te najmenši greh včinim. Ve ti Ovadim, dobra Mamika. Jaz bi rad po smrti zraven k tebi v nebo prišo. To želo mi goji srce, detinsko srce do Tebe, svoje nebeške matere. Ve pa dete po materi hrepene. Mamika moja, čuvaj me vsak-šega, še tak maloga greha, da premišleno ne privolim v njega, da se srci spuni srčno vüpanje: Po smrti se včasi popaščim k zlatoj Mamiki v nebesa.
Srčen.
JAŽ BI RAD V NEBESO PRIŠ0.
Jaz bi rad v nebesa prišo . . . Ne zavolo lepe pesmi; Ne zavolo sladke reči ; Ne zavolo rož cvetočih, Ki so vsikdar v večnih popkih; Ne zavolo ptičic zlatih, Ki so vsikdar pevci mladi; Ne miče me sadno drevje, KI najbolši sad obimle; Večna radost me ne vleče. Večna čast me tüd* ne gene.
Da pred Jezuša me vodi, Da ga gledam zoči vočl.
To za nikšo želo nemam. Jaz bi rad v nebesa prišo, Da bi svojo Mamo vido, Ki Kralica je nebeška
Ka ne bo trplenja, smrti, Mi ne da nebes želeti;
Ka bom mladi, ne postaram,
Svetoga Düha nevesta,
Srčen.
ro2e marijinoga ogračeka
SO SKRIVNOSTI SV. ČISLA, ALI ROŽNOGA VENCA.
NABERIMO SI TE ROŽICE.
Potrgajmo si rdeče rože sv. Čisla, premislimo si skrivnosti žalostnoga Rožnoga venca.
Ki je za nas krvavi znoj točo, ali krvavi pot potio. Oboje edno-isto pomeni. Znojiti se, ali potiti se, pomeni ednoisto, to, ka telo skoz kože piišča vodo. Pri Jezuši je prišla skoz kože v Getsemani od groze, mržnje i straha krv. Marija ne bila toti te v Getsemani, a znala je za to Gospodovo trplenje, ar njej je Sinek to naznano. V diihi je ž njim vred trpela grozne moke.
Bojao se je Jezuš groznoga trplenja, štero ga je čakalo i štero za milijone bo brez haska. Ne bi trepetao za te pogiiblene diiše? 1 njegova Mati Marija ne bi trepetala ž njim vred? O kak grozno je njeva bolela nezahvalnost pogiiblenih diiš, štere nedo štele bože milošče sprejeti, štere nedo štele Boga liibiti, nego štere do ga štele samo sovražiti. Trepetalo je Materno i Sino-vino srce pri pogledi na prostovolne, premišlene smrtne grehe, štere bodo grešniki do konca sveta na svoje diiše nakladali i ž njimi dobroga Boga neskončno žalili. Mrzila se je Jezuši i Mariji nezahvalnost Judašova i vseh njegovih naslednikov, ki za par filerov odajo Boga i osramotijo njegovo deviško Mater. Groza je obišla Jezuša i ž njim vred Marijo, gda sta gledala okorne grešnike, ki so i bodo čiide gledali i vendar se ne po-vrnoli. Angeo je te tolažo Jezuša v trplenji, Marija ga je poslala. Takši angelje moramo biti mi, ki Jezušovomi žalostnomi Srci odločno skočimo na pomoč s svojov trdnov vernostjo? vu spu-njavanjih svojih verskih dužnosti. Ta vernost bo potolažila tüdi Marijino tužno srce.
Ki je za nas bičan bio. Pilatuš je mislo, ka če da Jezuša bičati, če do ga vidili njegovi sovražniki razbičanoga, se gene
nad njim njihovo srce i ne bodo zahtevali njegove smrti. Zato zapove vojakom, naj ga bičajo. Trdo železje i soklovje so spleli med remenje i s tem mlatili po Jezuši, koga so tesno zvezali k sohi i njemi obleko nad pasom slekli. Grozno so pokali vdarci po nedužnom teli i Marija je to gledala i Marija je to poslušala. Vidila je, kak curi krv po vsakom vdarci i kak onečaščajo grešni sluge božo krv s svojimi nogami, kda jo ta klačijo. Božo Krv, Rešno Krv. Te si je zakrila obraz i molila goreče za sovražnike Jezušove, ki so ga bičali i jočič molila za vse nas, näj ne bi nikdar privolili v nečisti greh, šteri je te strašne biče spleo za Jezuša. Zdriiži se duša z žalostnov Materjov, joči nad nečistim grehom, šteri je preplavo svet i jo prosi, naj tebe i vsako diišo reši nečistosti. Prosi jo, naj ohrani pri mladini lelijo nedužnosti.
Ki je za nas s trnjom koronan bio. Čiili so divji vojaki, da je Jezuš na pitanje, če je krao, odgovoro, da je. Jasno je pa povedao, da je on ne toga, nego driigoga sveta krao. Vendar se ščejo ž njega norca napraviti. Poiščejo edno rdečo coto, to njemi na rame vržejo, posadijo ga na kamen, v roke njemi položijo trstika, na glavo pa z dugoga trnja spleteno korono. I naj de prav koronan, to korono z vdarci botov potrdijo na glavi. — Nato poklekavajo pred njim i ga žalijo z pozdravi: Zdrav bodi krao židovski. Bijejo ga po glavi, pliijejo, sünjavajo. Siro-maški Jezuš! Siromaška Mati Marija! O kak grozno ponižanje je to za našo gizdo. Gizda je zvršila to grozno kronanje, ponižnost da zadoščenje za nje. Zato te prosim, ponižen, trpeči Jezuš po tvojoj žalostno] Materi: Jezuš krotki i iz srca ponižni, vpodobi naše srce po svojem srci.
Ki je za nas teški kril noso. Vekše krivice svet ne čiio, kak gda se je razglasila Pilatova sodba: Križan naj bo Jezuš. Zmučeni, oslableni Jezuš na sebe vzeme teškivi brvni, križ svoj, i ga nese. Marija ide za njim i pride pred Njega, da ga potolaži. Neskončno boleče je bilo to srečanje. Najsvetejša diiša sreča s križom obloženoga svojega Boga i svojega sina, ki kak najvekši grešnik mora mreti na tom sramotnom drevi. O kak grozno srečanje je to! Vidi, kak Šimon z Cirene posili vzeme križ na sebe i ga nosi mesto Sineka. Vidi smileno Veroniko, ki njemi robec poniija i ga briše ž njim i kak jo za to grdo gledajo i žalijo. Vidi ga trikrat spadnoti pod križom i čiije režanje sovražnikov nad spadaji. I ona njemi ne more pomagati. Pa ne stopi dol s križne poti. Na vrh gore ide za križom, i nas zove zasobom: Hodi diiša za križ nosečim Jezušom, to je pot v nebesa. Nosi mirno križe svoje, tej so kliič od nebeških vrat.
Ki je za nas na kril razspeti bio. Kak strašno so se glasili vdarci klepača, gda so Jezuša križali. Njemi so roke i noge prebili, Mariji so srce prehodili. Zdaj se je spunilo Šimeonovo prorokiivanje : I tvojo diišo meč prebodne. Vse se norčari ž njega, vse ga zapfisti — ona, Mati ne. Bliizi križa stoji, da čiije vsako reč, da kaple Rešna Krv na njo, ki ž njim, z Sinom vred darfìje
Njega i sebe za naše rešenje. V naroče njej ga položijo, pazlivo njemi vzeme korono z glave, kak da bi se bojala, ka njemi trnje ešče povekša bolečine. Kiišne njegovo prebito ran i v pre-smeknjeno Srce zroči vse nas. Ga zavije v prte i ga v grob sprevodi. Vse to za našo večno srečo. Spoznaš, diiša, to veliko materno liibezen? Spoznaš pri njej svojo veliko dužnost, da to liibezen z liibeznostjov moreš povrnoti? O liibi Marijo! Vse njej zroči kak njej je Jezuša. Vse od nje prosi, kak je Jezuš! Vsikdar na njo misli, kak je Jezuš. Rada si diiša ž njov pogovarjaj V molitvi sv. Čisla, kak se je Jezuš den za dnevom pogovarjao ž njov.
duhovnik sem . .
Diihovnik sem . . . To moje je veselje, To moje vse bogastvo, Ki nema nikše meje . . . To Bog mi je podaro.
Žalivcom da je smilen, So mile moje prošnje.
Diihovnik sem . . .
Pred Jezuša pokleknem,
Gda srce mi zajoče,
Diihovnik sem . . . Ves svet kriči na mene, Me blati, ogrizava, Roké nad menov mene, Me semotam siinjava.
Diihovnik sem . . . Naj driigi so bogati, Naj driigi so odeti,
Njim skUšam vse razdati, Če neščo ranč razmeti.
Me nišče ne pozdravi, Ne vošči dobre reči, Me gleda vse postrani, Žele mi hitro vmreti.
DUhovnik sem . . .
DUhovnik sem . . . Živem za nje i vmiram,
Trpim noči i dneve, Ki Jezušovim ranam Prilevajo čemere.
Odpuščam vse krivice, LUbezen sejam razno, Dariijem se za krivce,
DUhovnik sem . . .
DUhovnik sem . . . Veselje mi trplenje,
O, če bi me svet razmo!
Vsi špoti čast i släva, S tem celo mi živlenje, Le Jezuša zvišava,
Vas, dUšice rešava . . DUhovnik sem . . .
Srčen.
evangeliumi meseca augusta.
NEDELA PO RISALAJ DESETA.
Tisti čas pravo je Jezuš nikim, ki so se v sebi vtipali kak pravični, i drüge so zametavali, priliko eto : Dva človeka sta gori šla vu cerkev, ka bi molila; eden farizej, i te driigi cestninar. Farizej stoječi je etak v sebi molo: Bog, hvalo ti dajem, ka sam ne, kak driigi lüdje, zgrablivci, krivični, lotri, kak je i ete cestninar. Postim se dvakrat v tjedni, desetino davam od vsega, z kern ladam. I cestninar ozdaleč stoječi, ne je šteo niti oči na nebo podignoti, nego se je bio v prsi svoje, govoreči: Bog, bojdi milostiven meni grešniki. Velim vam, doli je šo ete opravičen vu hižo svojo, on pa ne; ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se; i ki se ponizi, zvisi se. (Lukač 18, 9- 14).
NEDELA PO RISALAJ EDENAJSETA.
Tisti čas, vö idoči Jezuš s tirskih krajin, prišo je skoz Si-don k morji Galileanskomi, med krajinov Deseteromestja. I pri-pelali so k njemi gliihonemoga, i prosili so ga, ka bi položo na njega roko. I pelavši njega od vnožine na stran, piisto je prste svoje vu vüha njegova; i pliinovši, dotekno se je jezika njegovoga, i gori se zglednovši v nebo, zdehno je, i veli njemi: Effeta, to je, odpri se. I preci so se odprla vüha njegova, i raz-vezalo se je vezalo jezika njegovoga, i prav je gučao. I zapo-vedao je njim, ka bi nikomi ne pravili. Od koga bole je pa njim prepovedavao, od toga bole so oni vö glasili; i tem bole so se čUdivali, govoreči: dobro je vsa včino, glühim da, da ču-jejo i nemim, da gučijo. (Marko 7, 31—37).
NA DEN VELIKE MEŠE, ALI B. D. M. V NEBO VZETJA DEN (15. avgust.)
Tisti čas prišeo je Jezuš vu neko selo i neka žena, po imeni Marta, ga je prijela vu svojo hižo. Ta je mejla sestro, z imenom Marijo, štera je sela k nogam Gospodovim i poslušala
Marija je v nebo vzeta z diišov i telom. To verjemo vsi, čeravno ešče ne razglašeno kak verska istina. Svetek Velke meše je sv. Cerkev vpelala po sv. Diihi ravno zato, da nas vtrdi v toi veri i pripravi človeštvo za razglasitev te verske istine, gda Bog določi tisti čas.
njegovo reč. Marta se je pa skrbela okoli vnoge dvorbe. I pristopila je i pravila je: Gospod, jeli ne maraš, ka me je sestra ostavila samo dvoriti? Povej njej. naj mi pomaga. I odgovoreči pravo njej je Gospod: Marta, Marta, skrbliva si, i burkaš se okoli vnoga: edno je potrebno: Marija si je~najbolši deo ode-brala, šteri se ne vzeme od nje. (Lukač 10, 38—42).
NEDELA PO RISALAJ DVANAJSETA.
Tisti čas pravo je Jezuš vučencom svojim: Blažene oči, štere vidijo, ka vi vidite. Ar velim vam, da so vnogi prorocke, i kralovje želeli viditi, štera vi vidite, i ne so vidili, i čiiti, štera vi čiijete, i ne so čiili. I glej, neki vučiteo pravde je stano skü-šavajoči ga, i govoro: Vučiteo, ka naj včinim, da dosegnem večno živlenje? On je pa velo njemi: vu pravdi ka je pisano? Kakda šteš? I on odgovoreči pravo je: Lübi Gospoda, svojega Boga, s celoga srca svojega, i s cele düSe svoje, i s cele moči svoje, i s cele pameti svoje; i bližnjega svojega, liki samoga sebe. I veli njemi: prav si odgovoro; to včini, i živo bodeš. On se je pa šteo opravičiti i pravo je Jezuši, „a što je moj bližnji?" Jezuš je povzeo reč i pravo: Niki človik je šo od Jeružalema vu Jeriho, i spadno je med razbojnike, ki so ga i slekli, i ranjenoga, na po živoga ostavivši, odišli so. Prigodilo se je pa, da bi niki dühovnik doli šo po onoj poti, i videvši ga, mimo je šo. Prav tak tüdi levit, ki je prišo na to mesto, ino ga vido, mimo je odišo. Gda je pa niki Samarijan po poti idoči, prišao do njega, i ga vido, geno se je na smilenost. I pristopivši vlejao je v rane oli, i vino, i obvezao je i posada ga je na svoje živinče, pelao do oštarije i skrb je na njega noso. I na drügi den je vzeo dva soda, i dao je oštarijaši, i pravo je: skrb mej na njega, i kajkoli ober toga potrošiš, jaz, gda se povrnem, nazaj ti dam. Šteri med etimi trejmi, se ti zdi, je bližnji tistomi, ki je spadno med razbojnike. On je pa pravo : «Tisti, ki njemi je skazao smi-lenje." I veli njemi Jezuš: „Idi, i ti tüdi tak delaj!" (Lukač 10, 23-37).
NEDELA PO RISALAJ TRINAJSETA.
Tisti čas, gda je Jezuš potüvao v Jeružalem, je šo po sredini med Samarijov i Galilejov. I gda bi se prikazao v neko vesnico, prišlo je pred njega deset gobavi možov, ki so stali ozdaleč i podignoli so glas svoj govoreči: „Jezuš, vučiteo, smi-luj se nad nami." Štere kak je vido, velo je: „Idte, pokažte se dühovnikom". I med potjov so biti očiščeni. Eden zmed njih pa se je vrno, gda je vido, ka je očiščeni i je z velkim glasom zvišavao Boga ; je spadno na obraz pred njegove noge pa se njemi zahvalüvao, i te je bio Samarijan. Jezuš pa je spregovoro : „Ali ne bilo deset očiščenih? Gde so deveteri? Ali se ne ni-eden drügi najšo, ki bi se povrno ino bi dao diko Bogi, nego samo ete tühinec. I veli njemi: „Stani gori, ino idi; tvoja vera te je ozdravila. (Lukač XVII, 11—19.)
po vulicaj i cestaj.
Brazilska kralica.
Med driigimi so šli ribit tiidi trije pošteni možaki: Dominik Garcia, Ivan Alves i Filip Pedroso z svojimi malimi ladjami. Veslali so po reki dol i jako dugo časa ribiii pa so niti edne ribe nej zgrabili. Gda so pa prišli do kraja, zvanoga Itaguassü, je Ivan Alves vrgeo mrežo pa gda jo je zdigno, je najšeo v mreži nikaj čarnoga: Marijino podobo iz lesa pa brezi glave. Malo niže je driigoč vrgeo mrežo pa je potegno iz vode nekaj okrogloga, bila je glava iste Marijine podobe. Zamotao je vse v eden prt pa so možaki nadale ribili. Telko rib so pa zdaj zgrabili, ka so napunili vse tri ladje i so se že bojali, ka se ne bi vse potopilo. Z velikim veseljom so šli domo i se Bogi zahvalili za njegov blagoslov. Ivan je dao Marijino podobo tovariši Filipi, ki jo je ohrano v svojoj hiži skoro petnajst let z velkov pobožnostjov i je pred njov njegova driižina opravlala svoje molitve. Potem jo je dao svojemi sini Atanaziji, ki njoj je postavo malo leseno kapelico, gde so se zbirali vsakšo soboto sosedje i molili rožni venec. Eden takši večer se je pripetilo, ka sta sveči, gorečivi pred Marijov, brezi vetra ali driigo-ga vzroka nenadoma vgasnili; i gda je edna ženska štela svečo znova prižgati, sta palik same brez vužiganja zasvetili. To se je večkrat zgodilo i tiidi driige čiide so se začnole delati. Novica se je širila i liistvo se je vsigdar v vekšem broji zbiralo pri Filipovoj kapelici. Na to je plivanoš bližnje vesi, Guaratinguetä, včasi dao postaviti vekšo i lepšo kapelo Mariji na čast. Naskori so pa tudi to podrli i postavili drugo na bližnjem breščeki, gde stoji zdaj velka cerkev, zato ka v dolini kapela nej bila varna zavolo pogostih povodenj reke Paraiba. Zdajšnja cerkev je bila slovesno blagoslovlena 8. Decembra 1. 1888. i 8. septembra 1. 1904. ob petdesetletnici proglašenja Marijinoga Brezmadežnoga Spočetja, so podobo slovesno koronah ob navzočnosti skoro vsej brazilskih pUšpekov. Leta 1931. pa je papa Pij XI. progiaso Marijo Brezmadežno „de Aparecida" za zaščitnico i kralico cele Brazilije. Njeni glavni svetek se obhaja 11. maja. To je nakratko zgodovina te bože poti.
Z velkov pobožnostjov smo stopili v cerkev. Zidana je v domačem priprostom, tak zvanom kolonijalnom slogi: ma tri ladje, dva torma i notri krasne dile z velikanskimi orglami. Dvej stranskivi kapeli sta posvečenivi Najsvetejšemi Olt. Svestvi i sv. Alfonsi M. de Liguori; dva driigiva stranskiva oltara pa Presv. Srci Jezušovomi i Sv. Ani. Pred vhodom v svetišče stoji velikanski križ i spodkar podoba Marije Sedem žalosti. Glavni oltar je z beloga mramora. Pod oltarom za glažom se vidijo ostanki i podoba sv. Vincencija Mantrnika. Nad oltarom, od zadaj, v stenskoj votlini, med vedno gorečimi svečami, v zlatom okni pa zagledate čudodelno Marijino podobo: čisto čarna je; visika samo 37 cm. Ma zlato koiono na glavi i sivo zlati plašč,
ž zlatimi okraski, verižicami i dragocenimi biseri. Pod Mariji-nov votlinov pa je mramornata plošča s tem napisom: „Naša Gospa Brezmadežnoga Spočetja „Aparecida", pokaži, ka si za-ščitnica naše domovine i lübezniva mati brazilijanskoga naroda. Blagoslovi, brani i reši tvoj Brazil!" — Neprestanoma pridejo i odidejo romarje i pobožno lüstvo goreče moli pred čiidodelnov Marijinov podobov.
Tiidi jaz sam pobožno i zaviipano poklekno pred slavnim prestolom brazilske Kralice. Moje misli so romale daleč prek oceana i se palik pozdigavale z vročimi prošnjami k Mariji. Molo sam za moje drage stariše, brate, sestre, prijatele i dobrotnike, za domovino, za drago slovensko mladino ... Priporo-čao sam Mariji Slovensko Krajino, Beltinsko faro, nepozabno Dokležovje... Posebno molitev pa sam pridjao za Novine i Marijin List i za njihovoga junaškoga urednika, naj njim Marija da milost ešče dugo širiti njeno čast med slovenskim narodom i njim po smrti v nebesaj vse obilno poplača. — Spomno sam se ponovnno na reči: „Marija, blagoslovi, brani, reši tvoj Brazil I" I sam dodjao: Marija, nej samo Brazil, liki tiidi Slovensko Krajino, celo Slovenijo, celo Jugoslavijo...
Cerkev je preci kmična; vöni pa je krasno sunce sijalo. Od svetišča mate veličasten razgled na okolico. Daleč v dolini se siiče reka Paraiba, pa tak lepo zamotano, ka vam napiše po zelenoj ravnici črko »M"... Tiidi voda zna pisati Marijino ime, pravijo pobožni domačini. Meni so pa zavolo nagloga prehoda iz mračne cerkvi na svetlo sunce moje ranjeno oko polejale skuze. — „Ka si pa tak genjen..." — me je pitao nagajivo eden tovariš. — „Nej", pravo je driigi, „Marija njemi je izprosila milost kesanja svojih grehov, pa se za pokoro joče..." — „Skoro maš prav!" sam povedao jaz, „železnica mi je posodila i vrgla v oko pol kile premoga, pa sam njoj ešče nej povrno, kak zapovevedavle sedma boža zapoved. Zato mi je jako žao..."
Zdravje za diišo i za telo.
„Jordansko pole" — Campos de Jordäo — je edno med najznamenitejšimi zdravilišči srednje i jiižne Brazilije. Lepi gorati kraj, 1500 do 2000 metrov nad morskov gladinov sestoji iz treh vesi, ki mirno sedijo v dugoj dolini med zelenimi šumami, štere pokrivajo klance bregov na desno i na levo. Po vesnicaj se vrstijo priproste hiže i lepe bogate palačice, kama se v to-plom vremeni priselijo gospodje i gospodične, ki so se navolili šumnoga živlenja v velkih varašaj.
Tii pa tam zagledaš tiidi duge, bele i velke hiže na dve ali tri nadstropja, naslonjene navadno v kakši kot med dvema gorama, sredi šume i bliizi kakšega potoka ali močvarja, to so velki špitali, navadno napunjeni z jetičnimi betežniki. Okoli petnajst takših špitalov najdeš tii: edni so za bogataše, driigi za siromake, tej za ženske, oni za moške, tej pa za odrasle, ovi
pa za male... Ja tüdi mala nedužna dečica leži na belih poš-telaj, betežna na plučaj ali pa na beteg nagnjena. Pravo mi je ravniteo ednoga tej zdravilišč, ka samo v zveznoj državi sv. Pavla je več kak 30.000 jetične dece. Med temi ogromna večina ostane brezi pomoči, zato, ka ali se nišče ne skrbi za nje, ali pa nega sredstev za pomoč. Samo jako malo jih nekaj vlada, nekaj pa milostivne diiše oskrbijo s brezplačnim zdravlenjom v posebnih špitalaj i zdraviliščaj.
Dva takšiva špitala sam meo tü priliko spoznati i obiskati.
Prvoga, „Zdravilišče sv. Vincencija", vodi pobožen dühovnik, ki je mladi zbetežao na jetiki. Gda je pa ozdravo, se je sam posveto v blaženost srmaškoj jetičnoj deci, ki nemajo nikoga ali pa nikših sredstev, da bi si preskrbeli zdravlenje. S pomočjov milostivnih src i z malov podporov države je gor postavo špitao, v šterom dobi zavetje okoli 60 ali 70 najsiromaš-kejše dece, betežne na plučaj, za štere stariši nemrejo skrbeti. Dobromi duhovniki pomagajo redovne sestre, štere deco tüdi vzgajajo v lepom krščanskom dühi, tak ka se vam vidi, da ste med angelci. Obiskao sam je na fašensko nedelo : razgovarjamo se veselo z decov od vsega pa tüdi od fašenka. „Ka te pa vi delali te dni?" je pitam. Pa za deklice odgovori jako resnobno osemletna Trezika: „Te dni bomo mi dosta molile za siro-maške grešnike, ki ne lübijo našega Jezuša!" — Idemo med dečkece, ki majo svoj poseben oddelek, ločeni od deklic. Vsi nas veselo sprejmejo, smejejo se i skačejo okoli nas. Skoz odpreta okno pa vidim spalnico z čistimi belimi postelami. Skoro na sredi spalnice leži na posteli bledi dečkec, ki je jako bete-žen, pa se nesmi z drugimi špilati na prostom. Stopim k njemi : Pe'erček se zove i ma devet let. Pogovarjava se prijatelsko; tak milo se mi smeje, tak nedužno gleda pa tak lepo odgovarja! — „Pa bi rad ozdravo, Peterček?" — ga pitam. On se pa nasmeje; njegove čarne oči se radostno bliščijo. — „Ne! Želem samo, naj se zgodi to, ka Bog šče..." Dao sam njemi podobico Marije Pomočnice, štero je goreče polübo i ločila sva se.
Driigoga maloga sam pitao: „Če bi ti Bog dao, ka si zvoliš, ali zdravje, ali nebesa, ka bi si zvolo?" — „Ah, nebesa!" mi je friško odgovoro.
Ešče večkrat sam obiskao to dečico z mojimi tovariši i postali smo si velki prijatelje. Že od daleč so nas veselo poz-dravlali; mi smo se pa čutili najsrečnejše med temi nedužnimi angelci. Vidli smo, kak blüzi je Bog pri nedužnosti i kak se da spoznati svojim malim. Gde pa je Bog, tam je prava sreča i pravo veselje, če tüdi nega bogastva i nej zdravja.
Drüga otroška bolnica je tüdi za siromaško deco, liki nej pravzaprav za jetične, liki za na jetiko nagnjene, slabe, rakitične, navadno deco jetičnih starišov. Zdravilišče ma dva poslopja, edno za dečkece (okoli 70), edno pa za deklice (okoli 120), od 8 do 13 let starosti. Vse je brezplačno. Stroške zdržavanja nosijo bogate katoliške gospe, nekaj pa pomaga tüdi vlada.
Poleg telovnoga zdravja je deci tüdi poskrblena lepajjkrš-čanska vzgoja. Trikrat na tjeden je obišče diihovnik, ki tam me-šiije, spovedavle i razlaga krščanske vere istine. Za vse driigo pa skrbijo dobre gospe, ki so za deco prave mamice i samo v nebesaj bodo dobile plačilo za svojo lübezen i za svoja požrtvovalnost, čittidi že na tom sveti njim Bog dostakrat rad plača, kak na priliko kaže sledeči dogodek:
Že par let je bila i je ešče izda ravnitelica zdravilišča gospa Olga, ki pa je bila evangeličanka. Ar so pa deca vsa katoličanska, se je gospa Olga jako dobro navčila katoličanski katekizem i je sama včila na sveti navuk deco. Trdo se je držala svojega evangeličanskoga mišlenja, pa je denok vsigdar sama vodila deco v kapelico k meši, ž njimi je molila i je pripravlala sama na prvo sveto obhajilo. Diihovnik, ki je vsigdar deco prie spitavao, jo je najšeo tak pripravleno, ka je mogeo pohvaliti vučitelico. I to se je godilo leta i leta. Bog pa je pripravlao svoje plačilo. Duhovnik i drüge bolniike dvorjenice i pazitelice so vsigdar priporačale prvo-obhajancom, naj v svetom obhajili lepo prosijo Jezuša tüdi za njihovo vrlo ravnitelico, ki je zaistino bila za deco prava mamicä.
I Jezuš je poslühno prošnjo nedužne dece, Gda so najme-nje pričakovali, je dobra gospa Olga stopila pred katoličansko cerkveno oblast, odpovedala se evangeličanskoj veri i ponižno prosila, naj jo sprejmejo v katoličansko Cerkev. Nepopisno je bilo veselje med decov zdravilišča svete Klare; zdaj njim je gospa Olga dvakrat mamica. Lübi Bog je že na tom sveti plačao milostivnoj gospej, štera je tak lepo razmila Jezušov navuk: Što sprejme štero takše dete v mojem imeni, mene sprejme."
Slavko.
JEZUSOVO ŽIVLENJE V PRESV. OLTARSKOM SVESTVI.
Vera nam pravi po Jezušovih božih rečaj, da je on v presv. Oltar. Svestvi pod podobov krüha i vina z božanstvom i človečanstvom na-zoči. Jezuš žive v tabernakli pod podobov krüha i to živlenje večno, štero se je za njegovo telo začelo po goristanenji. Zato pa obe-čava tüdi večno živlenje, to je večno odičeno, blaženo živlenje, kak je njegovo, vsakomi teli, štero ga vredno sprejema pri sv. obhajili ali prečiščavanji. Z očmi vere gledajmo mi zdaj Jezušovo živlenje, v tabernakli pod podobov krüha kakše je. Krüha nega več, samo forma i žmaj ostaneta, bistvo krüha se je spremenilo v Jezušovo bože, odičeno telo. Odgovorimo : Jezuš v Oltarskom Svestvi nadalüje, ponavla celo svoje zemelsko živlenje.
V holtijl Uve Jezuš Dete. Kak se je Jezušova človeča natura pri poprijetji v Marijinoj utrobi brez človeče osebe zdriižila z božov naturov i je ostala združena po čfidnoj poti na večne čase, tak se bistvo, natura krüha spremeni v Jezušovo telo, a farba, forma
i žmaj krüha pa ostane brez nature, brez bistya krQha. To čfido najležej tak razmimo, če si predstavimo, da bela farba gde obisne, ne da bi se držala stene, vapna ali kakšekoli bele reči. To je samo po čiidi mogoče.
Jezui je začeo živeti pod Marijinim srcom na reč Device. Oda je podigavanje pri sv. meši, se ravnotak na reč deviškoga Jezuša spremeni kriih i vino v njegovo telo i krv. Pri spreme-nenji sv. meše najmre Jezuš guči po duhovnikovih viistaj: To je moje telo, to je moja krv. Kak je Jezuša po rojstvi sprejela Marija v svoje deviške roke, tak ga po podigavanji prime diihovnik, ki mora deviško živeti. Kak je Marija v plenice povila svojega Jezušeka, tak je on povit v belo podobo krüha i položen na beli lenov prtič, kakše so bile v Betlehemi plenice.
Kak so ga v Bethlehemi prišli molit pastirje i tüdi trije krali, tak se po podigavanji nagne vsako koleno, bogatih i siro-. makov, plemenitih i prostih vernikov i vsi v globočini srca molijo Jezušeka.
Zato spevle sv. kat. cerkev ednoisto preglasje pred podi-gavanjom na Božič i na Telovo, ar oboja skrivnost nam darüje Bože Detece.
V hoštiji live Jezuš mladenec. Tisti Jezuš, ki se je skrio v siromaško hižičko v Nazareti, se skrije v Oltarskom Svestvi pod prosto podobo krüha i vina. Ve če bi pregledali vse obleke
človeče dece, štere je ta nosila od Adama i bo nosila do konča sveta, tak proste ne bi najšli, kak je farba hoštije i vina. Vse obleke so lepše, so svetlejše, so pisane, so okinčane, samo Jezuša mladenca je najprostejša v Nazareti i pod podobov kriiha i vina. Kak je kraliivalo v Nazareti veliko siromaštvo i trdo delo, da se je mogla sv. Driižina preživeti, ravnotak kraliije v Olt. Svestvi veliko siromaštvo. Jeli pa je siromak na širnom sveti, ki bi zado-volen bio z tak malov lesenov ali kamenov ali brončastov klo-njov, kak je Gospod nebe i zemle, liibleni Jezuš? Jeli bi pa ? toj luknji šteo što prebivati v najvekšoj zimi brez kiirjave i v najvekšoj vročini brez hlada? Jeli bi pa šteo što biti v toj liiknji v najslabšem zraki brez zračenja? I Jezuš mladenec tak čepi v toj klonji, v tom tabernakli že skoro dvejezero let i dela v njej. Dela? me pitate? Dela. Što je znao v Nazareti ali v okolici, ali v deželi ali po čelom sveti, da Boži Sin teše i si z trdim delom služi krüh? Nišče. Tak skrito je zdaj tüdi njegovo živlenje. On dela v diišaj. On te oživla. On je posvečuje i bogati. On je reši večnoga pogüblenja, on njim odpira vrata nebes. O keliko svetlosti, tolažbe, si dobila že dUšal Jezuš ti je dao iz oltara. Kelikokratsi objokala svoje grehe! Jezuš ti je odpro vre-tino spokornih skuz. Keliko skušnjav si premagala! Jezuš je bio boj za tebe i ti spravo zmago. O lübi zato, lübi Jezuša v Olt. Svestvi, živi za njega, kak on žive za tebe.
iz živlenja našega gospoda jezuša kristuša.
(PO MESCHLERI ) DRÜGA BLAŽENOST.
„Blaženi, ki so krotkoga srca, ar tej bodo deželo vzeli v posest."
1. Ka pomeni krotkost?
Krotkost je jakost, štera kroti neredne čemere i nevkroteno nepotrpežlivost i v splošnom vravnava nagnenje, da delamo pravico i kaštigamo krivico ne z zvtinešnjov močjov i silov, nego to dosegnemo z krotkim potrplenjom.
Brezi dvojbe je meo tü Zveličar v mislih ne samo odpoved nerednoj nepotrpežlivosti, nego tüdi odpoved naobračanji zviinešnje moči i sile pri zahtevanji i zvršavanji pravice. Postavo nam je za značilno znamenje svojega kralestva krščansko krotkost i milino, ki ne žele dosegnoti svojega namena z zvü-nešnjov silov, nego s krotkim potrplenjom.
Pomen te blaženosti nam postane jasnejši, če se samo spomnimo na nasilje, na štero se opira svetno kralestvo i brez-boštvo, ki ne pozna drüge pravice, kak pravico orožja i sile.
2. Zakaj se naj trüdimo za krotkost.
Jakost krotkosti ma od Jezuša svoje velko obečanje: nebesa. V prispodobi „dežela" je obseženo ne nikaj drügo kak Kristu-
šovo kralestvo. tü nä zemli Kristušova cerkev i po smrti nebesa. Samo tisti, šteri to jakost zvšavlejo, bodo osvojili to kralestvo za sebe i za drüge i v njem prebivali, ar Kristuš nešče, da bi bilo njegovo kralestvo nastavleno i vrejeno z zviinešnjov silov i z orožjom, nego s ponižnim potrplenjom za pravico i istino. To je značilni znak Jezušov, njegovoga kralestva i njegove cerkve i tiidi sredstvo, da to kralestvo dosegnemo!
Poleg toga nam nikaj driigoga ne pridobi tak velke naklonjenosti i liibezni pri liideh i dopadenja pri Bogi, kak ravno krotkost. V to krščansko krotkost je položena odlična veličina, velka premoč razuma, zvünredna moč vole i velki dokaz dobrote, potrpežlivosti, pokorščine i ponižnosti. Vse to nam nakla-nja ne samo srca liidi, nego tiidi Bože Srce. Tak bodo krotki tiidi v tom pomeni zemlo vzeli v posest, i so Iiiblenci i vladari zemle i nebes.
S toga spoznamo važnost diiha krotkosti za apoštolsko delo. Krotkost je že sama po sebi privlačna, pa pride šče zra-venlblagoslov ponižnosti i potrplenja. Zato je cerkev osvojila svetjne z mečom, nego s potrplenjom i krotkostjov.
Iz povedanoga sledi sam po sebi sklep, da po Jezušovom zgledi premagujemo jezo i nepotrpežlivost v svojem srci tiidi v vsagdenešnjem živlenji i si vsigdar bole prisvajamo jakost krotkosti.
TRETJA BLAŽENOST
„Blaženi, ki so žalostni, ar bodo potolaženi."
1.	Predmet te žalosti.
Predmet te žalosti je ne tužnost i pobitost človečega čiistva, pa tiidi ne naravno trplenje i navadna bolečina nad zgiibov časne dobrine, ravnotak ne namišlena i skažliva žalost, kak so jo na videz meli farizeji zavolo svetskoga ponižanja Je-ružalema i vsega židovskoga naroda pod tišji jarem.
Žalost, štero Zveličar ceni za blaženo, je tisti diih resnosti, ki izkliičiije predvsem prazno iskanje zemelskoga veselja, navezanost na to časno naslado i vživanje ; je resnost, ki pazi tiidi na to, da nas v tom časnom živlenji more nagnoti k žalosti i ki nam v vživanji časnoga veselja določa mero i naklada zmernost i zadržanje.
Ta blaženost bi bila nekakše nasprotje vživanji sveta, šteri ne sàmo ne mara za večno veselje, nego kratko postavla svoj živlenjski cio v vživanje zemelske naslade, kak pravi Zveličar; „Jaj vam, ki se zdaj smejete."
2.	Temelj te žalosti
je v človečoj naravi, ki vendar spozna za svoj cio nikaj višiše-ga, kak je samo v zadostitvi poželenja po čfitnom veselji.
Šče bole je utemeljena ta žalost v bistvi krščanstva, ki je postavilo človeki njegov namen zviina toga sveta, nadnaravni namen,|ki je nad njegovov naravov i njemi zato nalaga dužnost,
da zmerno vživa i da se zdržava od vživanja zemelskoga veselja iz višiših pogledov.
Zato je pa te večni namen tiidi takši, da gda ga dosegne-mo, nam vse naše žrtve i odpovedi, štere smo pretpeli na toj zemli, poplača in vso človečo naravo napuni z blaženostjov, kak je v plačili obečano. .Potolaženi bodo" na teli i diiši v tistoj meri, kak so tfl na zemli bili žalostni i Bog sam bo njihov tolažnik i tolažba. „Smejali se bodo« i njihovomi veselji ne bo konca.
Utemeljena je ta žalost tüdi v svojem velkom haski, šte-roga rodi. Poleg toga, da ta plemenita žalost neprestano naravnava naše srce na Boga i na večnost, nas varje pred grehom i norostjov i nas bogati z zasliiženjom za nebesa, nas tolaži z najčistejšov tolažbov, bistri naše oko, da vidi nevarnosti i nesreče, štere za nas i za naše bližnje to živlenje s sebov prinaša, i naše srce pripravi na to, da sebi i bližnjemi od teh nevarnosti odpomoremo. Pa kak velke so včasih te nevarnosti i nesreče, časne i dühovne, naše lastne i našega bližnjega, ali za cerkev pa tüdi za vse človeštvo f Što vse to istinsko iz srca premisli, se istinsko tü na zemli ne more s pravim veseljom naseliti.
I je nazadnje utemeljena ta krščanska žalost v slabih posledica} nasprotnoga veselja. To prazno veselje zemelskih stvari nas spravla v lehkomiselnost i v malomarnost za večnost i nadnaravnost, i v to, da na Boga pozabimo, i v vse slabe posledice, štere iz toga izhajajo.
Staro i novo poganstvo, brezboštvo, s svojim Cütnim veseljom i lepotov, prevnogimi časnimi i večnimi nesrečami nam to zadosta jasno dokazüjejo. Vsaka časna tolažba mine s smrt-jov. V Bogi ne najdejo tolažnika, nego sodnika i začne se večna žalost i jokanje.
V nasprotnom pa je jakost žalosti istinsko znamenje Kris-tušovo, Cerkve i vseh svetih vgKristušovoj milosti.
(P1S1JONSKÄ POROCliA
J. M. J. F.	Juli 2. 1939.
Prečastiti g. urednik!
Ne morem drugače, kakor da Vam svojo veliko hvaležnost izrazim v par skromnih vrsticah, ker ste tako velikodušni, da mi vedno pošiljate Marijin* List i Koledar Presvetega Srca Jezusovega. Liste iz naših krajev sprejemam s tolikim veseljem, zdi se mi, da mi pošiljate košček moje predrage domovine. S takim veseljem čitam vse od prve pa do zadnje besede, a pri tem se mi dozdeva, da hodim po domaČih krajih, občujem z mojimi dragimi i se veselim lepoti narave, v katero je Stvarnik oblekel mojo nepozabno domovino.
A najbolj se pa veselim duhovnemu napredku, katerega ti katoliški listi pospešujejo zaradi velikih žrtev, katere Vi, preč. g. urednik, doprinašate dan za dnem v blagor svoje domovine in Vam izročenih duš.
Brez dvoma Vi mene osebno ne poznate, rojena sem bila v Ameriki, a kot enoletno dete so me moji mili starši vzeli v Evropo, kjer sem preživela svoja zlata otroška in dekliška leta v Vel. Polani. Zato mi je spomin na Vas, preč. g. urednik, še svež; saj sem z mamo hodila v Črensovce k tretjeredniškim pridigam, katere ste Vi imeli. Še zdaj mi je v spominu en Vaš lepi govor o Mariji. Posebno so mi globoko v srce zapisana Vaša velika dela za Boga i narod, radi katerih je bilo celo v nevarnosti Vaše dragoceno življenie.
Kot 17 lelna sem zapustila Vel. Polano in odšla v Ameriko. Tuji obrazi, drugačne navade, nepoznani jezik. O Bog ! Zdaj sem šele spoznala, kaj je domovina. Počasi sem se novi privadila ter jo vzljubila.
V	najlepši dekliški dobi mi je Bog pomagal, da sem spoznala ničevnost tega življenja ter sem zapustila svet in stopila v samostan šolskih sester tretjega reda sv. Frančiška. Sem prav srečna in zadovoljna.
Naše sestre tukaj delajo na slovenski i hrvaški šoli, dela imamo silno veliko, v večih mestih pravo misijonsko delo. Vsaka po svoji /možnosti dela za rešenje duš, jaz šivam in še kaj drugega pomagam kjer moram, moje bol slabo zdravje mi mnogo nedopušča. Z Gospodom lahko rečemo, žetev je velika, delavcev pa malo.
r$V*V molitvi se spominjam vseh, ki so mi bili ljubi in dragi, posebno pa Vas, preč. g. urednik, ker mi tako redno pošiljate Marijin List.
Bog Vam plačaj! Vašo dobrohotnost Vam hočem povra-čevati z molitvijo.
V	Jezusu mnogo pozdravov Vam, preč. g. urednik, in vsem čitateljem Marijinega Lista.
Prosim sv. blagoslova in sv. molitve. Ostajam v Gospodu
Vaša vedno hvaležna domačinka Sestra M. Serafica Baje.
^ Marija je z dušov i telom v nebo vzeta i v nebi koro-nana*za kratico nebe i zemle. To čast je v Na žaret i dobila, gda je privolila, ka postane mati Zveličitelova, mati večno ga krala. To obhajamo na Velko meso. Tisto telo ne moglo sprh-neti, štero je dalo živlenje Večnoml živlenji i štero nesamo greha ne poznalo, nego niti najmenšega nagnenja na greh ne. O, kak sladko se glasi naša pesem : Angeli v nebi hodijo, Rožo Marijo kronajo.