Upravmsivo ujubijana Knafljeva 5 — Feiefoc 5t 3122 3123. 3124, 3125 3126. Inseratru oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon SL 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. RaCum on pošt. ftek zavodih: LJubljana §t 11.842, Praga Halo 7Siisn W1en St 105 241 LJubljana, sreda 19. aprila 1939 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon St. 2455, Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1, telefon št 65_ Rokopisi se ne vračajo Belgijska kriza V Belgiji so po dolgotrajnih pogajanjih sestavili novo vlado. Zdelo se je, da je s tem narejen konec vladni krizi, ki je vsekakor bila ena najdaljših v novejši parlamentarnopolitični zgodovini zadnjih let ne le v Belgiji, temveč v Evropi sploh. Vlada je predstavljala staro kombinacijo, koalicijo vseh treh glavnih belgijskih strank, katoliške, socialistične in liberalne, poleg tega pa so bili v njej še nekateri nestrankarski strokovnjaki. Po doseženem sporazumu naj bi bil novi kabinet sestavljen iz petih članov katoliške in prav toliko člane- socialistične stranke ter treh ministrov, ki pripadajo liberalom, in treh strokovnjakov. S tem bi bila vladna sestava, ki je povzročala toliko brige, urejena, toda v zadnjem trenutku se je pojavil nov roj težav, izvirajočih iz nenadne revolte v socialistični stranki, ter je imela v ponedeljek izreden kongres, na katerem se je večina izrekla zoper udeležbo strankinih predstavnikov v novi koalicijski vladi Čeprav je bil sklep sprejet le z razmeroma pičlo večino, so socialistični poslanci odklonili ministrske portfelje v smislu doseženega sporazuma ter bodo morali člani ostalih dveh velikih stran!: ~ami nositi vso odgovornost in vse delo nove vlade. Obe ti dve stranki imata absolutno večino v novi zbornici, res le neznatno, vendar zadostno, da bo vlada zmožna za delo. Socialistična komplikacija pri sestavi nove vlade je pomenila neprijetno presenečenje za državo. Belgija si razumljivo že zelo želi iz notranjepolitičnih težav, saj je vlada predsednika Pierlota v demisiji dejansko že skoro dva meseca. Vodila je sicer vladne posle še nadalje in izvedla tudi volitve v novo zbornico ter deloma v senat, toda pomenila je le provizorij. ki ga je bilo treba čim prei zamenjati in nadomestiti z nečem dokončnim. Že 2. aprila so bile volitve, pa je zato razmeroma jako kasno, da se je šele sedaj posrečilo š- taviti novi kabinet, tem bolj, ko so v Belgiji že dolgo vajeni, da si morajo pomagati s koalicijskimi vladami, ki nujno puščajo vsako stranko na pol pota ter jo silijo v nesimpatične kompromise. Toda volilni rezultati so pač taki, da so drugačne solucije nemogoče. Težave pri sestavi belgijske vlade niso bile take prirode. da bi se tikale njenih zunanjepolitičnih odnošajev. Volitve so prav v tem pogledu celo jako dobro razčistile situacijo ter poenostavile rs-mer je, saj so prinesle krepko afirmacijo državne ideje in sedanjega političnega reda. Zlasti liberali, ki so šli v volilno borbo s parolami zoper flamske separatiste, so dosegli največje uspehe, ki se ne morejo tolmačiti drugače, kakor z ojačenjem centripetalnega razpoloženja v prebivalstvu, vzvalovljenega na novo spričo obče evropske napetosti. Prav tako se je probelgijsko razpoloženje krepko afirmiralo v Eupenu ter Malmedvju. Belgijska javnost je zato pričakovala, da bo z volilnim izidom konec notranjih homatij, tem bolj, ko je danes tako rekoč širom Evrope opažati pojav, da se soričo zunanjih nevarnosti povsod notranja nasprotstva manjkajo, odnosno da se postavljajo v stran in se med strankami iščejo one stvari in točke, ki vežejo, pa ne tiste, ki razdvajajo. Zategadelj belgijski primer preseneča tudi v inozL-istvu. Zadnje volitve so pokazale, da je največ neuspeha doživel socialistični tabor. Treba je imeti sicer pred očmi, da gre dejansko pri tem za razmeroma majhne premaknitve v politični strukturi dežele. pa da so bile tudi izgube levega tabora primeroma malo obsežne. Ali vendar se iz njih vidi. da koalicijska doba za socialnodemokratske vrste ni bila ugodna, čeprav so mogli socialisti kljub temu, da so delali v koaliciji, izvesti lepo število socialnih reform, ki so v izdatni meri izboljšale položaj strankinih volilcev. Toda zdi se, da so bili drugi dogodki še močnejši, in sicer v obratni smeri, to se pravi, da so napravili druge stranke za simpatičnejše. Zlasti se navaja v tej zvezi zadržanje socialističnih članov vlade v zadevi španske politike in priznanja Francove vlade, dasi je v tem pogledu Belgiji in njenim levičarskim ministrom pač bore malo mogoče očitati. Večina stranke želi oči-vidno imeti v vseh pogledih situacijo bolj razčiščeno, tako da bi se mogla v bodoče stranka udeležiti koalicijskega dela z manjšim rizikom za posebne strankine interese. Za belgijsko javnost razumljivo ni bil razveseljiv najnovejši zaokret vladne krize, ki je že obetala, da končno dovede do toliko in tako željno pričako-vme notranje konsolidacije in pomiritve, pa se je v zadnjem trenutku sprevrgla v novo komplikacijo, v nove težave. Sicer je res. da se položaj ne da primerjati s težavami, ki so nastale nad afero dr. Maertensa, pa da so zapreke, ki se stavljajo nasproti normalizaciji političnih odnošajev, razmeroma malo globoko segajoče, toda vendarle napravila ponavljanje notranjih homatij ✓ političnem razvoju Belgije na zunaj slab vtis. Pričakovati moremo zatega- FRANCIJA IN ANGLIJA ČAKATA NA ODGOVOR, NADALJUJETA PA OBRAMBNE PRIPRAVE Mednarodna napetost se po Rooseveltovem apelu ni omilila - Chamberlainove izjave v parlamentu o nadaljevanju angleško-francoske akcije Nadaljnji ukrepi francoske vlade Pariz, 18. aprila, br. Rooseveltova poslanica Hitlerju in Mussoliniju za enkrat ni prinesla omiljenja napetosti v Evropi, kakor so mnogi pričakovali. Diplomatski krogi čakajo sedaj nestrpno na stališče, ki ga bo zavzel Hitler na seji rajhstaga 28. t. m. V Berlinu se medtem pripravljajo na velike svečanosti ob priliki Hitlerjevega rojstnega dne. Italijo bo pri teh svečanostih med drugimi zastopal general Pariani, ki je imel z generalom Keitelom v Innsbrucku tik pred zasedbo Albanije važne razgovore. Nemški tisk še nadaljuje z objavljanjem ostrih kritik Rooseveltovih predlogov. »Volkischer Beobachter« je med drugim trdil, da je bila Rooseveltova poslanica predložena vladama v Parizu in Moskvi prej kakor Hitlerju in Mussoliniju. V Washingtonu to trditev demantirajo. O današnji seji francoske vlade je bil izdan komunike, ki posebej pravi, da je Daladier v svojem poročilu o občem položaju izjavil, da Francija z vso čuječnostjo zasleduje politični razvoj na kontinentu Chamberlain pa je v spodnji zbornici poudaril, da je Anglija v stalnih tesnih stikih z vsemi prizadetimi vladami. V tej zvezi opozarjajo tudi na tesno angleško-franco-sko pomorsko sodelovanje, ki prihaja do izraza v dejstvu, da se je sedaj v Gibraltarju zbralo že 20 francoskih ladij, ki so nadomestile angleško ladjevje, tako da se je lahko vse angleško sredozemsko brodovje koncentriralo v vzhodnih vodah Sredozemskega morja. Nove Chamberlainove izjave London, 15. aprila, br. Za današnjo sejo spodnje zbornice je bilo v političnih krogih precejšnje zanimanje, ker je bil napovedan odgovor Chamberlai- na na nekaj interpelacij opozicije, pa tudi vladnih poslancev glede položaja na kontinentu in angleškega sodelovanja z raznimi evropskimi državami. Na interpelacijo vodje delavske stranke Atleeja o mednarodnem položaju, je ministrski predsednik izjavil: Angleška vlada je v najtesnejših stikih z vsemi prizadetimi državami, tudi z Rusijo. Trenutno še nisem v položaju, da bi mogel podati kakšna nova pojasnila in povedati več od onega, kar sem izjavil v imenu vlade 13. aprila. Porabljam pa priliko za sporočilo, da je vlada sprejela z največjim zadoščenjem poslednjo iniciativo prezidenta Zedinjenih držav Roosevelta. Na vprašame poslanca Manderja. ali se vršijo kakšni generalštabni razgovori z državami, s katerimi je Anglija sklenila vojaške sporazume, odnosno jim zaiamčila njihovo neodvisnost v primeru kakršnegakoli napada, je Cham berlain dejal: Vlada je z omenjenimi državami v vseh potrebnih stikih vojaškega in tudi drugačncg3 značaja. Poslanec je skušal izvedeti podrobnosti o tej stvari in je stavil konkretno vprašanje, ali so v teku kakšna pogajanja s Poljsko, Rumunijo in Grčijo. Chamberlain mu je odgovoril: Poslanec se bo moral zadovoljiti z zagotovilom. ki sem mu ga dal. Na vprašanje nekega drugega poslanca je Chamberlain rekel, da bo v kratkem podal pojasnila o ustanovitvi ministrstev za vojne potrebščine in za narodno prehrano. Letalski minister Kingsley Wood je danes v zbornici objavil imena komisarjev za letalsko obrambo v posameznih angleških grofijah Ti komisarji bodo imeli v primeru vojne na svojem področju naravnost diktatorsko oblast, kolikor se tiče organizacije civilne obrambe proti letalskim napadom Njihova funkcijska doba traja 3 leta. Roosevelt o svojem apelu Pojasnila o ozadju in podrobnostih — Apel Je bil sestavljen brez posvetovanja z drugimi državami New York, 18. aprila, b. Kakor poročajo ameriški listi, je prezident Roosevelt v soboto pojasnjeval ameriškim novinarjem ozadje svojega poziva Hitlerju in Mussoliniju. Roosevelt je med drugim izjavil, da je svoj poziv odposlal Hl.Ierju in Mussoliniju po kablu v petek, 14. t. m. ob 21. uri. Poudaril je nadalje, da se o vsebini tega poziva ni posvetoval z nobeno tujo vlado, da pa je v noči od petka na soboto sporočil vsebino poziva vladam vseh ameriških držav. Sedanji mednarodni trenutek je zato izbral za pošiljatev poziva, da izkoristi trenutno olajšanje med skrajnimi napetostmi. Mislil pa je nanj že pred več tedni, toda dva dogodka, razkosanje ČSR in albanska zadeva, sta preprečila njegovo odpošiljatev. Glede nagibov, ki so bili za njegov poziv merodajni, je Roosevelt naglasil, da hočejo Zedinjene države Severne Amerike izrabiti odslej sleherno možnost za zagotovitev miru. Poziv sam je sestavil zunanji minister Cordell Hull. Končno je Roosevelt pripomnil, da sta on in zunanji minister prespala noč od petka na soboto z najbolj mirno vestjo, kajti imela sta vtis, da sta s pozivom opravila veliko mirovno delo. Glede same vsebine poziva je Roosevelt dejal, da hočejo Zedinjene države sodelovati na vseh gospodarskih konferencah in konferencah za razorožitev, da pa odklanjajo sodelovanje na političnih konferencah, katerih naj se udeleže samo neposredno interesirane. države. Ta pripomba je bila namenjena izolacionistom, da jih zaradi svojega daljnosežnega posega v razvoj mednarodnih dogodkov nekoliko pomiri. Pri navajanju držav, katerim naj bi bilo od Nemčije dano jamstvo, je pripomnil, da so v pozivu zajete vse države, ki morajo dobiti zagotovilo svoje varnosti, ako naj se obnovi mednarodno zaupanje. Washington, 18. aprila. AA. (Havas) Zunanje ministrstvo zavrača trditve tujih listov, da bi bila London in Pariz še pred delj, da si bodo odločujoči krogi v Belgiji prizadevali, da čim prej odstranijo vzroke spotike ter s tem ustvarijo trajnejše osnove za sodelovanje med političnimi strankami, ki so po svoji v ljudskem razpoloženju zasidrani medsebojni moči navezane na konstruktivno sodelovanje, ki pač nujno mora sleherni od njih vzeti nekaj popularnosti, a hkrati vsaki od njih nuditi nekaj možnosti za uveljavljanje lastnih zasnov in načrtov. Berlinom in Rimom dobila Rooseveltovo poslanico. Zunanje ministrstvo trdi, da sta brzojavki za Hitlerja in Mussolini ja odšli v petek popoldne, njun prepis ameriškim veleposlanikom v Parizu, Londonu, Rimu in Berlinu pa šele v soboto dopoldne. Zunanje ministrstvo je dalo ameriškemu poslaniku v Parizu nalog, da izroči predsednikovo poslanico ostalim poslanikom vse Evrope, vštevši tudi moskovskega. Pridružile so se še zadnje ameriške države Washington, 18. aprila. AA. (Reuter). Minister za zunanje zadeve Cordel Hull je sprejel brzojavke predsednikov držav Guatemale, Paragvaja in Haitija, ki pozdravljajo iniciativo predsednika Zedinjenih držav Roosevelta. Važno gospodarsko posvetovanje v Beli hiši VVashington, 18. aprila. AA. (Reuter). Predsednik USA Roosevelt je povabil k sebi svoje glavne gospodarske in finančne sotrudnike, da z njimi razmotri celotno vprašanje svetovne trgovine, če bi bila ogrožena s kakšnimi sovražnostmi. Med temi svetovalci je tudi finančni minister Morgenthau, dalje kmetijski minister Wa-lace ter zastopniki urada za finančno obnovo. Med vprašanji, ki so na dnevnem redu, je tudi vprašanje zagotovitve ameriške varnosti in ameriških tržišč za primer kakega spopada v Evropi. Načrti so bili na ministrskih sejah že izdelani. * Pokret za nevtralnost na Japonskem London, 18. aprila, br. »Times« so davi objavili poročilo iz Tokia, da je Rooseveltova poslanica tudi tam napravila najgloblji* vtis. Duhovi so se spričo nje razdelili in japonski diplomatski krogi prihajajo zmerom bolj do prepričanja, da bi morala Japonska ostati v primeru kakega spora v Evropi nevtralna. To njihovo prepričanje se je še bolj ojačilo spričo vesti, da se je ameriško vojno brodovje spet vrnilo na Tihi ocean, in da bi moglo resno ogražati Japonsko v primeru, da bi se zapletla v kakšno vojno. Angleški parlament za Roosevelta London, 18. aprila. AA. Reuterjev parlamentarni sotrudnik pravi, da je spodnji dom pokazal splošno zadovoljstvo nad Rooseveltovim pozivom, kar dokazujejo navdušeni vzkliki po Chamberlainovi izjavi o tem pozivu. Prejšnja politika Zedinjenih ameriških držav ki ae je izražala v tem, da se USA ne vmešavajo v evropske zadeve, je naletela vedno na popolno razumevanje v westminstrski palači, in vprašanja, zastavljena ministrskemu predsedniku glede angleško-ameriškega sodelovanja radi ohranitve evropskega miru, so bila vedno skrbno stilizirana z ozirom na politiko Zedinjenih držav. Zaradi tega člani spodnjega doma danes z največjim zadovoljstvom komentirajo pogum predsednika Roosevelta, katerega korak je oči-vidno ohrabrujoče učinkoval v angleških parlamentarnih krogih. Pretiranega upanja glede uspehov tega koraka ni, Roose-veltov poziv pa v vseh parlamentarnih krogih pozdravljajo. Prehrana Anglije v primeru vojne London, 18. aprila, br. Snoči je vlada izdala dekrete o racionalizaciji prehrane civilnega prebivalstva v voinem času. mentacijsko gospodarstvo bo v takem primeru organizirano v prisilni obliki. 60 milijonov nakaznic za življen ske potrebščine jc že pripravljenih. Prav tako je napolnjenih tudi že 60.000 skladišč s potrebnimi zalogami. Raciona!iziranih bo predvsem več glavnih življenjskih potrebščin, poleg drugega sladkor in mast. Vsaka špekulacija z živežem bo onemogočena Reorganizacija prehrane prebivalstva bo izvršena v 10 dneh. Poskrbljeno bo tudi za prehrano milijonov ljudi, ki bi sc morali v primeru vojne izseliti iz Londona in drugih mest na deželo. Pariz, 18. aprila. AA. Dopoldne je imel ministrski svet sejo pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Daladier je orisal splošni položaj in posebno podčrtal potrebo, da Francija tudi v bodoče ohrani svoje trdno stališče. Dalje je Daladier predložil Lebrunu v podpis odlok vojnega ministrstva o vojnem materialu, orožju in municiji; odlok trgovinskega ministra o olajšavah pri ustanavljanju uvoz-niških družb; odlok letalskega ministra o ureditvi naročil za narodno obrambo; odlok poštnega ministrstva o izvršitvi del, potrebnih za brezžično brzojavljenje in o oprostitvi poštnih pristojbin za vojake, ki so pod zastavo, ter o povečanju kapacitete radijske postaje v Tunisu; odlok ministra za javna dela o uvozu petrolejskih derivatov; odlok finančnega ministra o državni podpori družinam z mnogo otrok v zvezi z razdelitvijo plinskih mask in odlok delovnega ministra o položaju socialnih zavarovancev, vpoklicanih pod zastavo. Zunanji minister George Bonnet je podal poročilo o mednarodnem položaju. Manevri angleške in Sran-coske vojne mornarice Kairo, 18. aprila. AA. Egiptovski listi pišejo, da se bodo v kratkem vršili v egiptovskih vodah veliki kombinirani manevri angleškega in francoskega brodovja. Diplomati na delu Sprejemi v angleškem zitnatijem uradu — Ruski in bol' garski poslanik sta odšla poročat svojim vladam London, 18. aprila, br. Ministrski pred sednik Chamberlain je imel danes ciopol- 1 dne daljša razgovora z zunanjim ministrom Halifaxom in vojnim ministrom Be- j lisho. V Foreign Officeu se je danes dopoldne zglasil turški poslanik Aras. An- j gleški diplomatski krogi zatrjujejo, da se pogajanja s Turčijo uspešno nadaljujejo. London, 18. aprila, br. Poleg turškega poslanika Ruždija Arasa so bili danes v Foreign Officeu ameriški poslanik Kern-nedy, kitajski in poitugalski poslanik ter novi angleški poslanik v Rimu Lciaine. Ruski poslanik Majski je danes z letalom odpotoval v Moskvo. Vrnil se bo v dveh dneh z novimi navodili svoje vlade za nadaljnja pogajanja z Anglijo. Po njegovem prihodu v Mcskvo se bodo tudi nadaljevali razgovori tamkajšnjega angleškega poslanika Seedsea s komisarjem za zunanje zadeve Litvinovom. Danes je zapustil London tudi bolgarski poslanik, ki je bil poklican v Sofijo, da poda ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru dr Kjuseivanovu podrobno poročilo o položaju na evropskem zapadu. Takoj nato bo dr. Kjuseivanov odpotoval v Berlin. Pariz, 18. aprila AA. (Havas) Prvi diplomatski svetnik angleške vlade sir Robert Vansittart je prispel v Pariz. Državniki pri kralju Juriju London, 18. aprila, AA. Kralj je danes povabil francoskega poslanika Corbina v Windsorski grad. Tudi ministra Simon in Hudson sta bila v gosteh pri kralju. Majski v Parizu Pariz, 18. aprila, o. Semkaj je prispel z letalom iz Londona ruski poslanik Majski, ki pa je ostal v Parizu samo nekoliko minut ter je imel na letališču le kratek razgovor s poslanikom Suričem. Na. vprašanje novinarjev kako je s pogajanji o ruski pomoči Poljski v primeru vojne, je Majski odgovoril, da. ugedno napredujejo. Kmalu nato je nadaljeval svoj polet dalje v Moskvo. Stiki s Portugalsko London, 18. aprila. AA. (Reuter) Portugalski veleposlanik Monteiro je obiskal danes popoldne lorda Halifaxa, s katerim se je razgovarjal o najnovejših angleških korakih, ki so v zvezi z mednarodnim položajem. Lord Halifax je že pred 14 dnevi izjavil Monteiru, da vodi Velika Britanija v Evropi gotova pogajanja radi preprečenja napada. Danes je lord Halifax brez dvoma mogel sporočiti posamezne podrobnosti o vsem tem, kar se je od tedaj zgodilo posebno na Sredozemskem morju. Sporazum med Francijo in Turčijo Pariz, 18. aprila, b. Zadnje dni so razen pogostih obiskov ruskega poslanika Suriča pri zunanjem ministru Bonnetu vzbujali posebno pozornost prav tako pogosti obiski turškega poslanika Suada Davaza. Do včeraj je obstojala še bojazen, da bo sporazum med Francijo in Turčijo težje dosegljiv kakor oni med Anglijo in Turčijo, to pa zaradi raznih turških zahtev, ki proti Franciji niso bile nikdar majhne. Danes prevladuje tudi v tem pogledu optimizem, Zdi se, da so premagane že vse težkoče in da je sporazum o vzajemni pomoči med Francijo in Turčijo sklenjena stvar. Vklju- čitev Turčije v angleško-francoski varnostni sistem je važen še posebno zaradi tega, ker odpira Rusiji preko Bosporja in Dardanel dostop v Sredozemsko morje. S turške strani ni bilo v tem pogledu nobenega odpora, saj je predvsem Turčija najbolj pritiskala na obe zapadni velesili, da pritegneta tudi Rusijo v novi varnostni sistem. GaSencu v Berlinu Berlin. 18. aprila, br. Rumunski zunanji minister Gafencu je prispel danes dopoldne v Berlin na uradni obisk, ki bo trajal tri dni. Na postaji so ga sprejeli zunanji minister Ribbentrop in nekatere druge osebnosti iz nemškega zunanjega m nistrstva. Z Gafencom je prispelo v Berlin tudi večje število rumunskih novinarjev. Kmalu po svojem prihodu je Gafencu novinarjem izjavil, da bo novi gospodarsk: sporazum med obema državama omogočil pričetek nove dobe uspešnega gospodarskega sodelovanja med njima. Popoldne je Gafencu obiskal nemškega zunanjega ministra Ribbentropa na Wil-helmstrasse, s katerim se je razgovarjal nad eno uro. London, 18. aprila. AA. (Reuter). Rumunski zunanji minister Gafencu bo prispel na uradni obisk v Anglijo 22. aprila popoldne. Pripravili so že vse potrebno za njegove razgovore s člani angleške vlade, dnevni red razpravljanja pa še ni določen. Obisk v Londonu se bo končal 25. aprila. Hitler bo izdelal svoj mirovni načrt? London, 18. aprila, b. V tukajšnjih političnih krogih vlada vedno večje zanimanje za odgovor nemškega kancelarja Hitlerja na poslednji Rooseveltov poziv. Prevladuje slej ko prej mnenje, da bo Hitlerjev odgovor v bistvu negativen, da bo pa Hitler izkoristil to priliko za to, da v svojem govoru pred rajhstagom obrazloži svetu svoj mirovni načrt. V tem vidijo tu edini pravi razlog za sklicanje rajhstaga. Tu sodijo nadalje, da bo Roosevelt v primeru negativnega odgovora Hitlerja stavil takoj kongresu predlog za spremembo zakona o nevtralnosti, nato pa bo javno manifestiral popolno solidarnost Zedinienih držav Severne Amerike z Anglijo in Francijo. Položaj pri Gibraltarju Gibraltar, 18. aprila, br. Del španskih čet, ki so včeraj sodelovale pri veliki vojaški paradi v Sevilli, se je danes vrnil v bližino Gibraltarja. Španci so se utaborili deloma v La Linei, kjer so šole preuredili v vojašnice, deloma pa v San Roqueu, kjer so se utaborili konjeniški oddelki. Kar se tiče nemškega vojnega brodovja, ki namerava priti v španske vode na vojne vaje, se je zvedelo, da so se pričele posamezne edinice pravkar zbirati pred Hel-golandom, od koder bodo skupno odplule proti jugu. Berlin, 18. aprila. AA. Dve križariu, dve oklopnici, dve diviziji torpedovk in več podmornic je danes odplulo iz Kiela in Wilhelmshavena na enomesečno križarjenje, o katerem smo poročali že pred nekaj dnevi. Nemške vejne ladje se bodo združile v Severnem morju, nato bodo pa skupaj odplule v španske vode. Beležke »Odnošaji med Italijo in Anglijo so prisrčni" Ugotovitve v adresi, s katero je fašistična korporacij* ska zbornica odgovorila na kraljevo prestolno besedo Sestanek v Benetkah bo že v soboto? Po italijanskih informacijah bo trajal dva dneva, po poljskih vesteh pa bodo na njem razpravljali tudi o zbližanju med Jujaslavijo in Madžarsko Rim. 16 aprila br Danes popoldne ob 16 se je sestala korporacijska zbornica. Sprejela je adreso na vladarja ki predstavlja odgovor na njegov osebni pre-stolni govor V adresi opozarja zbornica na razvoj italijanskega imperija, na priključitev Abesinije. izstop Italije iz Društva narodov in na ustanovitev os; Rim - Berlin, kateri so se v borbi proti komunizmu pozneje pridružile še Japonska. Madžarska. Mandžukuo in Španija Italija ie nastopala s temi državami zmerom v popolni solidarnosti Z Anglijo je bil dosežen sporazum. ko je ta prizna'a italijansko pariteto. Odnošaji z njo se lahko označijo za prisrčne. Če se bodo še poglobili, bo mogoče dejansko urediti vsa sporna vprašanja. Odnošaji s Francijo se ne morejo označiti z besedo »mir«, niti z besedo »spo«. Francozi ne kažejo nobenega razumevanja za italijanski razvoj v zadnjem desetletju Na vprašanja, ki jih je treba rešiti. je opozorila italijanska vlada v svoji decembrski noti poleg tega pa š° Mussolini v svojem govoru ob dvajsetletnici fašističnih borbenih organizacij Italijanski narod ie ^trni! vse svoj«- sile da po najprikladnejši poti doseže te cilje. Rim, 18 aprila A A Davi ob 8 25 sta priopeia v Rim madžarski min predsednik grof Teleky in zunanji minister grof Csaky s svojim spremstvom Na postaji so gosta sprejeli predsednik vlade Mussolini. zunanji minister grof Ciano. tainik stranke Starace. minister za tisk in propagando Alfieri, podtajnik zunanjega ministrstva Bastianini. rimski guverner in druge ugledne osebnosti Gosta sta se nato odpeljala z avtomobilom v vilo »Madamo« kjer bosta stanovala med obiskom v Rimu Dopoldne sta predsednik madžarske vlade grof Telekv ter zunanji minister grof Csaky v družbi madžarskega poslanika barona Vilanvja položila v Panteonu vence na grob kralja Viktorja Emanuela II in kralja Umberta I nato na Beneškem trgu na grob Neznanega iunaka in v Liktorski oa'ači na grob junakom, padlim za fašistično revolucijo. Ze dopo'dne je sprejel kralj Viktor Emanuel madžarska državnika v daljši avdienci Opoldne je bil na Kvirinalu na čast madžarskim gostom obed. h kateremu je bilo povabljenih 56 odličnikov. med njimi madžarski poslanik baron Vilanv predsedn:k vlade Mussolini. zunanji mi- Bruselj, 18. aprila, vv. Pierlot, ki je včeraj sestavil koal cijsko vlado, obstoječo iz katoliške, liberalne in socialistične stranke se je moral še zvečer pogajati za sestavo nove vlade, ker je socialističn kongres odklonil sodelovanje socialistov v njegovi vladi ter je vseh pet socialističnih poslancev takoj nato odstopilo. P erlotu zaradi tega ni preostajalo ničesar drugega. kakor da sestavi koal;cijsko vlado obstoječo samo iz zastopnikov katoliške in liberalne stranke, kar se je tudi zgod lo Nova vlada je bila že popoldne zariseže-na in je sestavljena takole: predsedstvo in zunanje zadeve Pierlot, pravosodje Jan- Hongkong. 18 aprili? d Ofenziva k;tai-skega maršala Čangkajšlca se po k-taiskih poroči ih nadaljuje z veHkmv uspeh Najnovejši uradni komunike centralne kitaj ske vlade pravi: »Janonska fronta k' ie iz pos'avljer>a že več dni silno srdirim napa dom naših čet se maje že na ve* točkah Po trdnevnih srdtih bojift so na«e ?ete zavzele mesti Cenghen. 6.5 kn. vzhodno od Kantona, kakor tud Čeigštnt 50 km vzhodno od Kantona. Na v.»e> 2500 km log fronti od pokraj;ne Šansi ra severu do me sta Kantona na jugu naše čete nevzdržno prodirajo; Kanton je že skoro popolnoma obkoljen tako da se morejo Japonci umaknit' le še po Biserni rek' « Po še nepotrjenih poročilih so kitajske čete že prodrle v severna in severnozapa dna predmestja Kantona. Velikega strateškega pomena je vsekako; zavzetje japon skega letališča v gorovju Pakvanšan sever no od Kantona. Japonski težk- bombniki so namreč startali tamkaj k svoiim napadom na mesta srednje in južne Kitajske Na severu province Šans; so Kitajci zavzeli važno cestno križišče Maoc;n: pr Čwig"avu. važnem križ'šču unghajske železniške proge, za katerega -o se vršili pred enim letom tako hudi boji. so bili Japonci potisnjen' 65 km daleč od 'unghajske proge Po k'tajsk;h poročilih je nada lje popolnoma strta tud' japonska ofenziva v provinc Hupeh Tamkaj^nie japonske čete so bile potisnjene tako daleč nazaj, da so sedaj 70 km za linijo, ki so jo zasedli koma i nred enim mesecem. Južno od Kajfenga se vršt sedaj srditi boji. A-j t' *V' o-*n~tova! v nede ljo v Kunming v provinci Junan. kamor Adresa govori nato o personalni uniji Albanije in Italije Kar se tiče Španije ugotavlja da so podane garancije za najtesnejše sodelovanje tudi v bodočnosti. Končno opozarja adresa na reforme zakonikov na rasno zakonodajo, na zadnjo šolsko reformo in na desetletnico late-ranskega pakta. Adresa je bila brez debate z aklamacijo soglasno sprejeta. Rim, 18 aprila. AA (Štefani) Cel tno fašistično predstavništvo je sprejelo z aklamacijo besedilo adrese na prestclni govor. Besedilo so vsi navzočni navdušeno odobrili, posebno tisti del. ki se nanaša na podelitev vojnega križca borcem za fašistično stranko. Umik italijanskih čet iz Španije Rim, 18 aprila, br. Veliko pozornost so tu izzvale zanesljive vesti, da se bo umik italijanskega vojaštva iz španre pričel že te dni. Že danes je prispelo v Castel Mare di Štabi a iz Alicanta 2000 italijanskih vojakov. V Alicantu se je koncentrirala italijanska divizija Liforio Pri paradi v Madridu bosta sodelovali diviziji črnih in zelenih strelic. nister grof Ciano, prosvetni minister Alfieri in drugi. Popoldne sta imela grof Teleky tn Csaky v Beneški paiač: prvi 'az^ovor i mimstr skim predsednikom Mussolini jem. Razgo voru je prisostvoval rudi zunanji nunistei i.ianc. Predsednik madžarske vlade in zunanji ninister bosta ostala v Rimu tri dni Italijanski listi podčrtavaio prijateljski enačaj tega obiska, kakor tudi njegov politični pomen »Giornale d Italia« Dra vi. da je madžarska vlada vse doslej vodila jasno politiko v območju ^si Rim Berlin Razgovori v Rimu bodo prav tako kakor slični razgovori ki bodo v Berlinu, prinesli več luči v politično ozračje 'n še bolj potrdili prijateljske zveze Budimpešta. 18 anrila AA Listi pri-lašajo na prvih straneh Doročila o obisku grofov Telekvja in Csakvia v Rimu ter noudariajo veliki oomen tega obiska v sedanjem položaiu Vladni list »Fugget-'enszes« pravi med drugim Naši veliki talijanski priiatelji nedvomno čutiio. da ^e niso zaman borili za našo stvar Madžarski narod, še do vč»rai maihen in de--irimiran. je pokazal, da je vreden zaupanja. sen gospodarstvo Sap promet Marck kolonije De Vleeschawer kmetijstvo grol d'Aspremont-Lvnden delo :n socialno skrb stvo Fosst notranje zadeve Devez. javna dela Vanderpoorten zdravstvo Jaspar pro sveta Duesberg finance Gutt. vojska ge nerai Deniz. Nova vlada :ma 13 članov 6 zastopn kov katoliške stranke 4 liberalce in 3 iz vrnparlamentarce. Na novo sta vstopila v vlado katolišk* poslanec Fosst k' ie prevzel socialno skrb stvo in liberalec tasn^r kot mini "ter zp zdravstvo. V vlod: je 5 Valoncev i Fla^ ci in 4 Bruseljčani. bo pr'«ne! v sred' ter vožnjo v Čungkmo ds nad \iip um' pogajanja z marra'om ta gka šJ-om 5ang!iaj*^ z* f~ f do --------- ~**" : Čungkmg 18 ap ila \.\ ša Cans kaj^ek ie izjavil danes da sp--ič< ib^toje *ih okolnosti zdaj ni mož ost za sklenitev miru V odgovoru na vornša\je ah se nred og- predsednika laporje vladt nri^ca Ko-noja morejo še unorab ti ko' n'>d'a«a za mirovna pogajanja je mar a Cangkajšek opozoril na svo;o izjav^. v ka er ie dejal, da tako imenovani novi red v Vzhodn- Aziji n; nič novega pač pa sami poskus da se vzpostavi japonske gospo-, t vo v V/hodni Aziji. K-tajci bcd< še dalie nud;li odpor. da bi zavaroval' svoje narodne življenje. svobodo in neodv-snost voma pa se bo nada'jevala vse dotlej dokler ti cilji ne bodo doseženi Kitajci se poi i^ipjo ruske artilferije Pejping. 18 aprila AA Reuter Dana šnja japonska poročila trdijo, da rusko top ništvo podpira kitajski ofenzivo v južnem Šansiju Zastopnik japoi.ske vojske je izjavil. da je bi'o ugotovi eno. da se uporablja nova taktika m nov način »treljanja v kitajski artiljenji Dejal je tudi. da zdaj divjajo srditi boji na severrem Kitaiske-m, ločeno od tega pa tud hudi boji v južnem Šansiju Poleg tega divja boj št na dveh mestih in s:cer pr mestu Paot>nrtfuju v ^"»Vraji •'" -j irug pa južne od Kajfen ga. ' i Predsednik vlade zopet v Beogradu Včeraj zjutraj se je iz Zagreba vrnil v Beograd predsednik vlade Dragiša Cvetkovič Na postaji so ga pozdravili skoro vsi v Beogradu navzoči člani vlade ter vodilni funkcionarji JRZ Tudi predsednik senata dr. Korošec se je že vrnil v Beograd. Novinarjem, ki so ga pričakali, ministrski predsednik Cvetkovič ni dal nika-kih izjav, češ da je vse povedano že v zagrebškem komunikeju. Opozicijska posvetovanja Kakor poročajo iz Beograda, so sinoči prispeli tja glavni tajnik JNS dr Albert Kramer ter člani vodstva SDS Večeslav Vilder in dr Kostič Še zvečer se je v prostorih glavnega odbora JNS sestal strankin polit;čni odbor S svojega odmora v Dalmaciji se je sinoči vrnil v prestolnico tudi predsednik stranke Peter Zivkovič. Večeslav Vilder je imel sinoči več razgovorov z vaditelji srbske združen«* opozicije. Jutri dopoldne se bodo sestali k posvetu zastopniki vseh opozicijskih strank „©bzorove" informa?afe o zagrebških pogajanjih Sinočni »Obzor« piše o pogajanjih dr Mačka s predsednikom vlade Cvetkovičcm med drugim: »Za sedaj bi bilo še orezgodai navajati vsebino predlogov, ki sta jih izmenjala predsednik vlade Cvetkovič in dr Maček Dovolj ie če se omeni da obstoja neko-'iko alternativnih oredlcgov. ki sta si Mh irus drugemu izročila v proučitev Vs; ti predlogi se nanašajo na sp-ememh®. ki se dado v glavnem izvesti že v o^vim sedanje ustave Ko se bosta oredsedn;k vlade Cvetkovič in dr Maček spor^mime-ia. bodo o sklepih obveščen® SDS združena oooriciia in JNS. ki bodo k sod^l^vaniu v novi korob'nar;ji Ni razlogov za domnevo, da ne bi združena opo^iciia in TNS pristali na dogovor ki "'a bosta sklonila dr Mač°k in Cvotkov;č Vpr ne bo v škodo nit' "'t' slrrb- sHm interos^m Dr Maček niVair^r no •^'"s1! oos+Rviti združene opozicije in JNS -^-ed izvršena dejanja « ,Vsa Švica bi ^^ »na sama vojašnica" Dnevnik »Bund«. ki izha:a v R^rnu fa-kole raz'aga zna"aj šv-carske obrambe v ormeru takega naoada na Švico: »Ako bi bila naenkrat Švica na vr^H kaj b- še ostalo v veljav od nekdanjih zakonov o vojni? Ako se br kdo vrgel v po-gub-"noismi napad na na5e mirno 'judstvo. se bo prav ma'o briga' za haškr 'n d'uge konvencije o tem kaj tud; v vojn' ni dovo voljeno. Ali se bo v taket. pr mprn Švca držala predpisov o vojevanju? KdorkoP 'e danes za vojno z vsemi sredstvi. mora ž<* v nanre pričakovat' da se bo tud; nana deni branil z vsemi sredstvi Zs'o moramo že sedaj zahtevati za sebe pravico do to-•alitarne obrambe. Potrebno je. da se do voli že v nanrej uporabi on-žja slehernemu. ki ga lahko nosi. kajti vsa Švica bi bila. če bi bila nanadera. ena sama vojašnica Dobro je ako to povemo vsemu svetu.« Načrt za slovasti? reZornie Prošli petek je imel slovaški min:ste< propagande šanjo Mach predavanje slovaškim novinarjem ter jim je pri te; pril k na rahlo očrtal obrise reform ki ;ih pri pravlja vlada msgra. Tisa Predvsem se bodo morali urediti odnosi med Hlinkove •judsko stranko in Hlinkovo gardo Stran ka bo skrbela za upravne zadeve, doč m bodo gardi prepuščene osta'e javne za de-ve, osobite skrb za kulturro ž:vl enje Gar-ia bo prevzela posie. ki so jih doslej vrši-i Sokol Orel in razne prosvetne organiza-•ije. Vrhovni poveljnik garde bo obenem jtaini član strankinega vodstva s čimer >o zagotovljen najožji stik med obema organizacijama, ki ustvarjata novo slovaško '-žavno in narodno samostojnost. M?d reformami bo zlasti da'eko=>pžna te ietjita preosnova rnroine obrambe Nabo-•i bodo opnščeni kot nepotrebna formalnost. marveč bo moral vsak slovaški m'a-lenič brez poziva k vo akom kadar pride na vrsto njegov letn:k šele v voiašn ci bo '^ravni*ka komisiia po ore^l"^u novi-cev odloČil kdo bo določen za shižbo v četi kJo pi camo za pomožne vo^a^ke posle. Pri več i voi^ški ed niči bo us anov- ^no pos^b-io mesfo vo:ašk?ga kulturnega «f p r i koča dol'n-ist bT skvbeti za o bo'c vo]"k vsak dan točn" naučeni po j '"n h do—■' I? bo^o 1a''ko p~slu-rp^io in čitoli ča«op's? *'tali naj-ž icj;a de'a slovaškega c 3.va. Po. .al' smo že o prvra.ku nekaterih ~':ih r ~z!ci( na'nih voditeljev, k so weli za i: c frie v em grac.ji na Po1 sko "■ozernost je zbriil zlasti povratek VVito-sa b vš ga ministrskega predsednika ki ^odeiuie se'ai skupno z zastopniki vla lne "trr.nke v poljskem narodnoobrambnem o^beru. Krikor poreča »I'Histrov/any Kuryer Codz'enny«. krož jo v Katovicah vesti, da se tudi bivši senator Vojteh Korfanty danes ali jutri vrne v Katovice. Senator I'or'anty j£ do 15 marca letošnjega leta ž"vel v prostcvol;'n emigraciji v P i Ti. odkoder je nato oc'pctoval v Par z. Od tam se sedaj vrača v domovino da a? ji str.vi na razpolago Povratki opoz'cionn'n h vo-Hteliev so vzbudili v poljski javnost vel ko zadovoljstvo. Ameriške mej2 v Evropi Kakor poročajo listi iz Amerike je ame-.u ki poslanec Maas govoril v Minnesoti o Rooseveltovi zunanji politiki in se ž njo popolnoma solidariziral. Poslanec je izjavil med drugim- »Meje Amerike morajo biti povsod tam, kjer preti splošna nevar- 1 nost, pa naj bo to ob Renu, Dunavu ali sredi Rusije če treba.« V petek ne bo sprejemov pri banu Ljubljana, 18. aprila. AA. V petek dne 21. t. m. ban dravske banovine g. dr Ma~-ko Natlačen ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. t Milan, 18 aprila, o. Italijanski zunanji minister Ciano in jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič se bosta pO dosedanjih informacijah sestala v Benetkah 22. aprila. Razgovori bodo trajali dva dneva ter bodo ob tej priliki prirejeni razni izleti, kakor tudi svečan sprejem v mestnem municipiju Italijanski krogi pripisujejo po dogodkih v Albaniji posebno važnost temu sestanku. Listi poudarjajo, da bo služil ojačenju prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter rešitvi raznih vni^šarj. Ti razgovori bodo pomenili novo dobo sodelovanja in solidarnosti Italije in Jugoslav1-'^ Zanimive poljske informrije Varšava, 18 aprila b Današnji poljski listi posvečajo veliko pozornost obi=ku madžarskega ministrskega predsednika giofa Telekyja in zunanjega ministra grofa C?a-ky a v Rimu ter v tej zvezi doznavajo od svojih rimskih pcročevalcev, da bo del rimskih razgovorov namenjen tudi izmenjavi misli o poglobitvi odnešajev med Jugoslavijo in Mad?arsko. Ni izključeno, tako pišejo poljski listi, da utegne biti v kratkem podpisana pogodba o debrih od-nošajih med obema državama po posredovanju Italije, ki se je v zadnjem času ponovno zavzela za odstranitev vseh ovir. ki te odnošaje še motijo. Turšifa bo posredovala med Bslgarifo in Bumunijo? Curih. 18 aprila b Budimpeštansk; poročevalec »Neue Ziircher Zeitung« p-roča; da je v zadn em času opaziti zelo živahno d:p'omat"ko aktivnost v vsej jugovzhodni Evropi Potrjujejo ?e baje vesti, da je Turčija popravljena posredovati med Bolgarijo in Rumunijo glede iužne Dobrudže da bi se od^ti-anH edini kamen spotike med cbema sosedama. Skrbi nsŠ2 nzzr&Zhi nzzz&az si:a::jilne »Deutsche? Volk-blatt« glasilo nemške manjšine \ naši državi razpravlja v en~m svtjih zadniih uvod"'' i nazadovanju ; števila rojstev med N.. List kaže na ahjtno po manje v Vojvodini Tega po-V Vo list ne prip;sui<- nn^r-i-no b o oški sili nemškega živi a marve škodMivi mi-se' osti. ki se :e razpasla med imovitimi .i:vfn 'r-m-; Neroci Obč'ne k^er iniajo sed ' N?mci še \reriro 'maio 'ako nezna-t • nemški prir^dni Dr;'act°k da se lahko t- _ izračuna kako bodo N^mc' zp v do-glednem č?^u iz""b'ii več'no k: bo pr-fVor to zahtevajo zakoniti predpisi Tako preti nevarnost, da p .1 razredi nemšk;h osnovnih šol sploh ne bodo mogli biti otvor eni zaradi po-man 'kanja nemških otrok ali pa bc prvi razred zdrulen z drugim, da se do-eže potrebno število T t ie tem bolj žalo tno. ker se p obstoječih zakon?kih predpisih tudi ne more nuditi otrokom prilika zasebnega pouka Vodstvo naše maniš:ne bo brez d jraa z vlogami in posredovanjem Dri r istomih ob'a-tv'h -kuša''^ doseči, da se vkljub p-rrn-hir-inu številu nemških otiok o*""oriio nemške vzpo*-odn;ce Čep~av uprmo da bodo ta prizadevanja imela pcpo'n ucp?h verda' morpin nemški do-mo*iubi uvid ti, da ?e s samo nagnjenostjo ob'a ti ta pereči p-ob^m ne da u pC-šno za eziti Kaj namref pomaga ako se našemu vodsi-nj posreči oh-aniti prvi razhod pko bod -'as'edni; '^tr;k' Dokazali zopet tako obupen izoadok rojstev kakor do - "'pni5' Nob^np ra?"n-Vp um-^tnost nam ns pomaga preko t3ga dejstva!« Frvi A Bratis!ava. 18 aprila A A rstefa-'4) Ministrski svet je sprejel danes nrvi del zakonskega osnutka o Židih Za Žide se smatrajo po terr zakonu osebe k' se n so do 30 oktobra ID38 dale krstiti in on^> osebe k' so bile rojene pr. tem ia'umu in katerih oče a'i mat' stfi bda na ta dan ž -ia Z zakono m načrtom ie določno, da Židie ne bodo smJV biti več ia\*ni notarji in odvet> k; tenT»^ ^-'o um*' ~r stopati same židovske kHente Neuratli^v pc^t pri dr. Hash! Praga 18 anrila A A P »?tek or dr. \eurath je ob ' a nr dsedinka dr H cho. nato pa ie sprejel državr.tga podtajn ka dr. Kranza (» %*» , # f * *m mir Z^gJ Terana, 18 aprila. AA Albanska ag n-c ja poroča: Llrt popisujejo trpljenje ki ga ie doživel albanski narod zadnja leta pod vladavino, ki se da primerjati z nekdanjim turškim režimom. L sti pr našajo tudi podrobnosti o begu kralja Zoga in njegovih najbližjih sorodnikov, ki so odnesli s seboj 23.500 zlatnikov iz zakladnice finančnega ministrstva in 20 000 zlat-n:kov iz drugih blagajn. Potrjujejo tudi, da so oškodovali blagajno albanskega rdečega križa. Albanska vlada bo :nterven> rala po diplomatski poti, da se ji ta denar vrne. Kraljica SsmlJIna z^pet zirava Budimpešta, 18 aprila o Bivši albanski generalni konzui v Budimpešti in sorodnik kra'jice Geraldine je govori) po telefonu z nje^o dvorno damo baronico Rohli v Le-rinu Sporočila mu ie da se kraljica in njen s:n počutita dobro. V štirih ali petih dneh bosta odpotovala iz Grčije v Turčijo. Sedai še ni znano ali bosta morda kasneje odpotovala v London, ker se še ne ve, kaj na-ierava ukrenit' k"al- Zogu. Morda bo odpotoval celo v Ameriko. 'le^t^ii vojvoda v Parizu Pariz. 18 aprila AA Vojvoda in voj-vodinja Ke tska sta se danes pripeljala na letaTšče Bourget Visoka gosta je pozdravil britanski poslanik sir Eiric Phipps. Gosricg se je vrnil v Berlin Berlin, 18. aprila, br. Danes se je vrnil iz Italije maršal Goring s svojo soprogo in spremstvom. Madžarsko odposlanstvo za berlinske proslave Budimpešta, 18. aprila, o. Ob 1615 je odpotovala v Berlin 7-članska madžarska delsgao.ja, ki bo sodelevala na proslavi Hitlerjevega rojstnega dne. Na čelu delegacije je pretsedirik poslanske zbornice in bivši ministrski predsednik Darany, člani delegacije pa so minister za kmetijstvo Mihael Teleky, minister za trgovino Kunter, bivši predsednik vlade Imredyter trije poclanci desničarskega krila vladne stranike. Prepoved letenja nad Berlinom v slavnostnih dneh Berlin, 18 aprila. A A. (DNB). Vlada je prepovedala prelet Berlina od 19. aprila od 19. ure do 20. aprila ob 20. Dovoljen je samo prihod letal, ki bodo priletela na letališče Tempelhof z juga. Ves letalski promet nad Perlir m bodo ta dva dni opravljala vojaška letala. kr^rihe £ k Hrtn Beograd, 18 aprila p Nj Vei kra)'ca Marija, ki z zamminjeio zasleduie in visoko "en: delovanje našega sokolstva je da-ovala posebne ira^oceno zastavo kot prehodno np.1~.?ijsko vlado, obstoječo iz zastopnikov katoliške in liberalne stranke Zmagoviti Kikjd Kit^jrk« armade so na 2539 ' m ^r^r'* —-pl? japo^^ko obrambo in resni ""^rLn Japonci se neprestano umiUr^ nGTvEP---^OTRJUJE — DA JE v i M r vREMA V RESNICI ^■DLIčNA ! pri Gostincah očeta, torej očeta zdaj izginulega Janeza Sirnika, ki ga ni reka vrnila nikoli več Vso nedeljo in ponedeljek so nadaljevali z raziskavanjem struge, ob kateri se je zbralo mnogo vašča-nov, ki so povpraševali po tem in onem o utopljencu. Dobro je delo slišati v teb časih, ko skoraj dnevno čitamo o raznih razprtijah in tragedijah v družinah, ko so očetje in matere kakor v nadlego odraslim sinovom in hčeram, s koliko preprostostjo in iskrenostjo je domači fant odvrnil onim, ki so menili, da je bil že star in bolehen mož: »Pa ga je le škoda, naj bi še živel!« Domneve, da je moral mož le utoniti, so bile potrjene v ponedeljek zvečer, ko so fantje Tončkov, Dežman in Loboda našli utopljenca in ga potegnili na suho, v skromno, četudi žalostno uteho nesrečni družini, s katero sočustvujejo prav vsi občani. Pokojni je bil oče šestnajstih otrok, od katerih jih živi še devet, ki pa so že vsi preskrbljeni. Med mrtvimi je tudi dobro-voljec Pavel Sirnik, ki se je kot študent boril z drugimi borci za Koroško, kjer je v bojih pri Borovljah položil svoje mlado življenje na žrtvenik Jugoslavije. Dobri Pavlov oče, ki ga bodo v sredo dopoldne ob pol devetih položili k večnemu počitku na farnem pokopališču pri Devici Mariji v Polju, naj počiva v miru, užaloščenim svojcem pa velja naše iskreno sožalje. Ln. Po dolgi suši dež in sneg Ljubljana, 18. aprila Izredno dolgo je trajalo letos krasno sončno pomladno vreme, zelo všečno meščanu, toda nevšečno kmetu, katerega je dolgotrajna suša navdajala s skrbmi. Nenavadno toplo ozračje je pognalo vse drevje v brstje in cvetje. Že za velikonočni ponedeljek so radijske postaje napovedovale spremembo vremena, a kakor nalašč se je prav na ta praznik nebo zjasnilo in sonce je potem prigrevalo iz dneva v dan vedno tople je. O skrbeh naših kmetovalcev smo ob kra-Ijevanju tako sončne pomladi nekajkrat poročali. Včeraj pa je pričel barometer drseti nizdol in v teku noči od ponedeljka na torek so že udarile prve deževne kaplje. V višjih legah, kakor na Kumu, se je deževje spremenilo v rahel nalet snega in mnogi višji kraji v ljubljanski okolici in v Zasavju so imeli davi bele čepice. V Ljubljani je sicer ves dan vzdržno rosilo, toda barometer se je pričel spet dvigati, *a jezo kmetovalcev in vrtnarjev. Zemlja je povsem presušena, da setev ne more kli-ti. Kmetovalci si žele vsaj dva dni gostega. toplega dežja. Zaradi dolgotrajne suše je že marsikod primanjkovalo pitne vode. Marsikatero leto ozeleni pri nas priroda najbolj šele ob sv. Juriju, ki bo prijezdil v deželo šele čez nekaj dni. Toda letos smo že v začetku aprila lahko prinašali z izletov prvo zelenje in cvetje, v kolikor je pač potrebno, da s prvimi znanilci prebujajoče se prirode vnašamo v zatohla mestna stanovanja pomlad. Letos nas je uka-nila tudi kukavica. Kakor pravijo naši lovci. jo navadno čujejo prvič v letu šele 16. aprila, letos pa je z&kukala že na veliko soboto. Tako zgodnjega kukanja že dolgo ne beležijo zapiski najskrbnejših opazovalcev prirode. Josip Hnyk f Tržič, 18. aprila V starosti 74 let je umrl v Tržiču g. Josip Hnyk, vodja belilnice in apreture v tovarni Gaesner & G lan z,man n. Uglednega pokojnika bodo v petek ob 17. spremili k večnemu počitku. »Jutro« se je spominjalo tega vrlega moža. ko je 11. maja 1935. praznoval 70-let-nico. Po rodu je bil iz Jablanca na Češkem. Ze zgodaj se je posvetil tekstilni stroki. Kot odličen strokovnjak je bil vodja različnih belikiic v tekstilnih tvornicah v ČSR. Preden je prišel k nam, je služboval v Lodzu na Poljskem, v največji tekstilni tvornici kontinenta, ki je v tistih časih proizvajala dtievno dvakrat po 100.000 m blaga. Po revoluciji na Ruskem si je moral drugod iskati službe in je prišel 2. maja 1922 v Tržič. Tržiška belilnica je bila takrat narejena točno po Hnvkovih načrtih Takoj je Hnyk začel sodelovati tudi pri proga, ki mu je zapustila tri hčerke. Iz vrst trži.ških žena si je pozneje izbral novo družico in se tako popolnoma udomačil v Tržiču. Letos pa ga je zlasti potra usoda domovine. Njegovo izgubo obžaluje poleg uprave podjetja in naprednega Tržiča zlasti vse delavstvo, ki si je pod njegovim razumnim vodstvom pridobilo temeljito strokovno izobrazbo. Naj mu bo ohranjen časten spomin, žalujočim izrekamo odkritosrčno sožalje. Divizijski general g. Lukič se poslavlja Ljubljana, 18. aprila Vrhovni predstavnik naše narodne armade v dravski banovini komandant dravske divizije, gosp divizijski general Djordje Lukič se odpelje te dni na svoje novo službeno mesto kot pomočnik ministra vojske in mornarice G. Djordje Lukič ie v juniju lani prišel v Ljubljano iz Niša. kjer je bil prav tako poveljnik divizije V teh kratkih mesecih si je med nami pridobil veliko število prijateljev in znancev. Oficirji ljubljanske garnizije so mu snoči priredili v Unionu poslovilno večerjo, katere se je udeležilo tudi veliko število predstavnikov civilne javnosti in ki se je razvila v simpatično manifestacijo tesne povezanosti med narodom in našo narodno vojsko. Uredba o zaščiti pred napadi Iz zraka Uveljavljena je bila preteklo soboto z objavo v »Službenih Novinah44 Ljubljana, 18. aprila Kakor smo včeraj beležili, prinašajo »Službene Novine« od 15. t. m. obširno uredbo o zaščiti pred letalskimi napadi. Uredba predvsem določa občo organizacijo zaščite države in prebivalstva pred napadi iz zraka. Po sredstvih je obramba pred letalskimi napadi: teritorialna, aktivna obramba, ter zaščita pred letalskimi napadi prebivalstva in narodne imovine kot pasivna obramba. Teritorialno zra no obrambo tvorijo: štab teritorialne letalske obrambe s svojimi edinicami protiletalske artiljerije in strojnih pušk z reflektorskimi edinicami in prislušnimi aparati ter z lovskim letalstvom, prideljenim za obrambo važnih središč, z mrežo opazovalcev, z baloni in sredstvi za zvezo in obveščanje. Zaščito prebivalstva in narodne imovine pa tvorijo vsa pasivna sredstva, ki se morejo porabiti za njihovo zaščito. V obrambi države sodeluje celotno letalstvo operativne vojske kakor tudi vsa njena obrambna sredstva. Po uporabljenih sredstvih sestoji zaščita iz organizacije kemijske, sanitetske in tehnične službe, ter iz organizacije drugih pomožnih služb: propagande, šol, tečajev in vežb, kakor tudi iz izselitve prebivalstva in vseh ostalih ukrepov, ki morejo državo in prebivalstvo zaščititi pred letalskimi napadi. Posebno važne naloge pritičejo banovin-skim odborom za zaščito pred letalskimi napadi. Sestava banovinskih odborov je naslednja: ban kot predsednik, pomočnik bana kot podpredsednik, in še kak uradnik v službi tajnika, po potrebi še dva ali trije uslužbenci, katerih naloga je proučevanje organizacije in izvrševanja zaščite pred le- talskimi napadi; dalje pripadajo vsakemu banovinskemu odboru: pomočnik komandanta armije ali divizije, referent inženje-rije ali sanitete kakor tudi kak višji letalski častnik in en častnk protiletalske artiljerije. Ostali člani banovinskega odbora so predstavniki resorov: prometa, pošte, brzojava in telefona, odnosno šef terenske sekcije, dalje trgovine in industrije, javnih del, socialne politike in narodnega zdravja, oddelka za šume in rudnike, poljedelstva, prosvete in pravde, potem upravnik policije, predstavniki civilnega letalstva, najstarejši orožniki, starešina na sedežu ban-ske uprave in predstavniki gasilskih organizacij, po en predstavnik večjih mest v banovini in gospodarsko važnih središč, predstavniki važnih industrijskih podjetij, gospodarskih zbornic in Rdečega križa ter tehnični strokovnjaki: kemiki, zdravniki, lekarnarji, inženjerji, tehnologi in drugi. Vsi ti člani si izbero prvenstveno iz glavnega mesta banske uprave in to naj so predvsem načelniki oddelkov banske uprave, izven tega pa osebe po banovi izberi. V delokrog banovinskih odborov spada proučevanje vseh sodobnih vprašanj, ki se nanašajo na zaščito države in prebivalstva pred letalskimi napadi, kakor tudi specialno proučevanje splošnih in krajevnih razmer za organizacijo zaščite pred letalskimi napadi na območju banovine. Posebno pozornost je treba posvečati posameznim delom banovine, ki so značilni po naseljenosti, kulturi, izpostavljenosti nasproti meji in po drugih pogojih, ki lahko pritegnejo sovražno letalstvo. Po teh vidikih sklepa banovinski odbor, kakšni morajo biti posamezni krajevni odbori in njihovi strokovni pododbori. Banovinski odbor odloča organizacijo po šolah in vaje za za- ščito pred letalskimi napadi, prireja tečaje in izobrazuje inštruktorje, organizira predavanja in druga sredstva propagande za poučevanje prebivalstva. Banovinski odbor skrbi za skupne vaje z aktivnimi sredstvi v sporazumu z najvišjo krajevno vojaško oblastjo. Takšne skupne vaje se morajo vršiti vsaj enkrat v letu in po možnosti tudi enkrat ponoči. Banovinski odbor odloča o materielni pripravi in o sredstvih vseh organov in organizacij, ki aktivno sodelujejo pri zaščiti, kakor tudi posameznikov, vse to pa po navodilih posebnega pravilnika. Uredba obširno določa organizacijo banovinskih odborov in njihovih pododborov. Posebni členi določajo naloge odbora za zaščito Beograda z Zemunom in Panče-vim. Sledijo določbe o sestavi in nalogah krajevnih odborov po vsej državi. Naloge krajevnih odborov v manjših krajih so: kako čimprej objaviti nevarnost, kako začasno izseliti prebivalstvo v okolico in izdelati potrebno število zavetišč, nabaviti maske in zaščitno opremo ter organizirati zdravstveno službo in gasilstvo. Kolikor je mogoče je treba tudi organizirati službo za odkrivanje bojnih strupov in za njihovo uničevanje. Poseben člen določa naloge zasebnih podjetij, samostojnih ustanov in velikih zgradb. Slede še nadaljnja navodila kako je treba izdelati načrte za zaščito pred letalskimi napadi ter voditi spiske obveznikov za zaščito in voditi posle v teku leta. Vse nabave celotne osebne materialne oprave je treba izvršiti v teku dveh let, a najpozneje v petih letih se morajo izvršiti tudi vsa osnovna gradbena dela za zaščito. Uredba je dobila obvezno moč z dnem, ko je bila objavljena v »Službenih Novinah«. Pavlov oče je šel za očetom Fo dolgem iskanju so potegnili mrtvega iz Save društvih. Ni bilo napredne prireditve, da ne bi bil sodeloval z vso svojo družino. Nastopal je celo kot deklamator. Žal ga je v Tržiču dohitela nesreča, da mu jc takoj v drugem letu bivanja med nami umrla t*o- Odhajajoči divizionar Lukič je po rodu iz osrčja junaške Šumadije, rodil se je leta 1886. v Kragujevcu. Gimnazijo je ab-solviral v Solunu, nižjo šolo vojne akademije pa v Beogradu v letih 1902—1906. Leta 1911. se je vpisal na višjo šolo vojne akademije. 2e naslednje leto pa se je kot mlad oficir boril v znameniti bitki pri Kumanovem, nato pa pri Bitolju in na Bregalnici. Tudi v svetovni vojni se je boril v mnogih bitkah, zlasti tudi pri Ko-lubari. Šel je s srbsko vojsko preko albanskih gora, s Krfa pa se je kmalu vrnil na solunsko fronto, kjer je ostal do konca. Sodeloval je pri preboju solunske fronte ter je z zmagujočo srbsko in zavezniško armado zasledoval ostanke razbite sovražne armade prav do Temišvara. Po vojni, ko je bil že major, je vodil dve leti artiljerijsko podčastniško šolo v Mariboru. Potem je končal višjo vojno akademijo in priprave za generalni štab. Služboval je potem kot načelnik štaba zetske divizije, nato kot stalni član komisije za majorske izpite. Od 1927 do 1936 je bil v glavnem generalnem štabu, a predlanskim je bil imenovan za komandanta moravske diviziiske oblasti v Nišu, od koder je potem prišel za divizionarja v Ljubljano. Š:evilna odlikovanja, med njimi zlata in srebrna kolajna za hrabrost, dvakratni Beli orel z meči, ter najvišje odlikovanje, red Karadjordjeve zvezde z meči, krasijo poleg inozemskih odlikovanj junaške prsi tega odličnega oficirja. Na fronti je bil dvakrat ranjen, enkrat v prsi, enkrat v vrat, toda njegova močna narava je prebolela vse napore in rane. 2e po prevratu. ko je služboval v Mariboru, je srčno vzljubil Slovenijo. Zdaj, ko je imel kot najvišji vojaški dostojanstvenik v Ljubljani mnogo prilike, da je kar najbližje spoznal naše kraje in ljudi, smo prepričani. da odnaša iz Slovenije najlepše spomine. Želimo mu na novem odgovornem položaju mnogo novih uspehov v prid varstva naše ljubljene skupne domovine! RivnutpJJ Anton Krefči je praznoval ho-letnico Ruše. 18. aprila 60-letnico je praznoval te dni g. Anton Krejči, ravnatelj slovečne tvornice za dušik in umetna gnojila v Rušah, priznan strokovnjak za gospodarska vprašanja in izboren poznavalec življenjskih razmer na štajerskem podeželju. G. ravnatelj Krejči se je svojčas posvetil vojaškemu poklicu Veličasten pogreb žrtve rudarstva Zagonetna Unetičeva smrt se pojasnjuje Trbovlje, 18. aprila Usodepolna nesreča, o kateri smo poročali da je v sredo terjala za žrtev rudarja Alojza Unetiča, je vzbudila v vsem našem rudarskem revirju iskreno sočustvovanje. Naši rudarji si borni zaslužek priborijo res v potu svojega obraza in z vsakdanjim tveganjem življenja. Zagonetna Unetičeva smrt je danes, ko počiva mož v sveži grudi, nekoliko bolj pojasnjena. Rudniška uprava je pač uporabila vsa sredstva, da čimprej odkoplje zasutega rudarja. Unetič je bil tisti dan baje zaposljen na širokočelnem odkopu vzhodnega obrata ter je bil v trenutku nesreče najbližji rovu. Vsi drugi delavci so ubežali, dasirav-no so bili mnogo bolj oddaljeni od glavnega rova, medtem ko se domneva, da je Unetič od groze pred pretečo nesrečo obstal na mestu, čeprav bi ga bil lahko rešil kratek skok v stran. V petek ob 23. ponoči so po napornem dvodnevnem delu končno prišli do žrtve, ki so jo seveda našli že zdavnaj mrtvo v čisto sključenem položaju poleg premogovnega vozička. Na Unetiču sicer ni bilo posebnih zunanjih poškodb, domnevajo pa, da ga je udarec na glavo in tilnik onesvestil ter se je potem zadušil. Zru-! šek v tistem delu širočelnega odkopa, kjer je delal Unetič, je povzročil vodni izvirek ki je v rovih vedno jako nevaren. Pogreb žrtve dela je izpričal v svoji veličastnosti, koliko sočustvovanja je žalostni dogodek zbudil v vseh, zlasti pa v delavskih krogih. Menda v nedeljo popoldne ni bilo delavske rodbine, ki bi se ne bila udeležila polnoštevilno poslednjega sprevoda druga Unetiča. Nebroj vencev od znancev in prijateljev je spremljalo pokojnika na poslednji poti. V sprevod so se poleg ostalih uvrstili zastopniki rudniške uprave z obratovodjo inž. Železnikom na čelu, občino je zastopal podpredsednik g. Plavšak. Rudarsita godba je svirala pretresljive žalostinke, delavsko pevsko društvo »Zarja« je ob hiši žalosti in ob grobu zapelo v slovo. Sonce se je pravkar nagnilo za goro, ko so pokojnika položili k poslednjemu počitku, župnik monsignor Ga-šparič se je v prisrčnih besedah poslovil od prerano umrlega, ki ga je v izvrševanju teškega poklica označil kot vzornega delavca, v rodbinskem življenju pa vzgled-nega družinskega poglavarja. G. Filip Murn, zaupnik n. rudarske skupine, je v izbranih besedah počastil spomin na pokojnega Unetiča kot vnetega člana Zveze jugoslovanskih rudarjev. Globoko užaloščeni vdovi in mali nepreskrbljeni deci naše iskreno sožalje, pokojniku lahko poslednje počivališče pod domačo grudo! Z najdenim čolnom je utonil Tragična smrt 13-letnega fantiča v Renkah Renke, 18. aprila. Renke so vasica v najožjem predelu zasavske soteske, nedaleč od postaje Sava pri Litiji. Lani si je posestnik Jože Fe. štanj postavil še kakih sto korakov niže od Renk skromno zidano hišico, kjer sa-muje in kmetuje s številno družino. Fe-štajnovi otroci love večkrat na bregu les pa tudi kaj drugega, kar privleče reka Sava s seboj. 13-letni Feštajnov sinko Jaka je opazil sredi toka ličen čolnič. Seveda ga je Jaka s pomočjo svojih bratov obdržal na kavlju in so sandolin potegnili na suho. čolnič jim je bil v veliko veselje. Da pa bo prav ta čolnič kriv smrtne nesreče, pač nihče ni slutil. Ko je bil Jaka spet pri vodi, je opazil, da prihajajo nizdol po reki Savi nekateri splavi, ki tovori jo jamski les v Trbovlje. Jaka se je hotel pred znanci postaviti. Skočil je v čolnič in se je kar stoje hotel prepeljati čez reko. Prav na tem kraju pa reka močno valovi. Jakca je zajel vrtinec, čoln se je prevrnil in valovje je zagrnilo mladega veslača. Vrtinci so ga potegnili k dnu in ga spet dvignili. Obupno se je skušal mali Feštanj oprijeti prevrnjenega sandolina. To pa je bila, kakor sklepajo priče nesreče, njegova poguba. Prevrnje-ni čoln ga je najbrže udaril tako močno po glavi, da se je onesvestil. Splavarji, ki so se ves čas vozili za ponesrečencem, ga niso mogli dohiteti. Le enkrat sam krat so še opazili, da je nesrečni fantiček zakrilil po zraku, potem pa je izginil... Splavarji in domači so stekli ob bregu v trdnem upanju, da bo mali ponesrečenec še prišel na suho in bodo tedaj skočili za njim ter ga potegnili iz savskih vr-tinčin. Vse pričakovanje pa je bilo zaman. Obšli so precejšen del obrežja, Jake pa ni bilo več. Poguba mladega Feštajna je napravila na vse globok vtis in zbudila sočustvovanje z nesrečno družino, ki je med splavarji dobro poznana saj tudi oče Jože Feštanj večkrat spravlja les v Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Mladega ponesrečenca še niso našli. in je bil generalštabni častnik, ki pa se je po vojni z izredno bistrino znašel v gospodarskem življenju. Tvornica za dušik je imela srečno roko. ko je poverila že grad-bo in potem svojo notranjo organizacijo veščim rokam g. Krejčija. Kot direktor je potoval za tovarno v propagandne namene veliko po svetu in je zlasti na Bolgarskem navezal tudi tople prijateljske stike. Vedno se prizadeva, da je tovarna že v interesu delavcev, katerih usoda mu je vedno pn srcu. polno zaposlena. Seveda se že dolgo udejstvuje v gospodarskih korporacijah m organizacijah. Bil je skoraj 10 let predsednik Zveze industrij-cev m se je vzorno prizadeval, da se je Zveza brez velikega trenja preobrazila iz prostovoljne v obvezno organizacijo. Dolgo vrsto let je svetnik Zbornice za TOI in spada med vodilne gospodarske delavce. Leta 1931. je bil izvoljen za narod , ga poslanca za okraj Manbor-desni breg in si je veliko prizadeval za blaginjo svojih vo lilcev. S posebno spretno taktiko je znal tudi že navidez brezupne stvari lepo uspešno izpeljati in je dosegel častne uspehe. Polje, 18. aprila Preteklo nedeljo zjutraj se je raznesla po Kašlju in kmalu potem po vsej občini vest, da je izginil splošno znani posestnik in upokojeni železničar, oseminšestdeset-letni Janez Sirnik, po domače Pavlov oče, in da je bolehni, revmatični mož po vsej priliki padel v Ljubljanico in utonil. V soboto popoldne se je odpravil v Sostro, kamor je nesel nekaj orodja. Nazaj grede, bilo je že v mraku, se je v Zavoglju hotel malo odpočiti in okrepčati. Ustavil se je v gostilni in se pokrepčal s kozarcem vina, ki pa je bil za oslabelega moža morda usoden. Ko je odšel iz gostilne, se je že temnilo. Od tu naprej niso mogli najti za njim nobene sledi več, in ker so drugi dan našli v Ljubljanici njegovo palico, je bilo mnenje, da je na poti padel in se za- Zlasti se je vedno zanimal za davčna vprašanja in je dosegel v teh toliko izkušenost, kakršno redko najdemo. Doma v Rušah je član občinskega odbora in se vneto trudi za napredek te zavedne občine. Kot starosta Sokola pa je svojemu društvu preskrbel dostojno streho. Takisto se je zelo trudil za ruško šolo. V zasebnem življenju je ravnatelj Krejči do-bričina, njegovo največje veselje pa je izredno zanimiva zbirka dragocenih starinskih ur. Tudi v slovenski literaturi je že dobil svoj portret, saj ga je pisatelj Milčin-ski s svojim prijetnim humorjem predsta-■vil kot »bajeslovnega strica z Zelenega Štajerja«. Želimo uglednemu jubilantu Še j mnogo zdravih in uspešnih leti. kotalil po strmem bregu v Ljubljanico in utonil, utemeljeno. V zlih slutnjah so ga domači začeli že na vse zgodaj, ko se je komaj jelo daniti, iskati po strugi Ljubljanice. Kmalu so se jim pridružili še požrtvovalni fantje, ki so v čolnu z velikim trudom preiskovali vse tolmune in vrtince po vsej strugi od Zavoglja do kašeljskega mosta, zakaj radi bi vrnili nesrečni družini ljubljenega očeta vsaj mrtvega, da ne bi bili tako na mah za vedno oropani najdražjega, kakor so bili njihovi strici in tete, ko jim je Sava — vsaj tako sodijo — ugrabila doli 1 Čolnarja sta iskala Domače vesli * Skrajšanj brzojavni naslovi za uradni brzojavni pron c-t. »Službene Novine« od 15. t. m. objavljajo, da se glasijo skrajšani brzojavni naslovi za uradni brzojavni promet takole; predsedništvo ministrskega sveta: Premis; ministrstvo vejska in mornarice: Miiat; glavni generalni štab: Djanštab; vojno tehnični zavod, oddielki tega zavoda in smodnišnica v Kamniku: Vojteh; ministrstvo za javne zgraulbe: Migrad; ministrstvo poljedelstva: Mina. gro; ministrstvo ptt: Minpost; direkcija ptt: Dirpost; ministrstvo pravde: Minjus; ministrstvo prosvete: Minpros: prosvetni oddelki kr. banskih uprav: Prosod; državna tiskarna v Beogradu: Drštamp; Narodno pozorište v Beogradu: Narpoz; Na-rodno kazalište v Zagrebu: Narkaz; Narodno gledališče v Ljubljani; Nargled; ministrstvo prometa: Minsa; generalna direkcija državnih železnic: Gendiržel; oddelek za zgradbo železnic: Ogražel: ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje: Misopo; centralni higienski zavod v Beogradu: Ceheza; higiarski zavodi pa: Higeza; izseljenski kemvsariat v Zagrebu: Iskom; ministrstvo za telesno vzgojo naroda: Mifiva; ministrstvo f'nanc Mifin; generalni direktor uprave državnih monopolov; Monopolgen; uprava državnih monopolov: Umonop; monopolski inšpektorati: Moninspek; tobačne tovarne: Fa_ duv; finančne direkcije: Findir; državna hipotekama banka s svojimi podružnicami in agencijami; Uprafond; Poštna hranilnica in njene podružnice pa: Pcštedi-ona. Zelo ljubko brzojavno ime ima odslej tudi državna tovarna sladkorja v Beogradu (na čukarici): šečerčuk. ZA DAMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI V NAJELEGANTNEJŠI IZDELAVI - KREIRA EKSKLUZ1VNE MODELE MODERNI TAILORING SALON MODE SOUVAN - CO MESTNI TRG ŠT. 24. * Spominu odvetnika dr. Frana Frlana. Včerajšnje »Jutro« je poročalo o smrti uglednega ljubljanskega odvetnika g. dr Frana Frlana. Med drugim je bilo navedeno, da žaluje za pokojnikom vdova, kar pa ne odgovarja resnici ker mineva že pol leta, odkar je tudi ona umrla največ zaradi žalovanja za pokojnim sinom, doktorjem medicine. Pač pa žaluje zdaj za očetom poleg obeh hčera še mlajši sin, ki je pa jurist in je že v advokatski praksi. Pokojni dr. Frlan je bil pristna poljanska korenina, doma s Predmosta nasproti Poljanam nad Škofjo Loko. Bil je nečak profesorja Janeza Jesenka, pisatelja in zgodovinarja v Trstu, še ni leto dni, kar mu je umrl brat Tine. gospodar na domu. Imel je tudi brata Jakoba, ki je bil doktor medicine in zobozdravnik v Ljubljani, je pa umrl še mlad in je bil pokopan v Poljanah Svojo advokatsko kariero je dr. Fran Frlan pričel na Koroškem. Bil je za kon-cipienta pri dr. Brejcu v Celovcu. Tu je prišel v najboljše stike s koroškimi rojaki. šele ko je postal samostojen odvetnik, se je naselil v Ljubljani in to nekaj let pred svetovno vojno. V vojni je potem bil ves čas v vojaški suknji. Poleg telesnega trpljenja je utrpel tudi veliko gmotno škodo. Živel je vneto svojemu odvetniškemu poklicu. V javnosti sicer ni nastopal, bil pa je ves čas odločen naprednjak. Kot odličen jurist in kot značajen mož si je zagotovil trajen spomin v srcih vseh. ki so ga poznali. L. t*. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Oel reg S. br * Smrt blage in skrbne matere! Pretekli teden so pokopali v Idriji gospo Katarino Burnikovo, vdovo po rudniškem uradniku, ki je umrla v 83. letu starosti. Gospa je bila iz znane Podobnikove rodovine. Od 11 otrok, ki so se v družini rodili, jih živi še 7, ki zavzemajo pri nas v raznih državnih službah prav lepa mesta. Vsi otroci so bili vzgojeni v narodnem duhu. V svetovni vojni je padel sin France, ki je ab-solviral tehnično visoko šolo na Dunaju; njegova smrt je blago mater hudo potrla. Kako spoštovana in priljubljena je bila pokojna gospa, je pričal pogreb, katerega se je udeležila skoraj vsa Idrija. Zdaj počiva blaga mati na starem pokopališču poleg svojega soproga, ki je umrl pred dobrimi štirimi leti Pokojna gospa naj uživa prisluženi pokoj v domači rodni zemlji, ki jo je tako iskreno ljubila. * »Putnik« priredi 28. in 29. junija popularni izlet v Benetke s posebnim vlakom in posebnim parobrodom za din 160 po osebi. Ker je število omejeno, opozarjamo že danes na veliko ugodnost ter sprejemamo prijave v vseh biletarnah »Putnika«. (—) * Avtolzlet v Benetke od 29. t m. do 1. maja. Prijave do 23. t. m. v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica tel. 22-50. (—) * Nenadno je preminil v Senožečah pri Postojni g. šturm Emil, v starosti 49 let. Pogreb predragega pokojnika je bil 16. t. m. na pokopališče v Senožečah. Njegova zadnja pot je pokazala, kako priljubljen je bil ne le v domačem kraju, temveč tudi daleč naokrog. Zapušča ženo in enega sina Lahka mu žemljica, njegovi rodb.ni naše iskreno sožalje! ponos ^ periio Mvito » d terpenU' mUom to^efc! * O požaru v Plitvicah smo že poročali, zdaj pa objavljajo razni listi še podrobnosti katastrofe, katere vzroki še niso do-gnani. Banovinski hotel »Plitvice« je do tai uničen in cenijo škodo nad 8 milijonov. V velikem, modernem hotelu ni bilo prav nobenih naprav za preprečitev ognja in drugih nevarnosti. Zaradi te pomanjkljivosti, ki bi bila odpravljena z izdatkom kakih 100.000 ali največ 200.000 din, je propadlo veliko premoženje in letošnja sezona v Plitvicah bo pasivna. Za tujce, ki zahtevajo udobnosti prvovrstnega hotela, Plitvice ne pridejo v poštev, dokler ne bo tam novega modernega hotela. Zatrjuje se. da bo banovina zgradila na Plitvicah nov hotel, ki bo imel ->krog 300 sob in bo stal kakih 10 milijonov. Gasili so tudi gasilci iz Za sreba, a ko so črpali vodo iz jezer, so bile množice ljudi iz kraja popolnoma pasivne in mnogi so gasilcem celo klicali: »Za božjo voljo, kaj na delate, jezera nam boste izsušili!« Banska uprava je takoj uvedla preiskavo ter k soudeležbi povabila tudi gasilske strokovnjake da bi zanesljivo ugotovili vzroke nesreče. O poteku preiskave še ni nobene objave, domnevajo pa. da je vzrok nesreče kvar v dimniku. Ljudstvo govori tudi o požigu. * Do temelja je zgorelo okramo sodišče. V Obrovcu je izbruhnil požar v tri-nadstropni hiši nekega trgovca, v kateri je bilo nameščeno okrajno sod šče Hiša ie zgorela s pohištvom in arhivom sodišča vred do temelja. K sreči ie bil tpkrat v Obrovcu neki parnik Jadranske rstovoe. ki je svojimi briz^alnami ogenj lokaliri-ral ter odvrnil veliko nevarnost od stavb okrog goreče h;še Na pomoč so prihiteli tudi Gasilci iz Š'benika. * Prva prireditev slovenskega prosvetnega društva v Ku«tošiji. Na periferiji Zagreba v Kustošiji je bilo nedavno ustanovljeno Slovensko prosvetno društvo, ki je priredilo v nedeljo v Sokolskem domu svojo prvo kulturno in zabavno prireditev Diletantje društva so uprizorili veseloigro »Zakonci stavkajo« in so zagrebški listi vsem igralcem izrekli laskavo priznanje Prav tako so pohvalili tudi moški pevski zbor ki je ood vodstvom svojega agilnega dirigenta Kocijančiča lepo in skladno zapel več slovenskih pesmi Po predstavi je bila prijetna zabava, katere so se udeležili tudi mnogi hrvatski pri-iatelji mlade slovenske prosvetne organizacije * Dva hudo ponesrečena slepa potnika. V Gornjem Logu v Zasavju je v nedeljo popoldne odskočil z dunajskega brzovlaka 38-letni Janez Orehek doma iz Moravč. Našli so ga nezavestnega in Krvavega ter so ga z večernim vlakom odpeljali iz Litije v ljubljansko bolnišnico, kjer je njegovo stanje zelo resno Orehek, ki je bil zadnje čase brezposeln se je preživljal kot godbenik in je po raznih gostilnah kratkočasil goste. V nedeljo je na Zidanem mostu skrivaj stopil na brzovlak potem pa je pri Kršanovi čuvajnici odskočil, da bi imel najbližjo pot do Moravč Ker pa je vlak vozil z bizino več ko 50 km, je Orehek z vso silo udaril ob tračnice se zakotalil po progi in se pobil dc nezavesti. — Skoraj ob istem času se je primerila podobna nesreča v bližini Zaloga. Z ljubljanskim vlakom je potoval neki delavec, ki ni imel karte. Ko se je bi .žal sprevodnik je slepi potnik brž odskočil z vlaka in je dobil hude poškodbe po glavi in životu, da so ga morah odpeljati v Ijub^ansko bolnišnico kjer so ugotovili, da s* je zlomil tudi levo nogo. Iz LJubljane u— Občni zbor krajevne organizacije JNS za kolizejski okraj se zaradi odsotnosti g. ministra dr. Kramrrja danes ne vrši ter je preložen za par dni. u— Seja mestnega sveta )juhljanskcga ;e sklicana za jutri, v četrtek, ob 15. uri. Na dnevnem redu so v glavnem poročila finančnega odbora, med drugim odobritev proračunov mestne občine, najem posojila štirih milijonov dinarjev za dograditev šole na Viču, ustanovitev fonda za ureditev in opremo šolske porklinike. virmiranje kreditov za plačilo anuitete Hranilnici dravske banovine in razni odp'si. Sledila bodo poročila gradbenega odbora o razl:č-nih parcelacijah, potem pravilnik turističnega odbora za mesto Ljubljano, poročila trošarinskega in personalno pravnega odbora. Na tajni seji bodo oddana nekatera službena mosta in bodo rešene prošnje mestnih uslužbencev za d*pust in za podaljšanje rodbinskih doklad. u— Dijaf ko in podporno društvo »Ra-dogoj« bo imelo svoj redni občni zbor 28. t. m. ob 18.30 v pisarni ravnateljstva Akademskega kolegija v Kolodvorski ulici 22. z običajnim dnevnim redom. V primeru, da ta občni zbor ne bo sklepčen, bo pol ure kasneje z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število prisotnih članov. u— Vsem diplomiranim tehnikom! Ljubljanska sekcija Udruženja diplomiranih tehnikom vas vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo 22. t. m. ob pol 20. v salonu restavracije »šeštice« na Tyrševi cesti št. 6. Vabljeni tudi nečlani. OFICIRJI LJUBLJANSKE GARNIZIJE bodo priredili dne 22. APRILA 1939. 1. KONCERT S PLESOM V KAZINSKI DVORANI V KORIST FONDA ZA POBIJANJE TUBERKULOZE V VOJSKI. Naprošajo se prijatelji vojske in rezervni oficirji, da to humanitarno prireditev p o se t i j o -v- čim- -večjem številu. — Vstopnina v prostovoljnih prispevkih. Začetek ob 21. liri. :— Obleka:- aa gospode in dame — večerna. Francoski /§\ /) » • velefilm (^ClU AU$MfU z Vivian Romance Film iz kraljestva žena, kjer jim je mož pol-bog. ] u— Šentjakobčani ponove v korist gradbenega fonda »Sokola II.« izvrstno Ha-škovo komedijo »Pustolovščine dobrega vojaka Švejka« danes 19. t. m. ob 20.15. Ta igra je osegla na Šentjakobskem odru izreden uspeh, saj so jo doslej uprizorili 17-krat pri polni hiši. Naslovno vlogo igra priljubljeni komik g. Lavrič. v ostalih vlogah sodeluje ves ansambel. To je obenem poslednja uprizoritev tega dela. — Prihodnjo soboto bo premiera veseloigre »Košček sreče«. u— V zadnjih letih le izredno narasla in obogatela naša mladinska zborovska literatura. To pa ni prav nič čudnega, saj imamo v Sloveniji nad 40 dobrih mladinskih zborov, ki so po zaslugi našega uči-teljstva izvrstno izvežbani in po večini kos tudi najtežjim zahtevam naših modernih skladateljev. Poleg Trboveljskih slavčkov je stopil zadnje čase v prvo vrsto med našimi mladinskimi zbori, zbor PJS z B^keka Zadnji njihov koncertni nastop na Rakeku 19. p. m. je pokazal izredno visoko umetniško stopnjo, ki jo je dosegel ta zbor pod vodstvom Maksa Pirnika. Na koncertu je bila prisotna cela vrsta slovenskih skladateljev, ki niso mogli prehvaliti izvajanj tega odličnega zbora. Zbor z Rakeka bo nastopil v Ljubliani v ponedeljek 24. t. m. ob pol 21. v veliki filharmonični dvorani. Vse prijatelje zborovskega petja opozarjamo in vabimo ta večer v Filharmonijo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 99% To morate vedeti 99% da tudi ako Vi slabo fotografirate — mi Vam 99% rešimo z razvijanjem Vaš film in napravimo vedno lepe čiste, ostre slike v prvovrstni izdelavi. j&fr- sveži filmi najnovejše emulzije. ^CTTvZa prvovrstno izdelavo vseh ^■jTa^^fotoamaterskih del — jamči špecijalna fototrgovina: Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. V 4 urah Vam razvijemo film in napravimo slike. u— Vedno zvesto vdana delu je preteklo nedeljo končala svojo pot življenja ga. Marija Rejčeva, po rodu Pirjevčeva iz Sežane. Imela je najskromnejši pogreb, kakršnega so deležni vsi tisti, katerih življenje je prava trnjeva pot. Spremila pa so jo do groba samo iskrena srca, ki so vedela ceniti lepi značaj pokojni ce Gospa Maša Gromova se je z ganljivimi besedami poslovila ob grobu da so se vsem oro-sile oči. Naj bo Mariji Rejčevi po truda-polnem življenju lahek počitek pri Sv. Križu! Čistimo zalogo in prodajamo lepe Bobovce po Din 4.—, 5.—, 6,—. Fr. KHAM, Kongresni trg 8. u— Akademski odsek Jugoslovensko-bolgarske lige. Drevi ob 19. bo seja akademskega odseka v prostorih Jugosloven-sko-bolgarske lige, Gradišče 14. — Tajnik. u— JNAD Jugoslavija. Jutri ob 20. bo v društveni čitalnici članski sestanek s predavanjem g. dr. Vrčona: Najnovejši zunanjepolitični položaj. Odbor naproša članstvo, da se tega zelo zanimivega predavanja gotovo udeleži. NOVOST! NOVOST! V KAVARNI CENTRAL igra vsak večer ruska balalajka. Danes — v sredo, vsako soboto in nedeljo PLES, odprto vse dm vso noč. u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi danes ob 16. uri popoldne na vrtu g. Josipa Olupa na Vojvode Mišiča cesti štev. 21 praktični pouk o poletnem škropljenju sadnega drevja (vrste škropil priprava škropil, uporaba raznih škropilnic itd.). Podružnica ne bo mogla glede na svoja omejena sredstva in glede na letošnji pospsčeni razvoj cvetja opraviti pri vseh svojih članih p~a-vočasno poletnega škrop^enja. Zato p ipo-roča vsem lastnikom vrtov, da se lotijo sami tega potrebnega opravila, za kar bodo dobili potrebna navodila danes popoldne. Nekaj škropilnic ima podružnica na razpolago za posojanje. Udeležba pri pouku prosta. u— Obnov'tev trnovske cerkvene ure. že nekaj časa popravlja ljubljanski urar Badorfer na stolpin župne cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem stolpni uri, ki sta bili popravila skrajno potrebni, saj se kazalca nikdar nista ujemala z bitjem. V obeh stolpih bodo obnovljeni na šestih krajih osišča in kazalci dočim bosta notranji osi^i slepi. Stroški bodo znašali okrog 25.000 dinarjev. Tudi zunanjšč'no cerkve namerava cerkveno p"edsto'ništvo obnoviti in utegne obnova stati približno 60 jurjev. Iz Maribora a— če otroci kadijo. V zvezi s požarom, ki je upepelil hlev posestnika Davorina Lesjaka v Rušah, je dognala preiskava, da je povzročil ogenj neki 14-letni fant, ki je v listnjaku kadil cigareto. Iz neprevidnosti je odvrgel cigaretni ogorek med listje, ki se je potem vnelo. a— Lep dar. Jadranski straži je podaril mornariški narednik g. Leopold Kus, večkratni spremljevalec blagopokojnega kralja Aleksandra I. na raznih potovanjih lepo sliko pokojnega kralja Mučenika v admiralski uniformi. a— Francoski krožek. Odbor vabi vse člane in prijafelje krožka na francosko predavanje, ki bo v četrtek 20. t m ob 20. v kemijski dvorani realne gimnazije, Gregorčičeva ulica 2. G. prof. J. Lacroix bo govoril o vlogi province v moderni francoski književnosti. Vstopnine ni. (—) a— Drevi literarni večer. Drevi bo v dvorani Ljudske univerze literarni večer, ki ga prireja Umetn!ški klub v okviru n. umetnostnega tedna. Izbrana poglavja bodo čitali iz svojih del gg. Rudolf Golouh, Anton Ingolič, Jem. Ledina, Ruža Luolja-Petel'nova, Radlvoj R"har. Franjo Roš in Vinko žitnik, RDEČI PLAŠČ ANNABELLA v napetem CONRAD VEIDT pustolovnem filmu V tem filmu je markantni pojav legendama figura viteza pustolovca, ki po nalogu ubija druge, v obrambo svoje časti pa je pripravljen žrtvovati svoje življenje KINO SLOGA, tel. 27-30 Film velike ljubezni in požrtvovalnosti, film lepih posnetkov iz francoske rivi-jere. napeta drama o ljudeh, ki žive od ogabnih poslov izsiljevanja, intrig in podlosti . . . Jeanne Boutel in Jean C al and KINO UNION Tel. 22-21 PREMIERA DANES ob 16., 19 in 21. uri. Izsiljevalci Komorni koncert v mariborskem gledališču Maribor. 18. aprila Sinoči je bila druga prireditev letošnjega umetnostnega tedna in sicer komorni koncert v Narodnem gledališču. Za koncert bi bilo lahko zanimanje nekoliko večje. saj so se izvajale skladbe, ki so bile v smislu razpisa Umetniškega kluba v Mariboru nagrajene. So to skladbe prof Karla Pahorja (Trije divertimani za flau-to. oboo. in fagot). L Novaka (godalni kvartet v enem stavku) ter Ivana Turšiča. ki je prispeval Trio za oboo, klarinet in fagot v treh stavkih Četrta nagrajena skladba prof U Vrabca pa se ni mogla izvajati iz tehničnih vzrokov Drugi del koncertnega sporeda pa je obsegal godalni kvartet Blaža Arniča v treh stavkih, ki je tudi zbudil priznanje in pozornost. Prof. Karol Pahor je že ob lanskem razpisu Umetniškega kluba prejel prvo nagrado. Tudi ob letošnjem razpisu je bil deležen nagrade za svoje »Tri divertima-ne« s tremi kratkimi stavki, ki kažejo izredno živahnost ter melodično in ritmično razgibanost. Novakov godalni kvartet v enem stavku je zgrajen v duhu sonatne oblike, ki pa je prosteje in svobodneje zasnovana Zamisel sloni na dveh temeljih. od katerih je prva kantil°nska. druga pa pestro ritmizirana. Turšičev pihalni trio sestavljajo trije krajši stavki, ki jim je vtisnjen pečat klasičnih divert manov Novakovo ter Arničevo skladbo je izvajal ljubljanski godalni kvartet, ki je ob svojem izvajanju pokazal izredno visoko stopnjo kvalitetnega obvladanja instrumentov Člani te^a kvarteta gg. Karol Jerai ki je sodeloval iz prijaznosti, Gustav Mull^r Leon Pf^ifer in Franjo Stanič so bili za svoje dragoceno, mojstrsko sodelovanje deležni prisrčnega aplavza Tako si je ljub^anski godalni kvartet tudi v Mariboru utrd:l svoj sloves Pahorievo in Turšičevo skladbo pa so izvajali člani ljubljanskega komonega pihalnega anramh'a gg Branko Flego. Slavko Korošec Vaclav La- n ter Ivan Turšič. ki so se izkazali odi'č^e nvn«tre v svojih instrumentih in ki so tudi želi lep uspeh Snočnji komorni koncert je bil za Maribor pomemben kultura: dogodek — druga prireditev v okviru letošni^ga umetnostnega tedna Pred konrerir>m je spregovoril v imenu Umetn:škega kluba upravnik Na;odnega gledališča g dr Ra-dovan Brenčič. ki je izrazil obžalovanje, da ni obisk komornega koncerta takšen, kakor bi bilo želeti in ki je v okviru svojih izvajanj podal točno ter izčrpno primerjavo med predvuinim in povojnim kulturnim ustvarjanjem v Mariboru. a— Tatovi v »Kovini«. V betnavskem gozdu so zalot.li studenški orožniki dva sumljivca, ki sta razb jala veliko žJezno kolo in spravljala dele železa v vreče. Ob pojavu orožnikov sta pobegnila, vendar pa se je orožnikom posrečilo, da so zajeli nekega E. H., ki je pr znal, da je sodeloval pri vlomu v »Kov.no«. Orožniki iščejo zdaj še drugega pajdaša. a— »Specialisti« na kolesa spet ogrožajo lastnike koles. V zadnjem času se namreč ponavljajo primeri številn h tatvin koles. Tako so prišli ob kolo delavec M ha šparoš iz Smetanove ulice, ki mu je izginilo kolo znamke »Panter« z evid. štev. 2-571570, zasebna uradnica Frida Maček z Meljske ceste 34. ki so ji odpeljali kolo znamke »Indian« z evid. štev. 2-25540 in tesarski pomočnik Ivan Vdo-vič. Njegovo kolo je znamke »Puch« in ima evid. štev. 2-134614. a— Sprememba repertoarja. Ker je ga. Ančica Mitrovičeva nenadoma obolela, se mora za jutri napovedana zaključna predstava »Aide« preložiti. Namesto tega bodo ponovili komedijo »Upniki na plan«. Abonma C ostane. — Prihodnja dramska novost na mariborskem odru bo S. Cajnkarjcva drama »Potopljeni svet«, ki je žela v Ljubljani izreden uspeh. a— Prešernov večer je bil predJmočnjim v nabito polni dvorani Ljudske un:verze. Oder je bil primemo okrašen in opremljen s sliko našega naivečjega pesnika. Večer je prired la Ljudska univerza v proslavo 90-lrtn?ce Prešernove smrti. Potem, ko je prof. B u n c s primernim nagovorom otvoril večer, je predaval prof. dr. A. Slodnjak iz Ljubljane o življenju in delu našega najpomembnejšega pesn!ka ter prikazal njegovo umetn'ško velično. Po odmoru pa je režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril Debevec z globokim doživetjem recitiral izbrane Prešernove pesmi. Predavatelj in recitator sta bila deležna toplega priznanja, zlasti od strani dijaške mladine, ki je pretežno napolnila dvorano. Iz Celja e— H koncertu APZ iz LjubMane, ki bo v soboto 22. t. m. ob 20. v »Un:onu«: tisti, ki se nameravajo s podeželja pripeljati na koncert in pa okoličani, naj si preskrbe vstopnice pravočasno, kajti za ta koncert vlada v našem mestu že zdaj veliko zanimanje. — Naslov koncerta je: »Pesem slovenskega preporoda«. Zastopanih je osem skladateljev iz naše najbolj pomembne dobe za razvoj narodne zavesti. (—) e— Ribe na celjskem trgu Kakor smo izvedeli. je Ribarriko duštvo že poskrbelo za. prodajo sladkovodnih rib na celjskem trgu in bo prodajailo v petek 21 t. m. ščuke navrtug.Ferda Bcrgerja v Gosposki e— »Slovanska pesem« Celjski oktet, ki ga vodi pevovodja g Cerar. se je predstavil celjski javnosti po daljnem pesledku z vokalnim koncertom, ki ga je priredil pod geslom »Slovanska pesem« v ponedeljek v dcce a napolnjeni mali dvorani Celjskega doma. Oktet je v resm;ci ma:hen zbor. ki ga tvori 11 discipliniramh pevcev z dobrim glasovnim materia'om. Poje z lepo dinamiko ter je uravnovešen in prožen. Zelo dobra je zasedba prvega tenorja, basi pa so premalo fundamentalni. Oktet je pod spretnim vodstvom g. Cerarja od lani močno napredoval in predstavlja vsega uvaževanja vredno, seriozno pevsko enoto. Na sporedu je bilo 20 skladb slovenskih in hrvatskih avtorjev ter ena ruska in dve slovaški na odni. Spored je bil srečno izbran m je v splošnem ustreza' geslu večera V zboru se je predvsem uveljavil odlični tenorist g. Segedin, ki je tudi član Akademskega pevskega zbora. Ugaial je tudi barito-nist g. Filipič, ki je z dobrim, polnim in dokaj šolanim glasom nastopil v zboru kot solist v dveh pesmih. Sopranis.:ka ga Mar-ianca Kalanova je pela z zborom sopran-sko solopartijo v Ma oltovi »Pojdem v rute«. s ovaški narodm »Zabučale gore«. Adamičevi »Mara u jezeru« in slovaški narodni »Pasol Janko« Ga. Marja-aca Kala-nova razpolaga z barvitim, sočnim, pro-domm in tehn:čno izglajenim glasovnim mater alom ter je b:la deležna navdušenega oriznania P ejela ie lep šopek nageljnov. Tudi zbor in pevovodja sta žela prisrčne aplavze. Zbor je moral tr- postm ponav jati. Večer ie nudil len umetniški užitek. Lepi uspeh bo Ce'j^Vemu oktetu gotovo v krepko pobudo za nadaljnje delo in za nove uspehe. — R. P. e— Celi sko dijaštve bo uprizorilo »gro oRoksi« Ped okriljem 51 podružmee Fe-rialnega saveza bodo upnzi rili di aki ;n dijakinje drž rea'ne g mn°zi e v Celju v petek 5. ma:a v ce']^ cm g oda :šču veseloigro Bary Conaersa »R ;ks « v režiji ge. Angele Sadarjeve ČMi dobiček bo ra deljen med d jake in dijak? je da se rm omogočijo porovanja v poč t :c h Dolžnost vsakogar je da s svoju ud.''cibu ori-oomore d;ja''m- braniti. e— Gogoljevo »Ženitev« bodo u" ^o-;li sokolski gledališki di etanti iz Trb : >c j na povabilo soc:alnega odseka celjske ys' ol-■ske župe v mesecu maju v M^st^em g'cda-li:ču v Celju. Sokolska g'edah ka dr'.;ž na v Trbovljah uživa up-a\ čeno sloves najboljšega odra v ce jski župi. Prepr čani smo. da bo ob tej priliki obiskala cePsko gledališče vsa sokolska in sokolstvu nak'o-njena javnost. Čisti dob čok prireditve je namenjen izvršitvi plemenitih nalog ki si jih je nadel župni scciahv odsek Točni datum gostovanja bomo se javili. — Socialni odsek Sokolske župe Ce je. e— Celjska opafijska cetkev dobi nov zvon. V ponedeljek so spravili iz stolpa opatijske cerkve v Celju naimanjši zvon in ga prepeljali v Biih ovo zvonarno v Maribor. Tam bodo zvon pretopili in vlili zvon. ki bo nekoliko večji od sedanjega in bo harmonično popolnoma v skladu z ostal mi tremi zvonovi v opatijski cerkvi. e— Tri prometne nesreče. Ko je vozil 47-letni kolarski mojster in posestnik Jože Virant z Gomilskega v ponedeljek hmeljevke po cesti, se je voz prevrnil nanj in mu z'omil levo nogo pod kolenom. V soboto je padel 64-letni posestnik Franc Senica s Prihove pri Rečici ob Savinji pod voz. Kolo je šlo čez Senico in mu zlomilo desno nogo v kolku. V ponedeljek okrog 14. je neki motociklist na cesti v Grušov-Ijah pri Rečici ob Savinji podrl 14-letnc-ga posestnikovega sina Franca Kolenca ia Grušovelj na tla in mu prizadejal hude poškodbe na g'avi. * e— Po daljši dobi suše je začelo v noči na torek končno deževati. Dež je napojil zemljo, ki je bila že nujno potrebna moče. Po dežju se je začela narava vidno razcveta ti. e— V gozdu ie gorelo. V ponedeljek okrog 16. se je vnel gozd na Vipoti nad Gab ovko pri Celju. Plameni so kmalu zajeli večji kompleks. Na kraj požara so pri-hite'i vojaki ter gasilci iz Gclja in Gaber-ja. ki se jim je do večera posrečilo omejiti ogenj. Požar je uničil okrog 800 kvadratnih metrov hrastovega gozda. Škcda znaša okrog 10.000 din. Najbolj prizadeta sta posestnika Ivan Ojstršek m Jože Zupan. e— Ribe-ščuke se bodo dobile v petek dopoldne pri g. Ferdu Bergerju. Riba r sko društvo. (—) S^kol Šentjakobsko gledal šče uprizori danes ob 20.15 Haškovo satiro »Dobri vojak švejk« v korist gradbe Sokolskega doma Sokola H. Vabimo sokolsko članstvo, da s posetom igre, ki je navdušila že toliko gledalcev, podpre Sokola H. pri gradnji Sokolskega doma. Iz Brežic br— Jadranska straža v Brežicah je imela občni zboi dne 24. februarja. Iz taj-nikovega poročila je bilo razvidno, da društvo pridno deluje. Z nekaterimi spremembami je bil izvoljen stari odbor. Pri tej priliki je imel g. Viktor Pimat predavanje a skioptičnimi slikami »Naša vojna mornarica«. Dne 1. aprila sta imela podmladka JS. zelo uspelo akademijo s pestrim spo« redom. Tokrat je predaval g. Albert širok o temi: »Morje v slovenskem pesništvu«. Gospodarstvo s* Vprašanje tekS>mkega kabla Beograd—Maribor Ze do'go vrsto let je pri nas na dnevnem redu vprašanje mednarodnega telefonskega kabla, k; bi šel od Beograda preko Z-.igre-ba in Maribora do avst ijske meje. Že pred leti so se vršile licitacije, ki pa so bile pozneje razveljavljene. Kakšne sc bi e prave ovire, da se to delo že ni izvršilo pred leti. nam ni znano. Vsekakor trpi naša poštna up ava veliko škodo ker bi se investicije *a kabel, ki so sicer zr.atne izplačale že od dohodkov mednarodnega telefonskega prometa, ne glede na to da smo po mednarodni pogodbi zavezani zgraditi to kabelsko zvezo. Leta 19^7 so se pojavili načeti za ustanovitev domače industriie kablov nekje v Srbiji, ki naj bi polagoma dobavila tud' potreben kabel za zvezo 12 Beograda do Maribora. Ti načrti pa so bi'i zelo fantastični in se je šele po dolgem času ugotovi !o. da so neizvedljivi V septembm leta 1937 je kazalo, da ;e vprašanje končno rešeno. Dobili srno uredbo o nakupu in poIož;tvi telefonskega kabla od Beograda preko Z.greba. M ribera do avstrijske meje ter za nabavo potrebnega materiala in za izvršitev teh del. Ta u-edba določa da se minister 7.1 pošto. te'egraf in telefon pooblašča da najame pri D žavni hipotekami banki posojilo za nabavo kabla in potrebnih n-prav za izvršitev zemeljskih in drugh gradbenih del. 73, nabavo ki montažo potrebnega materiala itd. V smislu negodbe z Avstrijo od 3. julija 1936. Ta uredba nadalje določa da bo uvoz potrebnega materiala prost caru.e. skupnega ;n luksu'nega davka ter samoupravnih daja tev Za odplavilo posojila se ustanovi pr Državni hiootekarn; banki sk'ad v katc rega bo phčevao post r. o ministrstvo vsa ko leto po 30 milijonov dinarjev v mescih obredih po 2 in po' mili;ona din. Ta uredba je stopila v veljavo 1. oktobra 1937. Ob sprejetju te uredbe je takratni poštni flinister dr. Branko Kaludjeicič izjavil, da je s sprejetjem te u edbe prišlo vprašanje gradbe kabla v zaključno fazo Kabel, ki bo položen v dolžini 700 km. bo obsegal 90 zvez v vsej razdalji. Dejal ie tudi, da bo kabel izro"en prometu v jeseni 1939. Sam je omenil, da izgubi državna blagajna po sta:ist;čnih podatkih ministrstva zaradi pomanjkljive telefonske mreže na leto približno 25 milijonov din na dohodkih Po položitvi kabelsike zveze sc bodo dohodki lahko nodvojili. Po objavi te uredbe je vprašanie nabave in položitve kabla znova zaspalo. Vprašanje nabave kabla, ki bi moral priti v promet že v letošmjem letu. ie ves čas ostalo na mrtvi točki. Ni nam znano, kakšne nove ovire so nastopile, da se to vprašanje ni uredilo. Medtem smo morali zaradi preobremenjenosti telefonsk'h prog investirati znatne zneske za krpanje obstoječih prostih telefonskih vodov in te dni smo poročali iz Beogada da se pripravlja uredba o razširjeni starh in postavitvi novih medkra-jevn'h telefoni h zve/ ter o gradnji poštnih poslopij. Ta načrt uredbe predvideva investicije v višini 115 mi'ijonov din. ki naj bi jih poštno ministrstvo najelo pri Poštni hranilnici. Vpra"inje kaba je torej stopilo v zadnjih letih docela v ozadje. Najnovejše informacijo iz Beog-ada pa pravijo, da je zdaj znova poslalo aktualno Kakor poroča »Jugoslovenski kurir« ie finančni minister Djuričič postavil zahtevo, da mu nohtno ministrstvo v na'krajšem času predloži podrobno poročilo o tem vprašanju. V poučenih k'ogih zitnujejo, da bo vprašanje kabla Beograd Maribor zopel postavljeno na dnevni red in da bo v kratkem rešeno, seveda če ne bodo nastopile nove ovire. Kapscfšsta angleške in $nncrske letalske industrije Od za"-*kp 1pta ko pt.a AncrUia in F*-n-:;p n—!č?ii izvajati svoj oboT-o^tv^m T^p Tp Vprtl in- ffi-c-f-i^o v teh d-spvph TTiptno povečpla '"a io v tplni f»r>««a '»fp don^ ip^la ,-">- :e v n-eJ?nr'h letih zamudila in ji ;< z rJfJrrn-t' ^VO^O ^^odnkc'^O ra vo:*~ Vi v+al poorppno To nnmoni r' pn"VT.-p ind^Striia doc,°'T^a p '--ir-i-Ht-t'" r> n-rr Z*-r indnstriio. ir> -?a 'phke izdela v en~m letu ✓ '• vni v poučen'h kroCT'h za- f- 'n ^ - V — c**-*—p+r>i7 i- ' 'n Hp ho Ar^iia V c" •■ 1?hko izde^la na mesec C ■ '1 ' 1 lir"!! letp nao"edoi'a1P t' ' fnd'.i~triia v Fr^^oiii Leta <» " kr indu^tnip v Frpnpiii iz-c r'1 mr-ec komaj 38 letal Da^adie- rr -poznala kako ie F~an- c"- *• '■■•n- i>oTledu zao«t?>la. zato je dolo-č - 1 i? miliiarde frankov 7a nove in- v letalski industriji ki e po v' nod""avliena Od tega zneska ie D' " i --ova vlada dala na razpolago pol m-""" d^ frankov privatni industriji za iz-d"1'" anie 'etpl^kih motorjev in drugih poti cbščin. Do konca lanskega leta je uspelo produkHisko kapaciteto frpriro^ke 1etaTcke industrije dvigp'ti šele na 53 letal mesečno Ko na =0 bile invept*piip končane. ie pričpia produkcija npfflo ppra- Š"pM v ipniinriii W ;p prodi'koiia dvig- nila np 90 V feb^-no^^n i» nqr-ncia nP 1' lofol mp^^-nf) \r a^-Ufi Ho ^o ^>nn letal P-i tem pa niso všteta 5o1flrp in d^i^a l^tp'3 PrjinoopVt rf-r.^, ^p cfrp to ^0 00 r^o^o—o p—odi^V^^ig dr> lo-f-il tp Jl-nn^m nbs^^P onlnlnn p«/. J.-VoJip A o nn „r;r:t, Jra**' co mnfo r***'1!^ 1n A P T^o-r ciie fraw>o'l'p jp+i^-v® ni b'io m^foče +pVo nattln dTrlpplfl ir, lp. '-n ipcpn' i-ia^oč'la v Arr>e*"'ki 6?5 vojnih 1p+p1. v Ni>o70T," lanskega le*a daiala preference Avstriii. Poleg te nreferenoe nam Franeiia odobrpva premijo v viš:ni 50 frankov za tono mehkega lesa pri uvozu v Franeiio in 30 frankov pri uvoru v A^1'-. Da se omogoči večii uvoz trdega lera v Fr^n^iio je predviden še j^os°ben znesek 6 9 rmTi^na frankov Pr^mir^nie izvoza trd/^gp l^sa v Fraociio Od te^a zneska bo d^ip Francija 3.9 nrTionp f"ar>k~v. naša dr^va pa 3 milMone frankov. K°r sro^ nri iz^j-o-ni cehiio^e v Franriio im^li d-sl^i veMke težko^e. npm ie Franeiia pr-p^la p^so-b^n konf'np'ent 8000 ton. pr; č°m^r n^m daje ugodnost popolne oprostitve od uvozne eprne. = Načrt za ustanovitev privilegirane ind-strijfke barke. V proračunski razpravi p-ed narodno skupščino je trgovinski minister .Tevrem Tomič izjavil, da bo vlada v na;kraišem času vzela v razpravo vp ašanie orepniza^ip ipdustn'isVe<*a kredita v naši d^avi S°daj poročaio iz Beograda. da bo to i'p-ašppie priš^ v krp+kem na dnevni red. Trgovinski jnipisfor Tomič proučuje trenutno ckupai s finančnim mi-nistr^rn Diiiri^;č°m ppčrf za ustanovitev pncoVino nrivi^-^rpnp indusfriisiko hpnke. ki ppj bi cp usfpnoiHTa po P-fvI'e- girane agrarne banke. Kakor je znano, so se hrvatski industrijci že lani izjavili p:oti takemu načrtu centralne banke in predlagajo, da bi se ustanovile dve ali tri industrijske banke z enakimi privilegiji. Po vesteh iz Beograda, bo zaradi tega v kratkem sklicana konferenca med predstavniki naše vlade in predstavniki industrijskih korporacij, kjer naj bi se proučilo vprašanje organizacije take banke = »Vreme« zvišuj-* g'a"nico. Tiskarsko založniško pedjetje »Vreme« d d je sklenilo zvišati delniško glavnico od s dini:h I 15 na 20 mi'ij-nov d'n z izdajo 5000 nov:h delnic po 1000 din. — Družba ie nedavno ! objavila svojo b:ianco za pretpklo leto. ki izkazuje 1.43 milijona din izgube. == Prepoved uvoza 1C00 dirarck"h. 500 dinarskih in 1C0 dinarskih bankovcev. Da se prepreči nedovoljen prenos kapMala čez mejo, je finančni minister prepovedal vnos tisočdinarskih in petPtod;navskih barkov-cc ter stodinar?k'h bankovcev za več ka-k' 500 dinarjev. Do^aia pa se, da posamezne osebe o prihki prihrda v našo državo še dalje ponašajo s seboi efektivne dinarske bpnkovce. dru?;m pa skušajo pošiljati bankovce nuhov' sorodniki iz inozemstva Ker se strogo na^ii-a onemogoča prinašan:e dinprc-v5h bpnv0vrev iz inczemsfi^a. rprvarip Narodna bpnk^ vc;o zaiptprp-i"pne, nai obvpste vce os°bp. s katerimi imaio v iPo'°rpstvu z\?eze naj iirn pošilia^o denar v tvi'h vahitah v doiprvh francosk;h frp"k;h š^nVa—v;h an- gleških funtih holppdsk'h sro^^p-i^ b°tgph itd. pikpkor pa pp v ef"k+J,rn:h dinprsk;h bank vc;h. ki sp bodo za^aij in staviiaTi pp ^okirppe račune brez možnosti skorajšnje uporabe. — Izravnalni davek na vrleb'a"-ovn!ee in industrijske predijalmce v Švici. Po dolgotrajnih borbah je te dni prižlo v švicarskem zveznem svetu do sporazuma glede besedila zakona o izravnalnem davku za podjetja detajlne trgovine, katerih promet pressga 200.000 frankov (2 in pol milijona din na leto). Zakonski načrt določa v končni obliki, da se nalaga na detajle trgovine večjega obsega poseben progresivni davek. Ta davek je najvišji pri tako zvanih trgovinah z enotnimi c°nimi (to so veleb'agovnice po sistemu »Ta-ta«), kjer znaša izravnalni davek do 4% doseženega prometa. Pri ostalih veleblagovnicah in razpošiljalnicah blaga ie določena na^višia stopnja davka do 2.5%. pri industriiskih podružn'cah do 1.5u i m »B iS. IM' »?» I5t 160; »8« 112 50 - 115 Fžol: baški in remski beli brez vreč 272.50 275 Otrobi: baški 110 - 112. sremski 104 - 106 banatski 101 - 103. drama 3reda 19 živi mitvec Red Sre^a četrtek, 20 . Kaj je resri-a Red B. Petek. 21 ob 15 Hlapci D ja£ka predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobo'a. 22.* Potovan-e v Ben°tke Red A Ned"l'a, 23.: 2ivi mrtvec. Izven. Znižans cene. Opozarjamo, da bo dijnska predstava v drami že jutri v četrtek. 20 t. m. ob 15 uri in ne v petek Vprizoiili bodo Cankar-:evo dramo »Hlapci«. Abonanti reda B imaio za svoj abonmi v petek, 21. t m. zvečer dramo »Kaj je i esn'ca ?« V režiji prof. fes ta pride prho^nji teden na oder naže drame Shake-pearov »Othello« To bo druga vpri-oritev tega dela na nnš~m od'u in tudi tokrat bo 'gral Othella drame Ivan Levar. Premiera bo v sredo 2" t m OPERA Sreda 19.: Aida Gostovanje Zinke Kunc- Milanove izven. Četrtek, 20.: Vse za šalo. Red četrtek. Petek, 21.: Zaprto Sobota. 22.: Falstaff. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 23.: Vse za šalo. iTven. »AitTa« z go. Z V ko Ku-_c-M"?anovo v naslovni vlo-ri. Ma'okatera pevka na svetu je tako hitro dosegla izvelno umetniško kariero kakor odlična zagrebška pevka Z nka Kunc-M:.lanova. Iz Ljubljane, kjer je imela svoj prvi anjažma, jo je ps'jala pot v Zagreb. Beograd, Dresden, Berlin, zopet na Dunaj, od tam dal e v druga najpomembnejša kulturna središča, preko Londona v New York, kjer je že dvakrat gostovala v seriji predstav v Metropo'ltan operi. Pod slavnim Toscninijem je pela na slavnostnih igrah v Solnogradu in na razn:h orator:jskih koncertih, vselej in povsod s tako ogromnim priznanjem kakor ga je bila deležna malokatera pevka. Ta umetnica bc gostovala drevi v naši operi in sicer v naslovni vlogi Verdijeve opere »Aida«. Tc je pomemben dogodek v življenju naše opere, zato opozarjamo na nocojšnjo izvedbo »Aide«. Ostala zasedba: Amneris Korejeva Ra^ames Franc1, Ram-fis Betetto, Amonaaro Primož'«, kralj L"p-ša. svečenica Heybalova, sel Sladol'ev. Dirigent: dr. Svara. Režiser: Pimožč. Nocojšnja predstava bo izven abonmaja«. - »Falstaff« je najpomembnejše operno delo nesmrtnega skladatelja Verdija. Prvič ga bodo peli na slovenskem odru pod taktirko ravnatelja Poliča. Njemu se ima Ljubljana zahvaliti, da je slišala marsikatero pomembno operno delo v nadvse častni izvedbi. Tudi »Falstaffa« je pripravljal ravnatelj Polič z vsem svojim bogatim znanjem in izkustvom in sobotna premiera bo prav gotovo častna za naSo operno zgodovino. Premiera 22. t m. bo za premierski abonma ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 19 ob 20.15.: Dobri vojak Svejk. Zadnjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 19.: Zaprto. Četrtek, 20. ob 20.. Upniki, na plan. Red C. (.'Sprememba repertoarja). da je kuhinjska čokolada MIRIM Izdelana iz naj-volj&ib surovin. MIRIM KUHINJSKA. ČOKOLADA ^S WM M ••••• • titf. M I* o K T Ljudje, ki delajo olimpiado S kakšnim navaušenjem delajo in se pripravljajo na F.nskem za olimpiado, je težko opisati. To more razumeti samo oni, ki je sam bil tamkaj n videl ves narod na igriščih in v sportn h dvoranah bratsko povezan v skupni ljubezni do športa, do zdravja n moči. Ministri najvišji sodniki, vseučiliški profesorji so skupno z delavci in kmeti iz najbolj oddaljenih laponsk h naselbin vsi samo športniki, in še celo dobri sportnikL Predsednik prirediteljskega zbora Ran-gell je drugi ravnatelj f nske narodne banke, torej desna roka guvernerja. Toda, če gledate trga uglednega in velikega gospoda v družbi, ne boste videli na njem niti sledu onega debelega bančnika. To je človek srednje rasti, brez okroglin ves v mišicah in eleganten kakor iz škatlice. Ran-gell je odličen organizator in že dolga leta predsednik vrhovnega finskega saveza za šport in gimnast:ko. Toda ni zaradi tega postal eden prvih športnih delavcev na Fnskem! Pravico da danes vodi olimpijske posle na Finskem, si je Rangell pridobil že pred pol stoletjem, ko ie kot mlai atlet kot prvi Finec v troskoku preskočil mejo 14 m. Mladi 18-letni Rangell je bil ponos svojih tovarišev gimnaz icev v malem mestu Hameen'inni. Vse je kazalo da se v ni'm skriva veliki skakač. toda takrat ruske oblasti srednješolcem niso dovolievale, da bi nastopali na javnih pr reditvah. Po svojih sposobnostih bi bil nadarjeni Rangfell 'ahko dobil mesto v finski reprezentanci za olimp ado v Stockh^lmu (1. 1912.), toda takrat si ni n:hče niti pomisliti ni upal, da bi gimnaziiec odšel v tujino, in morda še »zaradi športa«. Razumljivo je bil mladi Rangell zaradi tega žalosten in ogorčen Ko so se v avgustu zač~la tekmovania za atletska državna prvenstva, ki so bila takrat v Turku, RangeM ni mogel več vzdržati. Na or'-erovarianie tov^riSev skrivaj zbež: iz šole in od potu iv v Turku. Tamkaj je boliši od vseh ostrih tekmovalcev in doseže nov finski rekord v troskoku z več kakor 14 m. Olimp -ski zastopniki, k'" so ae vrnili 'z Stockholma. so vsi izgubili proti niemu. Rpn^eil se ie nato ?r>et skrivaj vrnil v šolo. kakor ie bil ušel. Nihče n' opazil nie-gove odsotnosti in šele listi so razbobnali V neka] vrstah Sabljaški dvoboj Ital ja-Jugoslavija. V nedeljo zvečer so imeli v Zagrebu veliko tekmovanje v sabljanju med našo in italijansko reprezentanco. Italijanski sabljači so prišli v najmočnejši postavi — v ostalem spadajo sploh med najboljše na svetu — in so naše porazili v vseh nastopih s 6:0. Med našimi izbranci je nastopil tudi mladi Ferlan iz Ljubljane, ki je imel za nasprotnika slavnega reprezentativca in ol mpijskega mojstra Pintona iz Padove. Nasprotnik je moral pokazati vso svojo veliko sposobnost, da je upognil nadarjenega Ferlana v laskavem razmerju 10:5. To je bila tretja dobljena točka za Italijane. Prireditev je bila tudi vnanje zelo lepo organizirana, v sodniškem zboru pa je med ostal mi po 'eloval tudi znani sabljaški strokovnjak g. polkovnik Cvetko iz Ljubljane. Rccrgan^c^a a+l^ ega sprta? B o-gra"'~ko »Vreme« objavlja v precej vi'n obl:ki spor-en!co ki je bila sprejeta na zadnji sej zagrebškega atletskega pod-saveza, v kateri se Zsgr bčani zavzemajo za reorgani-ac'io atletskega športa v državi na ta nač'n. da bi se ustanovili trije samostojni na-o^n' sa^ez Hrvatov, Srbov in Slovencev Vrhovni državni savez za atlefko nai bi zastopal našo atletiko samo nasproti inozemstvu torej v mednarodnih srečani h. glede vrega ostalega pa naj bi b li narodni savezi popolnoma samostojni De'egati zagrebškega podsaveza so dobili naročilo, da morajo na prihodnjem občnem zboru JAS z vso odločnostjo zastopati to stal šče. Predlog je precej podoben onemu ki je izšel tudi iz Zagreba glede rr organ zacije našega nogometnega športa. pa mu zato zaenkrat ne gre prerokovati, da bi prodrl. V ostalem pa je sploh vprašanie ali bi cepitev naših že tako skromn h sil v tei eportni panogi koristila nienemu razvoju. 01im.p"iski novec. Državni predsednik Finske Kall'o je na predlog finskega nu-mimiatPnega društva in državne banke sklenil predlcž't' državnemu zboru zakonski osnutek o izdaji pos'bnega ol mpijske-ga novca v vrednosti 50 finskih mark. Po tem predlogu hočeio na Finskem še letos skovati 200.000 takih novcev, kater h vrednost v srebru bi bila po 20 finsk h mark. Stroški za kovanje bi znašali okroglo 5 mark za komad, tako da bi finska državna banka s tem kovanjem imela izredni dohodek okroglih 5 mlijonov finskih mark. Srebrn® kovance so na Finskem zadnjič imeli leta 1918.. zdaj pa so v prometu samo nove' iz nikla. Izdaten denarni vir so s' omisliM Finci tudi z olimpijski poso^lom od katerega je bilo 200 miliionov finskih mark podpisanih na švedskem. 36 narodov se je prijav'lo za olimpiado v Helsinkih. Do vel'ke noči je prejel olimpijski odbor XII. olimpiade prijave za sodelovanje iz 36 držav. Med zadnjimi je dospela tudi prijava Poljske. Razp's Izbirnega tekmovanja v metu djska hi kladiva v Celja. SK Celje-atlet-ska sekciia razpifiiie v okv'ru cross-coun-trva. ki bo v nedelo 23. t. m. ob 15. na v C/**u. Se t»'-»»"»vaT»4e v metu diska In kladiva kot izbirno aa tekmovalce, ime mladega gimnazijca in raznesli vest o novem odkritju. Toda vse je bilo dobro, kajti profesorji tudi v onih časih niso či-tali športnih rubrik ... Toda primer predsednika Rangella ni osamljen v športni zgodov ni Finske. Notranji min ster in prejšnji pravosodni minister dr. Urho Kekkonen je predsednik finsk ga atletskega saveza in eden najbolj odločiln h športnih strokovnjakov na Finskem. Saj ga tudi ni Finca, ki bi ne poznal športnih uspehov Kekkonena. še danes, ko je star že 37 let, rad aktivno sodeluje na marsikateri športni prireditv . Lani se je notranji minister Finske pojavil na startu v svojem rodnem kraju v Kaja-ani. Svojim someščanom je poskrbe1 za športno senzac jo, ki jo je mogoče doživeti samo na Finskem, domovini pravega športa. Aktivni član vlade je nastop'1 v skoku v višino in je zasedel četrto mesto izza najboljšega — dijaka in dveh delavcev. Pred 15 leti je bil Kekkonen najboljši Finec v skoku v viš no. Dvakrat je bil prvak Finske z višino 185 cm ki je n. pr. danes jugoslovenski rekord v tej disciplini. Toda to je b lo že pred 15 leti! Kekkonen je tekel 100 m 10 9 m je do'g'0 branil tudi svetovni rekord v troskoku brez zaleta. Kekkonen je kljub mnogoteri zaposlitvi ostal športu zvest tudi sedaj — po znanem finskem načinu. Pozimi smuča, poleti pa teka po gozdovih ali pa dela dolge in nagle sprehode po okolici Helsinkov. Glavni tajnik prirediteljskega odbora je Lauri Miettinen, ki je kljub svojim 33 letom še zmerom f nski rekorder. Njegova klubska štafeta je dosegla finski rekord na progi 4 x 100 m s časom 42.6 on sam pa je pretekel 200 m v času 22.5, 100 m pa kakor Kekkonen v 10 9. Miettinen je že 7 let mednarodni tajnik finskega atletskega saveza in stalni delegat na sejah mednarodne atletske federacije. Mož ni samo odličen strokovnjak in organ zator, temveč tudi uspešen diplomat, saj govori razen domačega jezika še angleščino, nemščino, švedščino in španščino. Tudi ostali glavni organ zator ji Xn. olimpiade so sami znani sposobni športniki. (Sulo Kolkka-Heisinki) ki pridejo ev. v poštev za sestavo reprezentance proti Julijski Krajini. Tekmovanje v metu diska in kladiva se bo pričelo ob 14.30. »Ilu.strovane sportske novosti« št. 16. so izšle. Med vsebino čitamo čianke: Nedostojni derby. — Jožo je še zmerom sijajen branilcc. — Dva gola in dve točki v Ljubljani. — Kralj beKov Marko Mikačič spet igra nogomet. — Čehi bodo .grali v SE pokalu. — Concordia se bliža spet ligi, itd. Vmes je še razen športni drobiž in pa obilica službenega gradiva iz nogometnih in atletskih športnih forumov. Posamezne štev.lke so po 1 din. Atletski podsavez v Ljubljani. (Službeno). Na mitingu Planine, ki bo v soooto dne 22. t. m. ob 15. morajo nastopiti izbirno za sestavo reprezentance v skoku v višino gg. Marek in žgur, v metu kladiva g. 2agar. Tudi ostali, ki bi utegn.li priti v poštev, naj se javijo ta dan pri tekmovanju. Gg. Rač, Polak in Skušek morajo ta dan izvršiti nekaj treningov v stafetnih predajah pod nadzorstvom g. trenerja. SK Celje mora pr.rediti v nedeljo 23. t. m. dopoldne na svojem igrišču v okviru svojega tekmovanja met diska in klad va. V teh disciplinah se poziva, da nastopi izbirno g. Slam č Herman. — Miting SK Železničarja, Maribor. Pozivajo se gg. Oroszy, Smerdel in Radič da nastopijo v nedeljo dne 23. t. m. ob pol 10 na tem mit ngu v skoku ob palici. Prav tako se pozivajo, da nastopijo v metu kopja gg. Zorko in Gregorovič. G. Adolf Urban-čič naj nastopi v Mariboru na omenjenem tekmovanju SK Železničarja v disciplini 400 m. D I O Sreda, 19. aprila Ljubljana 12: Zborovsko petje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13: štirje fantje. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: a) Maccoha in druga čuda Moravskega krasa; b) Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). — 18.40: O mejniku naše vzgojne kulture (prof. E. Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: MešLrovičeva dela v lesu H. del. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila Beograd 16.45: Narodna glasba — 17.20: Orkester in plošče — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Zagreb 17.15: Otroška ura — 20' Prenos opere iz Ljubljane. — Praga 19.50: Pester spored. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. — 21.30: Zvočna igra. — 22.10: Plošče. — Sofija 18: Narodne pesmi. — 18.45: Klavirski koncert. — 19.15: Operni odlomki. — 22: Ples in bolgarske pesmi. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Graški orkester. — 18.15: Stara in moderna glasba. — 20.30: Vojaška godba. — 22.15: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19: Plošče po željah. — 20.30: Lahka glasba. — 22.15: Veliki in mali orkester. — 24.15: Nočni koncert. — Miinehen 19.15: Mladinski koncert. — 20.20: Vojaška godba. — 22.15: Prenos iz Berlina — Pariz 20 15: Simfon čni koncert iz BruxeUesa. — 22: Lahka glasba a ploSč.. / Angleško in francosko zlato v Ameriki Amerika v dejanjih Žetev v primeru vojne V nekem londonskem tedniku razpravlja angleški vojaški strokovnjak Spectator, kako predstavlja poleg vojne mornarice tudi zračno brodovje mogočno in važno orožje za blokado. Strokovnjaki smatrajo, da je z odmetavanjem gorljivih bomb popolnoma lahko uničiti žetev na njivah in na ta način oslabiti neprijatelja v pogledu prehrane. Britansko žito zori, kakor znano, na kanadskih poljih, katerim ne bo tako lahko priti blizu. V veliki nevarnosti pa bi bila polja držav, ki pripadajo osišču Rim—Berlin. Te dve državi bi morali v primeru vojne prav kmalu ustaviti promet preko Oceana ter bi ostali navezani na lastne žitne pridelke. Celo v primeru, če bi se Nemčiji posrečilo zasesti Ukrajino, bi za Rusijo bila prava igrača zažgati žitni pridelek na poljih v vročih poletnih dnevih. Žitna letina v Ukrajini bi s tem postala za zavojevalca brez pomena. Tankanje v zraku Angleška družba »Jmperial Airway« je uredila svoj zračni promet tako, da oskrbujejo njene aeropiane z gorivom kar med poletom v zraku Zakladi iz Escoriala Oplenjeni muzeji, cerkve in samostani v Španiji Francova vlada zbira podatke o umetnostnih zakladih, ki so izginili pod republikansko vladavino iz raznih muzejev, cerkva in samostanov ter jih ni med tistimi umetninami, ki so jih dali republikanci ob padcu Katalonije prepeljati v Ženevo. Posebno občutne izgube je utrpel znameniti samostan sv. Lovrenca v Escoria-lu, ki je splošno znan pod imenom Esco-rial. V zakristiji in drugih prostorih tega samostana, kjer so pokopana trupla španskih kraljev, so izginile predvsem tiste slike in dragocenosti zgodovinske vrednosti, o katerih je bilo domnevati, da imajo visoko mednarodno ceno in jih bo najlažje spraviti v denar. V zakristiji manjkajo n. pr. znameniti Tizianov Kristus na križu, Grecov apostol Peter in neka Tin-torettova mistična slika. Iz kapitelskih soban je izginilo osemnajst slik, med njimi Veronesejevo Oznanenje, Velasquezov Jožefov brat z okrvavljenim plaščem. Ribe-rov Jakov z ovcami, Tizianova Zadnja večerja, Grecovo Mučenje sv. Mavricija, Rogiera van der Weydena Snemanje s kri ža in Tintorettovi sliki Umivanje nog ter Kristusovo češčenje po pastirjih. Gre večinoma za slike, ki jih vodiči označujejo z zvezdo. V stenskih omarah pogrešajo med drugim dragocen diptihon iz slonovine in relikvarij iz 10. stoletja. Nadalje manjkajo dve Goyevi sliki in dragocene stare porcelanske posode. Tudi iz knjižnice, ki jo je osnoval Filip II., I so izginila marsikatera dragocena dela, med drugimi breviarij Karla V., koran iz | 1. 1594, različni inkubeli in perzijske knji-i ge. Nevarno mežikanje Neki holandski specialist za očesne bolezni pravi, da pomeni pomežikovanje si-| len napor za oči in je zelo škodljivo. Zgra-| dil je namreč pripravo, s katero je mogoče izmeriti, kakšen vpliv ima pomežikovanje na očesne mišice. Izkazalo se je, da se mišice pri tem gibljejo s tako strašno brzino, da obstoji nevarnost okvare vek. Ker pa do danes še nismo ničesar slišali o takšnih okvarah zavoljo mežikanja, se ta svojevrstni način za približanje nežnemu spolu gotovo ne bo dal brez nadaljnjega spraviti s sveta. Nemci v avtomobilski tvomici „Fiat" Štefani poroča iz Torina, da je prispela te dni v Italijo nemška letalska misija z dr. Baumkerom. glavnim ravnateljem nemškega ministrstva za letalstvo. Misija si je ogledala Fiatovo tvornico za avtomobile. Po ogledu obrata so bili Nemci pogoščeni in so bile izrečene napitnice, v katerih so govorniki proslavljali prijateljstvo držav osišča Berlin—Rim. Holandski topovi Ameriški strokovnjaki cenijo vrednosti, večinoma v obliki zlatih pošiljk, ki so jih z angleške in francoske strani v zadnjih časih spravili na varno v Zedinjene države, na okroglo 15 milijard dolarjev. 12 milijard od tega bi lahko uporabili za nakupe vojnega materiala, s čimer bi se Anglija in Francija založili lahko za prvi dve leti morebitne vojne. Leto neviht in bliskov s Pomlad je nastopila prekmalu s poletnimi temperaturami Kakor pišejo rumunski listi, je v Albaniji še vedno dosti Rumunov. Njih število cenijo na 100.000 duš. »Universul« priobčuje zemljevid, iz katerega je razvidno, da so razna albanska mesta popolnoma rumunska, druga imajo rumunsko večino, tretja imajo mnogo prebivalcev ru-munske narodnosti. List trdi. da je Albanija, zlasti v zadnjem času. albanske Ru-mune hudo zatirala, sedaj ie pričakovati, da bo dal novi sistem tudi tem Pnmvnnm pravice, ki jim gredo. Posnetek Iz o&ollce BUbaoa. Kmetice z živili na poti v mesto Chaplin — petdesetletnik Te dni je praznoval petdesetletnico svojega rojstva slavni filmski komik Charles Spencer Chaplin. V ubožnem predelu Londona, Whitechapelu, je zagledal luč in s trnjem je bila posuta njegova pot. dokler ga ni kot varietejskega artista odkril in povedel k filmu režiser Mac Sennet. Nova matična ladja ameriške vojne mornarice »Wasp«, ki so jo prošle dni splovlli v Quincyju, Massachusetts Pred dvema letoma se je na Rumunskem primerila nenavadna zgodba, župnik je v nekem kraju spal, ko je med hudo nevihto treščilo v župnišče. Strela je švignila skozi župnikovo posteljo in povzročila v tramov-ju ogenj. Ko so pritekli ljudje, da bi rešili duhovnika iz gorečega poslopja, so ga smatrali za mrtvega. Na njegovem telesu so bile ožgalnine. Zdravnik, ki so ga poklicali. pa je vse eno odredil poskuse z umetnim dihanjem. Dve uri pozneje se je župnik zbudil iz nezavesti. O vsem dogodku ni imel niti pojma. Začudeno je gledal ožgana mesta na svojem telesu in začudeno je doznal. da je šla strela skozi njegovo posteljo. Kakšno bo letošnje leto, kar se tiče neviht. je seveda nemogoče napovedati. Dejstvo je le to. da je pomlad prišla malo prekmalu s poletn:mi temperaturami in da prinašajo takšna nenavadna vremena s seboj nevarnost pomladanskih neviht. Pri nevihtah je nevarnost, da trešči, na deželi večja nego po mestih. Strešno morje mest daje blisku malo priložnosti za napad, a te priložnosti so občajno zavarovane s strelovodi. Precej varno zatočišče pred strelo je na deželi — gozd. O različnih drevesih pa trdijo, da se jih strela različno izbira. Statistike v resnici kažejo, da rado trešči v iglavce, še rajši v listavce, v bukve pa ne trešči rado. če označimo nevarnost pri bukvah s številom 1, bi znašala nevarnost strele pri iglavcih 15, pri hrastih 54, pri drugih listavcih okroglo 40. To se pravi, da trešči v bukev povprečno enkrat, med tem ko trešči v hrast v isti dobi 54-krat. Bukve so torej res prilično varne, kar se tiče strele. Seveda pri tem ni vse eno, ali se zatečemo pod drevo, ki stoji na samem ali pod drevo v skupinah. Prav tako nevarne kakor poedina drevesa so tudi velike množice ljudi. Kronika o nevihtah je zabeležila že veliko število strašnih katastrof, ki so jih povzročile zbrane množice. Treba se je spomniti samo na tisti primer, ko se je neki človek dotaknil kovinske ograje, v katero je nenadno treščilo. Električna iskra ni ubila samo njega, temveč tudi nekoliko tucatov drugih oseb, ki so se gnetle ob njem. že njegovi prvi kratki filmi so njegovo umetnost napravili popularno. Danes je Chaplin solastnik filmske produkcijske družbe United Artists in dela počasi, morda vsaki dve leti en film, a njegovo življenje bi lahko bilo brezskrbno, tudi če bi ne filmal več. Tega pa ne pozna. Njegova narava ni ustvarjena, da bi si iskala sijaja v razvratu razvajenih in slavnih filmskih zvezdnikov. Izpod njegove roke bo prišla gotovo še kopica filmov, v katerih se bo največji smeh družil z najglobjo tragiko in koprnenjem po boljšem človeštvu. Njena glava je slonela na njegovi rami, njegova levica pa je objemala njen vrat Pred kodanjskim mestnim sodiščem so imeli te dni zabavno razpravo. Mlado damo so obtožili, da je krmarila svoj avto na nedopusten način I z obtožnice je bilo razvidno, da se je mlada ženska med vožnjo naslanjala na svojega moškega spremljevalca in da je voz krmarila z levo roko. Njena glava je slonela, kakor veli policijsko poročilo, na njegovi rami. njegova leva roka je objemala njen vrat. Vso svoio pozornost je vozačica posvečala sr-n 'n:ku. kar je imelo za posledico, da je Sla v ožnja v krivuljah sem in tja. Ni čudno, da sta mlada ženska in njen spremljevalec pri tem spregledala poziv iz brzega policijskega voza, naj se ustavita. Šele ko je policijski voz zavozil naravnost pred avto. se je zasanjana dvojica zbudila iz svoje nevarne zamaknjenosti. Vozaškega lista ženska ob krmilu ni imela, izgovarjala se je, da je bil v torbici, ki jo je bila izgubila. Zagovor ni bi; ctosti vreden, ali pa dosti, kakor vzamete, kajti sodnik je predlagal globo 200 danskih kron, ki jo je mlada dama takoj sprejela. Rop v Parizu Napad na imovito Američanko Pet n Ivajsetletna miss Dorothy Rambo, bogata Američanka, ki živi že pet let v Parizu v razkošnem stanovanju s strešnim vrtom, je postala žrtev zavratnega loparskoga napada. Bila je sama doma, ko je proti 11. zvečer zabrnel hišni zvonec. Ker je bila že v postelji, se ni oglasila. Zaspala je in so jo zbud;li šele glasovi, ki jih je slišala v sosedni sobi. Takoj nato sta stopila v spalnico dva moža s pištolo v roki. Pozvala sta jo, naj jima izroči vse dragocenosti in denar v vrednosti nad 300.000 frankov. Ko je jima to v strahu izročila, sta prerezala telefonsko napeljavo, zvezala sta svojo žrtev za roke in noge, ji zatlačila usta in jo privezala k neki omari tako, da se ni mogla niti ganit:, še manj pa klicati na pomoč. Nato sta se vljudno priklonila in odšla. Šele proti jutru je Rambojevi uspelo, da se je osvobodila ter pozvala policijo. Razbojnikov m mogla dobro opisati, policija pa meni. da gre za dva španska begunca, ki sta pobegnila iz koncentracijskega taborišča. Izlet v smrt Policija je razjasnila umor, ki se je pred kratkim izvršil v bližini Lozane. Pred časom so potegnili iz Rodana truplo neke 30-letne Marte Genoujeve, ki je živela ločeno od svojega moža. Zdravniška preiskava je ugotovila umor. Tega umora so osumili končno umorjenkinega moža, ki je spočetka trdovratno tajil, potem pa je vse priznal. Po njegovi izpovedi je prišla Genoujeva na avtomobilski izlet, na katerega jo je bil povabil, da bi se »zadnjič pogovorila«. V avtu je sedel tudi neki možak, ki ga je predstavil kot dobrega znanca. Med potjo je dozdevni prijatelj nič hudega slutečo žensko ustrelil. Truplo sta vrgla potem z nekega mosta v reko. Genou je povedal, da je morilca najel za 500 švicarskih frankov. Morilca doslej niso mogli najti, vendar pa mu je policija na sledu. Nesreča v kinematografu V Krasnojarsku v Sibiriji je izbruhnil v nekem kinu požar, ki je izzval med gledalci največjo zmedo. Ljudje so navalili k izhodom, kjer so se odigravali pretresljivi prizori. Kino je zgorel do tal in izpod razvalin so potegnili petnajst človeških trupel. Poleg tega je bilo v gneči ranjenih petdeset oseb. Španija se vrača k normalnemu življenju Rumuni v Albaniji Zaradi evropske napetosti je Holandska podvzela vse potrebne ukrepe za obrambo svojih meja. Soprog prestolonasiednice -Julijane, princ Bernhard, si je ob tej priliki ogledal topniško opremo holandske vojske Leva zaklal z nožem Morilec zavoljo sanj Najvišje angleško sodišče bo obravnavalo ted ni nenavadno zgodbo. Obtoženec je zamorski .poglavar iz Swazilanda, neki Fa-kinsandla Nkambule. V domovini so ga obsodili na smrt, ker so ga obtožili, da je umoril svojega brata, eno svojih žen in nekoliko bratov svoje žene. Poglavar se je zagovarjal na dokaj čuden način. Dejal je, da ni nikogar umoril, temveč je samo nekega mazača zamorskega čarovnika, naprosil, naj poišče ljudi, ki so zastrupili njegovo hčer in ki so krivi, da ima od tedaj težke sanje. Čarovnik je uporabil posebno ceremonijo, da te osebe ugotovi, med ceremonijo pa so poglavarjevi sorodniki, zavoljo katerih so ga sodili, nenadno umrli. Poglavar ni hotel vedeti, kako so umrli in zakaj. žene kamenjale moža V Natalu je na sporedu 6odna razprava, kakršne justica gotovo še ni imela. 500 za-mork so obtožili, da so umorile nekega moža. Ta mož je napadel zamorskega poglavarja Šembeja. ki ga njegovo pleme zelo čisla. Po vsej priliki ga posebno čislajo ženske, kajti kakor furije so se vrgle na napadalca in ga s kamni ubile. Njegovo truplo so odkrili pod pravo goro kamnov. ANEKDOTA K pisatelju pravljic Andersonu je prišel nekega dne vrl možakar, se mu nerodno priklonil, potegnil je iz žepa neki seznam in je dejal s svečanim glasom: »Oprostite mi tisočkrat, gospod Anderson, da se drznem motiti vas in postaviti na vas vdano vprašanje, da-li bi bili pripravljeni darovati nekaj za izredno dobrodelen namen?« »Za kaj gre?« je vprašal slavni pisatelj pravljic. »Za zavetišče za neozdravljive pijance.« »To mora biti hudo, če ne moreš opustiti pitja,« je dejal Andersen. Nato je vstal, stopil počasi k omari, potegnil iz nje nekoliko steklenic in vprašal obiskovalca: -Kaj bi vam bilo ljubše za vaše pijance: staro žganje ali rum?« VSAK DAN ENA V okrožju Nduruga v Kenji je zamorski pastir čuval čredo govedi. Nenadno se je nanjo vrgel lev. Pastir ga je skušal prepoditi najprvo s palico, nato pa se ga je moral ubraniti z nožem. V boju ga je s tem nožem zaklal. Zamorci imajo naravnost praznoveren strah pred »kraljem živali«, zato ni čudno, da slavijo domačini pogumnega pastirja sedaj kot pravega narodnega junaka. »Sto;*' Udarec z ročajem floreta ni dovoljen! (Ric et Rac«) \ Ii ii! i u mi pregled Prsi. M. Murko o Vatroslavu Jagiču V najnovejšem zvezku časopisa za slovansko filologijo »Slavia«, ki ga izdaja 1 praški Slovanski institut v redakciji O. Hujerja in M. Murka, kakor tudi v posebnem odtisu, je izšla iz peresa prof. dr. M. Murka obsežna ocena spominov velikega slavista Vatiosiava Jag.ča (str. 347-384). Jagičevi spomini so izšli v Beogradu, v dveh knji0ah. ki jih je izdala Srpska kraljevska akademija z naslovom »Spomeni mojega života«. Prof Murko, ki je sam eden najodličnejših učencev in nadaljevalcev velikega varaždinskega rojaka, je bil posebno poklican, da napiše svoje kritične opombe k temu dragocenemu me-moarskemu delu in da ga ponekod izpopolni z novimi podatki, ki osvetljujejo Jagi evo osebnost in delo. Tako se je zgodilo, da je kritika Jagičevih spominov narasla v celo razpravo o tej knjigi in kdor koli bo poslej pisal o Jagiču, bo moral 1 upoštevati tucli opazke in pojasnila piof. M. Murka. O Jagičevem spisu v Spomeni mojega života« sodi prof. Murko, da so v zgodovini slovanske filozofije, kulturnega in političnega življenja Slovanov važen pojav, tem bolj, ker Jagič ne le po svojem znanstvenem delu marveč tudi po udej-stvovanju v raznih slavističnih središčih pripada vsem Slovanom. Pisec se strinja s srbskim kritikom Spomenov, prof. Pavlom Pcpovičem, cla so neprimerno zasnovani in meni, da je v njih ostalo kaj malo sledov Jagičeve sposobnosti živahnega pripovedovanja. Jagič« je bil in ostal preveč klasični filoiog in je pisal svoje spomine kot nekaka Prolegomena s citati v tekstu. Njih hiba je tudi, cla preveč podaja rodbinsko kroniko, ki bi sicer tudi mogla biti sama po sebi zanimiva, če bi bila bolje koncipirana A tudi neprimerna koncepcija Jagičevih spominov ima svoje dobre strani, ker je pisec kot zvesti in vestni poročevalec zbral in izbral premnoge dokaze iz svoje obilne korespondence. V nadaljnjih delih svojega obširnega referata se prof. dr. Murko bavi s posameznimi razdobji Jagičevega dolgega in plo- dolgoletni, vestni sotrudnik, gospod JOSIP HNYK vodja belilnice In apreture danes, po kratki bolezni mirno zaspal. Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem, častnem in hvaležnem spominu. TRŽIČ, dne 18. aprila 1939. Bombažna predilnica in tkalnica — Tržič, Ed. Glanzmann & And. Gassner Koža na glavi v STRAHOVITEM STANJU- zdaj gosti, sijajni in bujni lasje9 Mr. Chappell, govoreč o »strašnem stanju« svoje kože na glavi vidi dolenje pismo), opisuje enega prvih simptomov umiranja las. Prhut, kraste, ostajanje las v glavniku — vsi ti pojavi govore, da lasje ne dobivajo svoje naravne hrane. Ia če to poj de tako naprej, bo rezultat — plešavost. Kaj je naravna hrana las? V mladosti so lasje gosti ln zdravi, ker Jih obtok krvi v koži glave hrani s štirinajstimi posebnimi in različnimi kemičnimi substancami. Kakor hitro se to prehranjevanje neha, preti plešavost. Velika je bila zas:uga dr-ja Weidnerja za znanost, da Je prvi odkril, katere so prav za prav te četrnajstere substance, in da jih je potem priredil v obliki, v kateri jih lasna korenina lahko absor-Dira z zunanjo uporabo. Rezultat Dr. VVeldnerievih preiskovanj je Silvikrin. Sil-vikrin ie naravna hrana las, ter če je korenina še živa, Silvikrin stori, da lasje zrastejo. Kaj pravijo zdravniki? Silvikrin ni noben tajni recept. Poslan je bil na preiskavo zdravnikom in klinikam. Sprejem Je bil izreden Zdravniki so se pohvalno Izrazili o znanstvenem načinu, na kateri Je bU obdelan problem rasti las in so bili naravnost oduševljeni, ko so se sami prepričali, da je ta problem zdaj rešen. Celo profesor Polland, svetov-noznani dermatolog univerze v Grazu, je dosegel s SUvlkrinom tako sijajne rezultate, da je njegovo izvestje prepolno hva-ie o njem. Njegove besede so dobesedno citirane v prospektu, ki Je priložen vsaki iteklenici Silvikrina. To Je sicer tudi skušnja tisočev ljudi, ki so se nam oglasili. »Potem ko smo preizkusili na tucate preparatov«, nam pišejo, »— neuspeh«. A potem Silvikrin in — uspeh. Korenino je treba hraniti Kako Silvikrin hrani la se Črna gla-vičasta »ko renina« lahko izpade — pra va korenina Je vlaknasta tzrast ina pod njo In ravno njo hrani Silvikrin Berite ta-Ie tipični slučaj:. »Spoštovani gospodje! — Moja koža na glavi je bila v strašnem stanju — suha, rdeča, polna prhljaja; lasje so mi izpadali, bili so brez sijaja in življenja, brez barve — tako rekoč mrtvi. Zdaj je moja koža na glavi čista in sveža, lasje so prenehali izpadati, imajo barvo in sijaj in so bujni, ^.ikor se v svojem obupu nisem upal ni, nadejati. L. Chappell, 23, Richardshaw Lane, Pudsey, Yorksbire. KAJ VAM JE POTREBNO: Proti prhutu — ka dar lasje začno Izpadati. Da bi kožo glave ohranili zdravo, da pojačate lase in da pride do izraza njihova naravna lepota — Zahtevajte LOTION SILVIKRIN Proti trdovratnemu prhutu, močnemu Izpadanju las. kadar se že pokažejo pleše — da bi obnovili rast las, uporabljajte koncentrirano naravno organsko hrano za lase — Zahtevajte NEO-SILVIKRIN Silvikrin fUXUV#CL KGAt iaA Y-52-K POSTANITE ČASNIKARSKI REPORTER « Iščemo za nam priključene dnevnike in tednike primerne GOSPODE in DAME kot stalne sotrudnike za poročanje dogodkov, dobavo aktualnih lokalnih poročil in važnih dogodkov, za gledališka in modna obvestila, potopise, kakor tudi pripovedke, pesmi, fotoreportaže, itd. za izgradnjo naše časnikarske službe. — Stalen in trajen zaslužek. Dopise na CERCLE DE PRESSE (Serv. 909) 10 rue Pauquet, Pariš 16 . ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti naše preljube mame, gospe MARIJE UŠENIČNIK sočustvovali z nami, iskrena hvala. Predvsem se zahvaljujemo gosp. župniku Fr. Berniku za duhovno tolažbo in gosp. dr. M. Kremžarju za požrtvovalno skrb v dneh njene bolezni. Iskrena hvala pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. DOM2ALE, dne 18. aprila 1939. Žalujoči ostali ONTINENTAL oin 400. tržavne uslužlienoe po Oin 100.— Ivan Legat, LJUBIC ANA Prešernova «4 M A RIB« »It Vetrtnjsks 30 MODKOCE OTOMANE COUCHE ROLETE Kupite najceneje pri E. Zakrajšek JUBLJANA Miklošičeva 34 Prepričajte se! ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob izgubi našega blagega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda Ivana Fabjan ZVANICNIKA DRŽ. ŽELEZNICE V POKOJU počastili nepozabnega pokojnika s spremstvom na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo gosp. dr. Jamšku za nujno zdravniško pomoč in čč. duhovščini cerkve Sv. Cirila in Metoda. V LJUBLJANI, 19. aprila 1939. Žalujoči ostali L. VVINDER: 47 Cjosp°dttJ£mpišta Roman o Franco Ferdinanda (Avtorizlrao prevod) Mislila je: »Vsi me zavidajo! Vsi, vsi, brez izjeme. Da ne bi bil ta večer nikoli končan! Pa ne bo več dolgo trajal, morda samo še četrt ure ali pet minut. Kaj je mogoče, da bo potem vse pri kraju? Da bo vstal in se poslovil in ga ne bom nikoli več srečala? Saj ni mogoče. In vendar bo tako. Jutri bo ta večer zame le še spomin na lepe sanje. Rada bi ga pridržala, z vso močjo svoje v^o-lje bi ga držala, da ne bi minil.« »Nesrečen, bolan človek sem«, je rekel izne-nada. »To je: zdravniki pravijo, da sem bolan. Moja pljuča baje niso povsem v redu. Ne vem natanko, ali je res, prav za prav se ne počutim slabo. Pazljivo ga je pogledala. »Nocoj niste podobni bolniku, cesarska visokost. Kakšni ste drugače na oko, ne vem. A če ste bolni, se morate ozdraviti. Pustiti vse drugo in misliti samo na ozdravljenje in vse ubogati, kar predpišejo zdravniki! Ali res ne delate tako?« — »Ne, doslej nisem.« — »Torej mi obljubite, cesarska visokost, da boste poslej.« — »Ne morem obljubiti,« se je zasmejal. — »Oh, morate mi obljubiti, cesarska visokost. Vsak dan bom molila za vaše zdravje, a to mi morate obljubiti.« — »To je težka reč, grofica. Kajti, kadar kaj obljubim, ostanem tudi mož beseda.« — »O tem nisem dvomila, cesarska visokost. A zdaj vas zakli-njam, čeprav vem, da boste nemara zelo hudi name in me boste imeli v slabem spominu — za-klinjam vas, dajte mi besedo. Začnite kar jutri tako živeti, da kmalu ozdravite.« Lepe rjave oči so prosile. Nekaj močnega, rotečega je bilo v njih. »Hipnotizirate me, grofica,« se je nasmehnil; »če me tako gledate, ne morem reči ne.« — »Torej ste mi obljubili, cesarska visokost,« je dejala tako resno in nujno, da se ni mogel več smehljati. Rekel je: »Dobro, obljubim vam. A samo vam na ljubo.« — »Hvala, cesarska visokost,« je šepnila tako tiho, da je komaj slišal. Toda razločno je videl vdanost in neizrekljivo nežnost v njenih očeh. Grof Wurmbrand je zadnje minute očitno izku-šal zbuditi nadvojvodovo pozornost. Toda Franc Ferdinand ga ni videl. Zdaj je grof pristopil k njemu in rekel: »Opravičiti se moram. A dalj ne smeva ostati, cesarska visokost. Cesarska visokost ste ukazali, da bodi jutri inšpekcija. Ako hočete biti točni, cesarska visokost, se morava zdaj odpeljati.« »Prav, že grem.« Nadvojvoda je pogledal za njim in rekel: »Res je, na žalost moram odriniti. Služba je služba.« Mahoma ga je obšla zadrega, zardel je, plahost, ki jo je bil v zadnjih letih premagal, je bila znova nad njim. »Prošnjo imam. grofica,« je rekel boječe, z zastajajočim glasom. »Rad bi... rad bi vam pisal. Rad bi vas še kdaj videl. Ali vam smem pisati?« »Ali je to prav, cesarska visokost?« je v dvomu vprašala. »Prav to vas vprašam. Ostanete prihodnje dni v Pragi?« »Še teden dni, cesarska visokost.« Pomislil je: »Pisal bi vam poste restante. In vi bi mi odgovorili poste restante v Budjejovice. Da ne bi kdo bral vašega pisma. Moja pisma odpira namreč Wurmbrand. Sluga Janaczek mi pojde po vaše pismo. Velja?« Nasmehnila se je in prikimala. Sklonil se je nad njeno roko. Nato se je odtrgal in z dolgimi, opotekajočimi se koraki odšel po dvorani. Na vožnji v Budjejovice je bil tako razburjen, da ni mogel mirno sedeti ali ležati. Po sili je zapiral oči, da bi nemoteno mislil na grofico. A hkratu ga je gnalo, da bi govoril o nji. Ničesar ni vedel o nji, samo njeno ime, drugače ničesar. Sam pri sebi je mislil: »Torej se to res dogaja: ljubezen na prvi pogled. Zmerom sem imel .ljubezen na prvi pogled' za lažnivo puhlico. Vobče sem imel ljubezen za nekaj lažnivega; za poetičen opis živalskega gona. Smešno: zdaj, ko mi je skoraj 31 let, sem prvič zaljubljen. Ne. zaljubljen nisem. Ljubim jo. Meša se mi od ljubezni. Kmalu, kmalu jo moram spet videti.« Vzravnal se je in posmehljivo vrgel oči na grofa Wurmbranda, ki je bil pred nekaj trenutki zaspal. V spanju je bil grof podoben staremu možu. »Strašno mora biti,« je pomislil Franc Ferdinand, »neizrekljivo strašno, če je človek tako star. Kako sem mu zavidal pred desetimi leti! Takrat je bil ljubljenec bogov in žensk, vse so norele za njim. Danes je star in siv — jaz pa sem mlad in prvikrat ljubim. Zdaj sem jaz vreden zavidanja, on pa pomilovanja. A zbudim ga vendarle. Povedati mi mora vse, kar ve o nji.« Zbudil je grofa in ga vprašal: »Kaj še ne bomo kmalu v Budjejovicah?« Grof je pogledal na uro in rekel: »Še dolgo ne, cesarska visokost.« Franc Ferdinand je bil v zadregi. Moral jo je prikriti s pretiarno neprisiljenostjo, ko se je odločil in vprašal grofa: »Ali ne veste ničesar natančnejšega o svoji so-rodnici? Drugače vendar niste tako redkih besedi.« Wurmbrand je pomislil in rekel: »Zelo pobožna je, cesarska visokost.« »Pobožni smo vsi. Kaj veste še?« »Kar živi, ni zamudila nobene maše, cesarska visokost. Doma, pri svojem papanu, je vsak dan ob šestih zjutraj zbudila vso hišo, zaradi jutrnjic. Celo neki devetdesetleten sluga, ki je že šestdeset let pri hiši, mora hoditi k zgodnji maši. Neusmiljeno ga pošilja k jutrnjicam.« Nadvojvoda je nagubančil čelo. »Zdi se mi, da je ne morete trpeti, Wurmbrand.< »Oh, cesarska visokost! Res je pa, da vem o nji zelo malo. Tako redkokdaj jo vidim. Vsakih nekaj let po enkrat.« »A poznate jo vendar že zelo dolgo.« »Ze nekaj desetletij, cesarska visokost.« »Koliko let ji je?« »Menda ne dosti manj ko trideset, cesarska visokost.« »Izključeno. To je bila spet zlobnost, Wurm-brand.« »Ne zamerite, cesarska visokost. Mislim, da lahko ugotovim koliko jih ima. Trenutek, prosim. V njenem rojstnem letu se je Hellwig. moj najstarejši brat, oženil. To je bilo torej leta 68. Da, tako je. Po tem takem ji bo 26 let. Slučajno sem bil namreč pri krstu in kmalu nato na Hellwi-govi svatbi.« »Vidite. Torej ne 30, ampak 26. Zakaj jo delate starejšo? Kaj imate proti nji?« »O, nič, cesarska visokost. Saj je res prav čedna. Vsekako.« »Dragi Wurmbrand, način, kako to pravite, mi ni všeč.« Franc Ferdinand je mahoma zardel kakor rak in. zarjovel: »Prepovem vam. da bi tako govorili o grofici! Prepovem .. .« Zgrabil se je za vrat. »Cesarska visokost...« je zajecljal grof ves prepaden. »Spite! Ničesar ne maram več slišati!« ie zar.o-vel nadvojvoda. Grof je ubogljivo zaprl očL HALI ««L4§I Dekle jtaro 25—50 !et. ki zna samostojno opravljati vsa gospodinjska opravila, spreimem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Urna in točna«. 8050-1 Natakarico čedne zunanjosti. 7 znanjem nemškega jezika za hotel v letoviškem kraju, sprejmem. Ponudbe s sliko in navedbo plače pod »Boljša« na ogl. odd. Jutra. 8049-1 Dva krojaška pomočnika za fina velika in mala dela sprejme za stalno L. Knol, Litija. 8048-1 Iščem gospodinjo ki zna kuhati, šivati in razume gojenje vrta k starejšemu zakonskemu, nemško govorečemu paru na deželi. Ponudbe pod »Slovenca« na Hinko SAX, Maribor. 8029-1 Mlajšega moškega iščemo s perfektnim znanjem nemščine. nekoliko tehnično verziranega kot pomožnega skladiščnika. — Pismene ponudbe pod šifro »Skladiščnik« na ogl. odd. Jutra. 8044-1 K otrokom iščem gospodično, prednost perfektno znanje nemščine in večletna praksa. Ponudbe s sliko in prepis; spričeval na ogl. odd. Jutra pod »K otrokom«. 8040-1 Zidarski preddelavec mlajši in sposoben, takoj potreben. Pleteršnikova 28. Pire. 8041-1 Samostojno kuharico staro od 40—50 let k trem osebam, iščem. Piača din 350. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8039-1 Hotelskega slugo dobro verziranega. sprejme za takojšen nasto^ veiik hotel v industrijskem kraju. Pon"dbe pod šifro »I. R. S. 507« na ogl. odd. lutra. 8031-1 Otroško vzgojiteljico veščo lepe nemščine in srbohrvaščine sprejmem k 5-letnemu dečku in 10 letni deklici. Nastop 1. maja. Pismene ponudbe po možnosti s fotografijo in navedbo dosedanjega zaposlenja na Bela Fettmann. Zagreb, Masarykova 9. 8027-1 Hotelskega slugo z dobrimi spričevali in z znanjem nemščine, spreimem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8070-1 Boljšo šiviljo za na dom, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8065-1 Avtomehanika za popravilo avtomobilov in motorjev, sprejmemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samostojen mehanik«. 8064-1 Dva krojaška pomočnika za boljše velike komade, s takojšnjim nastopom sprejme: Šetinc Lado, Novo mesto. Mesto stalno. 8051-1 Dobra poštena frizerka dobi mesto v Lichtensteinu (Švica). Plača din 750 in vsa oskrba. — Pogoj delno tnanje nemškega jezika. Za informacije naslov v vseh poslovalnicah lutra. 80s3-l Šiviljo staro ca 30 let, z dobrim okusom in =amnstoino, — sprejmem v privatno hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Din 500« na ogl. oddelek Jutra. 6770-1 Službe išče Gospod srednjih let, išče preprosto sobico za 1. maj. Gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-bro »Ves dan odsoten«. 8046-2 43 letni gospod samski, išče kakršnokoli zaposlitev. Vešč sem slov., srbohrvatskega in nemškega jezika ter knjigovodstva, korespondence in špedicije. — Grem tudi za portirja na sezono. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Samo ne brezposeln«. 8045-2 Gospodična s pisarniško prakso, z znanjem knjigovodstva ^n .iem-ške korespondence išče zaposlenja za popoldne. Ponudbe pod »Zanesljiva in točna« na ogl. odd. Jutra. 8079-2 Drva za kurjavo raznih vrst, in lesno oglje, postavno vagon nakladalna postaja, kupujemo. Ponudbe s količinami in cenami poslati tako: na Publicitas. Zagreb, Ilica 9. pod 52901. 8026-15 33ZH3E25 Poltovorni avto prodam. — Vprašati pri Smrkolj, Komenskega ul. 30 8008-10 Dve frizerki sprejmem v stalno službo. Salon »Slavita«, Miklošičeva 6. 8062-1 Za vodstvo večje trgovine (podružnice) spretnega prodajalca, veščega v trgovini meš. blagom proti položitvi kavcije sprej-i mem 1. junija. Prošnje z navedbo mesečne plače s I za hrano ali brez in prepisi spričeval. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten, miren, značajen«. 8030-1 Postrežnico zdravo, delovno in pošteno t;, k o j spreimem za dopoldan. Brez hrane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8057-1 Guvernanta Delo na dom sprejme gospodična s pisarniško prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skromni honorar«. 8078-2 Službo skladiščnika ali sluge išče 31 letni fant zmožen kavriV. Alojz G.' briel, Celovška 96 Ljubljana 8047-2 Za izložbe krom črke, premični aparati m stojala za razne stroke. Prospekte na zahtevo. RADAN. Zagreb, Nikoli-čeva 16. 8028-6 Zlate, srebrne in druge ribice Za akvarije naprodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8036-6 Dekle z dežele, staro 25—35 let, močno, zdravo za vsa dela. zmožno kuhanja ,n pranja, sprejmem. Smode Valentin, ''obrežje pri Mariboru. 8068-1 negovanje in vzgoio otrok z znanjem fraic. :n angl jezika dobi mesto v fini hiši. Ponudbe na ogl. odd. (utra pod šifro ./Fina vzgoja«. 7509 I Kopalnega mojstra sprejme športno kopališče SK Ilirije v Liubljani. Na stop 1. maja Ponudbe na poštni predal 175. 7566-1 G. T. Rotman: S Psgazom -sveta Vse kovaško orodje prodam. Obrt se lahko vod na prejšnji naslov. Informa cije in prodajr, pri Bach mayer. Kočevje 346 8034-6 Prodam salon pozlačen Louis XVI. in originalne oljnate slike, radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8071-6 Čolne, ležalne stole in velike vrtne solnčnike. poceni prodam. Vprašati te lefon št. 34-85. 8073-6 r/. Kolesa raznih prvovrstnih znamk, 2 večletno garancijo, dobit« zelo ugodno, kakor tudi na mesečn' obroke pn: Nova trgovina, Tyrševa 36. Pozor (nasproti Gospodarske zve ze). 6810-11 V najem Parno pekarno v Ljubljani, oddam v najem. Person, Ljubljana, — poštni predal 307. 8043-17 Lokali Lokal lepo opremljen za specerijo prometna točka, oddam takoj za 500 din mesečno. Florijanska 2. 7765-19 Skladišče poleg kolodvora, oddam. Poizve se: Vižmarje 94. 8016-19 Lokal n? prometni točki z veliko izložbo. Spreimemo družabnika z artiklom brez konkurence. »Sava«, nebotičnik. 8083-19 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Stroj za gumbnice in stroj za šivanje gumbov, samo v dobrem stan u, ku- n Ponudbe na ogl. oo Jutra poa šifro »Stioj«. 8032-29 Šperano spalnico v orehovi imitaciji, solidno izdelano poceni proda Krže, pohištvo. Vrhnika, skladišče: Ljubljana, Prečna ul. O 8060-12 Orehovo spalnico in lepo kuhinjsko opravo za lastno ceno proda mizar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8061-12 Novo hišo v Šiški, blizu tramvaja kupim. Cena okrog 300.000 dinarjev. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Fo sredovalec izključen« 7857 20 2-sobno stanovanje lepo, solnčno, oddam 1. maja Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7856-21 Stanovanja 3—5 sobno stanovanje blizu centra išče mirna stranka 4 odraslih oseb za 1. maj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 8056-21a Dvosob. stanovanje išč:- tričlanska družina za iunij. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Junij«. 8024-21a Denarni zavod malega človeka ie Hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana Ovofakova ul. 8. POSODI. Ugodili pO^Ojl. — .^ge -i bresti 178-16 Posojila dajemo dolgoročna, krat koročna pod ugodnimi pogoji. Lz, hranilne vlo ge visoke obresti. Bro štira »Pot do blagosta nja« brezplačno Pišite na »Moj dom«. Dvora kova 8. 166-16 Sostanovalca s hrano in vso oskrbo, ta koj sprejmem. Sv. Jakoba trg 5. 8055-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice za ero ali dve boljši osebi v centru oddam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 8084-23 Gospodični oddam prazno sobo v novi hiši pri gor. kolodvoru. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 8066-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, v I. nadstropju, cddam 1. maja eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8037-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice in sosebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu ali dami za 1. maj 39 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8067-23 Opremljeno sobico izrečno solnčno in suho do prvega nadstropja, išče starejša solidna gospodična za 1. maj v centru, event v bližini mesta za stalno. Plačam točno. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna in mirna oseba«. 8077-23a Opremljeno sobo posebnim vhodom, išče soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vselitev takoj«. 8080-23a Prazno sobo blizu centra, po možnosti pritličje, iščem takoj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Suho«. 8063-23a Za vsako družino! najlepša oblačila. Posebno moški obleke, trenškoti.1 krasno perilo ttd.| si nabavite naj-l boljše tn najcenejej pri Presker, Sv. PETRA C. 14.! • * * ' ' ' ^ I •.aVŠ: Gospod kateri je našel platneno streho za stojnico v nedeljo se naproša, da jo vrne pioti odškodnini pri vratarju. Knafljeva 5. 8058-28 uspehov INSERIRAJTE V »JUTRO« l čevljarna »DUNAV« - Beograd Nizke kvalitetne cene. °tv0rila SV°j° Podlužnico v LJubljani, Solidna postrežba. MESTNI TRG 17 Čevlji »DUNAV« rečni izdelek! Oglejte si neobvezno naše vzorce ! In vtcfcaMrtit JUGOGRAFIKA-5V.PETRANA5IP23 mmmmmammmmmmKmmmmmmammmmmummmmmmmmmmmmmm ZA DEŽEVNE DNI Veliko izbiro dežnih plaščev najnovejših fazon — in sicer; za gospode ala Balonska svila . od din I98.—' naprej damske v vseh modnih barvah . od dltt 190."" naprej nudi tvrdka F. I. GORIČAR — Lf uMfana Sv. Petra cesta 29. ■HIIIMIia*Btll«IVfnil«IK«F OTVORJEN Prodam fotoaparat Optika: Ritschel Prolinear 1:1,9; kamera: Mentor Spiegelreflex 6 in pol X 9 z dvojnim iztegom za plošče in filmpak. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 8072 6 4 avtokolesa za voz, z novo pnevmatiko, prodam. Kaučič, Tržaška c. 54, mehanična delavnica. 8082-6 Vrtnice noveiših raznih barv. nizke, 10 grmičev din 50, visoke 1 komad 15, cepliene zgodnje breskve din 7 ampelop-sis. magnolije, klematis. razne zanesljive zelenjadne in cvetlične sadike itd. nudi vrtnarstvo IVAN IEMEC, Maribor, Prešernova ulica. 7383-6 16 Toda gospod Vrtačnik je bil drugačnih misli. »Preveč denarja sem že potrosil,« je dejal sam pri sebi, jadrno pognal motor in ušel. V zmedenosti se pa ni spomnil da mora potegniti sidro k sebi, in tako je nevarni krempelj spet plaval pod njim. Kupim Zračni kompresor 4—6 6atmosfer. kupimo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompresor«. 8015-7 INSERIRAJ V„JUTRU *« 3BC3BOBOBCDBOBCDBCDBCZ>BC3 Okrožne zastopnike za večje kraje Slovenije, za množinski predmet za vsakdanjo uporabo IŠČEMO. Posebni patenti omogočajo pri enaki kvaliteti nasproti konkurenčnim cenam znižanje cen za 40—70%. Strokovno znanje nepotrebno. Zahtevajo se: organizacijski talent, minimalno razpečavanje. Nujne ponudbe pod Nr. 52905 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. OBOBOBC3BC3BOBOBOBCDBO Hotel Balkan Beograd - Terazije 2I-I73 Novo sezidani hotel v centru prestolnice — na Terazijah — s 100 sobami — najmodernejši komfort — razkošno opremljeni apartmaji — v vseh sobah tekoča mrzla in topla voda in telefon — centralna kurjava — kopalnice — lift — saloni — dvorana za konference — odličen restavrant — cene zmerne — postrežba brezhibna. Direktna avtobusna in tramvajska zveza s sejmiščem in vsem Beogradom, tako da je hotel dostopen vsakomur, a posebno poslovnemu svetu. Hotelir MILENKO MESAROVIČ, 20-letni zakupnik hotela »London« v Beogradu. KOLESA KUPITE DOBRO IN POCENI TUDI NA OBROKE pri IH. S1UTTN1EIR LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Brezobvezen ogled! V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš, nam nad vse dragi soprog, oče, stari oče, stric, brat in tast, gospod JOSIP HNYK vodja belilnice in apreture tvrdke Ed. Glanzmann & And. Gassner v Tržiču v 74. letu starosti, nenadoma v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 20. aprila 1939 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Tržiču. V TRŽIČU, 18. aprila 1939. ŽALUJOČI OSTALI "b-ejuje DavoriD Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskan- - o. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani,