?arja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov; llpravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In :	od	6.—7. zvečer.	:•
Štev. 53.
Posamezna številka O vinarjev.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 7. avgusta 1911.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratomt Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste!
Leto I.
Naši rudarji v Ljubljani.
Včerajšnji dan lahko zabeleži jugoslovanska socialna demokracija med najbolj radostnimi in najbolj častnimi v svoji zgodovini. Izlet, ki so ga priredili naši vrli sodrugi iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, teh trdnjav socialistične misli na Slovenskem, je dosegel v vsakem oziru krasen uspeh. Neugodne zdravstvene razmere, ki so se zadnji čas razvile v Trstu, so preprečile sočasni prihod tržaških sodrugov in naravno je, da so to ljubljanski sodrugi tembolj obžalovali, ker ni bilo nikakor več mogoče spojiti obeh izletov. Ljubljansko delavstvo pa upa, da bo kolere v Trstu kmalu konec po zadnjih poročilih je to pričakovanje upravičeno — in da jih bodo kmalu lahko sprejeli enako prisrčno kakor včeraj naše rudarje.
V	soboto se je nebo precej kisalo in marsikateri sodrug v Ljubljani in okolici je šel s strahom spat, da pride sicer davno zaželjeni dež prav v nedeljo, ko bi ga bilo najmanj treba. Toda že po noči se je bilo popolnoma izjasuilo in jutro je vstajajočim delavcem pokazalo, da je bil strah neutemeljen. V velikih gručah so se ljubljanski sodrugi zbirali na prostranem dvorišču v Šelenburgovi ulici, kjer je sedež ^Vzajemnosti"; Vodmačani, Moščani, Šišenčani in Vičani pa so prišli korporativno. Točno ob osmih je povorka s svojimi zastavami odkorakala na kolodvor sprejet goste.
Na kolodvora.
Ravno o pravem času je sprevod s svojimi zastavami prikorakal na postajo. Množica se je vsula na restavracijski vrt, tisti, ki niso na vrtu več našli prostora, pa so napravili špalir pred izhodom. Točno kakor je bilo določeno, ob 8 uri 17 minut, je prisopihal posebni vlak, pozdravljen od ljubljanskih in oko-ličanskih sodrugov z burnimi živio klici. Iz vlaka je donela socialistična koračnica, marljivi pevski zbor »Vzajemnosti” pa je zapel pevski pozdrav.
Brez zaprek so se izletniki izkrcali. Z delavci je prišlo tudi mnogo žena. A tudi ljubljanske sodruginje so bile na svojem mestu. V velikem številu zbrane so pričakovale goste v prvi vrsti gostega špalirja in jih pozdravljale po najlepši šegi svojega spola: s šopki cvetlic, s katerimi so obsipavale naše drage izletnike kakor z dežjem barv in dišave.
Na kolodvoru je bilo zbranega tudi mnogo nedelavskega občinstva, ki je z vidnim zanimanjem in simpatično opazovalo sprejem.
Sprevod r mesto.
Pod spretnim vodstvom sodruga T o k a n’a 80 reditelji v najkrajšem času organizirali spre-
MAKSIM GOBKIJ:
Mati.
Socialen roiuan v dveh delih.
Tako, tako. Pri nas je mnogo prijateljev knjig. Učitelj jih jim je poslastil . . . dober deček, četudi duhovskega poklica. Tudi učiteljico imamo, sedem vrst vstran... Ampak s prepovedanimi knjigami ti ne delajo, uradniki so, pa se boje. A jaz bi imel rad prepovedano, ostro knjigo . . . podtaknem jim jo . . . če jo opazi nadzornik ali pop — 8i mislijo, da jih učitelji sejejo I A jaz ostanem v ozadju
Zadovoljen s svojo modrostjo je veselo pokazal zobe.
— Glej ga! — je dejala mati. — Izglodaš kakor medved, a živiš kot lisjak . . .
Pavel je vstal in korakajoč po izbi z enakomernimi koraki je dejal:
— Knjige vam damo ... ampak vaš način ni lep, Mihajl Ivanovič . .. x
— Zakaj ni lep? — je vprašal Eibin in široko odprl oči.
— Za to, kar delate, morate sami odgovarjati ... To početje, da zvračate odgovornost na druge, ni čedno I — Pavlov glas je zvenel ostro, očitajoče.
Eibin je pogledal v tla, zmajal z glavo in dejal:
— Nejasno govoriš.
— Kaj mislite, — je vprašal Pavel in se ustavil pred njim, — če pridejo učitelji na sum, da razdajajo prepovedane knjige, ali jih pošljejo v zapor?
vod. Premišljene priprave so se izvrstno obnesle. Izletnikom ni bi bilo treba postajati pred kolodvorom; kakor so prihajali iz vlaka, so bili že neopaženo vsak na svojem mestu in komaj nekoliko minut je minilo, pa se je sprevod jel pomikati preti mestu.
Na čelu je korakala zagorska rudarska godba, kateri naj na tem mestu izrečemo zasluženo priznanje. Takoj za godbo so korakali izletniki s svojo lepo zastavo, potem pa so se povrstili sodrugi iz Šiške, z Viča, iz Most in Novega Vodmata ter iz Ljubljane, tudi z rdečimi zastavami.
Sprevod, v katerem je bilo okrog tritisoč ljudi, je brez zadržka korakal skozi drevored ob južni železnici, brez zadržka po vsej Dunajski cesti, mimo glavne pošte, po Fran Josipovi cesti do Narodnega Doma, kjer se je ustavil.
Med potjo je ves čas svirala godba. Po ulicah je bilo vse polno ljudstva, opazujočega impozantni sprevod in prijazno pozdravljajočega goste.
Pred Narodnim domom.
S	stopnic Narodnega doma je imel opazovalec prekrasen pogled. Ves trg in bližnjo okolico, zlasti ves prostor v senci je napolnila gosta množica, izmed katerega so se ponosno dvigale v jutranjem solncu še živejše rdeče zastave. Zadej in na desni je gosto zelenje parka in vrtov napravilo najlepši okvir tej sliki. Na levi je gledališče arhitektonično zaključilo scenerijo, dalje pa je plaval pogled čez muzej proti prijaznemu tivolskemu gozdu in Rožniku, vračajoč se pa je še tako lahko odpočil na Trubarjevem spomeniku, tem najlepšem kiparskem umotvoru, kar jih ima Ljubljana.
Tukaj so se imeli opraviti pozdravi in odzdravi.
Solnce je jelo že močno pripekati ter je od minute do minute bolj darežljivo sipalo svojo preobilno blagodat na zemljo. Toda množica ni posebno pazila na to. Pevski zbor »Vzajemnosti" je zapel in nastala je splošna tišina.
Nato je stopil na prag Narodnega Doma sodrng dr. Tomšič, da pozdravi goste v imenu „Vzajemnosti“ približno s sledečimi besedami:
Sodrugi in prijatelji 1 Prijetno nalogo imam, da Vas v imenu splošne delavske zveze „Vzajemno8ti“ pozdravim kot mile goste v Ljubljani. Ljubljansko delavstvo se je veselilo Vašega prihoda, ker je vedelo, da ima pričakovati sodruge in sotrpine, preizkušane v neštetih bojih, ter Vas pozna izza dolgih let kot zavedne delavce, kot zanesljive tovariše, ne-omahljive in neutrudljive v trdnem delu za vzvišene cilje, ki so skupni Vam in nam. Ljub-
— Pošljejo jih ... a kaj za to ? — je vprašal Ribin.
— A knjige ste delili vi, a ne oni! Potem morate vi v ječo .. .
— Čudak! — se je zasmejal Ribin in se z rokami tolkel po kolenih*. — Kdo se spomni name? Na preprostega kmeta? Ali se ti pečajo s takimi stvarmi? Knjiga je stvar gospode, ona je zanjo odgovorna . . .
Mati je čutila, da Pavel ne razume Ri-bina, in videla, da je namrščil oči, da je ozlo-voljen. Oprezno in mehko je dejala:
— Mihajl Ivanovič hoče opraviti delo, a stroške naj plačajo drugi . . .
— Tako je! — je pritrdil Ribin in si pogladil brado.
— Mama! — je suho dejal Pavel. — Če mi kdo izmed naših, na primer Andrej, podtakne kakšno stvar, a mene pošljejo v ječo — kaj porečeš na to?
Mati je zatrepetala, negotovo je pogledala sina in odkimala z glavo:
— Kako bi mogel sodrug napram sodrugu tako delati ?
— Aha! — je dejal Ribin. — Razumel sem te, Pavel.
Posmehljivo se je obrnil k materi.
— To, mati, je tenka zvijača.
A Pavla je začel poučevati:
— Zelena je tvoja modrost, brat. Pri tajnih rečeh ne vprašamo po poštenosti. Premisli .. . prvič posade v ječo fanta, pri katerem staknejo knjigo, a ne učiteljev. Drugič, če dele učitelji dovoljene knjige, so v njih iste reči
ljansko in okoličansko delavstvo se veseli, da more pozdraviti sodruge, ki so bili vedno na mestu, kadar so klicale potrebe proletariata in naši ideali. Danes, ko ste prišli med nas, da se še bliže seznanimo, Vam želimo, da bi Vam te ure postale čim prijetnejše in da bi odnesli čim lepše spomine s seboj: Vaš izlet pa naj posluži tudi Vam in nam, da osvežimo svojega duha in da se okrepčamo za velike boje proletariata, zavedajočega se ne le svojega trpljenja temveč tudi svojega velikega pomena v Človeški družbi in svoje zgodovinske naloge. Bodite nam pozdravljeni kot bratje od srca! (Živio klici.)
V imenu izletnikov je odgovoril
Sodr. M. Čobal:
Cenjeni sodrugi ljubljanski in okoličanski!
V tem, ko Vas pozdravljam v imenu vseh izletnikov iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, vam tudi izročam pozdrave onih sodrugov in znancev, ki se niso mogli udeležiti izleta. Doslej je vladala vedno ena misel med delavstvom, misel na boj za boljšo bodočnost. Naš izlet se predvsem razlikuje od izletov in veselic meščanstva, ki ima dovolj časa in cvenka za vsakovrstne zabave. Naš izlet ima predvsem namen, da nas tesneje združi in da nas moralno okrepi za neizogibne boje, ki nas čakajo. Vemo, da svojih nalog ne bomo rešili z veselicami, temveč da se moramo predvsem opirati ob močno strokovno in politično organizacijo ter da moramo imeti dobro in močno časopisje. Na to mislimo tudi danes, ko smo z veseljem prihiteli v Ljubljano, da se še bolje seznanimo, še krepkeje združimo za boj, ki ga vodi delavstvo v Ljubljani in okolici za enak cilj in z enakom orožjem kakor delavstvo v naših premogovniških krajih. V tem zmislu se vam v imenu sodrugov iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika zahvaljujem in vam iskreno vračam vaš pozdrav. (Glasni živio-klici.)
Potem je govoril
sodr. Mrak.
Sodrugi! Prijatelji! Vračam vam pozdrave in v imenu zagorske, trboveljske in hrast-niške mladine se vam zanje najprisrčuejše zahvaljujem. Marsikateri je tu med vami, ki je zopet našel svojega znanca in sotrpina ter se sedaj prijateljsko pozdravljata. Mnogo jih je pa tudi takih, ki se prvič vidijo, ki so si še tujci po obrazu ter si prvič stiskajo bratsko roko. Vendar pa si pravzapiav tudi do te ure nismo bili tujci. Socialist kratkomalo ne pozna besede tujec na tem mestu. Socialistu ne more biti socialist tujec in tudi nikdar tujec ni bil. Morda je tujec po obrazu, ampak soroden mu je po čuvstvovanju in brat po srcu. Nas vse navdaja zavest bratske skupnosti, ki pre-šinja vse zavedno delavstvo in je temelj organizaciji Bocialne demokracije. V vaši sredi
kot v prepovedanih, le besede so druge in resnice je manj. Oni hočejo isto kot jaz, le da hodijo po ovinkih, a jaz korakam po veliki cesti .. . pred oblastjo pasmo vsi enaki krivci, kaj ne? In tretjič, kaj so mi mar ti ljudje, — pešec jezdecu ni prijatelj. Napram kmetom bi nemara ne delal tako. A učitelji — eden je popov sin, druga je posestnikova hčerka — zakaj puntajo ljudstvo, tega ne vem. Njih gosposke misli so meni kmetu nerazumljive. Kar sam delam, vem, kar oni hočejo, mi ni znano. Tisoč let so ti ljudje bili gospodje in so mirno drli kmetu kožo, zdaj pa kmetu naenkrat odpirajo oči . .. Brat, nisem prijatelj pravljic, a to je kakor pravljica. Vsa gospoda mi je daleč... če greš po zimi po polju in zagledaš v daljavi nekaj živega, se vprašaš, kaj je? Volk, lisica ali navaden pes? Predaleč je, da bi mogel razločiti.
Mati se je ozrla na sina. Njegovo obličje je bilo otožno.
Ribinu pa so žarele oči s temnim sijajem, samozadovoljno je gledal Pavla; s prsti si je nemirno česal brado in dejal:
— časa nimam za ljubeznive besede. Življenje gleda s strogimi očmi; v pasji uti smo, ne v ovčinjaku; vsaka staja laja po svoje.
— Je gospoda, — je izpregovorila mati, spomnivši se znancev, — ki se žrtvuje za narod, ki vse življenje pretolče v ječah .. .
— Ti ne spadajo zraven, to je drug račun ! — je dejal Ribin. — če kmet obogati, se pomeša med gospodo, če pride gospod na beraško palico — gre h kmetom. Duša je
vam podajamo roko kakor brat bratu. Naše slavnosti niso tako [pompozne kakor slavnosti prešernega meščanstva, ki mu je prirejanje hrupnih veselic začetek in konec vsega političnega delovanja. Naša slavnost ima namen, da si poiščemo utehe in da si še bolj utrdimo zavest bratstva in solidarnosti v boju za svoj kruh, in v imenu socialistične mladine iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika želim, da napoči enkrat doba, ko bomo od bogastva, ki ga sedaj zbiramo s svojimi žulji, dobili svoj pravični delež. Naj raste, naj živi in naj se krepi tudi naša socialistična mladinska organizacija 1 (Živio!)
V	imenu izvrševalnega odbora je nato iz-pregovoril
Sodr. Etbin Kristan.
Sodrugi — rudarji! Prihiteli ste s svojimi ženami, s svojo obiteljo semkaj med nas na ljubljanska tla, v prvo stolnico slovenskega naroda, v središče kulture in kulturnega življenja tega naroda, kateremu se mi, ki delamo sebi za boren vsakdanji kruh, drugim pa za oblastno bogastvo, nič manj ne prištevamo kakor oni, ki so dolga desetletja mislili, da imajo zato izključni patent. Sodrugi gostje in Ljubljančani ! Na teh ljubljanskih tleh, na katerih smo imeli že marsikatere vroče boje, se imajo pri današnji slavnosti v miru in slogi vzajemno približati bratska srca in se stisniti bratsko roke. Ali tudi ob tej mirni delavski slavnosti ne more proletarsko srce utiipati kakor da je na svetu sam mir in pokoj. Zavednega delavca vedno navdaja misel na boj, namenjen lepši bodočnosti, ki ste mi vsi skupaj posvetili svoje najboljše moči. Sobojevniki ste prišli med tovariše, ki vam od vsega srca žele, da iz Ljubljane odnesete najlepše vtiske. Ljubljanski sodrugi, ki so vas z veseljem pričakovali, bodo skušali, da vam omogočijo spoznavati Ljubljano, kolikor jo je v tem kratkem času pač mogoče. Želimo vam, da se na današnji slavnosti čim prijetneje pozabavate in da se še tesneje sklenejo ozi med ljubljanskimi in ostalimi slovenskimi prolearci širom vseh naših dežel.
Sodrugi! Še od ene strani smo pričakovali goste, ki so nam hoteli vrniti lanski obisk. A zavratni gost iz Azije je preprečil prihod posebnega vlaka iz Trsta, ki bi pripeljal on-dotne sodruge v Ljubljano. Teh znancev se spominjamo s socialističnim čustvom v tej uri in kakor so oni v duhu zagotovljeni nas, tako je naša misel pri njih, ko se veselimo v svoji družbi. (Klici: Živeli Tržačani!)
Sodrugi! Oddahnili se boste danes od vsakdanjpga truda in od trdih, neizgobibnih bojev. Nekoliko ur človeškega veselja in užitka naj Vam poda današnji dan. Ali tudi to je priprava za novo delo, za nove boje. Kot de.
čista, če je mošnja prazna ... Ali se spom njaš, Pavel, da si mi enkrat razlagal, da človek misli, kakor živi: če pravi delavec — da, mora gospodar reči — ne, in če delavec pravi
—	ne, mora gospodar že po svoji prirodi kričati — da! Tako sta tudi kmet in posestnik različni naturi, če je kmet sit — posestnik cele noči ne spi. Seveda so v vsaki čedi gar-jeve ovce in nikakor ne zagovarjam vseh kmetov ...
Mrko in krepko se je postavil na noge. Obraz se mu je potemnil, brada se mu je potresla, kakor da bi potihoma šklepetal z zobmi; zamolklo je nadaljeval:
— Pet let sem se klatil po tovarnah in se odtujil kmetom. Dospevši na kmete sem se ozrl naokolo in sem mislil, da ne morem živeti ! Razumeš ? Ne morem! Tu živite in ne poznate gladu in tudi takih žalitev na . . . A tam se plazi glad kakor senca vse življenje za človekom in ni ga upanja na kos kruha! Glad je požrl duše, razpraskal človeško obličje; ljudje ne žive, temveč gnijo v najhujši bedi... A vsenaokrog preže oblastnije kakor gavrani, če nimaš kosa odveč ? .. . Ce ga opazijo, ti ga iztrgajo in te za nameček lopnejo po godcu...
Ribin se je ozil in sklonil k Pavlu opiraje se z roko na mizo.
— Slabo mi je postalo, ko sem zopet ugledal to življenje .. , Mislil sem, da mu nisem več kos 1 Zbral sem ipak svoje moči in si mislil: Kaj se šališ, duša moja! Tu ostanem...
_____________________ (Dalje.)
lavci ste prišli med nas. Tukaj ste našli delavce, ki imajo zidati ne samo palače bogatašem, ampak z Vami vred tudi visoki namen sezidati nov svet, v katerem bodo odstranjeni zastareli privilegiji in one šepava pravica, ki se danes šopiri po svetu pokrivajoča s svojim plaščem največje krivice. V našem boju io v naših ciljih zadobi globokejši pomen že tolikokrat brezuspešno razglašeno geslo svobode, bratstva in enakosti! Za nas to niso samo prazne besede, ker vemo, da je treba spoznanja razmer in smotrenega dela, da se uresničijo. In treba je boja. Za ta boj se hočemo pripraviti mi tukaj v Ljubljani kakor vsi sodrugi, ki delate v temi pod zemljo in spravljate črna bogastva iz globočine na dan. Tesno združeni se hočemo bojevati, da se uresniči svoboda ljudi, enakost ljudi, bratstvo ljudi, da zaplapola nad našimi glavami v znamenje končne zmage rdeča zastava, ki je danes bojno znamenje revolucionarne socialne demokracije. (Burni živio-klici.)
Ogledovanje mesta.
Dopoldne so si zlasti oni sodrugi, ki so bili prvič v Ljubljani, ogledali mesto in bližnjo okolico, čas je bil seveda kratek, ali izrabil se je, kolikor je bilo pač mogoče. Lepo število ljubljanskih in okoličanskih sodrugov je stopilo
v	službo »Vzajemnosti" in spremljalo goste. Deželni odbor je prijazno omogočil, da so delavci ogledali nekatere objekte, ki sicer niso ob tem času pristopni, med drugimi deželni dvorec z dvorano deželnega zbora. Gosti so se porazdelili v mnogo skupin, katere so vodili domači sodrugi in tolmačili, kar je bilo pokazati. Izletniki so ogledovali znamenitejše stavbe, spomenike, nekoliko skupin je bilo v muzeju, prijazni Tivoli s svojim gozdom, s pogledom na mesto in ljubljansko polje ter ljubljanski Grad s krasnim razgledom je napravil globok vtisk na marsikaterega gledalca. Baznovrstnost teh vtiskov in zlasti slikovitost ljubljanske oko* lice je pomagala, da so gostje kolikor toliko pozabili na vročino, ki je postajala tembolj neznosna, čimbolj se je približavalo poldne, ali pa da so jo vsaj nekoliko laže prenašali.
Ljudska veselica.
Ob 3. popoldne se je na vrtu »Narodnega doma" pričela ljudska voselica. Temu vrtu se gotovo ne more očitati, da bi bil majhen. Marsikatera ljudska veselica se je že priredila drugod iz strahu, da bo ta prostor prevelik zanjo. Včeraj je bilo narobe. Tako velika je bila udeležba, da je vsak čas nastajala kakšna stiska. Dasi so bile mize gosto postavljene, da so ostale komaj za silo steze vmes, vendar ni bilo nikdar dovolj sedežev in če ne bi bilo ljudstvo neprenehoma prihajalo in odhajalo, bi bil postal prostor še za stoječe goste pretesan.
Pred areno je bil postavljen oder za godbo in za pevce. Tukaj sta tekmovala zagorska rudarska godba in pevski odsek »Vzajemnosti". Oba sta nastopala z bogatim sporedom in da so produkcije obeh v vsakem oziru zadovoljevale občinstvo, priča dejstvo, da je skoraj vsaki točki moralo slediti ponavljanje ali pa dodatek.
Ob straneh so bile nameščene provizorične stojnice, kjer so bile večinoma ljubljanske in okoličanske sodružice v prostovoljni službi. One zaslužujejo posebno priznanje za požrtvovalnost, ki ob sedanji temparaturi ni bila samo čedna fraza. Druge so pomagale s prodajanjem cvetlic, sreček za srečolov itd. od mize do mize in vse so vztrajale ob svojem delu vestno, kakor jim je narekovala dolžnost, ki so jo bile prostovoljno sprejele.
Vhod in ves vrt je bil okrašen z zasta-vacami, lampioni itd. Pred odrom so bili pričvrščeni trije veliki rdeči prapori, rdeča zastava je vihrala nad areno. Ves aranžma je bil okusen in očem prijeten.
V	areni se je ob zvokih ljubljanskega orkestra — kljub Beaumuru in Celsiju — vrtela mladina kakor sredi predpusta. Zunaj je vse vrvelo in rajalo. Zabava je bila neprisiljena in animirana, da je bila »ljudska veselica" v pravem pomenu besede. Ob 6. zvečer se je izza arene dvignil velik rdeč zrakoplov v višavo, ki je navdušil posebno najmlajšo mladino, pa tudi po mestu zbudil precej pozornosti.
Tako je čudovito hitro potekal čas. Naenkrat je ura bila osem. Ob devetih pa je imel vlak že odpeljati izletnike.
Slovo In odhod.
Na oder je stopil sodrua: Miha Č o b a 1, da se v imenu zunanjih sodrugov poslovi od Ljubljančanov.
Potem je odgovoril sodrug Etbin K r i -s t a n v imenu domačih sodrugov.
Nato so ljubljanski in zagorski pevci izmenjavaje zapeli „Pozdrav“. Tedaj pa je bilo treba končati, zakaj vozni red železnice je neizprosen.
Na cesti so se zbrali izletniki in velik del domačih sodrugov. Sprevod je dobil nekoliko drugo lice kakor zjutraj. Za godbo sta se postavila dva Ijnbljanska prapora desno in levo od trboveljske zastave, potem pa so se, ne več ločeni po krajih, temveč v pestri zmesi povr-stili Ljubljančani in gostje, moški in ženske. Bilo je kakor simbol, da se je uresničil glavni namen izleta: Domači in zunanji sodrugi so
se zbližali tako, da je izginila zadnja pregraja med njimi.
Zadnje trenotke so hoteli biti kolikor mogoče bolj skupaj in tako, bolj v neprisiljeni ogromni gruči kakor v strogo vravnani povorki so odkorakali na kolodvor.
Spredaj je igrala godba. Kadar je utihnila, so zapeli pevci. Visoko nad glavami so vihrale rdeče zastave. Povsod so se odpirala okna, povsod so ljudje postajali po ulicah. In neprenehoma so doneli živio klici socialni demokraciji, Ljubljančanom, gostom, vzajemnosti in slogi vsega delavstva. Povsod, koder je korakala ta delavska množica, je napravila globok vtisk na vso okolico.
Na kolodvoru je bil vlak že pripravljen in kmalu zaseden. Odbor „Vzajemnosti“ in pevski zbor so z zastavami na prostoru pred restavracijskim vrtom počakali do odhoda. Hitro so minile zadnje minute. Vlak je zažvižgal, lokomotiva je potegnila. Zunaj so pevci zapeli, notri je godba zaigrala socialistično koračnico, gromoviti živioklici so zadoneli, nešteti robci so zavihrali. še: Na svidenje! — in vlak je izginil v noč-
Krasna delavska slavnost je bila končana, pozabljena ne. Prijetno se bodo spominjali nanjo sodrugi v Ljubljani in sodrugi, ki so se vrnili domov. Udeježencem je bila ugodno razvedrilo, vzajemnosti bojujočega delavstva pa pokrepčilo.
NOVICE.
* Velika poneverjenja t Zagrebu.
Veliko senzacijo napravlja v Zagrebu slučaj bančnega uradnika Karla Hermanna, ki si je pred štirinajstimi dnevi končal v nekem zabavišču življenje. Živel je kavalirsko in svojim prijateljem je pripovedoval, da je po svojem očetu podedoval 80.000 kron. vsled česar je tudi izstopil iz službe pri prvi hrvaški hranilnici. Na njegov pogreb je iz Zemuna tudi prihitela njegova mati, ki je izjavila, ko je slišala o sinovi veliki dedščini, da je to sama laž in da sin ničesar ni podedoval. Sedaj je bilo vsem takoj jasno, da je mogoče Herman denar poneveril pri zavodu, kjer je bil nastavljen. Hranilnica je revidirala svoje kujige in našla, da ji je 132.000 K poneverjenih. Herman je ponarejal vložne knjižice starih vlagateljev ter dal potem denar po svojih znancih dvigniti. Tako je prišel do svoje ded-ščine“.
* Škof Prochaska t Stolnem Belem-gradu, čigar spisi so prišli, kakor je našim čitateljem znano, na indeks in ki se je potem laudabiliter podvrgel, je zdaj dobil od papeža njegovo fotografijo in laskavo pismo.
* Uredniki stavkajo. Uredniki belgraj-skega, od srbske vlade subvencioniranega dnevnika .Tribune" so naznanili štrajk. Zahtevajo povišanje plač.
* Semenišče v Ferndžlji (Perugia v Italiji), ki so ga pred letom zaprli, češ da je modernistično, so zdaj zopet odprli z novim, popolnoma „pravovernim“ učiteljstvom.
* Cigarete In človeško zdravje. Kakšne nasledke ima kajenje, pesebno cigaret, kaže dogodek, ki se je odigral v ordinacijski sobi znanega berolinskega zdravnika. — Prijatelj,
vi	kadite na dan dvajset do trideset cigareti
— Da. — Ali ne veste, da je kajenje vzrok vašega slabega zdravja? — Ne, ni mogočeI
— Zdravnik zmaje z glavo, se pomenljivo nasmehne ter vzame iz steklenice pijavko. — Hočem vam nekaj pokazati. Bazgalite ramo!
— Kadilec ga uboga in zdravnik položi na njegovo bledo ramo tenko, črno pijavko. Pijavka začne sesati kri; postaja vedno debelejša, naenkrat pa se začne zvijati in cepne — mrtva na tla. — To je povzročila pijavki vaša kri,
— pravi zdravnik bolniku. — Mislim, da pijavka ni bila zdrava, — odgovori kadilec zelo nejevoljen. — Dobro. Poskusiva še enkrat I — Zdravnik položi na kadilčevo ramo dve drugi pijavki. Kadilec pa pristavi rezko: »če tudi te dve pijavki pogineti, preneham s kajenjem. — Za nekaj minut padeti s kadilčeve rame obe pijavki mrtvi na tla. — To je učinek strupa v vaši krvi. Ta strup se pojavlja pri vseh kadilcih. — Gospod doktor I — pristavi kadilec, opazujoč tri mrtve pijavke, — nemara imate prav!
* Človeški možgani. Površina možganov znaša pri doraslem človeku 180 do 220 mm2. Teža možganov pri moškem novorojenčku je po dr. Haudmannu 400 g, ona pri ženski 880 g. Po treh letih se teža podvoji, po 4 do
6	letih potroji. Povprečna teža možganov znaša pri doraslem možu 1280 do 1460 gramov, pri dorasli ženski pa 1220 do 1250 g.
* Aeroplan v poštni službi. Med Londonom in Windsorjem, približno 30 km zračne daljave, nameravty'o vpeljati aeroplansko poštno službo. Za prevoz pisem bo treba plačati 1 K 20 v in za dopisnice 50 v. Tarif je zato tako visok, ker bo podjetje naklonilo del dobička v dobre namene, posebno da se čim bolj P°* spešuje aviatika.
* Vrtna kolonija. Neko milansko društvo namerava v najkrajšem času odpomoči bednim stanovanjskim razmeram mesta Milana na ta način, da bo sezidalo obširno vrtno ko-
lonijo z imenom Milanino v bližini mesta samega. V ta namen kupljeno zemljišče leži 155 metrov nad morjem in ima zdravo podnebje. Vse stavbišče meri 130 ha. Za to kolonijo je že izdelan podroben načrt in je odločenih 450 tisoč kvadratnih metrov za ceste, trge in nasade, 850.000 kvadr. m pa bodo razkosali na stavbišča po 400 kv. m. Društvo bo izdalo članom deleže po 100 lir v neomejenem številu; a posameznik bo smel imeti kvečjemu 100 takih deležev. Dividenda bo zuašala največ 5 odstotkov. Društvo bo dajalo hiše z vrtovi svojim članom v najem za čim nižjo najemščino, v kateri bodeta vračunjeni tudi vodarina in pa požarna premija. Najemniku, ki bo vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, se ne bo moglo odpovedati. Do sedaj je za 83.400 lir deležev podpisanih in društvo prične še tekom tega leta z zidanjem vrtne kolonije.
* Amerikanski čudak. Milijonar in izumitelj pisalnega stroja James B. Hammond hoče svoja stara leta preživeti na morju. Ta čudak je star 73 let in upa, da bo dosegel starost 100 let, če preživi zadnja svoja leta na morju. Pretekli teden je odplul na svoji jahti v odprto morje. Seboj je vzel akvarij zlatih ribic, osem psov in neko liko kanarčkov. Spremljajo ga maser, gospodinja, tajnik in šofer. Vzel je namreč seboj tudi avtomobil, da se lahko z njim vozi, če bo kje izstopil na suho. Na jahti je tudi velik vrt tropičnih cvetlic. Po 27-letih namerava čndak svojo jahto podariti vladi Zedinjenih držav v Severni Ameriki. Pred nekaj leti so ga hoteli postaviti pod skrbstvo zaradi — slaboumnosti.
* Orli t pirenejskem pogorju. Špan sko časopisje pogosto poroča o orlih, ki odnašajo male otroke. V pokrajini Sabrasba in Sierra de Guara je bilo tekom zadnjih mesecev odnešenih 23 otrok in napadi orlov na čede ovac so na dnevnem redu. Nad mestom Boltana so nedavno videli orla, ki je držal v svojih krempljih celega jelena (?). Gorjanci preganjajo orle, če le morejo; pri čemur pa se dogodi tudi veliko nesreč. Tako so ponesrečili te dni trije lovci v pirenejskih pečinah. Dva sta se ubila, tretji pa je obležal na robu neke skale, kjer je visel tri dni in tri noči. Z veliko težavo so ga ljudje spravili na varno ter ga popolnoma nezavestnega prepeljali v bolnico.
* Koliko požre zajec? Neki posestnik v Šleziji je napravil sledeči poskus: Vjel je živega poljskega zajca in ga krmil leto dni. Zajec je imel izboren tek in je pojedel na dan 4 libre sena, poldrugo libro pese in 1 liter mleka. Na podlagi teh podatkov je posestnik izračunal, da požre v 1 letu 1000 prostih zajcev na polju 1,460.000 liber sena, tedaj 14.600 centov, 547.000 liber pese, t. j. 5470 centov.
V	celem tedaj potrebuje 100 zajcev 100 tovornih vagonov hrane na leto, vsak vagon po 200 centov. Boj za obstanek ovira prehitro ploditev zajcev.
Ljubljana in Kranjsko.
— ,,Slovencu44 postaja sedanja vročina resno nevarna. Ubogi katoliški glasnik ima halucinacije in njegovo zdravje, zlasti kar se tiče duševne plati, nam dela velike skrbi. Trdovratno si domišljuje, da ima nekakšno oblast nad nami in da mu je „Zarja“ dolžna odgo-varj&ti. Znano je, da je trdovratnost takih domišljij posebno sumljiv simptom za psihiatra.
V	»Slovenčevih" možganih se je ta domišljija že vkoreuinila kakor kakšna »fiksna ideja" in treba bi bilo menda precej mrzle vode in mokrih rjuh, da bi prišlo njegovo mišljenje zopet v pravi tir, če ni ta bolezen sploh že neozdravljiva. Bolniku seveda ne bo nikoli mogoče dopovedati, da so njegove iluzije brezpredmetne, ker veruje vanj bolj zakrknjeno kakor stara tercijalka v hudiča. Ali zdravnik, ki bi se eventualno usmilil ubozega katoliškega pacienta, bo takoj dosti vedel, če opazi silovite logične skoke svojega klienta. »Slovenec" n. pr jaha že cele tedne na nemško-češkem sporu zaradi organizacijske oblike. V dobi kislih kumar prihaja še morska kača prav, kako da ne bi polemike v socialni demokraciji? Ali patologični značaj tega športa postaja očiten, kadar poizkuša »Slovenec" utemeljevati svojo manijo. Včeraj n. pr. pravi, da je delavsko ljudstvo radovedno, kako je „s to rečjo". Katero delavsko ljudstvo pa? Naše delavstvo pove navadno nam, kje ga čevelj žuli in kaj bi rado vedelo. Ce pa »Slovenec" misli, da ima »Zarja" pisati za tisto »delavsko ljudstvo", ki hodi v »Union" poslušat klerikalne modrosti, tedaj je slučaj psihiatrično popolnoma jasen in hitra pomoč je nujna.
— Zaradi Maroka je interpeliral Šušteršič v državnem žboru, kakor smo že poročali; zaradi Maroka in Albanije pisari zdaj »Slovenec" uvodne članke. Da je bila bušter-šičeva interpelacija najbrže naročena, smo omenili že takrat, ko jo je klerikalni prvak vložil. Tega mnenja pa nismo le mi, temveč tudi ljudje, ki so bili »Slovencu" včasi prav simpatični. Med njimi je na primer profesor zagrebškega vseučilišča dr. Nadko Nodilo, kateremu se ne more očitati niti »brezverstvo", kar bi bil seveda za »Slovenca" zadosten argument, da bi napravil njegovo mnenje kot heretično.
Nadilo navaja, da znaša ves trgovinski promet Avstrije v Maroku 400.000 mark na leto. Za to bi se že izplačalo zgraditi par novih dred-notov po 60 milijonov in jih poslati v Maroko, da varujejo avstrijske interese! — Toda ne delajmo krivice Šušteršiču, ki ima veliko večje »politične ideje"! »Slovenec" jih tolmači v četrtkovem uvodniku tako! »Kar pa se Maroka tiče, se tu ne gre samo za šerifsko državo, ampak za to, hočemo li mi v sredozemskem morju zavzeti tisto pozicijo, ki nam gre po naravnem razvoju naših trgovinskih interesov . . .“ L)r. Šušteršič nastopa torej kot av-strijsko-slovenski Bismark! Škoda, da ta slava ni popolnoma pristna. Deloma je namreč našega velikana že prehitel predsednik zbornice dr. Sjlvester z neko govoranco v Salcburgu, v kateri je dejal ponosno, tudi z.bismarkovsko gesto:	»Jaz morda prvič izražam misel, ki
morda ne bo prijetna deželi, ki ni prijazna nemško-germanskemu narodu. Ta misel se osredotočuje v stavku:	»Sredozemsko morje
njegovim obmeinikom!" . . . Sličnost Sylve-strove in dr. Šušteršičeve ideje je frapantna. Kaj, če je ni Sylvester preplonkal iz »Slovenca" ? Toda naj jo izraža nemško nacionalni ali pa slovensko klerikalni Bismark, je vseeno. — Komedijantovska je tako ali pa tako. In posebno slovensko ljudstvo ima menda še nujnejših skrbi doma kakor na sredozemskem morju.
— V Ljubljani ni kolere. Včeraj se
je po Ljubljani raznašal glas, da je v Novem Vodmatu ali v Mostah nekdo obolel za kolero. Ta vest je na srečo neutemeljena, Zbolel je pač v Novem Vodmatu kurilniški delavec južne železnice G. ob nekoliko sumljivih simptomih, toda dognalo se je, da ne gre za kolero, in da slučaj tudi drugače ni nevaren. Dotični delavec si je pač nekoliko pokvaril želodec, ker ni bil v izberi hrane tako previden, kakor bi bilo ob veliki vročini potrebno. Ali med njegovo boleznijo in kolero je razlika tako velika, da se spozna tudi brez bakteriološke preiskave.
— Brezobrazen postrešček. Sinoči ko je ljubljansko delavstvo spremilo svoje ljube goste na kolodvor, je na Dunajski cesti postrožček napravil sirovo opazko: „Danes ukato, jutri pa boste kupovali moko na upanje." Možu, ki opleta s svojim ohlapnim jezikom, resno svetujemo, da kar kmalu preneha s svojimi brez-obraznostmi!
— Kolera. Nujno potrebno je, da prebivalstvo nemudoma priglasi vsakega tujca, ki dospe v Ljubljano, ker je le tako mogoča kontrola onih tujcev, ki prihajajo iz okuženih krajev. Nemarnost v tem oziru ima lahko usodne posledice.
— Nesreča. Pii nekem tukajšnjem mesarju uslužbeni 271etni dekli Antoniji Š k o -f i č je pri rezanju mesa mesoreznica odrezala tri prste. Prepeljali so jo v bolnico.
— Čudni nazori. V pondeljek zvečer je postalo natakarici v neki tukajšnji restavraciji slabo, poslali so pred južni kolodvor po izvoščka, ki pa je izjavil, da se nikamor ne premakne. Tudi na kolodvoru službojoči stražnik je odklonil vsako posredovanje, češ da ga stvar nič ne briga. Natakarico so potem brez stražnikove intervenicije in brez izvoščka spravili v bolnico z rešilnim vozom. Mislimo pa, da bolniki in ponesrečenci ne smejo biti izpostavljeni takim čudaškim muham in zahtevamo od policijske oblasti, da v tem smislu inštruira v poštev prihajajoče organe.
— Klerikalci na Viču se že pripravljajo na bližajoče se občinske volitve. Sklicujejo v farovžu in po drugih skrivnih zakotjih sestanke ter gruntajo, kako bi dobili v oblast viški občinski svet. V viški cerkvi so vedno kakšne »andohti", pri katerih hočejo vernim ovčicam vcepiti kolikor mogoče več sovraštva do onih, ki se nočejo udati kar na slepo gospodom v farovžu. Uspeh tega pouka seveda ne izostane; tako odpovedujejo klerikalni go-spodarji neklerikalnim strankam stanovanja, češ da so gospodarji odgovorni za duše svojih strank. Zvišujejo za tiste svoje mokre luknje stanarino, da je kar strah; najemnik poberi svoja šila in kopita, ako ti ni všeč, da bi plačeval gospodarju »ofer" za cerkvene požeruhe. _ Klerikalni agitatorji že letajo po hišah in okoli obrtnikov ter jih nagovarjajo, da naj volijo klerikalno, da ne bo prišla viška občina ob vso vero, ki je že sedaj nič nima. To se je jasno videlo pri zadnjem klerikalnem pogrebnem izprevodu ob blagoslavljanju kat. doma na Viču, ko so korakali pod vodstvom gg. patrov sami otroci in pa ženske, in pa samo peščica moških, in še ti so bili taki, ki se hočejo prilizniti svojim klerikalnim gospodarjem, da zlezejo na službeni lestvici za stopnjo višje. Na ta način se torej pripravljajo klerikalci za občinske volitve. Mi pa moramo skrbeti, da jim preprečimo njih nakane, ter gremo nemudoma na delo proti onim, ki hočejo, da bi Vičani plačevali tudi še cerkev, ki so jo sezidali bogati frančiškani.
— Delavski riziko. Budar Matija D o-1 a r je hotel v rudokopu preskočiti mokro leseno desko. Pri skeku je spodrsnil in je pri tem zadobil kilo na desni strani. — Tudi nad-sprevodnik južne železnice Martin Ošaben je dobil kilo, ko se je med vožnjo na progi
Kilče-Bistrica v službenem vozu spotaknil ob železo in padel na tla. — 80!etno dninarico Nežo L e n č i n o iz Slap pri D. M. v Polju je na poti proti D. M. v Polju povozil težak voz ter ji zlomil levo roko. — Samskemu delavcu Alojziju P e r i 6 u iz Sežane je pri delu priletel oster kamen v oko. Poškodoval ga je težko. — Delavca Viktorja K o k a 1 j a je dne 31. pr. m. v Ljubljani pri prevažanju peska truga pritisnila tako močno ob steno, da mu je desno roko težko poškodovala.
— Prijeta tatica. Katarina Stromer se je predvčerajšnjem vrnila iz zapora, kjer je odsedela kazen za tatvino. Prenočila je pri Mariji Šušteršič na sv. Petra nasipu št. 46 in pri tej priliki izmaknila domači hčerki 20 K iz usnjate torbice. Vsoto so pogrešili drugo jutro. Katarina Stromerjeva svojega dejanja ni tajila in je deloma na policiji od ukradene vsote izročila 19 K, dočim je 1 K že prej odrabila.
— Požar v Sp. Šiški. Včeraj popoldne je pogorel Vojdo kozolec v Sp. Šiški. Ker je pihala močna sapa, je bila nevarnost, da se požar razširi na bližnje hiše. Hitremu nastopu požarne brambe je zahvaliti, da ogenj ni napravil večje škode. Zapalila sta iz lahkomiselnosti dva paglavca s cigaretami.
— Pri kopanju utonil. Iz Postojne poročajo : Dne 30. pr. m. popoldne se je šel 17 let stari in plavanja nevešči France Geržina iz Gorenjega Zemona kopat v Eeko. Oddaljil se je preveč od kraja in je zraven še zabredel v hud vrtinec, ki ga je potegnil k sebi. Začel je klicati na pomoč, a njegovega glasu ni nihče slišal. Franc Geržina je utonil in njegovo truplo so ljudje našli nedaleč od vrtinca.
— Postojnska jama. Dne 15. t. m. bo
v	postojnski jami običajna poletna slavnost. V Postojno bo vozilo več posebnih vlakov po znižanih cenah. Jama bo električno razsvetljena in igralo bo pri slavnosti več godb.
— Prostovoljna gasilna društva opozarjamo na slavnost 30 letnice gasilnega dru štva v Postojni, katera se vrši dne 20. avgusta t. 1. Gasilcem je povodom te slavnosti vstopnina za dopoldanski obis svetovno znane jame znižana za 1.
— Kolera med rabi se je pojavila v okolici Podutika. Že 14 dni se ne dobi ondi nobenega živega raka.
— Klativitez. Jožefu Brejcu iz Idrije ni do dela, pač pa zelo rad potuje iz kraja v kraj, iz mesta v mesto. Navadno prenočuje v boljših gostilnah, a vedno pod drugim imenom in naslovom, Prehodil je mnogo sveta, dobro je živel v Gorici in Kanalu, najbolje pa v jeseni 1. 1909. na Vrhniki. Nastanil se je v neki večji gostilni, kjer se je izdal za Jožeta Prem-rova pl. Premersteiua. Brejc je vžival pri go stilničarju neomejen kredit in »vitez" je znal to priliko dobro izrabiti. Gostilničar mu je pomagal iz »trenutne denarne zadrege" ter mu rade volje dal večjo svoto na razpolago. Brejc pa je izginil neznano kam. V Šiški ije zadnje dni stanoval tu kot »železniški uradnik", tam zopet kot »poštni uradnik", dokler ga ni policija zasačila. Kot »poštni uradnik" je izvabil svoji gospodinji, kateri je ostal tudi stanovanje dolžan, večje zneske, nekemu krojaču lepo moderno obleko in tudi neki čevljar mu je zastouj popravil čevlje. Opeharil je še več drugih ljudi za razne zneske. Okrajno sodišče ga je obsodilo v šesttedenski zapor.
  Pod voz je prišel. K tej notici v
št. 50. nam iz Kresnic še poročajo: Starejši brat ponesrečenega Anžoka ni bil pijan in šel v usodnem trenutku spredaj pr' konjih.^ Ko se je mlajši bratec iz voza prekucnil je takoj konje ustavil in potegnil brata izpod zadnjih koles. Hitro ga je prepeljal v železniško čuvajnico št. 615, misleč, da ga bodo še k zavesti pripravili, a ponesrečenec je kmalu nato v čuvajnici izdihnil.
—- Izgubil Je na vrtu »Nar. doma" ali na poti v Spod. Šiško sodr. Anton Komac etui za smotke, v katerem se nahajo kuponi »Pogrebnega društva". Najditelj naj ga blagovoli izročiti v našem uredništvu.
— Zauikrnost na kranjskem kolodvoru. Na kolodvoru v Kranju vladajo zelo čudne razmere. Če oddaš kolo za prtljago, ga dobiš šele z drugim vlakom. Ko sem zadnjič vprašal postajenačelnika, zakaj taka zanikmost, se je izgovarjal seveda na vlakovodjo; ko sem vprašal vlakovodje, mi je pa povedal, da ni dobil nobenega potrdila in da ni smel kolesa sprejeti. Na kranjskem kolodvoru bi bilo treba temeljito prezračiti!
K. L
— Nikomur krivice. Kakor smo se informirali, Savska pošta iz prijaznosti dostavlja pošto celo v javorniški rajon in 8 tem omogoča trikratno dostavljanje na dan. Zatorej popravljamo tozadevno notico, priobčeno v 49 št. »Zarje" in prosimo cenj, dopisnike, da se o vsaki stvari natančno informirajo, ker krivice nečemo delati nikomur.
— Samomor. Včeraj je neznosen duh, ki se je širil iz stranišča v deželnem dvorcu, opozoril hišnega upravitelja, da je dal šiloma odpreti duri. Na stranišču so našli obešenega 67letnega samskega diur-nista Frana P1 i c k e r j a. V petek ob pol
3. uri so ga videli še v gostilni »pod Skalco", kjer je tožil, da mu je dolgčas. Koj nato se je podal v deželni dvorec in izvršil samomor. Pokojnik je bil rojen v Starem trgu pri Poljanah; od 1. 1902. je bil v deželni službi, dodeljen stavbenemu oddelku.
Elektrokinematograf »Ideal" Franc Jožefova cesta št. 1. Hotel pri Maliču. Vsak torek, petek in soboto nov spored 1 Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava po 9. na velikem vrtu. Samo še danes se predstavlja krasna drama iz življenja Socialne propasti v dveh dejanjih igra traja 50 minut, in predstavlja kako globoko pade ženska zapeljana in omamljena od slepe ljubezni do svojega propadlega ljubimca. Jutri nov spored. Vsak pondeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek Slovenske Filharmonije od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani.
Vsaka pametna gospodinja kupuje samo izborno Kolinsko kavino primes, ker je ta kavni pridatek med vsemi najboljši. Dokazovati to na papirju bi bilo popolnoma odveč, mi svetujemo le onim našim gospodinjam, ki morda Kolinske kavne primesi še vedno ne rabijo, naj jo poizkusijo, in smo prepričani, da bodo takoj po prvem poizkusu sklenile, da Kolinske kavne primesi ne opuste nikoli več, ker se bodo takoj po prvem poizkusu uverile, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek.
Koroško.
— Škofove kupčije. Višje deželno sodišče je potrdilo sodbo deželnega sodišča v Celovcu, proti kateri so škof dr. Kahn, opat dr. Bonifac E c k e r in društvo sv. Jožefa vložili priziv. Vsi trije so bili namreč vsled tožbe banke S u p p a n obsojeni, da morajo omenjeni banki plačati 225.000 kron meničnih dolgov. Opat Ecker je zlasti ugovarjal, da kot redovnik ni sposoben za menične posle, ker ne more imeti osebnega premoženja. Višje sodišče je zavrnilo vse ugovore in potrdilo sodbo deželnega sodišča.
— Strela je ubila v planinah pri Teichlu tri goveje živine. Slučaj je jako redek, kajti prebivalci ne pomnijo, da bi tam kateri-krat že kaj poškodovala strela.
Trst.
— Vzroki kolere v Trstu. Sanitetni referent v notranjem ministrstvu, dvorni svetnik dr. pl. H a b e r 1 e r , se je izrazil o koleri v Trstu nastopno: Medtem, ko so bili prvi slučaji azijske kolere v Trstu iz Italije tja zanešeni, se mora vzrok zadnjih slučjev kolere iskati v Trstu samem. Doslej se ni mo-lo dognati, na kakšen način je nastalo okuže-nje, verjetuo pa je, da so nekateri bolniki še le po dolgem času po obolenju za kolero iskali pomoči pri zdravnikih. Zaradi tega ni bilo vedno mogoče o pravem času uvajati izolacije bolnikov. Tako so najbrže prišli bolniki, preden so se zanje zanimali zdravniki, v dotiko z drugimi osebami in so tako ti bacilonosci po infekciji lahko dalje razširali kolero. O možnosti razširjanja kolere v večji množini ne more biti govora. Pojavili so se le posamezni slučaji; ognjišče kolere pa ni v Trstu.
— Iz Barkovelj pri Trstu smo dobili sledeče pismo :	Slavno uredništvo ! Naša vas
je res narodno zavedna. Toda tako zabita, kakor si misli naša gospoda v „ Narodnem domu", pa vendar ne. Res je. da k nam ne prihaja veliko needinjaškega časopisja. Toliko pa ga vendar pride, da je ljudstvo izvedelo o iz-dajskem postopanju našega Gregorina in dru1 gih ljubljencev glede argentinskega mesa in balkanske klavne živine. »Edinost" ni o vsem tem nič pisala. Tudi drugi listi, ki so grmeli zaradi Rybarevega in Gregorinovega vstopa v Šušteršičev klub, niso o tem skoro nič pisali. Zato ste pa naredili svojo dolžnost Vi, da ste tem gospodom povedali, kar jim je šlo in prepričani bodite, ne zastonj. Na Dunaju je bilo ljudstvo tudi zelo verno in popolnoma vdano svojim krščanskim voditeljem. Pa je to verno ljudstvo vendar spoznalo svoje voditelje in jim pri zadnjih volitvah pokazalo hrbet. Naši narodni voditelji niso drugega vredni. Gospod dr. Rybaf, ki sem mu pri zadnjih volitvah oddal svoj glas, nam je na shodih vedno govoril o naših interesih na Balkanu, o potrebi, da smo z balkanskimi slovanskimi državami v v dobrih odnošajih, Vedno je povdarjal potrebo, da bi bile meje odprte in se pogosto zgražal nad Ogrsko, ki hoče v Avstriji komandirati in nam diktirati, kaj in koliko smemo jesti. Pa se vam ta dr. Rybar odstrani od parlamenta, kadar je bila prilika, da se prisili vlado odpreti meje in je baje sam rekel Gregorinu, da naj giasuje proti neomejenemu uvozu bjaga iz balkanskih dvžav in argentinskega mesa. Gospodje iz »Narodnega doma" se vsekakor motijo, ako mislijo, da smo jih izvolili zato, da bodo v parlamentu delavstvu škodo, nam in slovenskemu narodu pa sramoto delali. Sicer pozno, toda polagoma začenja tudi pri nas prodirati prepričanje, da smo si izvolili poslance, ki bi bili sicer dobri zagovorniki veleagrarnih interesov, ki so pa za ljudstvo
prava šiba božja. Pa smo menda te šibe božje tudi vredni. Pametne in odkritosrčne naše prijatelje smo vedno od sebe podili. Vedno smo bili prepričani, da je vse res, kar je »Edinost" pisala zoper socialiste. Sedaj se naša prevelika vera v vodstvo »Narodnega doma" maščuje nad nami. Najprej so nas prodali Šušteršiču, sedaj pa ogrskim magnatom. Ako so to sado-
vi	vsega narodnega dela, potem je bilo res preveliko navdušenje in preveliko solza, da smo par osebam priborili mandate, ki jih sedaj izrabljajo proti nam. S takimi poslanci, pravim, proč! Saj nimajo z ljudstvom nič več skupnega. Pri tem pa se obračam v imenu mnogih tovarišev do kandidata socialno-demokratične stranke E. Kristana, naj nas kmalu obišče in naj nam pojasni stvari, ki jih ne bomo od velikih narodnih gospodov nikdar izvedeli. Naj pride! Našel bo za resnično stvar rodovitna tla.
Občinska podjetja na Nemškem.
Ni še natančnih podatkov o sedanjem stanju občinskih podjetij na Nemškem, vendar se lahko že sedaj trdi, da so tam dospela občinska podjetja do mogočnega razvoja. Ta razvoj se je gibal v dvojni smeri: 1. da je občina prevzela v svoje roke podjetja in 2. da je ustanavljala splošno koristna podjetja, za katera se ne zanima privatni kapitalist. Razen podjetij, ki služijo izrečno zdravstvenim in socialnim namenom, se tudi množe občinska industrijska podjetja v pravem pomenu besede (n. pr. občinske plinarne, elektrarne, cestne železnice, vodovodi, hranilnice itd.). Najbolj je napredovalo poobčinjenje vodovodov, ker jih je 93 odstotkov v občinski upravi. Pri plinarnah doslej prevaguje zasebni kapital, ker med 2590 občinami ima le 29.3 odstokov občin svoje lastne plinarne. Toda tudi na tem polju industrije se kaže v zadnjih letih splošna tendenca, da občine prevzemajo plinarne v svojo oskrbo. Tudi v elektrarnah imajo po večini še zasebniki investiran svoj kapital; od 2590 občin ima le 2056 lastno občinsko elektrarno in po največ mesta z več nego 100.000 prebivalci, od katerih ima 80.5 odstotkov svojo elektrarno. Vskupini mest z 150.000—-100.000 prebivalci je le 74.1 % mest in v mestih z 20.000—56000 prebivalci le 57.9 % mest z lastno elektrarno.
V	začetnem stadiju je boj med zasebnim in občinskim kapitalom pri cestnih železnicah, v katerih je občinski kapital naložen v zelo malih množinah. Dalje je zanimiv za sedanji proces kapitalizma pojav, da prehajajo tudi najmanjših občinah podjedtja naj različnejšega značaja v občinsko last in da raste z velikostjo občin število takih podjetij, celo v krnečih občinah. Vprašanje rentabilitete občinskih podjetij sedaj še ne more biti definitivno rešeno ker pomanjkuje v tem pogledu natančnih statističnih podatkov o razmerju med izdatki, dohodki in prebitki. Lepe dohodke izkazujejo posebno vodovodi. V tem oziru izkazuje največje prebitke Berolin (10 5 mil. mark); nad 1 mil, čistega dobička imajo z vodovodi mesta: Hamburg, Draždane, K5ln, Monakovo, Bremen in Norimberk. Tudi električna podjetja občin dobro vspevajo; natančni podatki pa še niso znani. Določevanje cen, posebno pri vodovodih, elektrarnah in plinarnah, je še podvrženo raznim vplivom in se menjavajo; vendar je mogoče pri vodovodih opazovati, da cene padajo, če raste potreba. Čim večjije konzum, temceneje je dobavijo n j e vode. Veliki konsument (prebivalstvo velikih mest) ima ugodnejše stališče nego mali (prebivalstvo v malih mestih). Dalje se kaže velika različnost plinovih cen. Po natančnih preiskovanjih je bila med 32 mesti ugotovljena stabilnost temeljne cene v 18 slučajih, v 12 padanje in v 2 naraščanje. Splošno se opaža tudi pri plinu padanje cen. Elektrarne oddajajo najceneje električni tok največjim odjemalcem in poleg tega je električna sila cenejša za industrijske namene nego za razsvetljavo. Z naraščanjem potrebe po električni sili, plinu in vodi se vzporedno giblje tudi strem ljenje občin, da prevzame čim več socialno
važnih podjetij v svojo upravo, kar je zopet v ozkih stikih s koristmi prebivalstva, osobito tudi z gmotnim položajem delavstva in občin skih uslužbencev; njih število raste z narašča njem občinskih podjetij, njih delovno, odnosno mezdno razmerje postaja polagoma odločujoče zazmerje delavcev v zasebnih podjetjih
ZADNJE VESTI.
Sami jIt slučaj kolere.
Krško, 7. avgusta. V Leskovcu se je pojavil sumljiv slučaj kolere. Obolela je neka oseba, ki je že dne 1.1. m. prišla iz Trsta Leskovec. Rezultat zdravniške preiskave še ni znan.
Kardinal Gruseha umrl.
Dunaj, 6. avgusta. Včeraj ob 3. pop, je v graščini Kranichberg pri Glognici umr dunajski nadškof kardinal Anton Gruseha 91 let star vsled otrpnenja srca. Kljub visoki starosti je bila njegova smrt nepričakovana Kot pridigar in spovednik je imel Gruseha
mnogo stikov z dvorskimi krogi. Zaradi visoke starosti je dobil due 4. januarja 1910. prejšnjega tržaškega škofa Nagla za koadjutorja pravico nasledništva. To imenovanje je povzročilo veliko polemiko, ker se je z njim kardinalov pomožni škof dr. M a r s c h a 11 potisnil na stran. Liberalci so Gruscho prištevali naprednemu duhovništvu, dasi njegova dejanja, n. pr. njegov pastirski list zoper »Svobodno šolo" iz leta 1906., niso kazala posebno naprednega mišljenja. Koadjutor Nagi, kakor znano zelo reakcionaren duhovnik, postane brez posebnega imenovanja njegov naslednik.
Državni zbor.
Dunaj, 6. avgusta. Državni zbor ima nadaljevati svoje seje meseca septembra. Dan, kdaj bo sklican, se določi v ministrskem svetu dne 17. avgusta.
Kolera.
Trst, 6. avgusta. Tukaj se ni pojavil noben nov slučaj kolere. Zadnjo noč je umrla Matilda Delgioruo, ki je bila dne 30. julija obolela. V slučaju dvanajstletne Matilde Lipovž se je dognalo, da nima kolere. Na Lloydovi ladji »Adelsberg", ki prihaja iz Albanije je med vožnjo nekdo umrl ob sumljivih simptonih. Truplo spustili v morje, ladjo so poslali naravnost n karanteno.
Dunaj, 6. avgusta. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo naredbo, ki pravi da je v Trstu vštevši slučaje na ladjah od 4. junija obolelo 26 oseb za kolero. Obla-stnijam se nalaga stroga izvrševanje predpisov o zglaševanju in petdnevno nadzorovanje potnikov iz Trsta, ne da bi se omejevalo njih gibanje. Vsak sumljiv slučaj se mora brezpogojno naznaniti.
Cetinje, 6. avg. Črnogorska vlada je naprosila avstrijsko poslaništvo, naj posreduje, da bi avstrijska vlada poslala kakšnega bakteriologa in vsaj štiri izkušene zdravnike v Crnogoro.
Aviatični polet t Trstu.
Trst, dne 7. avgusta. Ob krasnem vremenu in v navzočnosti mnogobrojnega občinstva so se včeraj nadaljevale aviatične tekme pri Žavljah. Pri tekmi je dobil prvo darilo za daljši polet 1000 kron Fischer s svojim farman-aparatom, drugo darilo 500 K Tržačan W i d m e r. V tekmi na visočino je bil zmagovalec M a n i s s e r o, ki se je vzdignil nad 3000 m visoko v 40 minutah 45 sekundah, drugi je bil Fischer in tretji Legagneu*.
drkalni tekmi sta zmagala Fischer in Manisser o.
Trst, 7. avgusta. Po informacijah vašega poročevalca se ni pojavil od sobote dalje noben slučaj kolere.
Ljubezenska drama v Trstu.
Trst' 7. avgusta. Neki Kozlovič, stanujoč v ulici San Maurizio je včeraj na grozen način ubil svojo bivšo ljubico Ana C i p o 1 a t. Po storjenem dejanju je hotel na licu mesta še samega sebe usmrtiti, a mu je policija pravočasno preprečila to nakano ter ga aretirala.
Šumski požar na Tirolskem.
Inomost, 6. avgusta. Kljub vsemu prizadevanju vojaštva in številnih gasilnih društev ni mogoče pogasiti šumskega požara pr Franzensfeste. V petek je neklikoo" deževalo, ali to se ni niti poznalo, ker se je voda že v zraku izpremenila v par. Včeraj je že 500 hektarjev gozda zgorelo. Popoldne se je ogenj tako razširil, da so bila skladišča jušne železnice in pa hiše v vasi Spinges, med njimi vila znanega slikarja Defreggerja v največji nevarnosti. Vse hiše v bližini gozda so izpraznili. Proti večeru se je ogenj nekoliko omejil, vendar je še tako obsežen, da ga ne bo mogoče pogasiti, če ne pride močan dež.
Nezgoda avstrijskega parnika.
Trst, 6. avgusta. Parnik »Atlanta* avstro-amerikanske družbe je v megli zadel ob neko angleško ladjo, vsled česar je bil močno poškodovan. Provizorično so ga popravili v A1 m e r i j i in že nadaljuje vožnjo v Alžir, odkodor ima čez Neapelj priti v Trst. Potnikom se ni zgodilo nič.
Volitve v Dalmaciji.
Spije t, 7. avgusta. Sedanje občinske volitve po Dalmaciji se vrše v znamenju najostrejšega boja. Demokratična (Smodla-kova) in narodna stranka nastopata združeni s srbsko stranko proti pravaški, ki se je razkrinkala kot popolnoma klerikalna in se podala pod Šusteršičevo vodstvo.
Dalmatinske železnice.
Dunaj, 7. avgusta. Dr. I v č e v i č je naprosil ministrskega predsednika, naj bi se brez odlašanja začeli graditi železniški progi Spljet-Sarajevo in Bugojno Aržan.
Mohamedanske stranke v Bosni.
Sarajevo, 6. argusta. Po dvadnev-nem posvetovanju so zastopniki obeh islamskih strank v Bosni sklenili, da se združita. List
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo n Tolstovrško slatino,
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
w«io» : Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, mer je tudi gostima, letovišče in prenočišče. 000 Svoji k svojim!
*Musavat“ preneha izhajati. Nova zedinjena stranka bo izdajala trikrat na teden glasilo „Zanan“ (Cas). Jutri izide oficielna izjava o združitvi.
Ogrska obstrukcija.
Budimpešta, 6. avgusta. Khueu He dervary je poslai pravnima fakultetama obeh vseučilišč, vsem pravnim akademijam, pravniškemu društvu, sociološkima družbama, ligi za volilno pravico, nekaterim agrarnim in industrijskim družbam, potem raznim političnim organizacijam, med temi tudi socialno demokratični stranki okrožnico, ki pravi, da je volilna reforma prva naloga ogrskega zakonodaj-stva, pa zato pozivlje omenjene korporacije, naj mu naznanijo svoje stališče o volilni reformi in utemeljitev svojih nazorov če tekom tega leta. — Opravičeno se smatra, da hoče Khuen Hedervary s to okrožnico vplivati na obstrukcijo, češ, da se vlada resno bavi z zahtevano volilno reformo.
Budimpešta. 6. avgusta. Včerajšna seja je prinesla vladni stranki zopet blamažo. Justhova stranka je začasno ustavila obštruk-cijo, tako da sta govorila khuenovski poslanec Issekutz in Justuovec G y 5 r f f y o brambni predlogi. Popoldne je Justhova stranka zahtevala, da se konstatira, če je zbornica sklepčna, pa se je pokazalo, da je večina vladnih poslaneev odšla prespat vročino. Justhova stranka je vložila predlog, da ne more biti nihče izvoljen za poslanca, kdor sprejme kakšen naslov, orden ali pa kakršnokoli kraljevsko odlikovanje.
Albanija.
Carigrad, 6. avgusta. Mir v Albaniji, kolikor je bil odvisen od pogajanj z Ma-lisori, je definitiven. Turški poslanik na Cetinju potrjuje, da so se Malisori začeli vračati v domovino. Prvi so odšli prebivalci vasi Ma-taguš in zetske ravni v mesto Tuzi. Sinoči je sledila druga, danes zjutraj pa tretja skupina. Četrta gruča, približno 600 oseb, se pripravlja, da odkoraka še danes. Doslej seje vrnilo okrog 2000 oseb.
Solun, 6. avgusta. Neka grška četa le napadla albanskega prvaka S a j d B a -badžan Zadeja na njegovem letovišču v Komradu. Dva njega spremljevalca sta ubita, Sajda so roparji odpeljali s seboj.
Podgorica, 6. avgussta. Arbanaško pleme Šalja je zapustilo svoja bivališča in se napotilo proti Črni gori. Vlada je ukazala mejnim oblastnijam, da prepreči njih prestop na črnogorska tla.
Mornariške stavke.
London, 6. avgusta. V londonski luki stavka 25.000 delavcev. Na ladjah je 500000 koštrunov, 100.000 volovskih četrti, 100.000 zabojev jajc in 20.000 sodov masla, ki se ne morejo izkrcati. Jutri ali pojutrišnjem bo pomanjkanje živeža v Londonu že občutljivo.
Peterburg, 6. avgusta. Lastniki
prevozniških družb in tvrdk so sklenili, d a odbijajo vse zahteve stavkajočih delavcev v luki. Načeloma pa so se izrekli za nezgodno zavarodauje in za to, da se obolelim delavcem izplačuje mezda.
Maročansko vprašanje.
Pariz, 6. avgusta. Francoska vlada je objavila izjavo, ki se močno razlikuje od ofi-ciozne nemške izjave. Pravi namreč, da se je napetost v nemško francoskih razmerah ublažila, ker ne stoji Nemčija več na stališču, da se njene zahteve ne morejo skrčiti. Vendar pa je še velika razdalja med nemškimi in francoskimi koncesijami.
Pariz, 6. avgusta. Nova francoska izjava pravi, da so se načelna stališča nemške in francoske vlade vzajemno primerjala. Kombinacije in rešitve, ki bi mogle priti v poštev so sedaj predmet temeljitega študija francoske vlade.
Boj vlomilcev s policisti.
B e r o 1 i n, 5. avgust . Po noči sta prišla dva tatova v neko hišo na gentinski cesti. Policija je dobila obvestilo. Bedarja Ha-ger in WeimanD sta odšla z vratarjevo ženo in čuvajem v hišo. Na stopnicah so se srečali z vlomilcema. Z obeh strani so streljali z revolverji. Eedar H a g e r je dobil strel v p 1 u č a in je umrl na mestu. Eden vlomilcev se je sam ustrelil, drugi neki Willi Bernsel,! se je vdal. Policijski predsednik J a g o w je izdal oglas, da bo kaznoval vsakega redarja, ki se prepozno posluži orožja.
Perzija.
Peterburg, 6. avgusta. Iz Teherana poročajo, da se je Mohamed Ali že na 100 kilometrov približal glavemu mestu. Pod njegovim poveljništvom so trije vojaški oddelki, s katerimi se ne morejo kosati vladne čete. V Kermanšahu mu je prišel ves artiljeriski park brez boja v roke. Mohamed Ali hiti kakor more, ker se približuje mesec Ramazan, ko je vsak boj prepovedan.
Peteburg, 6. avgusta. Doslej še nepotrjene vesti pravijo, da so člani sedanje vlade iz strahu pred Mohamed Alijevo zmago zbežali.	\
Revolucija na Haitiju.
Novi J o r k , 5. avgusta. Med pristaši Firminsa in Lecomta je te dni prišlo do pouličnih bojev. Dvajset oseb je ubitih, Angleški in nemški mornarji patrulirajo po ulicah. Med temi in prebivalstvom je prišo do spopadov. Položaj je resen.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Proda se
hišo s trgovino
na Vrhniki. Več pove o tem g. Jernej Černe na Vrhniki št. 265.
Francosko žganje ,Diana*
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni g. Gabriela
Piccoli in pri gosp.:
I
Tomaž Mencinger, Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
, !£'J. Samec,
;Ivan Pintar (Šiška), Dn Kanc,	J. Rosshaupl,
. Kotnik (Šiška),% A. Šarabon,
Franc Babič," ' Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara,
L. Češnovarjfl Marija Jemec,
A. Jerše,
Anton Lod
■* F. Sark,
M. Spreitzer,
J. Krivic,
Ant. Krisper,
Leskovic & Meden, Franc Terdina, Antonija Mehle,	J. Vodnik (Šiška) pri
.Konsumnem društvu1 za Ljubljano in okol.
10 zapovedi
za zdravje In 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajajo zdravila p. t. članom okr. boln. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
Vsem našim sodrugom in prijateljem toplo priporočamo
gostilno Pavla Sanzin
v Škednju štev. 294.
Restavracija,International1
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem in vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugovt
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
©}	<§L
ANTON BAJEC
cvetlični salon Ljubljana, Pod Trančo štev. 2.
Velika zaloga suhih vencev
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Brzojavni naslov : BAJEC, Ljubljana.
I V ' —1—-t—M’~
Konsuino društvo
za
Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima dosedaj sledeče prodajalne:
I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c.,
II. na Viču (Glince, Tržaška cesta),
III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica,
IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4,
V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10,
VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici),
VII. na Savi na Gorenjskem,
VIII. na Jesenicah na Gorenjskem.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6 II. — Uradne ure za stranke od 8.—1. ure popoldne.
članov ima 1474, podpisanega kapitala 44-220 K, vplačanega 81.715 K; garancije 88.440 K.
Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja; pristopnina 1 K, delež BO K, ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodajalnah in v pisarni. Hranilne vloge se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 %. - Dosedanje stanje hranilnih vlog
45.000 kron.
Cene v prodajalnah zmerne 1	Blago	sveže	!
V letu 1910 — 4% dividende.
Pivovarna Goss
preje Maks Keber v Gossu
Zaloga v Spodnji Šiški —
priporoča svoja piva najboljše kakovosti v sodcih in steklenicah