TABOR 
NA VERICI 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 6. julija 2006 • Leto XVI, št. 27 

Pomurje ima svojo škofijo 


TUDI SODELOVANJE S SLOVENCI ČEZ MEJO 

go polje simbolizira desno Po nekaj desetletjih prizade
stran Mure, ki je ovenčana vanj in po tem, ko sta škofiji 
z vinsko trto. Med obema poldobili Celje in Novo mesto, so 
jema je Mura, nad katero se se na dan državnosti, 25. ju
pne most. Škof je med eno in nija, veselili pomurski verniki 
drugo stranjo, med verniki in tisti, ki v škofiji vidijo tudi 
in duhovniki, med samimi siceršnje duhovno bogatenje 
duhovniki, še več: med kra-Prekmurja in Prlekije in za
jevno in vesoljno Cerkvijo.« mejskega prostora – Porabja 
Škof Marjan Turnšek se je zahčem poletnem popoldnevu in avstrijske Štajerske. V vro
valil vsem, ki so prispevali k se je na ustanovitvi škofije v 
ustanovitvi škofije, tudi rodo-Murski Soboti zbralo okoli pet 
vom pred nami, za navzočnost tisoč vernikov, ki so dobri dve 
pa posebej evangeličanskemu uri in pol spremljali dogajanje 
škofu Gezi Erniši: »Vaša prisotv cerkvi svetega Nikolaja, ki je 
nost govori o skupni poti, ki 
jo v tem delu Slovenije že stopostala stolna cerkev. 
letja hodita obe veliki veji kr-Prvega pomurskega škofa, do-
ščanstva in jo želimo skupaj sedanjega rektorja bogoslov
nadaljevati,« zbranim vernidr. Marjana Turnška, katerega nega seminišča v Mariboru 
kom pa položil v srce, da med geslo je Bog je ljubezen, je 
njih ne prihaja kot tujec: »V umestil mariborski nadškof in 
Kristusu smo vsi eno: ni več metropolit dr. Franc Kramber-škof Metod Pirih, mariborski lec, nadškof dr. Franc Kram-nil vero, jezik, kulturo, dom in Prekmurca ne Prleka ne Štager. S približno 95 tisoč verni-pomožni škof dr. Jožef Smej, berger se je v pridigi zahvalil rod. »V preroški perspektivi so jerca, ne Madžara ne Roma ki, tremi dekanijami, 36 žup-škof evangeličanske cerkve na svetemu očetu, ki je »kot pa-pripravljali današnji dogo-ne Slovenca. Po Svetem duhu, nijami in blizu 50 duhovniki Slovenskem mag. Geza Erniša; stir vesoljne cerkve spoznal dek Mikloš Küzmič, Jožef Ko-ki je Božja ljubezen, smo vsi je pomurska škofija najmanjša na razglasitvi so bili politični znamenja in potrebe Cerkve šič, tudi župnik na Gornjem eno. To ne pomeni izginotja med šestimi v Sloveniji, kar predstavniki Slovenije, pred-pri nas ter nanje odgovoril Seniku, dr. Franc Ivanocy in različnosti, ki je naše bogapa ne zmanjšuje njenega po-sednik Državnega sveta Janez z ustanovitvijo treh novih oba Jožefa Klekla. Tudi na stvo, ampak uresničevanje mena v prostoru, ki meji na tri Sušnik, podpredsednik vlade škofij,« ter apostolskemu nun-desni strani Mure stopajo v ljubezni, h kateri smo poklidržave in kjer je tudi največja in finančni minister dr. And-ciju, ki je posredoval predloge ospredje zaslužne osebnosti: cani, ker nas Bog ljubi...« evangeličanska skupnost na rej Bajuk, ministri dr. Milan ter pokazal posebno skrb za Jakob Missia, prvi slovens-Škof, ki je v madžarskem je-Slovenskem. Zver, Janez Podobnik, Ivan ustanovitev škofije v Murski ki kardinal, Peter Danjko, ziku nagovoril prekmurske Na posvetitev – Marjan Turn-Žagar, evropski poslanec Alojz Soboti. Franc in Peter Kovačič, Ma-Madžare, želi okrepiti sodelošek doslej ni bil škof – ume-Peterle, poslanka madžarske Nadškof Franc Kramberger tija Slavič, Anton Korošec ...,« vanje s Slovenci po svetu in v stitev in razglasitev škofije so narodnosti Mária Pozsonec, se je zahvalil vrsti zaslužnih je povedal Franc Kramberger sosednjih državah: »To sodeloprišli najvišji katoliški dosto-predstavniki madžarske na-mož – duhovnikov, ki so že v in predstavil grb nove škofije: vanje je bilo že do zdaj zelo janstveniki v Sloveniji in vrsta rodnosti v Prekmurju in pred-davni preteklosti zaznamovali »Tri polja so: eno predstavlja dobro. Gospod Ivan Camplin uglednih politikov. Tako ljub-stavniki Romov. slovensko ozemlje na eni in levo stran Mure, kjer je široka je leta in leta hodil na Gornji ljanski metropolit in nadškof Papeževo pismo, s katerim je drugi strani Mure, ter v duhu panonska ravnina in široka Senik in je legenda povezo-Alojz Uran, apostolski nuncij v BenediktXVI.ustanovilškofijo, slovanskih blagovestnikov, sve-žitna polja v Prekmurju. Vse vanja Slovencev z obeh stra-Sloveniji Abril y Castelló, celjski je prebral mariborski pomožni tega Cirila in Metoda, skrbeli, zaobjema, nima enih in ni meje.« škof dr. Anton Stres, koprski škof dr. Jožef Smej. Posvečeva-da je slovenski narod tod ohra-drugih, vsi so njegovi. Dru-Ernest Ružič 

2 


Pogovor z dosedanjim, tretjim slovenskim veleposlanikom na Madžarskem 

NEPOZABNI SO DOGODKI, 
POVEZANI Z VSTOPOM MADŽARSKE V EVROPSKO UNIJO 


Zdaj, ko prebirate pogovor s tret-dovitimi ognjemeti (Nepozaben njih in bodočih članic. Vsak je z vori predsednikov vlad, denimo širila program. Pa tudi Porabje je jim slovenskim veleposlanikom je skoraj enourni ognjemet na lopato vrgel nekaj peska v uro, prejšnji premier Peter Medgyes-v tem času iz štirinajstdnevnika v Budimpešti, je gospod Andrej predvečer 20. avgusta. Zaman še kar je simboliziralo skupno skrb sy je dvakrat obiskal Slovenijo. postalo tednik.« Gerenčer že v Murski Soboti ali v tako spretno režiran prenos po za delovanje peščene ure. Na dan Madžarska je Slovenijo skupaj z • Kaj in kje mora Slovenija strehovskem vinogradu. Njegov, televiziji, to je nekaj, kar je treba vstopa smo veleposlaniki dobili Avstrijo vključila tudi v pogovore storiti več za Slovence na Madle nekoliko podaljšani mandat videti in doživeti na obali Donave povabilo tedanjega ministrskega Višegrajske skupine (Poljska, Če-žarskem, zlasti v Porabju? Je tu se je uradno iztekel minuli pe-– je izkušnja avtorja.) in množico predsednika Petra Medgyessyja ška in Slovaška). Kot opazovalci zraven tudi gospodarsko sodetek, do novega veleposlanika kulturnih dogodkov. Preprosto: na odštevanje časa pred polnočjo so na teh pogovorih sodelovali lovanje in regionalno povezo
– 
zelo verjetno Ladislava Lipiča Madžari znajo za praznik živeti s pripisom, naj pripeljemo zra-tudi slovenski ministri.« vanje ob meji, ki je praktično 

– 
bo odpravnica poslov Ksenija praznično.« ven otroka iz svoje države. Bilo • Trajna sestavina vaših ni več? Škrilec, ki je s krajšo prekinitvijo 


aktivnosti je bila posebna po-»Že v vprašanju je večina odgona slovenskem veleposlaništvu 
zornost Slovencem na Madžar-vorov. Strinjam se, da mora Slovse od prvega dne, ko je bil ime
skem, tako v glavnem mestu venija storiti več v gospodarskem novan Ferenc Hajós za prvega 
kot v ostalih okoljih in zlasti v sodelovanju. Delna ovira za razslovenskega veleposlanika na 
Porabju. voj je tudi naravni (in krajinski) Madžarskem. 
»V Budimpešti sem se najprej po-park, zlasti pri novih gradnjah. Zadnji dnevi so bili za veleposla
zanimal, koliko Slovencev živi Slovenija bi lahko poskusila najti nika Andreja Gerenčerja dokaj 
v glavnem mestu in tudi kje še rešitev v postavitvi proizvodnega naporni, pa ne zaradi vročine, 
živijo Slovenci na Madžarskem. obrata blizu meje na Goričkem, ki je bila v madžarskem glavnem 
Navezal sem stike s slovensko denimo v Petrovcih, Šalovcih, mestu, ampak se je moral po
samoupravo in Slovenskim Kuzmi ... kamor bi prihajali delat sloviti pri številnih, tudi najbolj 
društvom, pa tudi s Slovenci v Slovenci iz Porabja. Slovenija bi uglednih osebnostih madžarske-
Mosonmagyaróváru in Székes-lahko vlagala tudi v gospodarski ga političnega, gospodarskega, 
fehérváru. V Budimpešti sem se razvoj Monoštra, kjer je zdaj lepa kulturnega in narodnostnega 
udeleževal slovenskih prireditev, priložnost pri gradnji termalneživljenja. Ker je slovenski vele
občasno tudi sestankov in poma-ga parka in zidavi sodobnega poslanik akreditiran tudi za Mol-• Budimpešta se je v zadnjih je odštevanje od pol dvanajste do gal Slovencem kolikor sem lah-hotela. Na ta način bi ohranjali davijo in Bolgarijo, je predsednik letih zelo spremenila, tako v polnoči. Bilo nas je štiriindvajset ko. Enako tudi ostali sodelavci z slovenski jezik, ker bi se v proiz-Georgij Prvanov odlikoval Andre-središču kakor na obrobju, v in midva z vnukom sva bila na veleposlaništva. Prizadevali smo vodnih obratih govorilo slovenja Gerenčerja z Redom Madars-neposredni in celo bolj odda-vrsti zadnja, ki sva udarila na si predvsem ustvariti občutek in sko, kot se v monoštrskem Oplu kega konjenika druge stopnje; ljeni okolici. gong. Tedaj je prišel premier in prepričanje, da je Slovenija pri-uporablja nemški jezik. Potrebna predsednik László Sólyom pa mu »To je res. Ko sem prišel pred šti-sprožil uro, da je začela teči. Ne-pravljena pomagati Slovencem bodo torej vlaganja in odpiranja je podelil Križ srednje stopnje rimi leti, je bila prometna konica pozabno!« tudi v Budimpešti. Menim, da novih delovnih mest, da prebireda za zasluge Republike Mad-med osmo in pol deveto dopol-• Kako so se v tem času raz-smo z doseženim lahko zadovolj-valcem Porabja ne bo potrebno žarske. Zadnji uradni teden se je dne in popoldne od pol štirih vijali slovensko-madžarski ni, kar se je pokazalo tudi na vsa-iskati zaposlitve izven območja. Andrej Gerenčer pogovarjal tudi do petih. Zdaj se je promet tako odnosi, za katere politiki obi-kokratnem sprejemu ob dnevu Če bomo dovolili, da se bodo Slos premierom Ferencem Gyur-zgostil, da ni mogoče govoriti čajno rečejo, da so zelo dobri. državnosti, tudi na letošnjem. venci še dalje in bolj izseljevali csányem in zunanjo ministrico le o konicah. Povečan promet Vi ste jih kar dobro poznali Zelo pogosto sem obiskoval Po-zaradi gospodarskih razmer, bo Kingo Göncz. nam je povzročal kar veliko pre-že prej, ko ste vodili skupino rabje. Ni bilo večje prireditve, ki to zelo slabo za manjšino.« Ravno zaradi velike »nasičenos-glavic, kajti na sestanek ali po-prijateljstva med poslanci slo-se je ne bi udeležil. Bilo me ni, če • Četrti slovenski veleposlanik ti« s političnimi in protokolar-govor skoraj ni bilo mogoče priti venskega državnega zbora in res nisem mogel priti. Obvezno na Madžarskem bo zelo verjetnimi dogodki v zadnjih dneh je natančno ob dogovorjeni uri, madžarskega parlamenta? sem prihajal na srečanja Porab-no Ladislav Lipič, Prekmurec bilo prvo vprašanje, tokrat ne lahko smo prišli prej, lahko tudi »Odnosi med Slovenijo in Mad-skih Slovencev iz cele Madžar-iz lendavskega konca. Vem, da za »ogrevanje«, ampak za »osve-zamudili. Sedanji promet je zelo žarsko so res tradicionalno ske, na Porabske dneve, različne mi tega ne morete potrditi tudi žitev«, kako je doživel mesto in obremenjujoč, in sicer zato, ker dobri. Ocenjujemo jih celo za obletnice. V močno oporo mi je če veste kaj več od mene ... Lahmestni utrip ob priselitvi v Bu-mesto še nima v celoti urejenih odlične, zlasti v politiki in kul-bil slovenski generalni konzul v ko pa poveste, kaj boste delali dimpešto. obvoznic.« turi. Nekoliko zaostajamo v gos-Monoštru Marko Sotlar, ki od-po vrnitvi v Prekmurje? »Bil sem presenečen, da je Bu-• Kateri dogodki se vam bodo podarstvu, vendar smo tudi tu lično dela v porabskem prostoru. »Lepo vprašanje. Štiri leta sem dimpešta tako živahno mesto, še tako vtisnili v spomin, da boste v zadnjih dveh letih dosegli po-Bila sva v stalnem stiku in se bil iz Prekmurja v Budimpešti, posebej je to očitno ob praznikih. o njih še dolgo razmišljali ozi-membne rezultate. Vsako leto je dogovarjala za aktivnosti med prej šest let poslanec liberalne Res je, da mesto obišče veliko tu-roma se k njim vračali? bila izmenjava obiskov na najviš-Porabskimi Slovenci. demokracije v slovenskem drristov, ki dajejo pečat življenju, »Največji dogodek je bilo prazno-ji ravni. Tako je predsednik Janez Za mene je velik dogodek uvedba žavnem zboru v Ljubljani. Zdaj tudi kulturnemu, nočnemu ... vanje vstopa Madžarske v Evrop-Drnovšek obiskal Madžarsko, dvojezičnega pouka na gornjese-bi rad postoril, česar v teh letih Budimpešta je 2-milijonsko mes-sko unijo. Na dogodek se je Mad-Slovenijo pa prejšnji predsednik niški narodnostni osnovni šoli nisem uspeval. Seveda mislim na to, ki nudi marsikaj in Madžari žarska pripravila zelo temeljito. Ferenc Mádl, v Lendavi se je od-in dogovor o zagotavljanju de-delo v svojem vinogradu, in če so veseli ljudje, predvsem ko sla-Zame je bilo veliko presenečenje, piranja dvojezične srednje šole narja za nemoteno delo te šole. bo tako naneslo, se bom vključil vijo različne praznike. Nekaj, kar kar so naredili s peščeno uro na in izpostave Inštituta za narod-Zelo sem zadovoljen, da nam je tudi v življenje v mestu Murska nam Slovencem manjka, da bi Trgu herojev v Budimpešti. K nostna vprašanja udeležil seda-uspelo zagotoviti novo frekvenco Sobota.« praznike proslavili tako bučno, nastajanju peščene ure smo bili nji predsednik László Sólyom. za slovensko radijsko postajo v Ernest Ružič kot znajo Madžari. Denimo s ču-povabljeni veleposlaniki doteda-Stalni so bili tudi obiski in pogo-Monoštru, ki bo zdaj lahko raz-
Porabje, 6. julija 2006 

3 

Cerkveni spomeniki v Prekmurji 

MARKOVCI - ŽUPNIJSKA CERKEV 
MARIJINEGA OBISKOVANJA 

Malo je na svejti krajov, kak so Markovci. So v takšom tali indašnje Slovenske okrogline, ka človeka gene, gda ta pride. V blago raztegnjenom tali, šteri se globko vleče proti Čöpincam, je od inda stala cerkev. Že od srednjoga veka dale. V časi, 
gda je ešče tau bilau v vogrskom orsagi, so pod markovsko cerkev spadali ništerne gnešnje porabske vesnice. Ka je cerkev mogla biti važna že od srednjoga veka, vejmo iz dosta pisanij virov, pa lüdskoga izročila. Tak je gvüšno, ka je bar v 14. veki tü bila iz kamna postavlena cerkev. Kak je vövidla, si zgled leko vzememo po kakšoj drügoj, povejmo tistoj pri Sv. Juriji (Rogašovcaj). Lepau obdelani kamni (peščenjaka) so bili vküp postavleni v prezbiteriumi, pa tüdi obod fundamentov v hajovi je po vsej priliki mogo biti isti. Petstranski veršlus kora, pa vogale hajova in zahodnoga zvonika so tü gor držali kamniti kontrafori-oporniki. Ka mamo prav, ranč zdaj, gda vrli farani z župnikom vred popravlajo cerkev, se je vöpokazalo, s kakšij falatov peščenjaka so te v osemdesetij lejtaj 
19. stoletja zidali gnešno farno cerkev. O prvoj cerkvi pa njenoj podaubi sklepamo tü iz vizitacijskoga zapisnika, šteroga je spiso tisti opat Kazó 1698. leta, te, da je obisko poleg drügij v Slovenskoj krajini, markovsko cerkev. Notri stogi, ka je biu prezbiterium völbani, meu pa je ešče zidano oltarno menso, 
pa v severno stejno je, kak leko tau vidimo v farnij cerkvaj pri Sv. Juriji pa pri Gradi (indašnjoj Gornjoj Lendavi), biu vzidani tabernakel. Vse tau pa ešče, kak pripovedavlejo domanji lidge, je cerkev mela okouli cintor. Tau je leko razmeti kak trno važno 
stvar, zatau, ka so se pokapali lidi iz cejle markovske fare. Če leko v fundamentaj cerkvi gledamo indašnje ostaline markovskoga srednjeveškoga svetišča, je od druge ostau samo zvonik, šteroga so ešče gori zdignoli 1939. leta. Cerkev so, tak se misli, obnouvili in gori postavli tam nindri po leti 1664 (čas monošterske bitke), takšo kakša pa je zdaj pa od leta 1881 naprej. Cigeu so delali vküper talijanski meštri pa domači lidge, zido pa naj bi monošterski zidarski mešter Lang. Markovska cerkev je tak zazidana v historističnom dühi. Na vöni se kaže z ednostavnim zvonikom, šteri je na vriji malo plastično razgiban s čelno profilacijo, pilastrsko obdelanimi stejnami hajova, pa prilično velkimi, zgoraj polkrožno zaklüčenimi oknami. Kor ma petosminski veršlus, pa zatok malo spominja na gotsko doubo. Notri je tri videti lepau völbane ednote v hajovi in ranč tak vö napravleni kor. Od opreme vela ekster spomniti na glaven oltar z olnatim kejpom Marijinoga obiskanja, pa na trno pisane, pa lepau napravlene vitraže, slikane okne. Tista na lejvoj strani kaže Jožefa pa maloga Jezuščka pri deli, na drügoj pa Brezmadežno (Immaculata). Slednja je v 
zanimivoj iikonografskoj rešitvi, gde je Marija obdana s sunčnimi žarkami. Tau ide za vsebinsko podaubo, štero poznamo od srednjoga veka naprej in se takši kejpi navadno simbolizerajo tip t. i. Mullier amicta sole, se pravi Madone, obsijane s soncem. Oboje je dobro napravo zagrebški mešter Marinkovič 1929. leta. Da de cerkev v Markovcaj polepšana pa de tü vse drugo ešče lepše svejtilo duha markovskih faranov, pa vsej drugij, gda 
de jij paut ta zanesla. 

Janez Balažic 




Porabje, 6. julija 2006 

4 




PRIJATELJA SPOZNAŠ V NESREČI 


Generalni konzul Republike Slovenije gospod Marko Sotlar je ob petnajsti obletnici slovenske državnosti v avli gledališča v Monoštru priredil svečan sprejem, v okviru katerega se je ob zaključku man-data na Madžarskem poslovil Andrej Gerenčer, veleposlanik Republike Slovenije, ki je v svojem nagovoru posebej poudaril imena dveh Porabskih Slovencev, s katerima je dolga desetletja uspešno sodeloval. Menim, da ste vi, gospod Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, upravičeno lahko zadovoljni in ponosni na to, da ste eden od omenjenih, lahko ste ponosni na to, da je najvišji diplomat-ski predstavnik Republike Slovenije tako visoko ocenil vašo prizadevnost, ki ste jo izkazali Slovencem v tistih najtežjih časih, ki jih je Slovenija preživela pred petnajstimi leti. Prosim Vas, da na kratko obudite spomine na tiste čase, ki predstavljajo današnji mladi generaciji le še zgodovino. 
»Štejem si v veliko čast, da me je takratni predsednik vlade Slovenije povabil v Ljubljano na osrednjo proslavo ob osamosvojitvi Slovenije, prirejeno na Kongresnem trgu, kot člana delegacije, ki so jo predstavljali takratni predsednik Županijske skupščine Železne županije gospod Gyula Pusztai, predsednik Skupščine Zalske županije in profesor Karel Krajcar iz Števanovec. Ko smo se vrnili domov, smo skrbno sledili vsem zgodovinskim dogodkom, ki so se odvijali takrat v Sloveniji. V imenu Zveze Slovencev na Madžarskem sem takratnemu predsedniku Jožefu Antalu poslal pismo, v katerem sem prosil predsednika, naj država Madžarska obsodi agresijo na Slovenijo in naj Madžarska čim prej prizna novo državo Slovenijo. S kopijo tega pisma sem se čez dva dni napotil v Mursko Soboto, da bi ga prebral za oddajo Radia Murski val. Obenem sem obiskal tudi gospoda Gerenčerja, ki je bil predsednik občine Mur

ska Sobota in sem se pozanimal, kako bi jim mi lahko pomagali v teh prelomnih časih. Gospod Gerenčer je bil malo nervozen, obenem pa tudi vesel mojega obiska in mi je povedal, da bolnica v Rakičanu potrebuje kri in določena zdravila za rezervo za vsak slučaj, kajti izid agresije je bil takrat še močno vprašljiv. Zveza je kupila zaprošena zdravila in je skupaj z Rdečim križem Železne županije ter direktorjem Transfuzijske postaje Istvánom Lajosem organizirala krvodajalsko akcijo na Gornjem Seniku. Bilo je zelo ganljivo, da so poleg Porabskih Slovencev dali kri tudi vojaki in graničarji, ki so bili takrat v vojašnici na Gornjem Seniku. Naslednji dan sem peljal zdravila in kri skupaj s predstavnikom Rdečega križa v Rakičan...« 
Občudujem vašo korajžo ali pogum, niti ne vem, kateri bi bil bolj umesten izraz, kajti vi ste šli pravzaprav na območje vojaške operacije, kjer vam nihče ni jamčil osebne varnosti. Tudi mi profesorji tujih jezikov smo bili nekaj dni pred agresijo na izletu v Sloveniji salutirali in me pustili nain spomnim se, da je bil neki prej.« moj kolega tako prestrašen, Ste videli kaj nenavadnega na da ni upal sedeti na sedežu tem potovanju? avtobusa, temveč je sedel vso »Nenavadno je bilo, da ni

pot na tleh... sem videl ljudi na cesti. Od Povejte po pra-Redicsa do Murske Sobote so vici, ali res niste ceste bile dejansko prazne, čutili nobenega ker so ravno pred tistim po strahu? radiu opozorili na zračni »Tega ne mo-napad. Seveda sem bil malo rem trditi. Priz-prestrašen, kajti »mrtvo« je nam, da mi ni bilo vse. Našel sem pa gospobilo vseeno. Že da Gerenčerja na njegovem doma sem sli-mestu, kjer je organiziral šal, da so zapr-obrambo.« li mejni prehod Kako so Slovenci sprejeli vašo Hodoš-Baján-prizadevnost? senye, zato sem »Ganljivo je bilo, kako so se napotil proti sprejeli našo pomoč, kako Redicsu, kjer visoko so cenili to, da je ena so me hoteli tako majhna skupina – skugraničarji pre-paj z ostalimi zamejskimi usmeriti proti Slovenci – tudi pripravljena 
Lentiju. Vprašali so me, za-pomagati matični domovikaj hočem v Mursko Soboto, ni, ko ji preti nevarnost. To ali nisem slišal, kaj se doga-je bil čas, ko smo lahko z deja v Sloveniji? Ravno zato janji dokazali, da »prijategrem tja, sem jim odgovoril, lja spoznaš v nesreči«. Čutil da bi to pismo lahko prebral sem, da je prišel čas, ko smo po radiu... Ko sem jih na tudi mi na potezi...« njihovo vprašanje seznanil Suzana Guoth z vsebino, so mi graničarji 

PORABSKIM ROJAKOM 
V POZDRAV 

Pozdravljeni rojaki naši in vaš prelep panonski svet. Le tu ob bistri reki Rabi je zibel tekla enkrat vsem. 
V zibelko je mati zlata podala pesmi mili glas. To ljubo materno besedo v srcu nosi vedno vsak. 
Kako je lepo to na sveti če sosed ti poda roko v dokaz prijateljstva, dobrote podajmo roke tudi mi. 
Želimo Vam rojaki dragi naj srečno Vam življenje bo, le tu ob bistri reki Rabi, kjer mati je rodila vas. 
Mala Nedelja, junij 2006 Ludvik Rudolf 
Porabje, 6. julija 2006 

5 


LONČARSKI TABOR NA VERICI 

Župan vesi Števanovci Laci Kovač, kak školnik pa prejšnji ravnatelj domanje šaule, furt nika dobro vözbrodi za mlajše. Letos je od Urada R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pa od Javnoga sklada za narodne in etnične manjšine na Vogrskom spravo pejnaze 
za lončarski tabor, steroga vodi tü. Čedno delo je, ka dva lončarskiva tabora mata v enom časi, Občina Števanovci ma na Verici v Porabji, Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) pa v Puconci v Prekmurji. Za tabor bola idilično, lepšo pa mirno mesto, kak je penzion Ružič na Verici, je težko najdti. Tak pravijo sami tisti, steri leko uživajo vse dobrote pa lepote toga tabora. Familija Ružič njim spuni vse, ka želijo tak pri gesti kak pri deli pa šali. 
• 
Laci Kovač, župan pa vodja tabora v Porabji, kak mate nagnauk dva tabora? »Lončarski tabor nekoč in danes smo vküper oprli 25. juniuša v penzioni na Verici pa obadva vküper zaklüčimo 1. juliuša na Španovi domačiji v Moščanci. V obadvaujom tabori mamo mlajše iz Pomurja pa Porabja. Pri nas so mlajši iz Puconec, Bodonec, Grada, Kuzme, gorejnjeseničke pa števanovske šaule. V petek dobimo ške mlajše iz Slovakije. Zdaj nas je 20. Nisterni drügi naši so pa v Puconci s svojimi vrstniki iz Slovenije.« 

• 
Vidim, mate Slovence pa Vaugre za mentore, ki delajo lončarsko delo z decov. 


»Žau, nejmamo porabskoga lončara. Za cilj smo si postavili, naj mojstri delajo z mlajši, steri njim pokažejo vsevečfele lončarskoga dela. Zatau smo pozvali lončare, školnike iz Slovenije pa z Őrséga. Zvöjn lončarstva pa naj vsebola spoznajo porabsko kulturo pa lepoto po
rabske krajine.« 
• Kakšne programe mate za spoznavanja Porabja pa zabavo? 
»Prvi den, v nedelo, gda sta bila obadva tabora pri nas, smo se pelali na en vekši izlet. Najprvin smo gora ziskali lončare, med njimi našoga mentora Vörös Ferenca v vesi Magyarszombatfa v Őrségi. V Varaši je najbola za nas bijo poglednit lončarski tau Muzeja Avgust Pavel pa Slovenski daum. Z enim se lepau zavalim Slovenskoj zvezi, ka je vsej 56 članov dvaujoga tabora pogostila s trno žmano djöjžinov v restavraciji Lipa. O tejm je več mlajšov pisalo v svojom spisi tü. V drügi dnevaj smo spoznavali Števanovsko ves, Črno mlako v Andovci, jezero Haršaš v Máriaújfaluni. Zanimivo je bilau, gda nam je nisterni večer domanji školnik Karči Krajcar, steri je gnes že v penziji, ta gončo, kak je vküper pobrau porabske pravljice pa pripovejdo legendo od Črne mlake. Najbola se nam je vidlo, ka smo z diktafona leko čüli žensko, stera je tistoga časa pripovejdala pravljico Lejpa Vida. Mamo športne programe, leko so se na konji nosili töj na Verici. No, gnes se pa demo kaupat na štrand v Monošter.« 
• Karel Šalamon, školnik tehnike v šaulaj Grad pa Kuzma, ki vodita lončarski krožek doma, od steroga mau se spravlate z lončarstvom? 
»Ge sam z lončarstvom začo delati, gda sam študiro. Odlaučo sam se, ka mo za diplomsko nalogo vzeo lončarstvo. Sam začo kaulik lončarov hoditi pa se mi tau delo povidlo tak, ka sam té sam tü dale delo. Zdaj pa na šauli mamo lončarski krožek. Cejlo leto mam tam deset-petnajset mlajšov pa z njimi vsakši keden eno-dvej vöri delamo. Deca se v petom razredi vcuj priklüči, pa gda so v ausmom razredi, té že preci fajn znajo delati.« 
• Na prvi pogled se mi je fejst povido mašin, pri sterom so nagnauk flajsno delali trgé ranč gorejnjisenički pojbičke. Odkéc té praktičen mašin? 
»Lončarge, stari majstri, šteri ji že malo gé, tej so ejkstra malo škiri nücali. Uni so glavno meli mirno rokau pa tisto vreteno ali kolovrat (šajbo), s šterim so tau glino vrtili. Nam tau tak lepau néde pa té mamo na elektriko mašin. Zatau, ka z mlajši leko več napravimo, sam ge en takšen mašin napravo, ka je več šajb gor na enom mašini, etak leko več mlajšov nagnauk dela. Takšen mašin fejs prav pride šauli.« 
• Kak ste zadovolni s porabsko decov? Kak se podajo za lončarsko delo? 
»Pa tau nej za vörvati! Najprlej so radi gledali, pa té gda so vidli, kak tau lepau gé, kak s frajtom primlejo tau ilojco pa pri mašini delajo. Na začetki, gda začajo delati, té včasik ne grata kaj čednoga. Ali uni neščejo vkraj od mašinov iti. Zdaj že vsakši kakšen svoj izdelek napravo, de vsakši leko kakšen pisker si domau neso. Ejkstra so se uni zainteresirali za tau delo. Gda sam ge začo z vašo decov delati, sam njim v glavnom z rokami gučo, mislo sam, ka me nika ne razmijo. Té sam pa vido, ka so uni namé včasik razmili. V začetki so bola mirni bili, sledi so mi pa tü gučati začeli. Vidim, ka zato ta rejč tü živé med mladimi. Šteri 
so tü, sam vido, ka so fejs veseli, ka smo se mi leko zgučavali, ka smo razmili eden drügoga. Delajo z veseljom, ji nej trbej trucati. Uni nas že lovijo, ’odte pomagajte, ka napravimo’.« 
• Ka mislite, bi bilau pametno, če bi Slovenska zveza zvöjn krožkov (szakkör) za folkloro, lutkarstvo pa glasbo ustanovila lončarski krožek tü? Bi vrejdno bilau zmišlavati o tejm za naslejdnja leta pa tau pod vašim mentorstvom? 
»Kelko ge vidim, vi tü v Porabji vsefale delate za tau slovensko deco, se brigate za kraužke. Mi sicer mamo dosta dela ali ge mislim, ka bi se najšo kakšen čas.« 

Besedilo in foto: Klara Fodor 





Porabje, 6. julija 2006 

6 




SENAU VEČ NIKOMA NEJ TRBEJ 


Gnesden je že navada, ka lüstvo travo dolapokosi, gda pa posene, te senau vožgejo. Etak je ešče najbola naleke dolaspucati sonžete, zato ka senau več nikoma nej trbej. Ešče tak tö nej, če je že v navile sklajano pa bi go samo 
domau trbelo pelati. Za volo tauga so porabske vasnice dostakrat v dimi. Gda sam se prejk po Otkovcaj pelo, za volo dima se ranč paut nej vido. Enga človeka vidim, ka z velkimi železnimi vili stoji na pauti pa gleda, kak senau gori. Gda stanem pri njemi, te ga spoznam, ka je on Attila Mešič iz Števanovec. 
• Ka delaš v taum velkom dinej? 
»Dola smo pokosili sauseda travo, zato ka je tau meričko, pa dja mam skrb, naj dolaspucano baude. Senau nikoma nej trbej, zato pa te tazažgemo.« 
• Nej mrzlo tü pri ognji? 
»Tau gvüšno ka nej, zato ka ovak je tü sploj vrauče. Dapa zdaj gori, zdaj trbej nalagati. Malo dim djesta, zeleni so tauma nej radi, dapa ka mo delali.« 
• Nikoma nej trbej senau? 
»Mara nega, grünti so nanikoj prišli, tak ka senau tazažgemo, drügo ne mora delati. Če ta trava gorostane, te za par lejt bi že tü gosterge gorzraslo. Kauli gledamo po vesi pa drügo več nega, samo velka trava. Prvin zato tau nej tak bilau. Že zdaj smo znautra v gauštja, dapa če ešče tadala vse tazapistimo, te ka baude.« 
• Kak je tau, če je meričko, zakoj te ti dolapucaš tau? 
»Vsakšo leto samo gnauk pridejo domau pa te si ne morejo vse vred vzeti. Zato so pa te name prosili, naj jim 
vredi mam pa dolapokosim. Nika mi malo plačajo pa tak te grünt pa kauli rama je vse vred vzeto.« 
• Če tü skrak pri rami ta trava gorostane pa posena, te je zato nevarno za volo ognja, nej? 
»Te je ešče bola nevarno kak etak, gda zdaj tažgemo. Zdaj, gde je tašo, ka bi se kaj leko vužgalo, tam malo tapograblamo pa te se nej trbej bojati. Velka söja trava gda se vožge, tisto te več vrag ne obrani, cejlak do rama leko zgori, če je ranč tak.« 
• Te dau je gnauk gor že goro. 
»Goro, dapa te smo ga mi gasilci vužgali pa smo vse pripelali, bzekanco tö, če bi nevola bila. Tüj niža mosta, če se süja trava vožge, te cejlak dola do Mariaújfaluna zgori. Gda je velka süča, tašoga reda je tau sploj nevarno, zato ka eden cigaretlin gdakoli leko nevolo napravi. Zato je pa dobro, če je tü vse dolaspucano.« 
• Ovak je tü vrauče, nej pa te tü pri ognji. Kak leko tau vöprstogi? 
»Gda nej trbej delat titi, te malo pivo spijemo ali vino. Zdaj zadvečerka mo delat üšo, zdaj ne smejm. Tašoga reda bola samo kaj slabšoga pijem. V fabriki Opel, gde je moja slüžba, tam tö nej baukše. Proto večera se zidina tak prejksegreja, ka je štiridesetpet stopinj.« 
• Kak tau trpiš? 
»Žmetno, dapa ka vejmo, če je že tašo vrejmen. Zpovejdati tauma ne moremo, malo trpimo pa vej tauma tö konec baude.« 
K. Holec 




NE
 POZABITE! 


Rok za registracijo v manjšinski volilni register 
dolaprteče 15. juliuša. Če ste eške nej odnesli ali poslali vöspunjeni obrazec notaroši, naj se vam ne vnauža. Samo tak te leko štimali na gesenskij manjšinskij volitvaj. 
*** Amennyiben Ön még nem adta le kisebbségi valásztói jegyzékbe vétel iránti kérelmét, ne feledje, a végső határidő július 15. 
Pismo iz Sobote 


EUFORIJA 
Ja, dragi moji, nouva euforija je med nami. Vej pa vejte, zove se nogomet. Depa ta nouva euforija je nej nika nouvoga. Slovenci smo vcejlak vdardjeni na euforije. Vej pa nej trbej pogledniti tadaleč nazaj pa brž gor pridete, ka istino gučim. Eške pounimo euroeuforijo. Za tisto Europo, od stere smo inda senjali, bi se vejn raznok včesnili, bi düšo odali vragej. Vej smo pa drugo nej gučali kak samo od Europe. Eške če si konzervo gora oupro je vö iz nje poglednila Europa. Na, po tistom smo nut v tou obečano Europo stoupili. Euforija je tak brž taminila, pa pomalek jo je vöminila apatija. Zakoj? Vej pa tou vsikši vej, kak nam v toj Evropi dobro ide. Na, od té politične euforije smo tak brž spadnili v bejlo. Ja, inda smo bili v smučanji skur najboukši, pa v skakanji s smučami tö. Pa so tej naši smučarge dugo, dugo bili med bole slejdnjimi kak pa prvimi. Te pa je eden naš skočo trno daleč. Ka ste nouri!? Kakša euforija nas je vdarila po glavej. Tak nagnouk smo tapozabili lejta pa lejta mantranje na snejgi. Nagnouk smo gratali glavni. Depa tisti je skočo samo gnouk tak dobro pa po tistom več nikak nej. Tista ekspresna euforija je eške bole ekspresno spadnila v cejlak nouvo apatijo. Zato se vejmo po dugom plavanji v apatičnom oceani brž zgrabiti za kakši falajček, steri bi nas leko zdigno do nouvi euforični zvejzd. Tak leko gratamo euforični zavolo vcejlak mali stvari. Tou je leko tau tö, gda bencin bole fal grata. Ka ste nouri! Tak nagnouk začamo vörvati, ka smo gé najboukša država na svejti, naši prejdnji pa najmenje angeli. Na, tam nin za dva ali tri kedne je že vcejlak nači. Bencin znouva dragi grata, mi pa smo znouva tam. Vej pa vejte gde? Euforični znamo gratati, če so v bautaj kakše sezonske akcije. Na, ta euforija je že na granici z norostjo. Depa po toj nouroj euforiji apatija trpi skur cejli mejsec. Vse do tistoga dneva, dokeč plača ne pride pa mamo znouva kaj za gesti pa za piti. Slovenci pa poznamo eške vsefele drugi euforij. Tak znamo biti vcejlak euforični, gda se nam narodi kakšo dejte, če sousedi zgine krava, če se čerka bogato oženi, če skur trufimo na lotoni, če … Ja, mi smo trno radi euforični. In zdaj nam nogomet davle eden mejsec pune euforije. Na, čiglij so naši labdobrsari nej več nika vrejdni, je tou sploj nej važno. Najbole naprej valaun je, ka se brse. Zdaj ma vsikši svojo reprezentanco, za stero se leko trga. Pa če od koga reprezentanca vöspadne, si brž leko najde edno boukšo, ka je eške nut ostanila. Tak euforija ne more minouti. Na kraji mo tak vsi šampioni, vej pa si odaberemo tiste, ka do prvi na svejti. Na, moja tašča Regina, trno čedna ženska, že vej, ka do prvi na svejti Austrijci. Bole njoj tumačim, ka nji sploj nega na prvenstvi, una bole guči, ka do gvüšno najboukši. Vej pa uni majo najboukše baute na svejti, mi guči in takši gvüšno vejo najboukše brsati labdo. Tak mi povej pa že leti prejk granice pa küpüvle, küpüvle, dokeč je nej na smrt trüdna. Njou ta euforija austrijskij baut drži že skur cejli žitek. Pa nigdar ne spadne v nikšno depresijo. Samo ge sam vsigdar v depresiji, ka vejm, kelko pejnez je znouva tazamaksala za edno velko kusto figo. 
Miki 

Porabje, 6. julija 2006 

7 


pa ata sta znouva od velke čüde djalo

MLAŠEČA LEJTA SOUSEDOVOGA PEPIJA 
pozabila lampe zaprejti. vo zem-
Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. 
-Pepi, ti bi vejn eške gdas-lo.
Pa je sploj nej nigdar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. 
vejta vönajšo, ka sam ge nej - Nam je nej tr
tvoja mama, -se je mama 



bej. Zato smo na dun zglasila, gda je več nej biroviji prajli, naj mejla oprejta lampa. jo dobi samo eden člo
čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. 



ERBIJA 


-Pa name bi tö tapovedo, ka vek, - je tumačila mama. 

Žlato si niške sam ne zišče. Tou je velka istina. Vej pa pravijo, ka si pajdaša sam najdeš, žlate pa si ne moreš prebirati. Na, ta istina vela vseposedi, samo nej za sousedovoga Pepija. Tou pa je sploj nej nikšo čüdo nej za tistoga, steri pozna sousedovoga Pepija. Un bi si žlato najraj prebiro pa si jo sam vözisko. Na tou genialno idejo pa je gor prišo po ednom guči med mamo pa ato. 
-Idi ti na birovijo, ge se preveč brž svadim, če mo jo mogo poslüšati, -je Pepijov ata proso svojo ženo, Pepijovo mamo. -Vej pa ne ide za drugo kak za eden mali falajček djalove zemle tam pod brejgom. Una pa de s 
toga po svojoj staroj šegi delala cejli cirkus. 
-Kak se ti ne razmejš s tetico 
Zino, se ge tö ne razmejm, -se 
je mami tö nej šlou na birovijo. 
-Meni té erbije nej trbej. 

-Vejš ka, najboukše de, ka deva oba. Ti boš name pasko mejla, naj se preveč ne svadim, gda de začnila gučati, kelko je una trpela, - si je zbrodo ata. Pa bi vejn pri toum ostanila tö, če bi se nej kcuj zmejšo njüvi edini sin. 
-Najboukše bi bilou, če deta na birovijo pa povejta, ka je tetica Zina sploj nej naša žlata. Ali pa povejta, ka je neškemo za žlato, - njima je tak naraji tou tatumačo. -Če pa nede šlou, me gor vzemeta za našoga fiškališa. Te njim ge tou vse lepou vöovadim, kak tou de. 
Mama pa ata sta ga tak gledala, ka sta pozabila zaprejti lampe. Prvi je prišo k sebi ata. Strouso je z glavou. Po tistom se je skašlo pa sina pito, kak si tou un brodi. Kak naj povejo, stoj je njegva žlata pa sto je nej? Na, vej njemi je Pepi tou lepou raztumačo. Povedo je, naj na papir napišejo cejlo njivo žlato. Po tistom naj se z mamo zgučita, steri so gé dobri pa steri so nej najboukši pa steri se njim vidijo trno lagvi. Dobre do meli za žlato, tiste lagve pa nikak neškejo meti za žlato. Od tisti ka so nej najboukši pa do se eške pogučavali. Mama me neškeš za ato, - se je zglasila eške glava držine. 
-Zagnouk sta eške nej lagviva pa se z vama dobro razmejm, tak ka se zatoga volo nej trbej sekirati, -njiva je küšno vsikšoga na lice pa odišo v svojo sobo študirat nikšno vcejlak nouvo modrijo. Depa cejli tej guči so nej čistak nika pomagali. Ata pa mama sta odišla na birovijo. Tam sta se pogučala, naj cejli tisti falajček zemle dobi tetica Zina. Njima go nej trbej. Najprva je bilou vse vredi. Tetica Zina je sijala od sreče. Kak sam je prejk ličila, si je brodila. Že malo po tistom pa je priletejla k njim domou pa se začnila koriti, ka so na njou zvezali tisto Zdaj kuman je eške tetica Zina začnila besneti. Ja, bila je takše nature, ka je vsigdar kaj trbelo, ka se je leko čemerila. Gda je najbole larmala, kak so na njou gore zvezali tisto zemlo, je nut v künjo stoupo sousedov Pepi. 
-Tetica Zina, zdaj pa enjaj, ka si nej več naša žlata. Sploj si nej več tetica Zina, liki samo eške nikšna vcejlak prousta Zina. 
Tak je povedo fiškališ sousedov Pepi, Zina pa si je začnila žmetno odijavati. Depa po tistom se je več s Pepijovo držino nej nigdar korila. Zato pa se je eške bole z drugo žlato. 

Miki Roš 
Na šoli nas je učiteljica seznanila s tem, da bo od 18. do 21. junija mednarodni tehniški-naravoslovni tabor, kjer 


Spoznali smo veliko cvetlic in drugih rastlin 

je bil dve skupini. Prva skupina je 

bila pri čebelarju, kjer smo si 


vasi. ogledali panje pa smo lahko 

bomo spoznavali čebele in njihove izdelke. Medve sva se takoj prijavili. V nedeljo smo šli v Ba-



OD ČEBELE DO MEDU 

je ravnatelj lepo pozdravil, tudi medve sva se predstavili, potem smo si pa ogledali vas Bakovci in brod na Muri. V 
času tabora smo spali v internatu v Murski Soboti. V ponedeljek smo bili ves den v naravi. Razdelili smo se na 


Pri čebelarju smo izgledali kot astronavti 

delovali sveče iz voska. Potem smo se spoznavali z raznimi cvetlicami, pod lupo smo si podrobno ogledali, kako so sestavljene, ter poiskali, kako se imenujejo. V sredo smo pisali spise 
o tem, kako smo se počutili v taboru, od enajste naprej smo pa plesali. Zaključek tabora je bil ob dveh. Ta tabor nama je bil zelo všeč, ker 

spoznali različne močvirske je bil zelo zanimiv in veliko rastline. Potem smo se pa za-novega sva se naučili. Hvala menjali. Popoldne smo šli vsi za to možnost. v gozd, kjer smo si ogledali 

 MRAVLJE 

»Mravlje delajo brez odmora več kot pol dneva, in to vsak dan«, razlaga profesorica biologije. »Kaj nam to pove?« »Da imajo slabo organiziran sindikat«, se oglasi Miha. 

Brigita Voura,
»V norišnici je vsaj 
drevesa in druge gozdne ras
tline. 

 Barbara Laczó 


V torek smo bili na šoli, ime-DOŠ Gornji Senik 


Ko smo pri-»koštavali« med. Druga skupi-li smo tehnične in likovne Foto: Jože Tivadarnas na je pa šla na travnik, kjer so delavnice. Popoldne smo iz-
Porabje, 6. julija 2006 

PETEK, 07.07.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: ŠKOFJELOŠKI GRAD -OŽIV
LJANJE GLASBE IN PLESA PRETEKLOSTI, 10.40 TRISOMIJA 21, DOK. FILM, 11.30 DNEVNIK NEKEGA NARODA: GNILO JAJCE, DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 7.7.1991, 13.35 DUHOVNI UTRIP, 
14.00 GORSKA LEPOTICA, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: SLIKAR, 
16.30 HOLLYJINI JUNAKI, AVSTR. SER., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, ANG. DOK. SER., 
18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 GALA OPERNI VEČER, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.35 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.30 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, PON., 2.20 MELODIJE BRATOV AVSENIK S SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 3.20 INFOKANAL 
PETEK, 07.07.2006, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 14.05 OBZORJA DUHA, 14.35 NA KORUZI, ČEŠKA DRAMA, 15.50 JASNO IN GLASNO, 16.40 SP V NOGOMETU, 17.45 ŽOGARIJA, 
18.20 MOSTOVI -HIDAK, 18.55 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. NAD., 20.0 DEMONSKA OPICA, ANG. ZNANST. ODD., 20.50 SLOVENSKI MAGAZIN: KRAS, 21.1 IZGUBLJENO S PREVODOM, AM.-JAP. FILM, 22.50 CITY FOLK, 23.20 HELTER SKELTER, AM. FILM, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL 

SOBOTA, 08.07.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, 
VREME, 13.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 8.7.1991, 13.40 PESEM KAMNA: IZ NEDERIJ ZEMLJE, DOK. ODD., 13.55 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 14.50 TANIA BOREALIS ALI ZVEZDA NEKEGA POLETJA, FRANC. FILM, 16.25 SLOVENSKI MAGAZIN: KRAS, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 DEATH ON THE NILE, ANG. FILM, 21.40 ČEZ PLANKE: KUBA, 22.50 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.25 BABUŠKE, BELG. NAD., 0.15 DOBER ZAKON, FRANC. FILM, 1.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 2.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 3.00 ČEZ PLANKE: KUBA, PON., 4.10 INFOKANAL 
SOBOTA, 08.07.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.50 SKOZI ČAS, 12.00 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 12.30 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA -MALMO, DOK. SER., 13.00 ŠPORT, 15.15 KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE, 17.25 ŠPORT, 20.00 SE ZGODI -8. EPIZODA: DVE JABOLKI, 20.30 GLASBENO POLETJE, 
22.10 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. NAD., 0.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.35 INFOKANAL 

NEDELJA, 09.07.2006, I. SPORED TVS 
7.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 O OVCAH, JASTREBIH IN MEDVEDIH, NEMŠ. POLJ. ODD., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 9.7.1991, 14.15 MELODIJE BRATOV AVSENIK S SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 15.10 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -FRAKL GRE NA ZDRAVLJENJE, NAN., 16.00 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 17.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJE SVETNIKOV, KAN. NAD., 21.30 VEČERNI GOST, 
22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.55 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL 
NEDELJA, 09.07.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.20 SKOZI ČAS, 11.30 MLADI VIRTUOZI: GODALNI KVARTET FIASCO, 12.00 ČEZ PLANKE: KUBA, PON., 13.05 ŠPORT, 17.00 SVETOVNI POKAL V VESLANJU, 18.20 SMUČARSKI SKOKI, REPORTAŽA IZ VELENJA, 18.30 STUDIO SP V NOGOMETU, 19.50 SP V NOGOMETU, FINALE, 22.30 KAJAK - KANU MSP, 22.50 BLACKPOOL, ANG. NAD., 23.50 ŠPORT, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 10.07.2006, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -FRAKL GRE NA ZDRAVLJENJE, IZV. 
NAN., 11.05 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 11.35 TEATER PARADIŽNIK, 12.25 KALIBER 0.46, DOK. FELJTON, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.7.1991, 14.05 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.10 PRAŠIČKI NISO MIŠKE, LUTK. NAN., 16.25 V ŽIVALSKEM VRTU, ZAB. ODD., 16.40 KAKO POSTANEŠ JUNAK, LUTK.NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 DNEVNIK NEKEGA NARODA: BALKANSKA KRČMA, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRIZNANJE SLOVENIJE, DOK. ODD., 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 COLDITZ, ANG. NAD., 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK NEKEGA NARODA, PON., 2.45 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 10.07.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 14.00 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.30 SP V NOGOMETU, 15.00 SP V NOGOMETU, FINALE, 18.00 TEKMA, 19.00 RDEČE POLETJE, FRANC. NAD., 20.00 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.30 FUTURAMA, AM. NAN., 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.15 PEPE CARVALHO, FRANC. NAD., 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL 

TOREK, 11.07.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 SOŽITJA, 11.25 O OVCAH, JASTREBIH IN MEDVEDIH, NEMŠ. 
POLJ. ODD., 11.55 MELODIJE BRATOV AVSENIK S SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 11.7.1991, 13.40 ČEZ PLANKE: KUBA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.00 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 16.10 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 16.35 JEZUS IN JOSEFINE, DANSKA OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ŠE VEDNO PREPOČASI, DOK. ODD., 18.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD SLOVENSKA BISTRICA, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 20.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: BENO HVALA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 RADOVAN KARADŽIĆ, NEMŠ. DOK. ODD., 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.10 ŠE VEDNO PREPOČASI, PON., 1.40 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 2.10 INFOKANAL 
TOREK, 11.07.2006, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 15.30 KONCERT RENEGADES STEEL-BAND ORCHESTRA, 16.30 ARITMIJA, 17.05 STUDIO CITY, 18.05 SLOVENSKI MAGAZIN: KRAS, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 ROMANTIČNA DUŠA, IZV. NAN., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA NAD., 20.50 DEDIŠČINA EVROPE: MEDIČEJCI, AM. NAD., 21.45 OČETJE, NEMŠ. FILM, 23.25 PEPE CARVALHO, FRANC. NAD., 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL 
V Otkovcaj je tö vrauče 

Gda je taša velka vročina kak zdaj, si vsakši tak pomaga kak leko. Edni so znautra v rami, drügi s pitim, tretji pa z obadvaujim. V ladnoj sejnci sedijo pa mrzlo pivo pijejo. V Otkovce pred bautov ranč tak delajo tisti, šteri na krüj čakajo. Ne vejm, kak se ma tau zgoditi, dapa tau so vsi moški, edne ženske nega med njimi. Tau je malo čüdno, nej? Pred bautov sedijo kak kakšni vrabli Rumin Tibi, Čiček Joži, Retan Joži, Djürvin Karči pa Mészáros Sanyi. 
• Ka čakata tü tak fejst pred bautov? 
»Ka bi čakali, vejpa torek je pa krüj pripelajo. Tau čakamo tak fejst,« pravi Retan Joži. 
»Tau gvüšno, dapa najbaukše je tau, ka mamo klimo tö,« pravijo. 
• Kakšno klimo mata vi? 
»Ne vidiš, vejpa tü go držimo v rokej,« se smeje Retan Joži, pa glaž gorzdigne. »Od tauga baukšo klimo so še nej vönajšli. Vleti hladi, vzimi pa segrejva.« 
• Kak je Djürvin sé v Otkovce prišo, vejpa on je Andovčan? 
»Prišo je pa samo dola seu. Nikoga nika nej pito. Zdaj je že tak, kak če bi doma bijo, pa tauma zdaj že več kak edno leto. Najvekša baja je pa tau, ka nika nej plačo Otkovčanom zatau, ka smo ga se vzeli,« tolmači Djürvinoma, Rumin Tibi. »Mi smo tö nika nej požirali od tis-toga, ka bi nam plačo zatau, ka se 


• Če ne pripelajo gnes krüja, ka te pa te delali? 
»Te mo čakali do zazranka ali do četrtka, zato ka te je pá taši den, gda krüj vozijo. Mi mo tü tasejdli, če trbej eden keden tö,« se smeje Čiček pa na lampe vzeme glaž šöra. »Nas trno krüj ne briga, bola šör, dočas mo tü, ka baude. Če sfali, te pa demo domau,« pravi pa Retan Joži. 
• Vse prazne glaže mate, kak je tau? 
»Edno lado šöra gorazaküri pa dočas, ka ne sfali, mi mo ti pripovejdali. Če trbej, cejle Porabje leko puno napišeš.« 
• Tü je dobro, zato ka je pod strejov fajn ladno, nej? 
je z Andovec odselo. Ešče telko nej 
pravo, ka z Baugom.« 
Eden čas je Djürvin samo poslüšo, 
gnauk samo rit zdigno, prazne 
glaže vküppaubro pa üšo po šör. 
»Dobro, dja tö dem,« pravim pa 
notra v auto sedam. 
»Nika čedno notra spiši,« kriči za 
menov Čiček Joži, »zato ka ovak 
ne’š smo več tü sé ojdti.« 
»Dobro, vej če mo se drgauč tü 
vozo pa te vi vanej pred bautov, te 
mo kraj gledo.« 
»Dobro, idi samo zbaugom odtec,« 
se smejejo, »zato ka do tejga mau 
smo ešče šör nej mogli tak piti, 
kak bi trbelo. Zdaj mo te mer meli, 
zato ka več ne’š nas mantrau.« 

K. Holec 

SREDA, 12.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.50 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, ANG. DOK., 11.45 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 12.7.1991, 13.50 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 14.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 16.40 ŽELODKO SUPERCA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ZASEBNO ŽIVLJENJE UMETNINE, ANG. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 ŽOGICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 ZAJTRK PRI TIFFANYJU, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 ŠEST TOČK, ŠVEDSKI FILM, 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.45 IZKUŠNJA RAZLIKE, DOK. FILM, 2.40 INFOKANAL SREDA, 12.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.00 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE FAKE KVARTET, 12.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 13.30 TEKMA, 14.20 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA NAD., 15.15 KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE, PRENOS, 18.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD., 20.00 KONCERT OB 30. OBLETNICI UMETNIŠKEGA SODELOVANJA MARJANE LIPOVŠEK S SLOVENSKO FILHARMONIJO, 21.45 ŽIVLJENJE BI BILO LEPO, NEMŠKI FILM, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.05 PEPE CARVALHO, PON., 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL  
ČETRTEK, 13.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.55 POD ŽAROMETOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 13.7.1991, 13.50 VEČERNI GOST: LOJZE PETERLE, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS., 16.00 RAZUM, IRSKI FILM, 16.15 PROSIM, NE KLIČITE GA ARMANDO, IT. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.25 DUHOVNI UTRIP, 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 20.55 CELICA, DOK. FELJTON, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 23.10 SKUPINA FESTIVAL BREŽICE, 23.50 MICROLOGUS, FLORENTINSKI PRAZNIK, 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.05 ŠTAFETA MLADOSTI, 2.50 INFOKANAL ČETRTEK, 13.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.50 IŠČEMO POVPREČNEGA SLOVENCA, DOK. ODD., 14.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.15 KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE, 17.30 DEMONSKA OPICA, ANG. ZNANSTV. ODD., 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 BRIGADA, RUSKA NAD., 20.00 FOYLOVA VOJNA, ANG. NAD., 21.40 NOČ UMORA, FRANC. DRAMA, 23.10 PRAVO DEKLE, FRANC. FILM, 0.40 PEPE CARVALHO, FRANC. NAD., 2.20 FUTURAMA, AM.NAN., 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL  
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB 



ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT