GLAS SVOBODE 81X1V KN H KI TEDNIK Ei Kuim DiutUHk GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI« GLAS SVOBODE SIX>VKNICJ WEEKLY* Dirorn Ta Tn Imnm O« TM Iiimiuii fh >■■■■ CENJENI NAROČNIKU Uljadno vse ono gg. naročnike, kateri ao niso vpoalitli naročnino prosimo, Un blngovole iBto čini proje poravnati, da jim zamorelno še nadalje list pošiljati. "UpravnlStvo". Razgled po svetu. RUSIJA. — V Petrogiadu bo zaprli 22 članov delavskega sveta. Policija Je konfisci-rala revolucionarne spise Id vse polno piBem. Državni uradniki so mnenja da stem, da bo voditelje zaprli, bode tudi ustaja prenehata. — Dne IG. t. m. »o ustašl ubili tri poltcljake častnike. V Penci je neki terorist usmrtil generala Lozovlki, a v Petrogradu bo pa governerja Černlkova pognali z bombo na drugi svet. — Dne 13. t m. prišlo je s parnlkom "Haverford" 500 ruskih ubežnikov v Phlladelphljo, kateri bo se z ubegom redili pred ruskimi krvnimi psi. Prlpovednjejo o krvnih dogodkih, ki ro s« v Odenl dogodili. Vojaštvo jo kar besnelo proti prebl valcem, ter e bajoneti vdrlo med ljudi. Očividec pravi, da je videl, kako je neki ruski vojak otroke, katere bo matere Imele v naročju prebadal, ter jih kvlško metal. Tudi Je videl, kako Je neki vojak nekega moža s sabljo po glavi udaril, tako da so mu možgani iz črepinje atrleli In tako ranjeni Je še bežal kakih 30 korakov, a na to se zgrudil mrtev na tla. DobiU so mrtvece, kateri bo Imeli po 50 Ml še več smrtnih ran na sšbl. Neko truplo je bilo neštevllnokrat prebodeno. Ženska trupla so letala razkosane po ulicah. Nekatera -:o bila brez nog. brez rok, brez prsi, Itd. Sploh tako bestljalnega početja si še človek misliti ne more. — Žalolgra, radi katere Je neki vlš-Ješolec svoje življenje zgubil, zvršlla se je dne 14. t. m. v neki restavraciji v Petrogradu, kjer bo odlični gosti, razni diplomati in častniki pričakovali novo leto. Točno ob 12 uri zasvlrala Je godba "Bože cara hrani" na kar je občinstvo listalo, hoteč a tem skazatl carju čast. Le neki dijak nt ustal. Častniki so ga pričeli zmerjati, beseda Je dala be-Bedo in prišlo Je do pretepa, pri katerem bo Je pričelo streljati. Pet k rogelj, podrlo Jo dijaka na tla. Nastala je tplošna panika. Steklenice in kozarci so žvižgali po zraku. Teta usmrčmega, prebudivši se iz omotice, se vrže čez krvavo truplo dijaka In ta prizor' je provzročll, da Je tepež dosegel svoj vrhunec. Došla policija ni bila kos svojej nalogi, morala Je poklicati pomoč, na kar se Jim Je posrečilo pretepače razgnatl. Dijakovo truplo so potem odpeljali v mrtvašnico. — Včeraj izdani proračun kaže obupno b tanje ruskih financ. $240,500.000 Je potreba da He pokrijejo tekoči stro-Ikl. Tudi stroški vojne bo bo prellml-nlrall ki znašajo 11,050,000.000. Ako bi sunanji kapitalisti odrekli sedaj svojo pomoč, bi moral premier Wltte dr-lavnt bankerot napovedati. — Demonstracija katero nameravajo dne 22. t. m. uprizoriti, prične dne 21. t m. b splošnim atrajkom. Vlada Je v strahu, da Be ta dan ponovijo krvavi spopadi ln je pripravljena proglasiti obsedno stanje, kakor hitro se nemiri , pričnejo. — V Tifliau. KaukazuB, Je artilerlja pričela bombardirati neko poslopje le katerega so vrgli dve bombi med vo- jaštvo. 350 oseb Je bilo ubitih. Tudi neko drugo poslopje, v katerej so imeli ustašl skrito orožje je artilerlja razstrelila, ter tudi tu usmrtila 8 iiBtašev. — Z nepopisno drznostjo so se hoteli ustašl polastiti vojaškega vlaka, ki je vozli Iz Petrograda v Llbavo večjo svo-to denarja. Razstrelili so dva moBtova, ter razdrli železnlčnl tir. Na dotlčnem vlaku so Je vozilo tudi več vojaštva, kateri bo pravočasno opazili nakano ustašev. Pričel ae je hud boj. Pri prvi salvi Je padlo fifi ustašev a nad 100 je bilo ranjenih. Kar ptuioia m inogla postrelltl so pa dragonci poBekali tako da so pobili vse vstaše, ter rešili dragoceno vsebino vlaka. — "Dally Telegraph" porota, da je predložila ruska prekucljska stranka carju pismo, v katerem- dokazuje, da Je car le še po imenu vladar. Ko Je našel ear na svoji mizi dopiH, je očital Wittoju, da Je pojiesrečll s svojo politiko. Med obema so padale ostre besede In Wltte Je baje rekel: Veličanstvo, ne morem več reSItl vladarske rodbine. Ilojtm se. da se ljudstvo tudi ne more več rešiti, nakar Je hitro zapttatij carjevo sobo. — "Jaz bodem Rusijo rešil". Tako Je Izjavil premier Wltte ob nastopu kot mlnlstcrskl predsednik. "Kljub anarhiji, katera vlada v car-stvu bodem deželo rešil, kajti Jaz sem poklican kot rešitelj, ter Jaz hočem bvo-Jo težavno nalogo Izvesti." Na ta način bo šopiri Wltte. Komu bode on deželo rešil? On Je Izbran zastopnik Industrljelcev — Zatorej re-šil bi Jo — "denarni blsagL" Pomagati hoče kapitalizmu, in radi tega odrejujo stroge naredbe, in s krvjo revnega ljudstva gladi pot Industrl-Jelnemu lzkorlščevanja. Da to Izgotovl prijel so bode orožja, b katerim bode začel mahati dne 22. t. m. On je mnenja, da ta dan, ko bodo revni Bloj z demonstracijo Bkazeval čast padlim sobojevnikom, da ta dan je za njega odložen, da Be povzdigne na ono vzvišeno mesto, na mesto rešitelja dežele. Vender tudi zmotil Be bode lahko. Kajti nepričakovane bomatije zaplele ga bojo V mrežo b katere no bode mogel uiti. A takrat lahko pospravi Bvoje stvari, ter gre v pokoj, kjer bode vžlval mir ob v nemiru ln ustajl "prlšparanlh gro-šlh". Itpajmo najboljšo — za osvobo-denjo Huslje. AVSTRIJA. AVSTRIJA SE PRIPRAVLJA. Iz Carigrada so poroča, da Avstrija pomika večjo čete proti južni Hosniji, to Je v bližino turško Brbske meje. ■ Avstrijsko časnikarstvo zanika to vest, pa vender nI dvoma, da Be Avstrija pripravlja proti Bolgariji, ki s svojo pollko prouzročuje Balkanski nemir. , V SNEŽENEM PLAZU. DvanajBt dijakov bb Je dne 12. t. m. Iz luomosta podalo na Izlet v Hali-thall. Is bližnjega gorovja prldrvlla Je snežena plast, ter podaula in usmrtila 7 dijakov, katerih rešitev je bila, radi prevelike mas« snega nemogoča. KLERIKALNO DELO. "Gospodarska zveza" v LJubljani je skrivaj dala zavarovati trnovskoga dekana Kržišnika In trnovskega kaplana Oranlča za 90.000 kron, seveda za slučaj smrti. To polico, ki reprezentuje dejansko vrednosti le toliko, koITRor Je nanjo vplačano — to polico so postavil v bilanco med aktiva, za pokritje ln sicer za polno svoto 90.000 kron. S tem, takrat par kronlc vrednim papirjem, so pokrili prlmankljaj 90.000 K ln preprečili konkurz. Taka eo toraj pot četja klerikalnih podrepnlkov. Sedaj so vže začeli javno goljufati ln slepari-tl. PfuJ! — — V Wolfern — Qorenje Avstrijsko, Imeli bo neko ienitnlno. Pri tem bo porabili sledeče malenkosti: enega vola ki je tehtal 1 cente, šest telle, šest prašičev. G Jančkov, G0 gosi, 40 rac, 300 klobas, 40 tort in 1700 knedeljnov. Pri gostiji je bilo 200 oseb navzočih. Po-tem se pritožujemo, da Jo na svetu slabo. NESREČA V RUDNIKU. V NeusatU ria češkem se Je na zadnji dan lota zgodila velika nesreča. Vsled razpoka plina je začelo v rudniku goreti. Devetnajst delsvcev Je biln usmrče-nlh. OGRSKO. KRVAVE VOLITVE. Povodom volitev v Bilke na Ogrskem, prišlo je do krvavega spopada med žendarmarljo In kmeti. Sest kmetov ln dva žandarja Bta bila usmrčena, a veliko pa ranjenih. ZADNJA POSKUŠNJAI V Budapest! blvajačl nadvojvoda Josip je obiskal koalicijskega voditelja grofa Apponlja. Obisk Je trajal eno uro. To je menda zadnji poskus vlade pridobiti mir med vlado In opozicijo. NEMČIJA. — Iz Metza javljajo, da bo v Ars-Sur-Mosell vlovlll dva francoska dezerterja katera pravita, da se dezercija v francoski armadi Jako množi, ln to/rad! te« ga ker se pripravlja Francoska na vojno z Nemčijo. STRAH. "Taegllcha Rundschau" Iz Berlina poroča, da Je vlada odredila varnostne naredbe za dan 22 tm. boječ se, da bi pri demonstracijah, katera se bode vršila v korist Rusom, ne prišlo do bojev ter je konslgniralo nezmerno število vojaška, kateri bi znabltl po ruskem vzgledu delali mir. POSVETOVANJE V MAROKO. Dne IG. t. m. popoldne ob 3 urah se jo Isto v Algericas otvorilo. Oblasti so poslale k tej svoje zastopnike. Pričakajo ee povolne rešitve. — Neki višji uradnik, kateremu so razmere o marokanskih zadevah popolnoma znane, Je izjavil, da nI Izključno, da ne bi to vprašanje zakrivilo vojno med Nemčijo in Francijo. Vender bodo velevlastl oziraje ao na sedajnl svetovni položaj ukrenile vse mogoče, da preprlčljo konflikt med obema državama. — Marokanski poslanik bo Je Izjavil, da bode do konca konference molčal, a potem raznim točkam ugovarjal. Pri sklepu svojega govora pa Jo omenil: "Zakaj ste prišli v mirno deželo nemir delati, rajo bi bili šli na Rusko, ter tam mir sklenili. ČRNAGORA USTAVNA DRŽAVA. Česar vladarji mogočnih deržav, katerih uprava naj bi iblla vzgled, manjšim državicam, niso ukrenili, to Je ukrenil knez Nlklta, vladar majhne Črnagore. Svoja podanike obdaroval Je z ustavno upravo. Pri otvoritvi parlamenta. Je rekel: Prepričan »em, da Je črnogorl potekel čas autokraclje, kajti, ljudstvo ml Je pri vsakem trudapolnem delovanju i>odplralo a svetom in dejanjem. Radi tega uvidevam, da bode najbolje, da podelim ljudstvu one pravice, po katerih hrepeni ln katere bj ljudstvo osrečile, ter b katerimi bi mene olajševale delovanje vladarskih dolžnostlj. Zatoraj mojemu dragemu ljudstvu, dovoljujem ustavno upravo. Pripomnil Je tudi, da ta čin nI preudarek sedanjosti, pač pa Je to mislil vže davno napraviti, kajti to Je bila vže njegova stara želja. Naj bi bil pač Izgled drugim mogočnežem. Ameriške vesti. DVA SLOVENCA PONESREČILA. Med žrtvami strašne neBrt^e, v Iron-wood, Mich., ko Je 23. decembra m. 1. več tisoč tonov železne rude zasulo osem rudarjev, sta bila tudi dva Slovenca ln sicer Nlk Prijanovlč, doma Iz Trlbtič okraj Črnomelj in Josip kner, doma iz Podgore pri Starem trgu. Prijanovlč zapušča svojce v stari do-moviml In tu brata. NESREČA V RUDNIKU. V Tamerak-rovu v Calumet, Mich., divja vže nekaj časa ogenj. 700 delov-cev so je srečno rešilo Bmrtl, štirje so pa o ostali v ognju. KRIVA PRISEGA MILJONARJA. Edward R. Tuft, miljonar in po-Beatnlk rudokopov je v tožbi radi ločitve njegovega zakona po krivem prisegel. Njegova ločena žena je to Bodlščti ovadila, a sodnlja ga Je obsodila v daljšo Ječo. NEVIHTA. Iz Cincinnati poročajo, da Je preteklo noč t. J. 15. t. m. na raznih krajih v Ohio, Indiana, In Kentuky veter, dež ln toča napravil veliko škodo. Brzojavne in telefonlčne zveze so ustavljene. Veliko ljudi ponesrečenih, celo poslopja so močno poškodovana. U8PEHI ŠTRAJKA SO GA JEZILI. Bogati pek Andrew Mtlller v Pasalc N. J. se je čes uspehe pekovskega straj. ka tako razjezil, da se je poskušal u> smrtltl, ter spil večjo množino strupa. Našli so ga na pol mrtvega na hodniku njegove pekarne. KAZNOVAL SVOJEGA TASTA. Državni pravdnlk Waite v Sterlln-gu. III., kaznoval je včeraj »vojega tasta radi nepostavnega opravljanja gostilniškega obrta, ter mu Je prisodil 1500 kazni. TEKMECA UBIL. V Newarku Je neki Frank Banašlk ubil Tomaža Hof ln to radi tega, da bi potem se |»oročll s flofovo vdovo. Morilca so zaprli. NOVI ŠEF GENERELNEGA ŠTABA. Generalni poročnik Chaffe, kateri Je bil do sedaj šef generalnega štaba Bto-pll bode s 1. februarjem v pokoj. Njegov naslednik bode general Bates. "PLEMETITAŠ" TAT. Prod nedavno Časom prišel je iz Avstrije v Ameriko neki 28letnl Robert pi. Becker. Ker nI mogel dobiti druge službe, vstopil Je v nekem salonu kot pomlvalec. Vender to delo nI bilo za razvajenega gospodlča. Zapustil Jo službo, a z njim je tudi zglnulo |150 v gotovini ln lepotlčja v vprednostl >800. Detektivi so ga zasledili v Milwaukee, ter ga pripeljali v Ječo. Tam Je izpovedal, da Je moral Avstrijo radi tega zapustili, ker je v dvoboju ubil svojega nasprotnika. Obdržali so ga v zaporu, kjer bode pričakoval plačilo svojega čina. RAZSTRELBA V JEČI. Ječo okrajnega sodišča v Hamilton, la., ao neznani zlikovci z dinamitom razstrelili v zrak. Poslopje je |iopolnoma razdejano. Edini Jetnik, je bil neki U. J. Dawls, In pravo čudo Je bilo da je ostal popolnoma nepoškodovan. Misli se, da so Ječo prijatelji jetnika razstrelili, hoteč ga na ta nadln rešiti. ROJAK UMRL. — Umrl Je Slovenec Karol Mohar, star 22 let, doma iz Velikih Brasnlč. V Ameriki je bil šele nekaj nad tri mesece. Vzrok smrti je bila sušlca. Pokojnik zapušča mater, ženo in dva otroka, ter dva brata. — Išče se Jeden njegovih bratov Jožef. Kdor ve ta njegov naslov, naj ga pošlje na: Frank a Mohar, 1130 St. Clair St. NEKAJ AMERIŠKEGA HUMBUGA. — Včeraj so bill v New Yorku are-tovanl glavni uradniki Force of Life Chemical kom pa ulje. Tvrdka naznanja po svetu razna čudovita zdravila in slednjič celo sporočila, da se s temi zdravili lahko obudi k življenju celo mrtvece. To Je bilo pa preveč še celo za potrpežljivega stric Sama. Dal Je zapreti zvite goljufe, ki so na čelu kompanljl. ŽENSK E-VOJAKI. V Englewoodu, 11 milj od Kolumbijo (Združene države) se jo zbrala počasi kompanlja ženskih vojakov. Dotlčaa dekleta bo hčere farmerjev lz Roono Conry In hočejo pokazati, da so ženske ravno tako sposobne za vojaški stan, kakor moški, samo če so dobro oborožene. Nova kompanlja Je nastopila pred nedavnim časom Javno pred ljudmi, ti so se seveda čudili takim yoja-šklm vajam. SLABI ČASI V MIDDLETOWNU. V Mlddletownu, N. Y., je cerkveni "blseness" tako propadel, da tamošnjl katoliški župnik, vabi ljudi v cerkev potom časnlšklh Inseratov. Ali bi ne bilo boljše, ako bi povabil newyorške-ga "Rev." ParkhUrsta na kratko gostovanje? On Ima Še boljšo prlvlačevalno silo, nego kak cirkus. VOJAŠKO MUČENJE. Poseben brzojav časopisu Star poroča lz Fort Sam Houston, Texas.: Med "živijo" klici je danes dospela semkaj šesta baterija U. S. artllerlje, po dolgem maršu 1.100 milj. Vojaki bo bili tako Izdelani In Izmučeni od dolzega pota, da jih nt bilo več spoznati. Vsaj polovica konj Jim je poginilo. Jeden prostak je VBled težavnega pota umrl. CHICAGO. FIELD UMRL. Znani tukajšnl obrtnik in miljonar maršal Field je dne 10. L m. ob 4 url pop. umrl. Po osemdnevni bolezni ga Je plučnlca spravila v grob. Maršal Field Je bil rojen leta 1835 v Com way, Mass. Zapustil je v dobrodelno namene več..e zneske. MORILEC PRIZNAVA HUDODEL8TVO. — Richard Q. Ivens, star 24 let, Je danes priznal pred policijskem nadzornikom, da Je umoril Mrs. Bessie Hoi-lister, ženo dobro znanega tukajšnjega trgovca. I vena je naprej sam naznanit policiji, da jr na nekem kupu gnoja našel mrtvo žensko truplo. Policija Je takoj pričela sumničiti njega samega. Morilec je Izpovedal hudodelstva. NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA. Železnica Wabash bo stavila novo progo med Clevclandom in Chicago. To bo najkrajša proga med tema dvema miMtoma. Dosedaj meri Big Four proga 357 milj. Wabash železulca bo skrajšala to daljavo za kake tri milje. KUBEUK TUKAJ. Znani češki virtuoz na goBtl priredil bode v Člkagl dva koncerta in sicer v Auditorium. Prvi koncert bode dne 25. L m. ob 8. 15. zvečer; drugI pa dne 27. t. m. ob 2:30 popoldne Cene ustopnin od 75c. do 12 do/". Dne 22. januarja pričeli bodo prodajati vstopnice v pisarni Audltorlum-a. OZNANILO. Naš rojak John Stonlč trgovec z zlatnino v Člkagl, podal se je na potovanje ter obišče rojake v Indian!. Kansas, Arkansas In Tennessee. Priporočamo našega uglednega trgovca svojim drugim rojakom. ROJAKI, NAROČUJTE SI "GLAS SVOBODE." Glas Svobode. "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ ^ ^ ' "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE B0RITIZA SVOBODO"! Štey. 3. Chicago, 111. 19. januarja 1900. Leto V. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis iz "Slov. Naroda" DRUGI DEJ. XI. — Ali je grof de Laval stqel kdaj poljubiti baronico Cojzovo? Baronici Jo filnlla kri v glavo, njene oči so zaiarele aH premagala se je in ponosno rekla: — Nikdar! Zakllnjam ko Vam pri spominu bvoJo matere. Ali ml veruje-teT — Da, baronica. — Zakaj ate me to sploh vprašali? — Zato, ker upa grof de Laval, da postanete njegova Žena. Sam jo rekftl Pellencu, da VaH zasnubi — — In Vi ste nanj ljubosumni! To vem že od Onega večera pri generalnemu guvernerju. Ali — čemu si delate take skrbi? Baronica je stopila h Kopitarju in mu polotila roko na ramo. Tiho in ljubeznivo Je rekla: — Ko bi ne bilo med uaina tacega brezna, ko bi Jaz ne bila. kar sem, in ko bi VI ne bili, kar ste — potem Andrej Kopitar, bi me nihče drugI ne dobil, kakor VI. To sem Vam rekla že enkrat — pred leti — In to Vam po-vem tudi danes. Ali brezno, ki je med nama, se ne da premostiti — — Vem, baronica. In nikar ne mislite, da Bi delam kaclh nadej. Udal sem se v svojo usodo. Ko bi Vas daneB snubil častivreden mož — Jaz bi žel tiho svojo pot. Ali srce se ml krči boleBti, ko vidim, da lazi okrog Vas — avstrijski fipijon. Baronica se je tako prestrašila, da nt mogla ziniti besedice. Kopitar pa Je neizprosno nadaljeval: — Vem, baronica, kaki tajni Bestan-kl se vrfe pri Vas ln kak namea imajo. Vem tudi, da je grof de Laval avstrijski vohun in da on posreduje med dunajsko vlado ln med tukajšnjimi sovražniki francoskega gospodstva. — Kdo Vam je to Izdal? je vpraftala baronica. —■ Jaz sem to vse sam dognal. Drug ne ve še nihče o tem. Ko bi bil vedel, da občuje grof de Laval z Vami samo kot vohun, bi Vas bil pustil popolnoma T miru In bi Vam ne bil povedal nobene besede. Toda inlBlil sem, da je Vafi ljubimec, da ste se spozabili ln postali njegova ljubica, mlalll .o tembolj, ker se Je hvalil, da postanete njegova žena — in zato sem govoril. — In kaj mislite storiti? —Ničesar! Delajte, kar hočete, kon-splrirajte, kolikor hočete. Tudi grof de Laval Je lahko bre« skrbi — samo svojih oči naj ne povzdigne k Vam. če bi Vas snubil, ga razkrinkam brez usmiljenja. — Ali — jaz Vas ne razumem — Kopitar se Je vsedel poteg baronice ln rekel mehko: — Leta In leta Vas nosim v svojem srcu. In od leta do leta rase moja blatna, brezupna ljubezen. Sami ste rekli, da bi se ne odvrnili od mene. ko bi ne bil ubog, plebejskl učitelj. Ali Ja« sem. če tudi ubog plebejec, vendar pošten človek In zato ne dopustim, da bi vohun, če Je tudi arlstokrat, smel le misliti na Vas. Tepa moj ponos ne dopusti. Baronica Je Bklonlla glavo na prša In se Je zatopila v misli, med tem. ko-Je Kopitar stopil k oknu In nemo gledal na hreg. Nakrat Je zaflumelo poleg njega. Baronica Je stopila k nJemu Nekaj Pasa Je tudi ona molče zrla »kost okno. Potem Je nakrat rekla: — Orof rte Laval ne postane nikdar moj mol. Ko hi se dreml! Ail nnvoritl o ljubezni aH me zasnubiti, mu noka-Kem vrata. Al! ste zdaj zadovoljni r menoj? VoVal triMintkov to Konlfnrl* nfr«. salo hr^nenenje. da hI ohlel to dekle In Je pritisnil na svole *rcc. Vedel J" isdal. da se ne M hranil*, čltal J« v njenih očeh Voprnenl« no nje«mvem polhi h n ali nr^mnaral s* Je vendar. 'MVtlPe'je noljuhll baronic! roko. no-tem pa naglo segel po svojem klohu-lm. — 7 Borom, baronic«! — 7 Borom, m "nod Konltar! Na hodniku so se Cul! trd! koraki — sob! pa J« haronlca Cojzova nsslo- "nlla glavo ob vrata In solzo so jI ro-sllo lice. XII. Na obnebju bo se prikazali črni > blakl. Carinska vojna, ki Jo je vodil Napoleon proti Angle&ki, Je vzllc za-pretju kontinenta začela poBtajatl ilu-zorna, ker so Rusija ni držala svoje obljube In z različnimi carlnBklml odredbami začela ovirati Francijo. Francoski državniki so slutili, da se zna !z tega razviti resno ln nevarno nasprotje med Francijo In med Rusijo, da zna morda Iz tega nastati celo vojna. Soglasje med Rusijo in Francijo, ki so je bilo doseglo pri sklepanju miru v Tllsltu, Je bilo vsekako pri kraju In zato so Je Napoleon tudi takoj začel pripravljati na vsako presenečenje. Kakor lahek potresni sunek, tako je vplivalo to nasprotje med Rusijo ln med Francijo po vb! Evropi. Tudi v LJubljani so se zavedli pomena teh dogodkov. Francozi so postali pazlji-vejfii, pristaši Avstrije so postali po-gumnejfii, rodoljubne Slovence pa Jo skrbelo, kaj da bo, če bi prlfilo do vojne. Da bi se habsburški ceBar Frane vzllc temu. do jc bil Napoleon njegov zet, združil z Rusijo, o tem nI nihče dvomil, a kaj bi nastalo, če bi Ilirija zopet postala avstrijska, to Je bilo vsem Jasno. Vse to pa Je* le utrjevalo njih željo, da bi Marmont ostal vedno v Iliriji. Videli so sedaj da Je resničen prijatelj slovenskega naroda In bill so prepričani, da bi Blavni vojskovodja do zadnjega branil neodvisnost Ilirije, toliko bolj, če bi s tem tudi branil bvoJo kraljevsko krono. Ne da hI se bili kaj dogovorili ali sploh kaj posvetovali, so bili vsi slovenski rodoljubi prepričani, da v gotovem Blučaju ponudijo Marmontu krono, če si je že poprej sam ne vzame. In zato so potrpežljivo čakali, da pride tista ura. Marmont je hodil mirno svojo pot. Vse. kar je storil, Je bilo v cesarjem zmlslu, je bilo primerno koristim francoskega cesarstva, a Je tudi povzdignilo mnrSalovo popularnost. V deželi sta vladala red ln pravica hi kmet Je bil tega vesel, v mestih sta cvetela trgovina In obrtnoBt, a svoje-časnemu oderuStvu je bilo konec, ker je maršal skrbel za konkurenco. Pri vsem obilnem delu, ki ga jo maršal Imel kot absolutni načelnik vojaško in civilne oblasti, je bil vendar največkrat Cmeren In nezadovoljen. Njegov obraz se je razjasnil le tedaj, če Je bila pri nJem zbrana velika ln sijajna družba, če so ga častili In slavili ln če so se mu laskale lepe dame. Resnično vesel pa je bil samo takrat, če Je bila v tej sijajni družbi tudi Damjanova Mara. In zato Je pogostoma prirejal sijajne večere a plesi ln posvečeval Marl posebno pozornost. Zaupno* je govoril 2 njo o raznih zadevah In se oziral na njene prošnje ln so sama n| zavedala, kako je rasla njena vnema za njega, kako Je čedalje manj videla v nJem maršala ln nekronanega kralja, Čedalje bolj pa — moža, lepega, ljubeznivega In junaškega moža. Samo Konrad Podobnik Jo to opazil. a Je molčal ln se Marl Izogibat, koder je mogel. Ne samo Marl, nego sploh vsem svojim znancem, lzvzem-šl Kopitarja. Držal se Je samo guvernerjevega dvora. Sam sebi je rekel, da zato, da more pospeševati korist slovenskega naroda, a s tem Je varal samega sebe. Držal se Je dvora, da bl mogel opazovati maršala. Kakor i.l Kopitar nikdar omenil baronice CoJ-zove.tako tudi Konrad nI nikdar Izpre-govorll besedice o maršalu ln o Mart. Ne da bi govorila o tem. sta se razir-mela. V Ljubljani bo ljudje rekli, !a sta postala čudaka. Llterat Pellenc pa Je razglasil, da Je med njima prijateljstvo, kakor med Viljemom Oran-jsklm In Bentinckom. V poletnem času Je maršal Marmont nastopil veliko inšpekcijsko potovanje po KoroSkem. od koder Je hotel na Goriško, v Istro in v Dalmacijo. Namerava! Je Izostatl dva meseca. V njegovi odsotnosti Je vodil vbo upravo generalni Intendant baron de Belleville In tudi representlral cesarsko vlado pr! veliki Napoleonovi Blavnosti dne 15. avgusta. Ta dan Je bil v guvernerjevi palači velik banket.po mar-Salovem naročilu Je bilo med reveže razdeljenih 10.000 frankov In mnogo 11 vil. v Cojzovem vrtu pa Je bila velika ljudska slavnost Dalje pride. KMETOVALEC ZA PR08T08T. Leta so vže potekla od kar je prp-letarijat napovedal vojno svojim Izkoriščevalcem, hoteč se oprpstltl verig in spon, ter s hrepenenjem si zaželi onega dneva v katerem bi dosegel svojo proatoBt in v katerem bl bilo končano njegovo ubožtvo ln trpljenje. Temu bojevniku se jo pa pridružil tudi drugI bojevnik, to Je — kmetovalcc. Kmetovalec, kateri je do sedaj mirno gledal JiOJ svojega delavskega brata, da BkoraJ, katerega Je preziral, ta kmetovalec, ki vže leta ln leta nosi brez mrmranja svojo breme, zbudil se je tudi iz svoje mlačnostl. Prišel je do spoznanja, da so tudi njega Izkorišča, da se mu njegovi pridelki ropajo, ter da je k večnemu trpljenju zaklet. — Ta pa bo tudi hoče otresti svojega Jarma, ter noče več podpirati lenobo postopačev, noče več s bvoJo družino uživati glad, med tem ko bo ob nJega pridelku mastljo njegovi Izkoriščevalci. Z nestrpnostjo zahteva odstranitev današnjega družabnega reda, kateri naj bl bo zamen 11 s prosto enakopravnostjo, v katerej nI izkoriščevalca, nI izkorlščanca, nI gospodarja, ne sužnja. Ozrimo Be na Ruskega kmeta, 8 kako unemo bo bori za svobodo? Da francoski kmetovalec tudi ne zavstaja raz-vidimo iz manifesta kateriga bo Izdali. Ta se glasi: "Kmetovalci!" Stoletja so vže pretekla od kar kmetovalec od ranega jutra do pozno noči sključen poljo obdelava, brez da bl premišljeval svojo osodo, brez da bl se na okrog oziral, brez da bl bil prtverjen, da je k temu obsojen. Mesto, da se na taki način trudimo, bl se raje vprašali, kdo ima dobiček našega dela, ali je pravica da tolikanj revščine trpimo za druge? Vže davno bl našli pripomoček, kojl bi nam služIl, da bl se rešili teh nesrečnih razmer. Vender nI šo prepozno. Stavimo si eden drugemu sledeča vpt-asanja, ter odgovorimo jih čisto ln Jasno. Kdo preživlja IjudBtvo s kruhom? — "Kmet! —" Kdo redi živino, kdo preskrbujo človeštvo z mesom? — "Kmet!—" Kdo pridela vino ln sadje? — "Kmet!—" Z eno besedo lahko rečeno, da je krnel lati, kateri zalaga1 celi svet s hrano, pijačo in obleko. VI, kmetovalci to delate! Kaj pa delajo Vaši zakupniki? — Nič! — In naprej: Kdo vžlva najboljši kruh, kdo najbolje rneBo? Kdo nosi lepa oblačila? Kdo pije šampanjca? , r "Vaši Izkoriščevalci!" Kdo živi slabo? Kdo dela neprenehoma? Katerega muči vročina In mraz? Kdo živi v ubožtvo in skrbeh? — "Kmet!"— 3e več: Kmetovalca zaničujejo, ga žalijo in sicer oni, kateri žive v obilno-sli, kateri lenobno postapajo ln kateri si na stroški ubogega kmeta ustvarjajo razkošno življenje. Kmetovalci! Ml smo v manjšini, ker »o pred bogati klanjamo. Vender, ustanlmo enkrat ln takrat bodemo videli, da smo raogočneji nego bo oni. Zaupajmo v našo moč, ter mislimo da brez nas ne more nlkdo shajati. Naši sodrugi po jamah, po tovarnah in rokodelnicah so nam pokazali pot, ter čakajo na našo organizacijo, katera bode nezmerna moč v boju za oavobo-denje. Ne pustimo toraj čakati naša sobojevnike, korakajmo z njimi skupno v boj. Tudi ti trpijo, tudi tem ni dala oso-da druzega nego pomankanje ubožtvo, in krivice, katere Jim zakrivi kapitalistično Izkoriščanje. Kmetovalci! Kaj bl nastalo Če bi nas ne bilo? — Glad ln grozna revščina. — Če bl pa vsa gosposka zginila? Ne bl bilo nič slabega, nasprotno, člove- štvo bl se oddahnilo. A nam kmetovalcem, ne bl bilo treba več izdrževatl lenuhov, kateri ljubijo razkošnost. Ml nočemo nobenega ugonobiti, pač pa zahtevamo, da naj vsak dela za svojo potrebo, ako hoče kaj uživati a potem ne bodemo več vldlli, kako marsikateri v obilici 21vl, katero se je pridobil z rovščino delavstva. Ta dan bode prišel in ta bodo umotvor našega dela. Naprej, tovariši! Bližajmo se našemu cilju. Ne strašimo se zaprek ampak pogumno stopaJmo v boj, kajti ml rešujemo svete nalogo: "Osvoboditev delavstva". ROJAKI) Uljudno Vas s tem vabim, tla pridete dne 28. januarja lflOfi ob 2 liri popoldne v malo dvorano Centre Aye in lHjjeata (Frank Mladiča) na ustanovno sejo Čitalnice. Rojaki! pridite polnostevilno da s tem pokažote, da smo edini, ter da želimo napredka. "Sklicatelj". NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotionik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "GLAS SVOBODE". Amanii & McCabe | mesarja Milwaukee, Wis. 306-8 Reed St. So priporočata slavnenu občiatvu V zalogi imata tudi kranjsko klobase. NIC VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. SrCno se Vam zahvaljujem za Vala uspe&na zdravila, s kterinu Me ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden ziliavnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijio zahvalo. Zajedno Vas pooblaleam, da prijavite mo|e pismo v čisopisih s sliko mojo in mojega de-tet». Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi i\a kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna tda Rutilsk) - 3 — 116 - DImlejrPa. Dela čudovita ozdravljenja. Na Btotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zalivale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar potrjujejo osebe, kurili slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi bo vsakemu na razjmlngo. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči iti stnrčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužit ju zdravil tega zavoda. V speli tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški rbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravma-tizein, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, uftesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in pršili. Ako zgubljate bise, čo vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za heineroide, odrvenenje kakega uda, kiipljuvico, sifilis, un-potenco, neredno mesečno čiAčenje, krvne iii trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsnjiojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York 1 Jaz spodaj podpisani potrjujem »tem dr.Vgjt>-vmje^ da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nfu krit v, tako, da mi je bilo žit Ijenje neprestano trpljenje. Uanes pa sem hvala llogu popolnoma zdrav po jrdno-« mesečnem uživanju zdravil, kteie sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, Springiicld Ave, Grant ford , N Y. , To spričevalo je bilo podpisano * mojej prisotnosti 8. septembra leta . Nikola Grill, Notary Public,99 Grand St Zi vsakovrstno bolezen poseben zdravniki 7. a vsacega bolnika se posvetuje rel zdravniški zbor zdravnikov, usobito se pa ravnajo po nun vetu dotičnegu zdravnika speeia lista. To Vam dokaz i jo in jamči ozdravljenje ker V:tm dol ičiii speeijabst predpiše ravno ista Zdravila, k t era je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poclul z dobrim vapehom. Co imate priliko, poaetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „ Static". Ta stroj ueinja izvrstno in zdravi: rev-matizeni, gobe. i km vozi teto, impotenco, ter oslabe-lost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj s: both- tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vsuii pošljemo zdravila po „Express"- in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in ICa nade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam douasujo srečo in blagostanje k Vašej družini. dUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM GASU. NASLOVI Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. VP "DNE URE: Viak dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih iu sobotah od 2. ure dop. do R ure pop., In od7. do i- ura ltrtt*t - OIj nedeljah od tO. ure dr»p do 1. ure pop. Življenje in trpljen je naših očakov. Plie dr. Slane. I. Zdaj jo moral grajščak dosti več prldoblvljatl ln postopati je moral trdnejfie s kmetom. Zastonj za druge nobeden rad ne dela. Zdaj Je morala sila pomagati, da si graJSčak delavca priveie k zemljišču. Odslej naprej neha patriarhalizem, lqpo Izhajanje mej grajščakom in kmetom, zdaj Je graj ščak krutnež, zdaj zapira, zdaj biča, zdaj s strahom poBtopa in vedno hujše potiska v sužnost. Zdaj so vpeljali du hovnlkl desetino. V starem testamentu so jo našli. V 12—13 Btoletju se močnejše razvl Jejo mesta, v 14—15 stoletju je že hud boj mej grajSčakl ln meščani — kmeti Kat. duhovniki lastijo si Bkoraj polovl co kmetske zemlje. Dobro se jim godi v farovžlh ln samostanlh.Razuzdano žl vljo. Meščanstvo škili na lepa boga stva kat. duhovenstva, očita duhoven Btvu, da ne živi po KrlSčevi veri ln graJSčak bi tudi rad kak lep kos cer kvene zemlje in druzlh bogastev pri dobil. Kmet pa bi se rad rešil obeh svojih gospodarjev, grajščaka in duhov nlka. Tedaj so naBtopill takozvanl verski reformatorji: Wlkllff na Angleškem, Huss na Češkem, Luther na Nemškem, Calvin Zwingll v Švici, na Madjarskem, tudi mi Slovenci Bmo bili v letih 1525 do 1620 luteranl In to kme ti, meščani in grajšakl.. LJubljana je sredi 15 stoletja brojlla komaj 400 ka tolikov. Grajščakov nI bilo na vsem Slovenskem katolikov čez 15. Pravi vzroki teh verskih bojev so pa bili gospodarski boji kmeta ln meščana proti grajski ln cerkveni gospodi. V nekaterih deželah je zmagala reformacija, v druzlh se Je uvedel zopet katolicizem. Dosti je teklo krvi, do stl premoženja se Je zgubile, dosti istega n. pr. so slov. luteranl zapustlvšl domovino, vzeli sebo, aH se je deloma njihovo premoženj te odvzelo po naših tedanjih avst. vladarjih, deloma pa po papežu. Kat. duhovniki so užgall na Nemškem mej katoliškimi ln prote-stantovsklml vladarji hudo vojsko, ki je trpela od leta 1018 do 1648 In opu stošlla vse nemSke in tudi avst. slovanske dežele. Ona je odgnala kmeta la kmetij po vsej osrednji Evropi v hoste, mej vojake alt roparje. V teh ča Bih so ropali grajSčakl In samostani kmetom zemljišča. Ko se Je pomiril Bvet po 301etnl voj ski, lovili so kmete ln jih priklepali na zemljišča z vso silo. Kmeti so Imeli Se lz BtarejSe dobe dosti zadružne hoste, polja, pašnikov. (Zval se je ta svet: die Mark.) Orajščakl so bili bo-drugarji na tem svetu. Ta Bvet so zdaj kradli grajščakl In Bamostanl kmetom. Velika Je v teh časih Iznajdljivost feudalcev, da odvzamejo pod kako pravno pretvezo zemljišča kmetom. Pri življenju, po smrti, vse jedno, za naslov kradnje niso bili v zadregi. Zdaj so imeli grajščakl že do-Btl zemljišč, a delavcev Je manjkalo. Po 30 letni vojni nt bilo dosti kmetov. Kar Be je moglo storiti v pridobitev Istih, se je storilo. Največ pa s silo. In ko bo jih zopet Imeli, so Jih s silo priklenili na zemljišča, katera so še kmetom pustili. To so zdaj bili na zemljo prikljenjenl poljedelski delavci, feudalcev, V čaHih, ki so sledili 30 letni vojni, bil kmet največji revež; celo Je bil dan na dan na milost ln nemilost grajščakom. Polovlll so jih ln hudo vpregi t. Tu Je nastala, kar zo-vejo zgodovinarji, Leibelgenschaft, su-Icnstvo, ali najhujše tlakarstvo. O njej plSe zanesljiv učenjak zgodovinar Knapp: 2lveŽ tih trpinov Je obstojali pet se osemkrat na leto meso, po največkrat od bolne aH ukrepane živine, drugače pa kaša, proso ln grah. Meso od krepane živali, katera Je vže vsa z nesnago obdana bila, imeli so kot po-posebno Jed, kot poboljSek. Na pol nagi so letali okoli. Mlade in stare ženske so Se v mesecu obtobru hodile v samih srajcah, a Se te so bile vse rastrgane. Da jim kmeti niso uhajali, pomagali so si grajSčakl stem, da so si mej sabo pomagali ln uhajače nazaj poStljall. Tepli so take reveže nevBmlljeno, da Jim nI tako hitro prišlo na um, uiti. GraJSčak je bil gospodar čez življenje ln smrt kmet*. Ce Je katerega po nepotrebnem ubil, Je plačal neko majhno I kazen. Na Nemškem so jih prodajali. AubL profesor in sodnik dr. Grunberg ki to gospodarstvo popisuje CeSke, Moravske, Žlezlje, pravi, da nI našel v teh krajih take prodaje. Na Nem škem so bq dogajale menjave kmetov za lovBke pse. Vsako leto bo morali je-senl kmeti svoje fante ln dekleta v grad na novačenje pripeljati, kjer Jih Je grajščak Izbiral (ilaa Svobodi pa ž«>llni» obilo uspehu In naročnikov. Rojaki, podplrajmo priljubljeni nam list, ter pripravimo da tega, da bode začel fzhajatl dvakrat na teden. WAUKEGAN, W18. JO. fan. MOČ. Ks sera Se v Cumberland. Wyo. bival. dobil fPra nekoč veliko pismo, v katerem mi le slovenski »ocijalnl klub vposlal neko nabiralno knjižico za njih tiskovni sklad. , Vse skupaj sem mislil vže nazaj vrniti. a na prigovor g. J. S. Korpolka sem razpečal kupone, ter odposlal t2.G0 Antonu Prešernu v Člkago. , Knialo na to sem dobil drugI blok za 15 dolarjev, a tudi od tega sem skupil za 5 dol., katoro Betu tudi Antonu Prešernu poslal, vrnil sem pa tudi ostale kupone, kajti prepričan sem se bil, kako zalego sem s tem podpiral. Radoveden sem čp Jo dotičnt vknjlžil zadnje potjiifhlh 5 dolarjev, kajti nI se jim tolikanj vredno zdelo, da bl mi drugi sprejem potrdili, med tem ko so tni čez prvo svoto pobotnico poslali. — Dobil sem tudi "Proletarca", no ln razvlde| sem Iz nJega kako mislijo člkaAki obersoci delavstvo reševati. Po-služIl sem Re najboljega sredstvu, ter sem umazan liHt zažgal. Zavedni rojaki! Posnemajte mene. Kadar dobite tisto umazano cunjo v roke, liajd z njo na ogenj. Pozdravljam drage rojake sirom Amerlktv-ter jim priporočam: "Podplrajmo po svoji moči naš preljubljeui in edini list "Glas Svobodo". M. Kirar. KAJ MIHA VSE STAKNE' tiaspud! Kaku sin se jest grohotit, k sam brau u našeh cajhengah, da je (u gmaj palclja na Kralnsk'm porfel ven dala. do hu more anga kaplana, če ga kdu ausfiiulu prkamlškent. Pa ta teč Je bil bejl kunštn. pa Je Je čez ta velka luža v Malerlko pafural. No gun dan sem pa Jest nekaj zvejdel. Tist gasput nunc so peršel k nam. Pa zdej fortretajo ns&ga obernunca, k se je ma-rod meidnl. Koštenga in vse kar je nucau je imal v haroužu, en kmal Je pastau prau ta domač. Nu. pa dou dons je že ta folk tkil prštlman, do na more samu od plšk Žiut, takem dešljo tud take kure, k Jemajo tint dve nuoge, iia brez kre-pelceu, pa k ueč na kakadakaje, pa tud neč jac na ualljo. Tud tu v Člkag Jeh Je začel fult. V tu star domovlm se je prot'tlstm pa* lagrafu zaštontou k mu pruiijo peršen-etenga. I'a vlž ga farja, tud' tie mu še tea na da meru. Men'gre u časih ica v giatio, temu pa poč nekam dergam.' Po kratkem cajtu mu Je kuharca po-farala, no an sedej se pa muora sam fretat, kuk se buo kamandlrau pa ne uem. Pa tie na misel ostat, pttjde na gun kone v Indianapolis. Jest pa ta mojem rojakom prau hercllli prnošim, de ga buju tje dubl. No pa men neč an na gre. Jest sam tu zažlngam: Le se špeglaj brumna duša Če te tjebe taifil skuša topfer se mu u bran postau de te talfll ne zadau. — So ana sem pagruntau. V nedelu se imel soci zicenga, pa sa se sfental. Aden Je pisfil, da nktiker na marajo pa svet "Prletarca" Jemet. Tu Jem je pa tku pagreu, da sa bil kar usl paturčan. Jest Jem pa rečem na Bmeje kurajže zgubet, če Je člauk t ko paturčan Je naj bitij arcnlja uolje ta dlricena. Dans na buotn ueč mihuril, pa drug pot | "No, pa serbus". DRUŠTVO 'NAŠ DOM ŠT. 33 V AMBRIDGE, PA. priredi dno 24, februarja t. 1. veselico katero čisti dobiček Je namenjen društvu. Druitvo Orel it. 19 v Stowe City, Kaa. je izvolilo sledeče uradnike: Predsednik: Pongrac Jurshe: podpredsednik: Ivan Hrovat; tajniki I gnaclj Petchnlk; pomožni tajnik: Franc Štraua; zuBtopnik in blagajnik: Ivan Kovač; društveni vodja: Alojz Kovač: porotni odbor: Miha Klenov Sek, Alojz MandelC, Frank Schuster; hoinl&kl odbor: Ivan Božlčnlk in Ivan Spruk. CLEVELAND, O. 2. j an. J 90 ti. S tem opomiujam Franca Mlinarja da ml vrne posojenih mu 25 dolarjev. Posodil sem mu jih pred dveml leti, a vrniti ml Jih noče. Tudi ob enem prosim njegovega reditelja I. R. da ml plača tistih 25 dolarjev, katero sem poBodil njegovemu sfnu ln za katere Je I. R. dober stal. V teku 14 dnlj hočem Imeti plačilo, ako ne poskrbel bodem. da bodete Vaji imeni tudi v listah stare domovine natiskali. John Vlaga 1209 St. Clalr Str. YALE, KAN8. !>. jan. IMiti. Slov. Nar pori p.* društvo "Bratstvo Naprej" št. !'. v Yale. Kan«, vabi s tem uljudno vse cenjene člane prijatelje in znance k veselici, ki se bode vršila dne 27. Januarja 190(3, popoldne v dvorani sobrata J. Dollarja. Anton Rupon 1. r., predsednik. Iv. Žagar 1. r., tajnik. Društvo "Orel" St. 21. S. N. P. J. v I'noblo, Colo, jo v svoji glavni seji dno 7 t. ni. izvolilo nov odbor za leto 1901». Izvoljeni so bili Bledeči: Predsednik: Ivan Samec, podpredsednik: Blaž Cirin, I. tajnik: Alojz Anžlo, II. tajnik: Jakob K oo e v ar, biugajnik; Miha Pogorele,zastopnik: Josip Mišica Društvo"Bratoljub" št. 7S.N.P.J. v CIaridge, Pa. jo izvolilo v svoji glavni seji dne 7. t. tn. sledeče od-bornike: Predsednik: Lovrencij Sturm, podpredsednik: Ivan Moč uik, tajnik: Jakob Jeras, blagajnik: Valentin Rednak, Pregledniki: Josip Matko, Josip Mntelko in Miha Hervelj. Zapisnikar: Blaž Likar, Bolniški obiskovalci: Ivan Bernik in Ivan Hervelj. ROJAKU Nase podjetje, parobrodno društvo "Frank Zotti Co", namerava vkupiti vže drugi parnik.s katerim bi prevažal ljudi in blago v staro domovino in obratno. Naročila za prevažanje jo tolika, da si more omisliti že drogi par-nik, u potnikov je toliko, da rno-ramo povečati naie podjetje. Priporočamo dragim rojakom našo delnico po $5. kateri naj jih nakupijo, dokler so io v zalogi. EVank Zottr* Co. 108 Greenwich St. New York. Resnica je, da so jo 38 medalij pripoznalo na svetovni razstavi iz-delovateljem Anchor Paiu Expo-ller, edini pripomoček za revma-tizem in živce, po 25, in 50c. Kdor hoče knialo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrljo, naj se posluži parnikov francoske družbe Compagnie (general© Transatlantique. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Yorka vsak Četrtek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent za Ameriko in Canado 4 na 32 Broadway St. New York. MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank jHcdoHh, agent no U478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jaiikovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Slika predočuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI HE ZA 20 LET. V narauiJ re.UJrwii alike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. A AA Te vrste tira stank le ".VV V obilo naročbo so priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 K. Matlison St. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči ln pohištvo pri BSr NA8 -WH Jas. Vasumpaur, na voglu IS in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAVCU Cene delnicam so vedno višje. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krasno prosperiteto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi lega so tudi cene delnicam poskočile. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane so trud -nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajtel Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the Slate of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [lukorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 »plačanih. 10S Ureenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— S tem predplačilni na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodno družbe po |5.00 komati, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče doposljite, S tem se razttme, ako predplače prekoračijo preje navedeno gluvnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št. t.... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T. h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonioh, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Mahtin Konda, 657 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fkank Klobučah, 9G17 Ewing Ave., South, Chicago, 111. Dan. Badovinac, P. O. Box 193 La Salle, 111. John VbbšČAJ, <>74 \V. 21st PI., Chicago, 111. Matija Stbohen, 443 Mbin Str, La Salle, 111. Mabtin Potokab, 5(54 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. ■ Jakob Tisol, 343 Fulton St. Pullman, 111. Mabtin Skala. Box I05fi Ely.JMinn. Josip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. Osrednji odbor S. N. I'. Jednote ima VBako tretjo soboto svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vsa društvu, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jodnotnemu tajniku. Y8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Nadzor-, niii: Pomožni odbor: Bolniški odbor: Odprto pismo. Rev. Luki klopčitu, župnik slovenske fare v Calumetu, Mich. Dno 9. t. u). umrla ml je na mojem domu, ateV. 318—7th. ut. Calumet, Mich., 9Hi meseca stara hčerka Angela. In takoj be tisti dan sem prišel k Vam a prošnjo, da bi mi otroka drugI dan pokopali. In kaj ste VI storili? Prvo Vaše vprašanje je bilo, da koliko Hem jaz dal 2e za cerkev sv. Jožefa. Povedal sem Vam po pravici, dal sem $27.25 za cerkev In posebej sem še dal |1 za novo okno, 50c. za podobe križe-vega pota, $1 za zvon, za blagoslovljen-je zvona sem tudi dal $1. Nadalje Imam sedež v cerkvi za kterega sem plačal $3; obiskal sem tudi vsako veselico In piknik kjer se je šlo za cerkvtmi dobi ■ček ter sem tam potrosil večje svota denarja t veseljem ker sem vedel, da s tem pomagam naši cerkvi. In kaj Bte VI rekli potem ko sem Vam tako odgovoril na Va£e prvo vprašanje? Zabru sili ste ml nesramno v obraz, da to še ni zadosti temveč da moram jaz dati &a $25 ako hočem, da bode moje dete po cerkvenih obredih pokopano. Prosil sem Vas potem, lepo prosil, da odnehaj-t« a svojo zahtevo, kajti BedaJ nimam denarja, revež sem, iz srca rad Vam prinesem prve cente, ki si Jih pridobim. Od 17. Junija m. 1. Bern že bolan ln tare me tudt neštevitno drugih nadlog tako n. pr.g. Jo«. StukelJ me že ven goni iz stanovanja ker- mu ne morem najemnine plačati. MoJ business je tudi skrajno slab. Tako sem VaB prosil g. Klopčič a Vi, kot človfck brez srca In nevredni Bvojega stanu, Bte se ml posmehoval! ln dejali, ila to vse skupaj nič ne pomaga dokler ne dam $25. "Cerkveni odbor ml Je zapovedal tako ravnati" — Izjavili Bte. Dobro! Potem lem šel še drugič tisti dan k Vam pro-Bit VaB za pogreb Bvojega otroka a zopet zaman. Govorili ste le o dolarjih lg, sopet o dolarjih. Tedaj sem rekel, da al hočem Izposoditi dotično svoto ako hočete VI iti z menoj kot zaščitnik. Odgovorili ste. da ne. Kaj sem hotel potem storiti? Izjavil sem gla-sno. da si hočem otroka pokopati brez Vas samo dovolite ml, da ge ponesem v cerkev, poškropim tam z blagoslovljeno vodo ter z svojo družino opravim molitev. Na to ste Vt g. Klopčič, kterega Vas nazivamo katoliškim duhovnikom in svojim dušnim pastirjem, izjavili sled^e: "Cerkev bom jaz zaprl In otroka vi ne bodete nesli noter!" Srce mi Je mrlo od žalosti in poln jeze sem takrat v roBnici Izgovoril one besede namreč, da hočem, oni kamen v cerkvenem zidu, kterega sem Jaz plačal. razstreliti z dinamltom. Da Izrekel som to teila storil tega ne bom, kajti moj razum seza dalje kakor pa Vaš, ničvredni duhovnik. Vprašnm vas dragi rojaki kdo iz med vas bi ohranil hladnokrvnost na mojem mestu? Komu Iz med vas. kterl ste plačali pr (lično svoto za cerkev ln bi vam rekel iupnik: plačaj Še več. če ne, cerkev ti »Prem In svojega mrtvega deteta ne ponesel notri! —> komu iz med vas bi potom n« zavrela kri? Poln neizmerne žalosti sem šel potem k hrvatskemu župniku Rev; H. Bontempu ter mu razodH celo zadevo. Rekel ml Je dobri duhovnik, da bode storil za me kolikor sploh zamore storiti. .šla sva skupaj v poljski ?arovž k Kev. Fr. Marljarcu in od tam Vas je Rev. Uontempo po teletonu vprašal, če sme on mojega otroka pokopati iz hrvatsku cerkve, in VI ste mu ostro prepovedali, da ne sme. Navzoči polj skJ župnik ln neki katoliški duhovnik iz Copper Ran go sta se —■ ko Bem jl-)nit razodel celo stvar — zražalu nad Vami g. Klopčič, zgražala sta se nad Vašim početjem in dejala, da to Je sla bo znamenjo za našo slovensko faro v Calumetu in za Vaš ugled sploh. Duhovnik iz Copper Range me Je celo naprosil, da pripelji dete v njegovo Župni Jo, in da ml ga hoče on pokopati po o-bredlh katoliške cerkve. To ponudbo vbo časti vrednega duhovnika sem na ravno odklonil. DrugI dan, 10. Jan., kterega sem odločil pogreb svojemu otroku, sem &c ml sili, da ste se že morda omečlll, ln da odnehate od svoje grožnje. Pogrebcl bo se zbrali in val skupaj smo potem zavili proti slovenski cerkvi. Tam ?e ustavimo in ko jaz stopim proti vratom, da bi jih odprl, bila so Ista v resnici — zaprta. Cerkev je bila zaklenjena a Vi g. Klopčič ste se sprehajali nekoliko korakov od nje ter se b satanskim nasmehom rogali meni In ostalim pogreb-cem, ki ao stali pred zaklenjenimi vra ti. Kaj sem hotel? Velel Bem pogreb-niku, da naj vodi Bprevod naprej In šil smo na pokopališče kjer sem telesce Bvojega nedolžnega deteta sam Izročil hladni zemlji. In zdaj Vaa vprašam Rev. Klopčič: ali ste VI sploh katoliški duhovnik? Ale delate tako kakor uči prava Kristusova vera? Meni katoličanu, ki sem prispeval za slovensko cerkev bv. Jožefa toliko kakor m&rsikateri drugI rojak, ste Isto zaprli in odrekli mojemu otroku cerkveni pogreb. Odrekli Bte pokazati, da Vaše verske dolžnosti mam denarja, da bi takoj plačal. S tem ste ml ga zato, ker sem revež In niso odvisna te od dolarjev. Nadalje ate tudi v saloonu g. M. Grabeka izjavili, da Jaz nisem dal več za cerkev kakor 25 in drugI krat 50c. Ali »e upate tako nesramno lagati? Dokažem Vam lahko vsaki čas s rezltl, ktere hranim, da sem dal $27.25. Lep duhovnik ste! NI še dovolj, da si ljudje šepetajo marsikaj v Vašem farovžu temveč zdaj Bte začeli že gaziti lastne verske dolžnosti ter nastopate kot Javni iažnjlvec. Sram Vas bodi nlčvrednež! Pri tej priliki se obračam tudi do gg. cerkvenih odbornikov, na ktere se sklicuje Rev Klopčič, češ, da Bn mora ravnati po njih nasvetih ln ukazih, ter jih vprašam: AH Je sploh dopuščeno takšno početje v naši fari? Ali avota $27, — darovana za cer-ker — nI dovolj, da se zamore otroku katoliških starlšev dati cerkveni pogreb? VI pa dragi rojaki, kteri bodete člta-II to moje "pismo", vt pa sodite. Prikrival nisem nič. Izpovedal sem čisto in bridko resnico kar lahko priča neštevllno calumetskih rojakov. Sodite In Izprevidell bodete kakšen dušni pastir, zaščitnik vere in prijatelj ubogih delavcev je Župnik slovenske far« v Calumetu Rev. Luka Klopčič. ,1/č GEOltOE KRALJ. ■7th. tt. Calumet. .Vlrfc. ROJAKI, NAROČUJTE 81 "GLA8 SVOBODE." Edina viuarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokuBil boljšo kupljico. Vsi dobro došli! Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. i ~ Kedar telo slabi in se njoga moč čimdalje boljinbolj zmaušuje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, daojaci ofeva in ledvice hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postimo kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo no dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slabemu prebavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg bo pa prikazujejo šo druge liolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov an^vlika balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno ponudil, ako telo slabi. WST Cena 75c; po pošti 85<\ -^Sft Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago 111. P. Hehoenhofen Ilrg. Co'b. Najboljše pivo je So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III John. J. Dwyer (»79 Blue Island Avenue. Gostilničar bo priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk. Postrežba točna iu solidna J. J, Dwyer, 679 Blue Island Ave, NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih ncopojuih pijač. fc2-B4 Fisk St, Tel. Canal 1105 Kasparjeva (lr/av-na banka. 623 Blue Island Ive. Chicago, III, plačuje od vlog^l. jan. pa iJO jnn. in od 1. jul. pa-do 30/lec, po SJ odstotke obresti. Hranilni predal za $8. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in za varovalne police. ZAČNITE DANES. Star pregovor že pravi: "Prav zaoetg, je na pol storjeno". Začnite toraj novo leto prav, stem da preskrbite svojo hišo z najboljšimi zdravili proti kaslju. SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA je že dvajset let nedosežno zdravilo proti naslednjim boleznim: ASTMA, HRIPA, BLJUVANJE KRVI- BOLEČINE V PRSIH, BRONHITIS, VNETJE PLJUČ, VNETJE TREBUŠNE MRENE, OSLOVSKI KAŠELJ. CENA 25 CENTOV. "Tri sine in eno hčer imamo iu tekoui petindvajset let nam nikdar ni bilo treba poklicati zdravnika zanje, ker biiio, vedno rabili Vaš balzam za pljuča kadarkoli je pretilu prehlajenjo ali bolezni v plučih in vedno jih je ozdravil.11 Mr. in Mrs. John Sotistal, Heading, Pa. ZAMET I. Ako hodite po globokem snegu, in zmočite svoje noge, se vsedett na prepih-iz vsegn tega prihaja prehlad. Kašelj in prehlad, ki nista kronična, se moreta ozdraviti v enem dnevu z najbolj hitro delujočim sredstvom, kar jih pozna znanost. Severovi Tableti proti prehlajenju ozdravijo inlluenco, hripo, prehlejenje in ne puščajo nobenih slabih učinkov za seboj kakor mnogo takozvanihrffcdravil za kašelj. Nosi vedno eno škatljo seboj! Oni so zavarovalna polica proti prehlajenju. i '' Cena 2j centov. PREHLAD, V VSEH LEKARNAH. ZDHANIŠKI NASVETI BREZPLAČNO. ) Podporna Jednota. Slovenska Narodna W. F. Severa Co. "Vs VEST« II STARE DOMOVINE IN iz jugoslovanskih pokrajin, •SJAGRI" V ČRNIH SUKNJAH. NeStevllokrat sll&lmo In beremo, s kako čudovito prefrlganostjo lovijo črnuharjl hranilne knjižice svojih brumnlh oviic. Na Kranjskem obstoji cela "truBt" kompanlja takih Jagrov, kateri delujejo pod protektorjem škofom Jegllfiem Jako plodonoano. Znano nam Je, kako Jo Koblar "Ja-gal" po neki hranilni knjižici, a znano nam Je tudi, da Je imel smolo "nedeljskega Jogra," ter Jo mesto hranilne knjižice obatrelll "poganJaCa". Župnik Tomaž Rožnik Je tudi pflftel praktlclratl o tem obrtu. Zvabil je neki Mariji Rant iz Martlnjega vrha hra-nlnoTcnJlllco v vrednosti 2177 k. 17. kateri znneaek je dne 2. marca 1905 tudi dvignil. A kako lepo je to Bvoto razdelil. Kapucinom Je dal 200 kron. kaplanu v Selcih 40 kron, drugemu kaplanu tudi 40 kron. dr. Kreku 60 kron. Za kapelico na pokopališču Je dal 1177 k. 27 v a oatallh 1000 kron. pa Jo uiaknli v »>ojo malho. Dediii S3 se pritožili, a težko ie bodo kaj opravili, kajti kar far dobi v svojo roko, ne spusti rad iz nje. NEUSMLIJENOST FANATIČNEGA POBOŽNEŽA. Kakšna Iopovatva Be družijo s fanatično pobožnoBtJo, kaže Blučaj, ki se je dogodil v Loki pri Mariboru. Vdovec Tschonder Je strašansko pobožen In kleči vaak čas v cerkvi in moli na vse krlplje. To Je vedel vsak človek v Loki, kaker Jo bilo tudi vsakomur znano, da ima Tschonder Bvojega sina v kleti zaprtega. Zadnjo vest je povedal predpreteklo nedeljo neki gonjač tovarnarju Kranjcu Iz Frajhama pri Mariboru. Ta je skrivaj pogledal skozi neko špranjo v klet ln videl ondi nekega človeka, ki Jo bil podoben prikazni. Kranjc je to atvar naznanil o-rožnikom, ki ao prišli k Tschonderju in šli v klet. Takoj pri vratih Jim Je padel v nos neprenosljiv smrad. Ko bo bo privadili teme, so našli na kupu gnoja človeka, ki Je bil shujšan do koBtl, popolnoma nag ln po celem telesu pokrit z debelo plastjo človeškega blata. Ko Je nesrečni človek zagledal orožnike, zgrabil Jo par cunj In si pokrival z njimi obraz, najbrž iz strahu. Žandarjl so dognali, da Jo ta človek Tschonderjov 381etni sin, katero-ga Je zverinski oče v prejšnjih letih Imel « železno verigo priklenjenega v kravjem hlevu zraven krave in katerega Je lansko leto vrgel v klet, ker do koBtl shujšani sin nI mogel več ne stati, no sedeti ln ne hoditi. Tschon-dpr Je svojemu sinu dajal vsak dan po enkrat hrano, kot Jo dobe prašiči. Vrhutega ga Je še pretepal. Ko bo nesrečnika omili, našli bo vrh glave veliko brazgotino, kije bila posledica težkega ranjenja, ki jo Je prizadela mlademu Tachondru njegova seBtra s sekiro. Nesrečnega človeka so prepeljali v mariborsko bolnico, očeta in sestro pa seveda v zapor. In kaj je bil vzrok tega brezmejnega trpinčenja Tschondrove^a? Start Tschonder bl moral svojemu Blnu Izplačati dedšči-no, ki znaša več sto goldinarjev. Da bl tega ne bilo treba, hotel Je sina počasi Izstradati, da bl naposled poginil. Kakor pripovedujejo ljudje v Loki, Je Tschonder že nekega drugega svojega sina na enak način Imel zaprtega in ga IzBtradaval, da Je naposled umrl. — Tukaj Imamo spet predrasti-čen dokaz, kam privede fanatična po-božnost, v katero hočejo nekateri naši popi usuZnltl vsakega vernika. SORŠKI KAPLAN BRAJEC že dela za škofa Jegliča In njegove zavode. V Svetju živi stara ln bogata vdova, ki pričakuje VBak čas preselitve na oni svet. Rada bi v miru umrla, a Brajec JI ne da pokoja. Vedno tišči k njej ln kadar pride tja« spodi vse ljudi Iz sobe, nakar obdeliije za zaklenjenimi vrati po celo uro svojo žrtev. Brajec sicer trdi, da hodi pripravljat vdovino dušo, da bo ložje prišla v večnost, a tega mu nihče ne verjame. Ce bl bilo Brajcu kaj za duše bolnikov, bl šel obtIskat one tri reveže na Tehovcu, ki so stari skupaj 230 let ln ki so tudi te na robu življenja. A teh siromakov Brajec ne vidi in noče nI- ---:— česar slišati o njih. Seveda, ker nimajo nič denarja. ANARHIJA V KATOLIŠKI CERKVI V BELEMGRADU. V belegradaki "Politiki" čitamo: O katoliškem Božiču ae Jo odigral neprijeten prizor v tukajšnji katoliški cerkvi, ki Je, kakor je znano, lastnina avstro-ogrskega poslanstva. Pobožni katoliki so prišli v cerkov k pol-nočnlcam, a so Jo našli nerazavetlje-no ln zaprto. Na zahtevanje vernikov Jo cerkovnik poklical Iz poslanstva katoliškega duhovnika, da bl služIl božjo alužbo. Toda duhovnik nI hotel priti, izgovnrjaJoč^Be, da mu Je konzulat ukazal, naj opravi felužbo božjo ob S1 i : I »I< ' VI > INHTITUTE4 j 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. § Potem smete biti 7. mirno du3o prepričani v kratkpm popolnega ozdravljenja. Zavod Dr. E. (\ Colllns-aje olvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne. !___________■■-^^-»^..■jiigM^ngjTOig.asrafu.uiK.M'W««^ Mirko Vadjina priporoča bratom t Slovencem svojo BRIVNIC0. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrclka Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gum bo. sastavo in druge ptrebšžine. S . 5J Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da tooim v svojem novonreje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. VBace-mu v zabavo Bluzi dobro u rojeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno ......GOSTILN* na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro doseli C. HOFBAUER. H STARA IN IZKUŠENA LTNAlRD LINE atUaortyena leta 1840. je ena njurtabejših fk5kmobscih družb. katera prevaža čez ocean. V Italijo naravnost iz New Yorka Qlbelaltar, Genova, Nea-pel itd. PARN1K uPiDnUII" kateri ima20.000 tonelat UnnUniA ,i„21.000konjski moči je eden najhitrejših in najbolje o-pravljenih parniku v celega sveta. Odpluje lz New Yorka dne 9 j an uvarja 1906 in 27. wye c an a 1906. Drugi, tudi novi, ter moderno o-premljeni parniki z dvojnim vijaki otipi njo jo: "PANNONIA" 19. decembra 1(J05. ••CARPATHIA" 1«. januarja 1906. "SLAVONIA" 13. svečona 1906. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. chicago. 8« l*6«jo agtntje! Badaya dobite! Veliko podobo z dvanajsterico kabinetnih slik, pri fotogrufu J. F. Maly, 570W.18.St.bllzu Blue Island Dobro delo, zmerne cene. * < Vaclav Donat Izdeluje neopojne pijače — Nodovlco in inltieraliio vodo. 516 18. St. Telefon. Canal 6206 Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje ln pristna, naravna vina. Sprejemam rojake tudi na stanovanje ln hrano. John Mlakar, 60th. & (jtroonfiold A ves. West Allis, Wis. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. JOS. JERAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za popravljen je god. instrumentov ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJ se uživa, ako Sta,mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne Življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki spospefiuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj Življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitateljl vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Izborno prebavljanje. Trdno zdravje. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. To je zdravilo, kak^rŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bohzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. • • * * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. ♦ * * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno mpo naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. . RAZNO. LOVEC MRTVAŠKIH GLAV. V severni Bornejl v Dajakl je navada, da so ljubimec svoji lzvoljenkl b tem prikupi ako ubija ljudi, ter jej prinese odrozano glavo usmrčenega. Nekega Dajakovca ao pa tamošnjl misijonarji, toliko spreobernlll, da je obljubil, da se bode zdrževal te navade. Ko njegova izvoljenka to zve, ga začno prezirati ln mu reče, da ga ne po gleda, dokler jej ne prinese mrtvaške glave, Ljubimec zgine in nekaj dni ga nI bilo nazaj, ' Neko popoldan se pa vrne, ter prlne-so žakelj mrtvaških glav. Vsa vesela mu ljubljenka zagotovlja svojo naklonjenost. A kako jo preseneti, ko pogleda odrezane glave, — njenih starlsev In izvoljenčevega tekmeca. 25 letnica. MožlČek, kateri je bil popolnoma v oblasti svoje hude 2ene je na 25 letnico svoje poroke dobil od žene zaušnico, Mož Jej očita rekoč: "Niti danes, ko obhajava 25 letnico, me ne pustiš v miru!" "Kaj mllllA s tem?" tnu odvrne Cena, "hitro pojdi sem, da ti jih naložim fin 24." FRANCOSKI MENIHI. Benediktinci, ki ho odšli lz Francije, so odnesli b seboj 2G milijonov ter živijo sedaj na otoku Wight svoje prijetno življenje. Kartuzljancl so odnesli čez mejo 40 milijonov; Anops kuhajo sedaj na Španskem. Frančlfika-nl so odnesli 10 milijonov. Jezultje so ostati v Franciji ter živijo dva po dva v privatnih stanovanjih. Asump-cljonlstov je tudi ostal velik del v Franciji. Njihov prokurator Je v Rimu ter upravlja njihovo premoženje, ki znaša 100 milijonov. Misijonarji brezmadežnega spočetja so zaprli svoje hiše v Franciji, Ivzemšl Lotirdes, kjer živijo pod raznimi psevdonimi. Francoska država jo računala, da nabere z likvidacije kongregacljsklh premoženj eno milijardo, ali likvidacija je dala le 8 milijonov. Poslopja n. pr. pač niso za vsako rabo, in 24 fiko-fov Je pretilo z okskomunlkacljo vsakemu kupcu kongregacljskega premoženja. VELIKI VOJAŠKI IZGREDI so bili 27. t. m. v Caslavi. Pri nekem plesu ee je teplo z bajoneti 150 vojakov. Vojaška patrulja je streljala. Priti sta morali dve stotnlji, da sta pretepajoče bo vojake razdvojili. CE3AR VILJEM — MOHAMEDAN. Po Maroku hodijo nemški agenti ter razširjajo vesti, da je nemški cesar Viljem II. prestopil v mohamedansko vero. In marokanskl mohamedanl to verujejo, ker je neki nemški kontni res prestopil k mohamedanski veri, a agenti pripovedujejo, da Je storil to na cesarjev ukaz. SMODNIŠNICA SE JE RAZLETELA v Wlttenbergu na LabJ, ter Je bilo deset oseb ubitih, 40 pa ranjenih. CESAR VILJEM ZOPER MADJARE. lih hI vodja madjarske ljudske stranke grof Zlchy je bil nedavno v Ilerollnu ter ga Je cesar Viljem sprejel v avdi-jencl. Ce«ar Jo napeljal tudi razgovor na ogrsko krizo ter naročil grofu r "Sporočite NJ. Veličanstvu (avstrijskemu cesarju), naj ne popusti. Naj se neomajno drži svojega stališča ter sc glede madjarskega poveljevanja ne spušča v nlkaka pogajanja." — Orof Zlchy bo Je lz Uerolina peljal na Dunaj, kjer Je cesarju v avdijenci sporočil, >knr mu je rekel cesar Viljem. Kmalu nato Je nastalo med Dunajem In Beroli-nom živahno dopisovanje. Tudi papež In angleški kralj Edvard sta baje avstrijskemu cesarju Isto svetovala, kakor nemški cesar. "FARŠKO." — Kaplan Klelndlenst v Senožečah je hud klerikalni petelin ki vidi VBe slabo na svojem bližnjem, ako Je ta b1u-čajno nasprotnega političnega mišljenja, sam se pa Cisto nfč ne zaveda, da je tudi on pod kožo krvav. Na dan sv Petra In Pavla je Klelndlenst z neko mlado brhko vdovo "sam samcat" peš Iz Senožeč v Razdrto; na tem sprehodu ae je Klelndlenstu baje tako silno ogrelo Brce, da je jel burno "stiskati In poljubovatl vdovlco mlado". To ljubezen je užival in se paBei ob njenih sladkostih od Senožeškega mlina do Razdrtega, IDILA IZ MARIJINIH DRUŽB METLIŠKIH. , Plšo se nam: Oj, kako pobožna je bila Marijina devica Tina. Če je srečata na cesti moškega, je sramežljivo povesila oči, samo da ne bi prišla v skušnjavo. Ulla je naJodllCnuJša In najvzornejša članica tukajšnje Ženska Marijino družbe ln sočasno tudi prva cerkvena pevka. Nosila je nebroj svetinj ln drugih svetih znakov ter sploh navidezno kazala, da Ima v nebesih med 11000 (Jevlcaml sv. Uršule bvoJ sedež, takrat ko Izdihne deviško svojo dušo že oslguran. Toda Človek obrača — ljubezen pa obrne. MIH glasek dovlške naše Tine Je šinil v rahločutno srce še bolj dovi£kemu Tonetu. Ta Tone Je bil namreč predsednik moške Marijine družbe ter Istotako dekorlran kot Tina. Ker pa so mu je v srcu pojavila ln brumne molitve niso moglo panatt, zagledal se je malo globoCJe, kot je dopustno v vzorno lice naše Tine ter isto Brečno kljub vsej pobožnostl spravil v Jako neprijeten položaj, da je Bedaj primorana poskrbeti si za tužno potovanje — v Rim potrebna sredstva. Takoj, ko je Tina čutila v sebi žalostne posledico prelntlmnoga občevanja z general-de-vlčarjem Tonetom, Jo je obftol bridki strah nesreče. Dalekovidnemu kaplanu Ivanu dozdevala se je obsežnost device Tine malo presumljiva, kar Je dalo povod, da je Ivan brumno Tino Izključil v navzvočnostl vseh Marijinih devic ceremonljelno lz družbe. Pa kaj pomaga to, po toči je prepozno zvoniti — ln poobžna Marijina prednica Tina bo kljub vnemu lzktjučenju lz MarljlnC družbe vendar v par mesecih Imela dvomljivo čast nezakonskim potom kljub vsej pobožnostl pomnožiti vesoljno Clovešstvo za jedno bitje. SIcer pa se lahko tolaži z zavestjo, da nI sama v tem neprijetnim položaju, ker Je naddevlčar Tone Jako pIodovIL Tam gori v Žužemberku v skrivnostno sladkem pričakovanju bodočega potomstva baje tudi «dlhujete se dve devici, katerima Je pobožni Tone dal priliko pomnožiti svet za dve bitji nezakonskim potom. In vse to v največji pobožnostl! Metliški kaplan štrajhar je seveda takoj, ko Je doznal za posledice prevelike pobožnostl, prednico Tino In prednika Toneta svečano izključil lz Marijine družbe ter jih oddal hudlCu. Sedaj naj pa v njegovih krempljlh študira ta uboga grefi-ntca odnosno njen zapeljlvec, kako nehvaležen posel Je to siliti se v devl-štvo ako človek za to nima potrebnih lastnosti. Različno ljudstvo. Večina izmed n»B, Latori sledimo starim, dobrim navadam, da obhajamo in spremimo vse staro v novo leto, obetajoč sami sebi iz navado kateri verujemo najboljši vspoh v življenju. Nekateri se drže te obljubo, drugi pa pozabijo na njo v par dneh. Obljubimo vsi da bode vaakteri naredil svojo dolžnost v blagostanje svojega naroda, obljubimo tudi, da boderno vzdržali svoje zdravje in moč, to pa zatnoreuio le ako rabimo Trinerjevo zdravilno grenko vino z numenom dogntegn radečega naravnega vina in zelišč, ter imu zdravstven vpliv na prebavne organe in v pridobivanju nove krvi. Kakor hitro želodec odpc ve prejemati brano, katero je vedno z vžitjem prejemal, je pravi čas za rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino kakor tudi če se mirno spanju pokvari, da sc slabega počutiš, ako nurava odpove svoje delo tvoje oči nimajo čistega pogleda, ako postaneš bled in rujav, to zdravilo ti bodo gotovo pomagalo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S«. • Ashland Ave., Chicago, 111. ROJAKI! Ako hočete kaditi dobre unijsko smodke obrnite so na ROBERTA HAHN 577 Clinton St. Milwaukee. Wis. VSAK HODE DOBBO POHTKEŽEN IS ZADOVOLJEN. # ^ y> ver r^ jy J? ** ^r * V * * Konklave 1. 1903. , m. V nedeljo dne 19. julja ob 8. url zvečer je papel začel umirati. Enkrat samkrat se Je nekoliko zavedel, vzdih-nil Jot "Centra, po vero., ne., o!" (Centra, gorje meni ubogemu!) drugega ni več govoril. Drugo jutro ao prišli kardinali ln opravili molitve, ob •I. popoldne Je Lapponi oficijalno kon-štatlral, da Je papei mrtev. Ljudje pač različno umirajo. Nekateri se smrti no boje. Neuatrafieno jI gledajo v oči, tudi če morajo Se v mladih letih pod zemljo. Namesto bolestnega vzdihovanja se čujejo iz njih ust samo tolailjlvo besede za svojce. Leon XIII. Je bil v zadnjih letih že ves onemogel ln nesposoben za vsako delo, n vendar se je branil .i vsemi silami, da bl vatikansko "Ječo" zapustil In se preselil v nebeško kraljestvo. Naravnost blasfemlčno pa Je, da ta kmetskl sin iz Karplneta nI u-govarjal. ko bo histerične nune ln prismojene tercljalke "mlstopale" toliko ln toliko let Hvojega življenja. In naravnost se Je tudi pokazalo, kako Je prazno besedičenje, tla jo katoliška vera edina tolažnica ob smrtni uri, da le katoliška vera daje človeku moč, da vdano ln zadovoljno zapusti to zemljo. Leon XIII. se Je smrti branil s tako obupnostjo, kakor bi ga onstran groba čakalo najstrašnejše trpljenje. Okrog njeda pa so se podili v grdih Bpletkah vsi tisti, ki so kakor lačni volkovi preZall na njegovo Bmrtno uro. Papež Leon XIII. je vso svojo žlah-to bogato oskrbel. Papežev očitni In prav malo dostojni nepotlzem so laški listi dostikrat ostro grajali, aH opravili niso ničesar. Papeževi trije netjaki, elegantni lahkollvcl, so zapravili mnogo milijonov z malopridnimi ženBkaml milijonov, ki so jili vatikanskemu ujetniku darovale verne dušico Iz vseh krajev Bveta. Leon je zaradi tega že o pravem času poskrbel, da po njegovi smrti ne nastane zaradi njegove zapuščine kak škandal. Razdelil je mastne milijone med svojo žlahto in ostanek določil za cerkev. Napravil pa je testament, da zapušča vse svoje Imetje sveti materi cerkvi. Tudi ko je umrl papež PIJ IX. se Je uprizorila ista komedija. PIJ IX. si je bil "prihranil" 66 milijonov. Ko je ležal na smrtni postelji, nI pustil tedanji kardinal Peccl, poznejši papež Leon XIII., nikogar izmed sorodnikov v sobo. TI so grozili s škandalom In so VBled tega dobili neke vsote. Tožiti niso mogli, ker je vatikan eksteritori-jalen. Leon XIII. se je ognil vsem takim neprijetnostim in je že za Življenja preskrbel, da bo njegova žlahta nekaj sto let lahko kraljevsko živela. Leon je zapustil dve oporoki: prvo z dne 17. februarja 1882, drugo z dne 8. februarja 1900. Cesar ni bil spravil za svojo žlahto na stran, to Jo zapustil cerkvi. Nekaj dni po papeževi smrti Je krožila po vseh listih genljlva notica o papeževih volilih za dobrodelne namene. Reklo se je, da Je papež zapustil velike vsote za reveže ln sicer za reveže svoje rojstno vasi Carplnetto 10.000 lir, za Iste Iz Beneventa 20.000 lir, za Iste Iz Peruglje 30.000 lir, za revže v Rruselju 50.000 Ur ln za reveže v Rimu 100.000 Ur. To Je vse od konca do kraja izmišljeno. Papež Leon XIII. nI zapustil revežem niti vinarja. Kardinal Rampola Je ta papežev testament 24. Julija predložil kardi- nalom. TI bo alcer vedeli, da Jo bil Leon skrajno skop in da razen svoji žlahtl ni nikomur nič dobrega storil, ali da se niti v svoji oporoki ni spomnil revežev, to jih jo vendar presenetilo. In kardinali so tudi takoj u-vldeli, da jim zna ta skopost Bllno škodovati. Kardinali bo, Be bali, da bl veČina teh njihovih volticev prestopila v tabor Bocijalnlh demokratov, če bl od papeževih milijonov nanje nlčoBar no odpadlo. Z ozirom na to bo kardinali sklenili, da iz drugih sredBtov nekaj store. Kardinalnl vikarij Respighl je tri dni po predložitvi testamenta razposlal rimskim župnikom 50.000 frankov, Češ, te Je papež, še predno Jo napravil oporoko, določil za reveže. Župniki bo dali vplivnejšim—klerikalnim prlganjačem po 50 do 100 frankov — reveži seveda niso dobili nlčeHnr.. Čemu tudi, ko nimajo — volilne pravice. Klerikalni listi so tudi poročali, koliko Je papež Leon storil za svoj rojstni kraj Carplnetto. Tudi Je to bajka. Leon nI za svoj rojstni kraj prav ničesar storil. Obetal je pač mnogo let. da napravi v Carplnettu na svoje stroške vodovod. Ker jo voda v Carplnettu ilrnžja kakor vino, so ljudje težko čakali, da izpolni papež svojo obljubo. Samo da bi papeža spominjali na to, kar Jim je v sloveBnl avdljencl obljubil, so mu ninogq let pošiljali raznih pridelkov, kakor Je pač nanesel letni čas, a vbo nI nič pomagalo. Papež je umrl. no da bl bil Izpolnil svoje obljube. Med tem. ko je papež ležal na mrtvaškem odru, so kardinali začeli z vso strastjo ln iokavostjii boj med Babo, boj za naslednlštvo. Že tu se je nekaj pokazalo, kar se Jo med konklavoin še Jasnejše videlo: da v Rimu tudi prisega ne drži. Angleži In Američani ko uprizorili pravo revolucijo. AngU*-škl in ameriški časnikarji so prinesli cele zaboje čekov seboj, ln za denar se dobi v Rimu vse. Nobena stvar ni oBtala tajna, vsako najmanjšo stvar so izvedeli ameriški In angleški časnikarji ln vatikanski duhovniki so se kar trgali za to. kdo bo več In važnejših stvari Izdal. Res, da so ameriški in angleški časnikarji puBtlll v Rimu približno dva milijona frankov zato pa so tudi Izvedeli kar gorke še najintimnejše detajle. (Dalje prihod.) PARNIK CHEROKEE OBTIČAL V PESKU. Parnlk Cherokee od Clyde IJno je na potu Iz San Dominga v New York obtičal na peščeninl pri Brlgentlne Shoals. Parnlk je nakrcan s sladkorjem, na nJim Je tudi 10 potnikov, kte-ri pa parnlka niso ostavill, ker mu ne preti neposredna nevarnost. Parnik Je za vozil na plitvo vodo med viharjem In v megli. BOLEZNI VSLEI) MB/LEGA VREMENA: rovmatizem, nevrulgijn, bole-čine v ledjih, prsih in križu, hripu in influenca se odpravijo* DR, RICHTER-JS7IM ANCHOR FAIN EZPEIERJEH Dr. Kichterjev Anchor Pain Expeller jozelodobro sredstvo proti bolečinam v križu, pro-tinu revmntizmu itd. Pazite na varstveno znamko. Pri vseh lekarnarjih 25 inoOc A F. Ad. Richter &Co. l\A 215 Pearl St. . New York, Jakob Dudenhoefer VINOTRŽEC 339 Gfov& Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporots ▼ h i m slovenskim salonom svoja izvrstna vina ln likerje. Ima v zalogi tudi im-portirane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. NA ZNANJE SLOVENCEMt Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Dolžnost mi je naznaniti Vam o moji bolezni. Zadnjih zdravil nisem še porabila, a vseeno sem popolnoma ozdravila. Zatoraj srčna hvala Vam, ker ste mi tako hitro pomagali, ker jaz sem trpela celih 6 mesecev in ^ večim zdravnikom sem hodila, a niti eden ni mogel spoznuti moje bolezni, Vi pa ste mi takoj posijali taka zdravila, da Bem takoj drugi dan spoznala,„da sem boljša, a Bedaj sem popolnoma zdrava. Ako bodem še kateri krat bolna, so bodom le na Vas o-brniia in tudi drugim bolnikom svutujem, naj se v težki bolezni le na Vas obrnejo, ako želijo v kratkem času popolnoma ozdraviti. Še enkrat se Vam srčno zahvaljujoč ostajam Vam da groba hvaležna ' Antonija Gregorčič 1521 Market Str.. Waukegan, 111. H/mra.! ITural * VELIKI MAŠKERADNI PLES, KATEREGA PRIREDI Društvo Slovenija, 44, Č.S.B.P.J, VRŠIL SE BODE V SOBOTO. DNE, 3. FEBRUARJA. 1906. V NARODNI DVORANI HA CENTRE AVENUE IN 18 ULICI. Knjiga "OPATOV PRAPOR-SCAK," spisal F. R. je izšla. Ta zanimiva zgodovinska povest | je izšla kot podlistek v "Slov. Nor." in "Glas Svob". Knjiga obsega 211 strani in stane 50e. poštnine prosta. Kdor Želi knjigo prodajati, naj se zglasi za pojasnila pri uprav-nistvu "GLAS SVOBODE". IŠČE SE Franc Rogina, doma iz Kuožine, fara Dragatuš. Ta je srednje postave, rujavih las. Rojake, prosim da mi naznanijo njegovo bivališčo, ter dam isto-in n, kateri mi ga naznani 5 dolarjev. Nikolaj Svitkovich Cherry Str., Butte, Mont. Vstopnina ZNAŠA ZA VSAKO FOSAMEZNO OSEBO 1ŠCE SE Martin Bukovec, do-ma iz Vertač št. 89. Za njegov naslov bi rad zvedel Jakob Bukovec P. O. G. Box 8 Cleveland, Ohio. PUEBLO, COL. Dm It. dec. 1805. Vie v drugič opominjam v "Glas Svobodi" pofitenjaka Matevla Stira, se-striča tukajfinega očka Cirila. Ta lenuh Je bil pri meni na hrani In stanovanju, a koje bilo čas dvamesečno hrano plačati, jo Je prav po katollAko popihal in « njim tud) mojih «42.75. Ako ml ne plača, kar je dolžan bodem poBkrbel, da bode njegovo Ime celo leto v "Glas Svobode", a da bodo tudi v stari domovini tička poznali tudi v "Slovenskem Narodu" v LJubljani. Martin Kočevar. ftft* ftftftft* ftXXXXXXXXXXX XXX XX* E. Pauch gostilničar Se priporoča za obilen obisk. Import!ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue InIihI Ave. PODPISANA , Matija Kir*r ln Frank Oregorič —gostilničarja^- v Waukegan, III. 70» Market S -se dragim rojakom priporočata.- PoBtrežba točna in Bolidna. Izbrana vina iu likerje, domače in importirane smodke. ^Rojaki dob« čedna prenočišča. Začetek ob 8 uri zvečer. MaSkeradni plea bode jako zanimiv, kajti odbor se trudi na to, da bode vse potrebno ukrenil. Tudi »p bodo med pomembne maske razdelile častna darila. DrtiStvo Slovenija vabi in poživlja cenjene rojake In rojakinje, da se za ,ta dan skrbno pripravijo, ter mnogoštevilno udeleže. ODBOR. Slovencem In bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem ln tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvatr priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. 10" 1'otujoM rojaki vedno dobro došlil HH Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 8. Centre Ave. Chicago, 111. Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, Brajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove I®" . —"TT=por. == , j« najnovejši modi in nizki ceni. ji J Pit I.! MAHE K, 581 8. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, III. © © Dr. M« A. Weisskopf 885 Ashland Ave, »o cmi-ot (Jradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne la od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh,, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist, rjemu pustiš od novednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mogoče se popolnoma zdrave zobe T i'usti si jih zaliti b zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 B ME ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. . 25 f