V DOMANJOJ 
REJČI 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 1. junija 2006 • Leto XVI, št. 22 

Andovci, 27. maj 


„SLOVENSKO DREJVO V PORABJI SE JE NEJ POSÜŠILO« 
Na Porabskom dnevi so Andovci meli bar trikrat, štirikrat telko lidi, kelko ji ovak živi v tau vesi. Andovci na gnes majo kaulak 70 prebivalcov. Na Porabski den so v tau najmenkšo ves prišli Slovenci iz vsakše vesi Porabja, iz Budimpešte, Sombotela, Mosonmagyaróvára. Dosta ji je prišlo iz Slovenije, če smo pa dobro kaulakvrat gledali, smo leko vidli poznane obraze iz Soprona, Köcska, Vojvodine... Tau se je najbole vidlo na konci svete meše, gda je gorenjisenički župnik Ferenc Merkli eden za drugim gunčo vesnice pa varaše pa je proso, ka naj zdignejo rokau tisti, steri so od tam. Pri vsakšom imeni se je zdignilo lejpo število rauk. Pridiga dekana Lojzeta Kozara iz Odranec je zbrane vörnike opominala na njine slovenske korenjé. Kak je pravo, slovensko drejvo v Porabji se je (ešče) nej posüšilo, posišile so se kakšne vejčice, dapa drejvo zatok ma krepke korenjé. Kak drejvo črpa, vleče mauč iz zemle, tak morajo Porabski Slovenci vlejčti mauč iz vere, iz materne rejči. Pri sveti meši je spejvo mešani pevski zbor Avgust Pavel, steroga vodi Marija Trifus. Na začetki kulturnoga programa je gledalce pozdravo predsednik ZS Jože Hirnök, med njimi veleposlanika R Slovenije v Budimpešti Andreja Gerenčerja, generalnoga konzula v Monoštri Marka Sotlarja, tajnika Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Vojka Stoparja pa predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša. V svojom kratkom gunči je Vojko Stopar vözdigno, ka se vsakšo leto na Porabskij dnevaj naredi inventura (leltár) o tom, kak so cejlo leto delale amaterske skupine. 



Ka je v letošnjom programi bilau videti na prvi pogled, je tau, ka je bilau v skupinaj, stere so gorstaupile, trno dosta nauvi članov pa mladih. Tak pri gorenjeseničkom pevskom zbori kak pri sakalovski folklori, da o senički mlašeči folklori sploj ne gučimo. S tistim, ka so skupine pokazale na odri, se svedoči tau tö, ka mentorge red-no delajo, probajo z njimi. Mentor obadvej folklorni skupin je Zoran Domjan, njegovo delo pri seničkij mlajšaj pomaga harmonikaš Matej Smej, pri sakalauvskoj skupini pa Boris Velner. Navada je, da se na Porabske dneve vsigdar pozove skupina iz Slovenije tö. Letos so tau bili ljudski pevci pa godci iz Černelovec, steri so tak korajžno spejvali pa igrali, ka ji je bilau veselje gledati pa poslüšati. Na Porabski dnevaj se vsakšo leto podeli priznanje »Za Porabje«. Predsedstvo Slovenske zveze se je tak odlaučilo, ka naj dobita letos tau priznaje Brigita Korpič, stera dela kak računovodja na Slovenski zvezi, pa Andraž Sukič, steri vodi gorenjeseničko folklorno skupino. Zakoj je Zveza Slovencev organizirala letošnji Porabski den v Andovcaj? Kak je povedala sekretarka Zveze Klara Fodor, lani so bili tej dnevi v Slovenski vesi. Letos se je tak šikalo, naj baujo v južnom tali Porabja. Andovci pa Andovčarge so irašnji po tom, kakoli malo ji je, če se pri njij kaj godi, znajo vküpsegniti, vsikši dela, vsikši pomaga. Tau so pokazali 27. majuša tö. 
(O odlikovancaj pa o tom, ka vse se je ešče godilo na Porabskom dnevi v Andovcaj, več v naslednji novinaj.) 
M. Sukič 
2 


Sombotel: 8. mednarodni slavistični dnevi 

AKADEMIKINJI DR. ZINKI ZORKO VRTNICE
 ZA ČETRTSTOLETNO SODELOVANJE 



Maurer – Lausegger iz celovške Univerze. Pravi, da v Celovcu po novem poučujejo tudi kulturologijo in dodaja: »Tako da je treba pogledati v širši slovanski svet. Ukvarjam se z zgodnjo kulturo slovanskih narodov pred časom, ko so nastajali slovanski narodi, in s povezavami z bizantinsko kulturo. Pomen srečanj se ni izgubil, čeprav se je v teh letih v Evropi marsikaj spremenilo. Novo nalogo vidim, recimo, v še večjem povezovanju slovenskih manjšin v sosednjih in drugih državah. Kazalo bi povabiti tudi slaviste, denimo iz Nemčije, da bi se bolj zbližalo vzhodna in zahodna slovenistika.« 

Ernest Ružič 
Že zato, ker so bili 8. mednarodni slavistični dnevi v Sombotelu tudi v znamenju 25-letnega jubileja, je rektor Visoke šole Dániel Berzsenyi dr. Karel Gadanyi uvodoma postregel z aktualno statistiko. Na srečanja je prišlo v četrt stoletja 708 slavistov, v doslej izdanih zbornikih je bilo natisnjenih 521 referatov, na petem srečanju je bilo deset akademikov, na sedanjem pet; zelo odmevni so simpoziji tudi v elektronskih in tiskanih medijih. Mednarodni slavistični dnevi, ki so na vsake tri leta, so posvečeni pomembnim osebnostim. Letošnji je bil namenjen prof. dr. Adamu Szuprunu. Med udeleženci iz 8. držav je bila tudi akademikinja dr. Zinka Zorko, ki je za sodelovanje na vseh srečanjih prejela 8 rdečih 
vrtnic. »Pred 25. leti sem bila počaščena, da so me povabili na ták znanstveni sestanek z imenom Slavistični dnevi. Sedanji rektor dr. Karel Gadanyi, tedaj mladi lektor v Mariboru, je začel snovati zbliževanje posameznih slovanskih jezikov.« 
Na Visoki šoli Dániel Berzsenyi so študirali učitelji, ki zdaj poučujejo na porabskih narodnostnih osnovnih šolah. Pri študiju slovenskega jezika in književnosti so sodelovali tudi profesorji, ki so v Sombotel prihajali z mariborske Pedagoške fakultete. Tedanji stiki so živi še danes. 
»Ko je Karel Gadanyi začel s Slavističnimi dnevi, se mi je to zdelo nekaj posebnega in novega za slovenski prostor, v katerega kulturni prostor spadajo tudi porabski Slovenci. V Sloveniji nismo imeli simpozija, ki bi združeval neko skupno tematiko, ki običajno ni bila vnaprej določena. Predstavljali smo aktualne raziskave. Po vsakem simpoziju je bil natisnjen zbornik, in sicer kot priča sodelovanja slovenskih raziskovalcev z madžarskimi, nemškimi in celo ameriškimi strokovnjaki. Na ta način je postal Sombotel stičišče in središče zanimanja za slovanske jezike in književnosti, česar v Sloveniji, vsaj v táki obliki, še nimamo,« je povedala dr. Zinka Zorko, ki je letos predstavila prleščino skozi poezijo manj znanega pesnika Štefana Modrinjaka. 
V sekciji Slovenski jezik in književnost, ki jo je vodila dr. Elizabeta Bernjak, so prvi dan sodelova
li: dr. Herta Maurer – Lausegger iz celovške univerze (Zgodnji Slovani in njihova kultura v širšem evropskem kontekstu), dr. Irena Breznik Stramljič (Norma v jeziku reklam), dr. Elizabeta Emberšič (Jezikovne značilnosti gornjeseniškega rokopisa s konca 19. stoletja), dr. Elizabeta Bernjak (Metafore v političnih novicah) in Ibolya Dončec (Hišna imena v Porabju). Sekciji je naslednji dan predsedoval dr. Miran Štuhec, ki je predstavil Esejistiko Vladimirja Bartola. Dr. Mihaela Koletnik je govorila 
o Mikrotoponimih v Filovcih, dr. 
Marko Jesenšek pa o slovensko 
– 
madžarskem besednem prepletanju v Avgustinčevem časopisu Prijatel. Dr. Marko Jesenšek, tudi prorektor Univerze v Mariboru, ocenjuje, da so za Maribor Slavistični dnevi pomembni iz dveh vidikov. Prvi pomen je v dobrem sodelovanju Mariborske Univerze z Visoko šolo Dániel Berzsenyi na humanističnih in nehumanističnih področjih. »Zlasti je sodelovanje pomembno, ker si je UM s 1. oktobrom izborila Filozofsko fakulteto. Slovenski jezik in književnost se iz pedagoške selita na filozofsko fakulteto, in kolegi, ki proučujejo madžarsko – slovenske oziroma prekmursko 

– 
porabske jezikovne značilnosti, lahko tudi na ta način v tujini promovirajo novonastalo Filozofsko fakulteto. Imamo tudi meduniverzitetni program – univerzitetno mrežo, pripravljamo podiplomski študij na vseh univerzah okoli Slovenije: v Vidmu, Trstu, Celovcu, Gradcu in Sombotelu.« 


Dr. Zinka Zorko zelo ceni budimpeštansko slavistiko. Na univerzi Eötvös Loránd so veliko naredili v raziskovanju slovanskih jezikov v madžarskem okolju. Sicer pa je stalni udeleženec Slavističnih dni tudi akademik dr. István Nyomárkay, ki poudarja, da gre za pomemben simpozij ne samo madžarskih, marveč srednjeevropskih slavistov. »Zato, ker na srečanja prihajajo skoraj vsi vodilni slavisti: jezikoslovci in literarni zgodovinarji. Govorimo lahko o demonstrativnem dogodku srednjeevropske slavistike. Posebej je to pomembno zdaj, ko se dela na različnih znanstvenih projektih o srednjeevropski civilizaciji in kulturi,« poudarja ugledni strokovnjak in dodaja, da ima največ zaslug, da se je znanstveno srečanje uveljavilo dr. Karel Gadanyi, rektor Visoke šole Dániel Berzsenyi, ki bo kmalu postala univerza. Med pogoste udeležence Slavističnih dni sodi tudi dr. Herta 

Porabje, 1. junija 2006 

3 




ENOTNA LISTA PRI SLOVENCIH 

Za nas, koroške Slovence, 
so Slovenci v Porabju dolgo veljali za nekakšne eksote s kakega drugega planeta. Vzrok ni bila le zemljepisna oddaljenost. Komunistični režim je vse do svojega razpada proti koncu prejšnjega tisočletja zapiral ljudi. Za Budim
pešto je še vsak vedel, toda Porabje, kje naj bi to bilo! In da na Ogrskem sploh živijo Slovenci? Počasi se je le začelo svitati. Iz ravninskih in hribovskih megel so se počasi dvigali obrisi pokrajine in ljudi, ki so prav tako sloven-ski kakor mi na Koroškem in drugod po Slovenskem, rojakov, ki lahko zajemajo iz starodavnega zgodovinskega izročila v nekoč veliko večji slovenski Panoniji. Knez Kocelj, ki je bil sprejel in častno pogostil sveta brata Cirila in Metoda v Blatnem kostelu ob Blatnem jezeru. Slovenska krajina, Slovenska okroglina? Kje je to? Niti tam mnogi ne vejo, da so tej pokrajini dali birokratsko, vsebinsko popolnoma prazno ime Prekmurje, kraj onstran Mure. Od kod gledano? Iz Beograda, iz Zagreba, iz Ljubljane? Kaj, ko bi se domačini spet zavedeli svoje slavne zgodovine, pravega poimenovanja svoje pokraji-


V PORABJU 

ne in bi preostali Sloveniji začeli praviti, no recimo, Prekmurje? Kdaj si bo li namislil kak brezdušni birokrat, da bi poimenoval našo zgodovinsko tako bogato in za slovenstvo izredno pomembno Koroško Čezkaravančje ali celo Prekokaravančje, deželo 


onstran Karavank, le da bi se poniglavo izognil v smislu nekih višjih meddržavnih interesov in menda tako odličnih odnosov z Avstrijo kakim morebitnim političnim nev-


šečnostim ali kalitvam zaradi teh trmastih Korošcev, ki še vedno s ponosom trobijo to svoje slovenstvo? 
1. maj 2004 je bil pomem
ben dan. Vsi avtohtoni Slovenci – v Republiki Sloveniji, v Italiji in Avstriji pa na Ogrskem – razen rojakov na Hrvaškem smo se zbrali pod skupno bruseljsko streho, v Evropski uniji. Konec aprila smo l. 2004 zastopniki avtohtonih zamejcev predstavili 
v Ljubljani Slovensko manjšinsko koordinacijo (SLOMAK), svojo krovno organizacijo. Prvi predsednik je postal Rudi Pavšič iz Italije, prvi podpredsednik pa Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, potrjen na seji v hotelu Lipa v Monoštru. Ustanovitev SLOMAK je posebnega pomena za boljše medsebojno spoznavanje in za sodelovanje med slovenskimi zamejci v vseh štirih državah, ki obdajajo Republiko Slovenijo. 
To sodelovanje je rodilo tudi obisk Enotne liste 
(EL), edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem, pri rojakih v Porabju, v Panoniji. EL združuje 52 občinskih svetnikov v 22 občinah na 
južnem Koroškem (v Avstriji so občine urejene drugače kakor na Ogrskem); ima tudi dva podžupana. Skupnost južnokoroških kmetov (SJK), 


PARTNERSTVO 
O SODELOVANJU 


V nedeljo, 21. maja 2006, je bilo na prireditvi v Windisch-Minihofu - pri Joštovem mlinu svečano podpisano Partnerstvo o sodelovanju med 3 parki, Raab, Őrség in Goričko. Namen podpisa Partnerstva je okrepiti sodelovanje med upravljavci vseh treh parkov in vzpodbuditi k nastajanju skupnih, inventivnih prekomejnih razvojnih projektov, ki bodo temeljili na skupni skrbi ohranjanja narave, za njeno in dobrobit ljudi, ki živijo ob treh mejah. Uprave posameznih parkov so bile zadolžene, da povabijo predstavnike (med njimi župane) svojega območja. Kot smo zvedeli naknadno, nobeden porabski župan ni dobil vabila, čeprav je Porabje sestavni del Narodnega parka Őrség. 
ki samostojno deluje v okviru EL, ima dva svetnika v koroški kmetijski zbornici (Štefan Domej, Franc Jožef Smrtnik; novembra letos bojo volitve v kmetijsko zbornico). Poleg tega je bil izvoljen v koroško delavsko zbornico Vinko Kušej kot predstavnik EL na listi zelenih. Predsednik EL je od jeseni 2003 dalje Vladimir Smrtnik. EL se je razvila iz Koroške enotne liste (KEL), ki je pri volitvah marca 1975 (glavni kandidat Pavel Apovnik) le za las zgrešila sedež v koroškem deželnem zboru. V letih navrh pa so oblastniki z novim volilnim redom (slovensko naselitveno območje so razdelili na štiri volilna okrožja!) zaprli vrata v deželni zbor. Obisk v Porabju (sobota 
– nedelja, 6. in 7.maj 2006) je dal nam Korošcem vsaj nekaj pogleda v življenje, delovanje in snovanje naših slovenskih rojakov. Velika pomoč nam je bil v vseh ozirih Jože Hirnök. Hotel Lipa nam je postal za 

M. S. 

dva dni prijetni dom. Pomen tega prikupnega mnogostranskega slovenskega središča se da doumeti šele, ko pomislimo na posledice, kaj bi bilo, ko ga ne bi bilo. Zato gre tistim, ki so to daljnogledno stvar postavili na noge, vse naše priznanje. Župan Števanovcev Ladislav Kovač je razložil značilnosti in težave svojega in drugih krajev, v Lipi pa so domačinke in domačini pokazali eno pa drugo iz svojega snovanja ter delovanja. Panonsko petje je posebno zvenelo v ušesih, ki so bolj vajena alpskih zvokov. Domov grede smo bili gosti štajerskih Slovencev v Radgonskem kotu. Ogledali smo si Pavlovo hišo v Potrni, kjer je bil tudi kratek kulturni spored, in avstrijsko Radgono. Vsem, ki so nas ljubeznivo sprejeli in so se za nas potrudili, se od srca zahvaljujemo. Prisrčen pozdrav iz alpskih dolin v panonska nižavja! 
Jože Wakounig 
Porabje, 1. junija 2006 

4 






MLADI PORABCI, MLADE PORABKE 

Vsakši narod se boji za svoj gezik, svojo kulturo, za tisto, zakoj volo je ranč ovakši od drügi narodov. Pri v manjšini živeči narodaj je tau eške bola fontoško. Zatoga volo se trbej brigati vsejm Porabskim Slovencom, naj vse duže ostanemo gora Slovenci na Vogrskom. En narod žive samo te, če žive, če se gonči njegvi gezik tü. Gezik pa leko žive samo tak, če se od generacije do generacije prejk da, ostane materni gezik pri mladi generacijaj. V Porabji so mlade dekline, mladi podje, steri so tak v srcej kak pri geziki pravi Porabski Slovenci. Vse več takšni mladi bi radi pokazali nota v slovenski novinaj Porabje. 

GDA SE LIDGÉ OPREJO KAK RAUŽE 
NA SONCI (2) 

(Nadaljevanje pogovora z Moniko Dravec Šulič) 
• Kašna mlašeča lejta si pa mejla ti? Dja ške gnesden pred seov vidim tvojo mater, kak veselo mi je kazala svojo nauvo rojeno dejte na Janezovom brejgi. 
»Kak si pravla, moja mati se je štimala, gda sam se ge naraudila. Te eške venak nej znala, ka kaši veuki vrag baudem. Kak sam ge furt vekša grtüvala, furt vekše oré sam dobivala. Mojga brata so tak začnili včiti stariške, ka Monika je mala gé, njau nej slobaudno bantivati, njej vse trbej dopistiti, ka mala naredi, tisto vse dobro gé. Monika tau na pamet vzela pa tašne oré dobila, ka sledik so že nej ladali z meov. Té so že pravli, malo go trbej ravnati ovak kak druge mlajše. Gda sam v vrtec üšla, mati je pravla vzgojiteljicam, naj se nalečejo, ka do z meov več dela mele kak z deset pojbi. No, pa té se je čüda zgodila! V vrtci sam tak dobra bila kak angel. Če bi mi nej pravli „Monika, idi se špilat”, bi venak cejli dén v enoj mesti stala. V šauli vrnau tak bilau. Ponim, ka vzgojiteljica Irenka Mukič so furt gučali, kak vrla je Monika, bar de bi vsakšo dejte tak vrlo bilau. Moji materi pa špajsno bilau - té smo eške na Grebenščeki doma bili - če tak vrla gé, kak té vragi tak blatna, grintava pride domau. Na, gnauk me vöpoglednila pa vidla, ka gda domau dém iz vrtca, nédem po pauti, liki po šánci. Na Grebenščeki nas je bilo en par pa vsakši tau delo. 
Zdaj té naj ge vö z reda visim? Gda sam domau prišla, té sam pa dobila svoje. Pa kak sam rasla, sam furt vekše lampe dobivala. Té že vsakdanešnjo 


bilau, ka meni oče enoga mogo dati na rit ali pa gde me vrnau zaodo. Vsakši dén sam dobila pa té dobro bilau.« 
• Gda si vekša bila, si srečna bila, ka si vejn z bratom leko langnivala? Vüva se od maloga mau trno lepau porazmejta, poštöjvata, se radiva mata. 
»Ja, leko, ka müva sva vrnau cejlo nauč nej vküper bila, un indrik plauznivo pa ge indrik, depa na zranjek sva vse gnako gučala. Tau dobro vejm, gda sam v ausmi klas ojdla pa so naja stariške poslali na cintor polejvat. Brat té že veuki biu, ge pa tö nut z njim v krčmau. Gda deva domau, oče opré dvere, brat se pokloni, oče se lepau nazaj pokloni. Če tau pri njemi nut prišlo, ge se tö poklonim. No, depa meni se že oče ovak poklono nazaj. Na, té sam se navčila, ka de pa ovak trbölo delati. Gda sam se že ge tö tadale včila, so me na 
konci kedna stariške tö pistili nut v ves do devete vöre. Depa včasik tau nej vküp prišlo. Klüča so mi nej dali nikdar nej. Gda sam cingala, furt sam tau gledala, što dvera opré. No, za en čas že oče tü vüdo, ka dekličina je gorzrasla, v šaulo odi, se vči, se vredi drži. Tak so se cuj vzéli pa sem že klüč tü dobila.« 
• V tej lejtaj sta že vküper odla z Lacinom (Kolarin) Šuličom, s sterim sta se srečno oženila tü. Kak sedemdvajsti lejt stara mlada žena, kak pa zdaj? 
»Zdaj so minaula vrnau tri lejta, ka sva se zdala. Té sva že tak brodila, ka müva va ali zidala ali rám küpiva. Pa sva küpila en stari rám, zdaj že dugo tam delamo, popravlamo, na nauvo kaj redimo. Tau je fajn gé, ka človek furt ma nikšo brigo, nikšo delo. Mauž déla v gazdašagi s tratori, veuki mašini po mezevaj. Etak se pri nji delo ranč sprtolejt opré, dvanajset vör delajo. Miva sva nej tak gé, ka eden na drugoga čakava, ka leko človek sam obredi, napravi. Stariške tö dosta pomagajo. Kakoli smo delali, meni küjati nikdar nej trbelo. Meni je tau najvekša pomauč, gda znam, ka mirno leko cüj k stoli sedemo.« 

• Kak si ténka pa mlada, takšno velko mauč maš. Delo se ti ne vnauža, eške za vsefale moško delo se tü vzemeš. Na tau so te že tü doma 
ranili tak? 

»Gvüšno, ka trbölo delati doma. Istino, ka smo mi té že krave nej meli, gda sam ge gor rasla. Meli smo svinjé, polaganje trbelo spravlati, na njivo trbelo titi delat. Gda sam v sedmi klas odla, te so stariške začnili rám zidati. Leko povejm, ka tam sam se že dosta vse navčila. Če trbölo, sam kanglo majter nesla, če trbölo sam cügle nosla. Moram povedati, ka raj delam moško delo, kak žensko léko delo. Leko povejm, ge se vrnau tak pri zidaraj bila kak eden moški.« 
• Ka pa mati? Gvüšno ji nej vseeno, ka odidete z daumi? 
»Istina, depa nikdar ne pozabim, gda sam oprvin povedala svoji materi, ka škeva müva z možaum. Una mi samo tjeuko pravla, una nede gučala, naj kraj demo pa nas nede držala nazaj tö nej. Nikdar nej znati, ka se ma zgoditi. Una je buma tak zopojdla, ka gda štirdeset lejt stara bila, té mogla cuj titi ram zidati. Ge sam tö navezana na nji, vrnau tak rada mam moža stariše tö. Tak sam pravla, lekar ka tak bau, ka mo na začetki več pri starišaj kak doma. Lekar ka mo samo večer domau spat šli. Gvüšno, ka nede vseeno gé, depa vcuj se vzememo. Nejsmo daleč eden od drugoga.« 
Klara Fodor 
Porabje, 1. junija 2006 

5 




»ČE LEKO, TE SE VSIGDAR SLOVENSKI POGOVARJAM« 

Na Dolejnjom Seniki živi Marija Kühar Grebenar s svojo družinov. Je članica predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem, v slüžbi je pa doma v vesi na občini. Dva dateta ma, eno hčerko pa enga sina. Od osemdesetoga leta živi na Dolejnjom Seniki. Če poglednamo njeni priimek (vezetéknév), že znamo, iz štere vesi je ona doma. Dapa tau naj ona tapovej. 
• Marija, tvoj priimek je Kühar, ranč tak, kak so se gospaud župnik gnauk svejta zvali na Gorejnjom Seniki. Samo priimek je gnaki ali ste kakšna rodbina bili? 
»Ge sam z Gorejnjoga Senika doma, liki z gospaudom Küharom smo v nikšoj rodbini nej bili. Moji stari oča, ranč tak kak gospaud, so tö iz Slovenije, iz Trdkove prišli prejk na Senik.« 
• Zaka? 
»Zato, ka so se sé oženili.« 
• Kak si pa ti na Dolejnji Senik prišla? 
»Ge sam se tö sé oženila.« 
• Živejo ešče tvoji stariške? 
»Oča so mrli, mati še živijo.« 
• Tvoj mauž je tö Slovan? 
»Ja, moj mauž je tö Slovan, ovak so pa njegvi stariške tö z Gorejnjoga Senika. Tü so küpli eden ram, pa tak so te sé prišli. Ge sam tü na občini delala pa sva se te tak spoznala. Tau je bilau osemdesetoga leta.« 
• Nej bilau špajsno, gda si sé na Dolejnji Senik prišla? 
»Kaj pa nej. Dugo sam domotožje mejla, za volo tauga ka sam vkraj prišla z rojstne vesi. Meni je tisto lüstvo sploj fejst falilo. Ka vejmo, mogla sam se vcujzeti.« 
• Kak si na občino prišla delat? 
»Ge sam na gimnazijo ojdla v Monošter. Potistim sam se glasila, ka bi vzgojiteljica bila, dapa nej so me gorvzeli. Zato ka te se je še dosta glasilo, pa težko bilau notrapriti. Potejn sam delo iskala, pa te sam tak sé prišla.« 
• Ka maš za delo tü na občini? 
»Največ je administrativnoga dela. Gradivo kreda dejvam na djilejše, ka samouprave majo. Tau vse trbej natipkati 


pa pred djilejšom vöposlati članom. Da je konec djilejša, te pa moram zapisnik naprajti. Pa če so se kaj odlaučili, pa je nastau sklep, tisto ge moram izvršiti.« 
• Kelko samouprav se drži k vam? 
»Lokalne tri mamo, Sakalovci, Dolnji Senik, pa Gorejnji Senik. Te se še k nam drži pet manjšinski samouprav. Tri slovenske, edna ciganjska pa edna nemška. Tau zato leko povejm, ka nej malo dela telko samoupravam gradivo kreda dejvati, če ranč ne de-lam sama. Te je še tam matrikulacija, pa arhiviranje tö.« 
• Če kakšni Slovenec notrapride ali stoj iz Slovenije, tisti leko svojo delo tanapravi v slovenskem jeziki tö? 
»Leko, zato ka je nas tü več taši, šteri znamo slovenski tö. Pa je že večkrat bila pelda na tau, ka stoj notraprišo pa samo slovenski znau.« 
-Djesta taši v vesi, šteri notrapride pa se slovenski pogovarja? 
»Nej, če notrapride kakšni Slovenec na občino, te se automatično vogrski pogovarja. Tak misli, ka je tau urad (hi
vatal) pa zatok mora vogrski gučati. Dapa ge, če znam, ka tisti človek zna slovenski, ge s tistim slovenski gučim. Zdaj so se že vcujvzeli, ka z menov leko slovenski tö gučijo.« 
• Ti si tö članica dolejnjeseničke slovenske samouprave? 
»Nej.« 
• Kak tau? 
»Zato ka je tau nezdružljivo (összeférhetetlen) z mojim delom, ka na občini delam. Dapa ovak, če ka koli prosijo, ge s srca pomagam.« 
• Jeseni do manjšinske in lokalne volitve. Že se kaj pripravlata na tau? »Ja, tisti, šteri škejo voliti slovensko ali nemško samoupravo, tisti se že od 1. juniuša morajo glasiti, zato ka ovak ne pridejo gor na seznam. Što nede gornapisani na seznam, tisti nede mogo nikoga nej voliti. Zdaj na tau trno skrb trbej meti.« 
• Kak dja vejm, pri Zvezi Slovencev si ti tö v predsedstvi. Kak se je tau zgodilo, ka si se za tau vzela? 
»Tü na Dolejnjom Seniki nas je malo Slovencov. Pa tak je bilau zmenjeno, ka če je stoj v manjšinski samoupravi, tisti naj ne baude v predsedstvi pri 
Zvezi Slovencev tö. Edni so se glasili v manjšinsko samoupravo, name so pa prosili, naj kandidiram v predsedstvo Zveze. Tak sam te notra prišla.« 
• Doma se slovenski pogovarjate? 
»S taščov se vsigdar sloven-ski pogovarjave, mauž vse razmej, dapa tak zato ne guči. Mlajši so tö ranč tak. Tam je dobro, gde stari oča pa stara mati vküp živeta z vnuki. Tisti mlajši dosta bola gučijo slovenski. Zato ka več slovenske rejči čüjejo kauli sebe.« 
• Vido sam, ka si ojdla na jezikovni tečaj, ka ga je Zveza organizirala. Kak se ti je vidlo na tečaji? 
»Najoprvin sam se malo prestrašila, gda sam vidla, ka je dosti taši, šteri že majo diplomo iz slovenščine. Dapa zato je nej tak nevarno bilau. Mi, šteri smo nej tak fejst znali, mi smo bola potima bili. Vrejdno je bilau zato, ka sam se dosta nauvoga navčila.« 
• Če je kakšna slovenska prireditev, tebe skur vsigdar leko vidi, nej? 
»Ge, če mi čas dopisti, sam vsigdar tam, zato ka če mi nemo peldo kazali, šteri smo notra v predsedstvi, te sto de.« 
Karel Holec 




6 


Novi film v domanjoj rejči 


TRAKTOR, LJUBEZEN IN ROCK`N`ROLL 

Prejšnjo leto se je na jesen začo gorgemati nouvi sloven-ski film, ka se zove Traktor, ljubezen in rock`n`roll. Sce
narij zanga je grato po knigi Ferija Lainščka Vankoštanc, stero je napiso pred več kak desetimi lejtami. Drugi tau filma pa de se zgotouvo ranč te dneve in de pomalek šou v postprodukcijo. Tou znamenüje, ka de se začo vküper montejrati, ka de se za njega delala muzika pa eške dosta drugoga. Že kak pove naslov filma, se v njem vküper mejšata muzika pa lübezen, koulivrat pa lejče eden traktor. Glavniva v toj lübezni sta moški, ime njemi je Breza (špila ga Branko Djurić), pa kölnarca Silvija (Tanja Ribič),steragratanjegva žena. Vse bi bilou lepou pa prav, če bi nej Silvija mejla pred tejm ednoga oženjenoga moškoga. Te Gyirkoš (Jernej Kuntner) pa neške Silvijo samo tak tanjati. Zato se velkomi rokeri Brezi vcejlak pamet zmejša, gda čüje, ka njoj je stari kurvejš napravo. Njegvi pajdaš Düplin (Jaka Fon) ga buje s cejlak nouvim traktorom, ka ga je Breza doubo za dar od Silvijinoga očo iz Švajca. Nutri v filmskoj pripovejsti so eške druge male pripovejsti, kak je Brezina lübezen do rock`n`rolla, njegvo špilanje gitare s Ciganami, njegvo pajdaštvo z Düplinom, 


pripovejst o kovačovom piciklini pa eške dosta drugi. Cejli film se godi nin kouli leta 1968 na Goričkom. Ranč zato se guči v našoj domanjoj rejči. Zato v njem gora stoupi dosta igralcov pa muzikantov iz naše prekmurske krajne tö: Nataša 
Matjašec, Dario Varga, Irena Varga, Gorazd Žilavec, Ludvik Bagari pa ciganska banda Langa. Na, eden mali tau filma se je gorgemau na Gorenjom Seniki tö. Lani na jesen je bila filmska ekipa v kovačiji, žau že pokojnoga kovaškoga majstra Krajcar Djoužija. Zatoga volo, ka se vse godi skur pred štirdesetimi lejtami, je trbelo trno skrb meti, kakše gvante nosijo igralci, kak vövidijo rami, kakši so gé piciklini, avtoni 
pa koula tö. Največ šale pa je mejla ekipa s kravami, kokoutami pa s konjami tö. Zatoga volo je gorevzeti dosta takši lidi, ka se razmejo na živali, avtone, gvant pa na eške vsefelé drugo. V ekipi je zato skur petdeset lidi, špila dvajsti igralcov, kcuj k tomi pa je kakši den bilou pred kamero eške petdeset statistov, največ te, gda se je delalo gostüvanje ali pa veselica. V filmi se lepou pokaže, kak vse taminé. Lübezen 
je nej večna, človekov žitek tö nej, traktor eške menje, od vsega najduže živé rock`n`roll. Komedijo s preci bridki momentov je zrežejro Branko Djurić, steri v filmi špila Brezo. Un je biu že za Jugoslavije poznani kak trno dober igralec pa kak 
človek za televizijsko šalo. Med bojno v Bosniji je prišo v Slovenijo in je gnesden eške bole popularen kak indasvejta. Zato geste velko vüpanje, ka de nouvi film gledalo dosta lidi. Tak de se eške bole čüla naša domanja rejč, ka je vsebole popularna po cejloj Sloveniji. 

Miki Roš 

MEMORIZIRANJE kontra 
POZABLJIVOST 

Starši in profesorji se pogosto čudijo dejstvu, da se današnji učenci osnovnih in srednjih šol zelo težko učijo pesmi in se komaj naučijo na pamet kakšno pravilo ali dobesedno kakšen tekst, ki pa ni daljši od polovice strani v kakšnem učbeniku majhnega formata. Če sposobnosti današnjih učencev primerjamo s sposobnostmi učencev srednjih šol pred tridesetimi, štiridesetimi leti, mirne duše lahko ugotovimo, da današnji učenci niso tako sposobni, kot so bili nekoč, kajti takratni najboljši učenci so skoraj dobesedno znali ponoviti profesorjeve razlage oziroma kakšen tekst, ki so ga prebrali le enkrat. Zlahka so se naučili po več strani na pamet iz enega ali drugega predmeta za naslednjo uro, celo v tujem jeziku. In kako je to danes? Mora se naučiti pol strani neke lekcije v tujem jeziku v enem mesecu. Mesec je mimo in ga še vedno ne zna! Ni se mogel naučiti v tem času tiste pol strani! Začne rotiti profesorja, naj ga pusti v skupino za začetnike, ker on s tem tempom ne more držati koraka. Nekateri kolegi nekdaj slovitih gimnazij se pritožujejo, da njihovi današnji učenci zdaleč niso tako sposobni, kot so bili takrat pred davnimi leti. In človek začne premišljevati o tem vprašanju. Prvo, kar lahko ugotovimo, je to, da današnji dijaki srednjih in osnovnih šol niti malo niso manj sposobni, kot so bili nekdanji dijaki, samo da današnji učenci ne razvijajo tistih sposobnosti, ki smo jih razvijali nekoč, to je sposobnost pomnjenja, temveč je pri njih poudarek na razvijanju logičnega mišljenja. Ta tendenca je posledica razvojne tendence sedanje dobe. Danes, ko imamo na razpolago celo vrsto tehničnih sredstev za registriranje podatkov, ni nujno, da obremenjujemo s tem možgane. Tako vsaj ostane več proste kapacitete za ostale umske dejavnosti, si lahko mislimo. Toda v resnici to ne deluje tako, kajti čim bolj obremenjujemo svoje možgane, čim boj obremenjujemo spomin, tem večja bo njegova kapaciteta. Če sprejmemo načelo, da je pri današnjem stanju tehnike odveč obremenjevati možgane odraščajočih s podatki, naučiti jih je treba le logično misliti, uporabljati računalnik in nekatere priročnike, v glavnem prispevamo k enostranskemu razvoju možganov in onemogočimo tudi učenje tujih jezikov, kar je brez razvijanja spomina praktično nemogoče. To je generacija, ki se igraje nauči ravnati z računalnikom in to do takšne mere, kar starejša generacija ocenjuje kot zavidanja vredno sposobnost. Če človek tega občudovanja vrednega učenca vpraša za njegovo domačo telefonsko številko, odgovori, da jo bo povedal jutri, ker je danes pozabil doma mobitel, v katerem je ta številka zapisana. Mi vsi smo znali nekoč vsaj po dvajset telefonskih številk na pamet. Vedeli smo tudi to, kdaj imamo zmenek. Le to se je lahko zgodilo, da smo pozabili, ali ga imamo zjutraj ob devetih ali zvečer ob devetih. Današnji nadebudni potomec si tega absolutno ne more zapomniti. Nahaja se na zasebni uri tujega jezika. Nepričakovano zazvoni njegov mobitel. Oprostite, ali smem...? Ja, kar dajte... Kaj le more biti to sedaj, se sprašuje. Pogleda zapis. Joj, čisto sem pozabil, da imam randi. Oprostite, lahko naslednjo uro malo dalj...? Seveda, kar pojdite... Mislimo malo naprej, kam bo vodila ta tendenca v ekstremnem primeru? Začeli bomo nek daljši stavek, in ga ne bomo znali končati, ker bomo pozabili, kako smo ga začeli. Ne bomo sposobni za učenje tujih jezikov, ker si ne bomo znali zapomniti novih besed. Ničesar se ne bomo mogli naučiti, kar predpostavlja predhodno znanje. Pretekli dogodki bodo zapisani pozabi. O tem podrobneje prihodnjič. 
Suzana Guoth 

Porabje, 1. junija 2006 

7 



MLAŠEČA LEJTA 



NA IZLETU V SOMBOTELU 
SOUSEDOVOGA PEPIJA 
Nedavno smo obiskali muzej je več kot 150 let stara hiša z (seveda, 
na prostem v Sombotelu. Iz-Gornjega Senika, ki so jo raz-vodnik 

tega 


leta so se udeležili dijaki mo-stavili in v Sombotelu vnovič ni videl). 



ko 
Zaradi 

noštrske gimnazije, ki se učijo sestavili. Pokrival jo je Slove-slabega vremena smo 
dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko 
slovenski jezik. Ob osmih nec, tudi slamo so pripeljali iz bili zelo hitri. Nato smo se 
v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vöz
smo se zbrali na parkirišču Slovenije. Hiše s črno kuhinjo odpeljali v center mesta in 
raščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet 
OŠ Istvána Széchenyija in so imeli tudi Nemci, Hrvati in šli na kosilo v McDonald’s. smo se z avtobusom odpelja-Madžari. Najdlje pa so jih ime-Bilo je prijetno sedeti na li v Sombotel. Vreme je bilo li v Železni župniji Slovenci. toplem in napolniti prazne 
lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. 



MOŠKI GUČI 
oblačno in zelo vetrovno. V Hiša ima tri prostore, je v ob-želodce. Imeli smo še nekaj 
Venej je sijalo sunce. Kak bi pa nej sijalo, vej je pa bila lejpa pa 
muzeju smo si najprej ogle-liki obrnjene črke L. Znotraj je časa, zato smo po kosilu 
topla sprtolejt. Vse je cvelo, vse je raslo v nouvi žitek. Pa ranč tak 
dali stare madžarske hiše, ki zelo temno, saj so okna precej odhiteli v muzej Schmidt. 
podje pa dekličke tö. Lejtali so koulivrat, se šalili, se naganjali pa 
so jih zgradili na začetku 19. majhna. Notri smo lahko šli Lahko smo občudovali stare 
bili puni mladoga smeja. Samo sousedov Pepi je nej biu med njimi. 
stoletja. Nato smo šli pogledat samo po tem, ko je vodnik obleke, denar, posodo, orož-
Nej, nej, nej je betežen grato. Pa nutzaprejti je tö nej ostano kak 
slovensko hišo. To je bil naš odprl vrata hiše. Drugače je je in druge zanimive reči iz 
kaši lagvi pojep. Samo tak je gé, ka se Pepi neške naganjati koulivrat. Pa té sousedov pojbič se neške prijeti za mlašeče špile. Vej je 
cilj. Muzej v Sombotelu se lah-zaklenjena. Nekateri so bili 19. stoletja. Potem smo se pa un sploj ne nikšen pojbič, liki je že skur vözraščeni moški. 
ko pohvali z eno staro sajavo zelo pogumni in so se povz-napotili domov. 
hišo, ki je sicer slovenska. To peli po lestvi na podstrešje Dijaki gimnazije Monošter delo, - je povedo mami, stera ga je nagučavala, naj se dé tavö špilat z mlajšimi. - Človek mora v žitki vsigdar znati, ka ške od svojga 
-Tou lejtanje es pa ta vcejlak brezi glave je najbole zamansko 

NAŠE DOŽIVETJE NA CANKOVI 
žitka! Depa tou gvüšno ne more pa ne smej biti mlašeči špileraj, - je eške povedo svojoj mami pa gore oupro novine. 
3. maja smo učenci DOŠ Gornji Senik obiska-lahko tisto, kaj smo videli in kar nam je bilo 
Zdaj je tou tak vövidlo, ka so se mlajši špilali pod suncom, sousedov 
li osnovno šolo na Cankovi. Osem učencev je všeč. Dve uri smo delali. Z nami so risali tudi 
Pepi pa je v novinaj što od domanje pa evropske politike. Mama se 
bilo iz naše šole ter učiteljica. Zjutraj ob osmih naši vrstniki iz Cankove. Iz naših del bodo na
je samo prijala za glavou pa odišla k padaškinji na kafej. 
smo se odpravili in čez dobre pol ure smo bili redili razstavo. Po kosilu smo si ogledali lepo, 
-Ata, si ti vedo, ka na Finskom davlejo desetkrat več za kulturo 
že tam. Naši prijatelji so nas že čakali. moderno, obnovljeno šolo. 
kak pa pri nas, - se je zglaso tam nin za edno dobro vöro. 
Po skupni malici smo si ogledali okolico. Vide-Zahvaljujemo se gospe ravnateljici OŠ Canko-
Njegvi ata Berto se je samo poškrabo za vüjami pa je nika nej 
li smo hišo dr. Avgusta Pavla, cerkev, park in va in gospodu učitelju Petru za lep dan in za 
pravo. 

v gasilskem domu smo si ogledali sobo, kjer gostoljubnost. 
-Pa eti tadale piše, ka leko v toum leti čakamo, ka de se eko
imajo razstavo Pavlovih del. Po ogledu smo Martina Zakoč, 6. r., 
nomska situacija v tekstilnoj industriji eške bole obračala na 
vzeli v roke risalne bloke in oglje. Narisali smo DOŠ Gornji Senik 
slabše, -se je čemeriu. 
Njegvi ata Berto pa se je eške gnouk samo poškrabo za vüjami pa 
je eške itak nika nej pravo. 


AJBINE SOLZE 
-Boug moj, vej pa Bush je nej normalen! Če de eške tadale norosti gučo, de nafta tak draga, ka mo bencin točili v avtone po 
Deklici Ajbi je babica kupila co. Pa se je uštel. Ajba je jokala tekle v potokih. Miši so začele kraplaj, - je talüčo novine. 
uhane. Medtem ko so ji doma vse glasneje, kaj jokala, tulila! bežati iz hiše. Kos se je zaleta-Njegvi ata Berto se je eške gnouk poškrabo za vüjami, pa zdaj dun 
luknjali ušesa, je vpila, kot bi Solze so ji premočile krilo in val v vratca kletke, dokler se gor oupro lampe. 
jo odirali. Ko niso odprla. Sfrlel je pod 

-Vejš ka, sin moj? Cejla ta baja, ka se godi kouli po svejti, je 
se je z novimi strop, nato pa skozi dim
zavolo mlašeči lejt. 
uhani v ušenik v nebo. Ajbine solze, 

- Kakši mlašeči lejt, - je sousedov Pepi nej razmo svojga ate. 
sih postavila ki so medtem že napolnile 

-Bush pa vsi takši kak un so sploj nej živeli svoja mlada lejta 
pred ogledalo, vso hišo, so se zdaj valile 

kak drugi mlajši. Preveč brž so začnili mleti moške guče, pre
si je bila sicer kot narasla reka. Zidovi so 

več brž so gratali vözraščeni. Tak so nej meli nika lejpoga od 
všeč, toda jozačeli pokati in se krušiti 

svoji mladi lejt, - se je ata Berto malo stavo pa gledo svojga sina, 
kati ni nehala. 
in hiša se je kmalu zatem 

steri ga je gledo z velkimi očami. - Vej se, ka vsikši človek mora 
Jokala je in sesedla. Ajbine solze so kot 

vözaživeti svoja mlada lejta, ovak je nej vse vredi z njim. Če 
jokala in solze hudournik drle proti doli

toga nega, leko sledi grata vcejlak nejnormalen pa se začne 
so ji padale v ni in s sabo odnašale vse, 

kuman te špilati za bojne pa takše sumarije. Vüpam, ka me 
rdeče krilce. 
ker se je znašlo na njihovi 

razmejš, - ga je oča eške poboužo po glavej. 
Maček, ki je poti. Baje so s sabo odnes

-Ka bi pa nej,- se je gori postavo Pepi. -Dosta sam že taprešto 
dremal zraven le tudi Ajbo. Nekateri pra

od psihologije pa vejm, kak je s tejm. Psihologija nam tumači, 
ognjišča, se vijo, da se je spremenila v 

ka leko vidimo psihične probleme nesrečni mlašeči lejt v vöz
je zbudil in jo reko z istim imenom, kdo 
raščeni lejtaj. 
ucvrl iz hiše. 
bi vedel... 


- Čüj, sin moj! Škeu sam ti prajti, ka se idi tavö špilat s svojimi 
padaši, -ga je dola stavo ata Berto. 

vedka z Idrijskega 
Slovenska ljudska po-

Kmalu za njim 

Sin Pepi ga je bougo. Tam venej so se mlajši pod njegvo komando začali špilati za padare, psihiatre. Pepi je biu najbole prejdjen padar, vej je pa od vsej najbo

je pobegnil na 
plano tudi pes. 

Iz kletke 

se 


le vözraščeni, čiglij je od vsej najbole mladi. 
je oglasil kos: mislil je, da bo 


Miki Roš 
cmero zamotil z lepo pesmi-

Porabje, 1. junija 2006 

PETEK, 02.06.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 Z VAMI, 11.30 
ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TARČA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: OSLIČKI IN KONJI, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.55 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 3.15 INFOKANAL 
PETEK, 02.06.2006, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 11.35 OBZORJA DUHA, 12.05 DUHOVNI UTRIP, 12.20 ŽANDAR IZ SAINT TROPEZA, FRANC. FILM, 13.55 ŠTAFETA MLADOSTI, 
14.40 ŽOGARIJA, 15.10 KOŠARKA NBA, 16.45 PRED SP V NOGOMETU, 17.40 ZDAJ!, 18.10 MOSTOVI -HIDAK, 18.45 ČEŠNJE S POKOPALIŠČA, ŠPANS. LIT. NAD., 20.00 DOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 20.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 21.25 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA -EVORA, DOK. SER., 21.55 STRAH PRED STRELJANJEM, NEMŠ. FILM, 23.45 TANGER, ŠPANS. FILM, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 


SOBOTA, 03.06.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRVI IN DRUGI, 13.30 SLOVENCI V ITALIJI, 14.00 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 
14.50 PETER IN PETRA, SLOV. FILM, 15.40 ODDAJA ZA MLADE, 16.05 UMKO, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 
18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SE ZGODI -4. EPIZODA: NEDELJA, 20.35 ČEZ PLANKE: NEMČIJA, 
22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 NOČNA IZMENA, FINS. NAD., 23.20 EVA, SLOV. FILM, 0.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.20 ČEZ PLANKE: NEMČIJA, PON., 2.35 INFOKANAL 
SOBOTA, 03.06.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.50 SKOZI ČAS, 12.00 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA - EVORA, DOK. SER., 12.30 ZDAJ!, 13.00 ŠPORT, 15.00 PRED SP V NOGOMETU, 16.00 KVALIFIKACIJE ZA EP V ROKOMETU (Ž), BOLGARIJA - SLOVENIJA, 17.55 LIGA SIMOBIL V NOGOMETU, 20.00 PRISTANIŠKI BRATJE, FINSKI FILM, 21.40 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. LIT. NAD., 22.40 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE, 23.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.00 INFOKANAL 

NEDELJA, 04.06.2006, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.05 UMKO, 10.50 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE 
IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 INTERVJU, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 1.05 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.50 INFOKANAL 
NEDELJA, 04.06.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.40 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠ. DOK. SER., 10.05 MLADI ŽE 80 LET - AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ, POSNETEK JUBILEJNEGA KONCERTA, 11.35 ČEZ PLANKE: NEMČIJA, 12.45 MEDNARODNO TEKMOVANJE V DRESURI, 14.00 PRED SP V NOGOMETU, 15.00 KOŠARKA NBA ACTION, 15.30 DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 PRENOS MAŠE IZ LJUBLJANSKE STOLNICE, 18.30 PRVA LIGA - NOGOMETNI MAGAZIN, 20.00 CLIPPERTON, ANG. DOK. ODD., 20.55 OPERNE ARIJE, BARITONIST JUAN VASLE, 21.15 NAJBOLJŠI ODLOMKI IZ OPERE COSI FAN TUTTE, 2. DEL, 22.00 DOKAZ, IRS. NAD., 22.55 ŠPORT, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 05.06.2006, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LE
PEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 14.25 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.10 ROJSTNI DAN, LUTK. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KULTURA, 16.35 LETNI ČASI, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 UMETNI RAJ, 21.00 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 SPOMINI SKRIVNEGA IMPERIJA, AM. DOK. NAD., 23.50 ROJENI V DIVJINI, PON., 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 05.06.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.55 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 11.15 SLOVENCI V ITALIJI, 11.45 EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI, 11.45 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 12.00 MOZARTOVO LETO, 12.50 CLIPPERTONOV OTOK, ANG. DOK. ODD., 13.40 KOŠARKA NBA, 15.10 PRED SP V NOGOMETU, 16.10 PRIMER DOMINICI, FRANC. DRAMA, 17.45 SKOZI ČAS, 18.00 TEKMA, 19.00 RDEČE POLETJE, FRANC. NAD., 20.00 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, GLASB. ODD., 22.30 FUTURAMA, 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL 

TOREK, 06.06.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 SOŽITJA, 11.35 PRI 
JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČEZ PLANKE: NEMČIJA, 14.25 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠ. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 MUNKIJI, RIS., 16.10 OBISK V AKVARIJU, 
16.15 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 BIOTOPI: ŽIVLJENJE NA PRODU, 18.10 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, 18.40 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 
21.00 FRANTA -FILMSKI OČE NEKE MLADOSTI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ZMAJ V ČISTIH VODAH KAVKAZA, FRANC. DOK. SER., 
23.35 BIOTOPI: ŽIVLJENJE NA PRODU, 0.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 INFOKANAL 
TOREK, 06.06.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.25 ARITMIJA, 11.55 ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU, 16.00 PRED SP V NOGOMETU, 16.55 STUDIO CITY, 17.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 BOTRE, IZVIRNA TV IGRA, 20.00 IZOBČENCI, ANG. NAN., 20.35 RITTER, DENE, VOSS, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 22.10 PROMISED LAND, ŠVICARSKO-KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.10 INFOKANAL 
SREDA, 07.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.05 KNJIGA MENE BRIGA, 10.30 ZLATO CARJEV, NEMŠ. DOK. SER., 11.20 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 SE ZGODI -4. EPIZODA: NEDELJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 BIZGECI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 JUTRI V SCALI!, ANG. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.05 INFOKANAL SREDA, 07.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.10 K.U.T. GAS, KONCERT SLOVENSKE SKUPINE, 11.10 UMKO, 11.55 ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU, 16.30 TEKMA, 17.25 IZOBČENCI, ANG. NAN., 17.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 MOSTOVI - HIDAK, 19.05 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD., 20.00 ŠPORT, 22.00 VOKAL XTRAVAGANZZA - PERPETUUM JAZZILE IN THE REAL SIX.PACK, 23.00 LUTKE, JAP. FILM, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL  
ČETRTEK, 08.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 POD ŽAROMETOM, 11.15 IZZIVI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 INTERVJU, 14.10 UMETNI RAJ, 14.35 ODPETI PESNIKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS., 16.05 HIŠA EKSPERIMENTOV: GOSTOTOLOGIJA, 16.25 VSE O ŽIVALIH: DINGI, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 JUAN VASLE IN OPUS CUATRO, POSNETEK KONCERTA, 23.50 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN LIOR SHAMBADAL, H. BERLIOZ: ROMEO IN JULIJA, 0.55 JASNO IN GLASNO, 1.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.45 INFOKANAL ČETRTEK, 08.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.55 ŠTUDENTSKA, 12.25 IZVIR(N)I, 12.55 PARIZ: ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU, 16.00 PRED SP V NOGOMETU, 18.35 POMAGAJMO SI, 19.10 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 SAMO EN CVET, 21.20 POŠTARKA, IZRAELSKA DRAMA, 22.05 LA DERNIERE LETTRE, FRANC. DRAMA, 23.05 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.25 NEVARNA IGRA, AM. FILM, 1.10 FUTURAMA, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL  
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB 




NA KRATKO 


Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljutomer, je 18. pa 19. majuša organizirala gledališki festival Prlekije pa Prekmurja v Ljutomeri. V okviri toga festivala so držali medobmočno srečanje odrasli gledališki skupin. Znamenöja, ka so gora leko staupile štiri gledališke skupine, stere so na območni revijaj tadale prišle. Z območja Murska Sobota sta bile dvej skupini, med njima je leko zašpilala svojo igro avtorja pa režiserja Mikija Roša z naslovom Male bojne Gledališka držina Nindrik-indrik Zveze Slovencev tü. 
* * * 
7. majuša so organizirali ljudski pevci iz Male Nedelje pa Javni sklad RS za kulturne dejavnosti tradicionalno Srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditev je letos praznovala 15. obletnico. Srečanja so se udeležile števanovske ljudske pevke, stere že več kak deset lejt odijo v Malo Nedeljo. Pripravila ji je mentorica Marija Rituper. 

SMEJ JE ZA ZDRAVJE! 

Kaudiš 
Na vrata pokloncka kaudiš pa pravi fejst tüčni vertinji, šte
ra njemi odpre vrata: »Lačen sam! Že cejli keden sam nej 
nika podjo!« 

»O, srečen človek!« pravi tüčna vertinja. »Da bi bar tüdi ges 
mejla takšo močno volou,« pa zapre vrata. 

Spodnje lače 
Mati pravi sineki: »Pištak, že pa si si naoupek obleko spoud
nje lače! Stoukrat sam ti že prajla, žuto je naprej, rdjavo pa 
odzar!« 


M. Rituper 


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT