NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER,
KOPER, 6. JULIJA 1973		ŠT. 14
	VSEBINA:	
Občina Hirska Bistrica - ODLOK . ukrepih neposredne družbene k.ntr.ie cen za pro- ' om O^ °	. . ^ ^	... /""'"^^"zapro-	- ODLOK o delni nadomestitvi stanarine svode m stontve na območju občme Ihrsk, Bistrica	moči v stanovanjskem gospodarstvu		in drugi družbeni po- t
0Bč!NA !URSKA B!STR!CA
Na podlagi zakona o uieditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, ^t. 6/73) in dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 28/73) ter 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 3/70) je skupščina občine Ilirska Bistričana seji dne 28. junija 1973 sprejela
ODLOK
O	UKREPIH NEPOSREDNE DRUŽBENE KONTROLE CEN ZA PROIZVODE IN STORITVE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
\ ^
l.člen
Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) v pristojnosti občine, se oblikujejo na način in po postopku, kiju določa ta odlok.
2.	člen
loločbe tega odloka sc nanašajo na organizacije združenega dela, ) kot pravne osebe vpisane v register organizacij združenega dela, uetnike obrti in na posameznike (udeleženci v prometu blaga in itev).
3.	člen
Maksimirajo se prodajne cene v prometu na drobno za naslednje tiske proizvode in storitve:
a)	za pasterizirano konzumno mleko;
b)	za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz ke tipa 600, polčmega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa JO in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke),
c)	za sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, njsko meso, meso piščancev-brojlcrjev;
č) za stanarine ter najemnine za poslovne prostore.
4.	člen
Za.predpisovanje cen iz prejšnjega člena pod č) je pristojna skup ia občine, za cene pod a), b) in c) pa se pooblašča svet za gospo stvo.
Občinska skupščina in svet pri določanju maksimiranih cen,upo 'ata ugotovitve, ki jih Zavod SRS za cene sporoča občinski skupni glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za do-
anjc najvišje ravni cen.	.
Pri predpisovanju maksimiranih cen za stanarine upošteva up i tudi skupne dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen s a in - zakon o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72).
5.	člen
Dajanje soglasja cenikom oziroma tarifam se predpiše za naslednje storitve:
a)	za komunalne storitve;
b)	za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje;
c)	za dimnikarske storitve;
č) ,za storitve socialnih zavodov.
Udeleženci v prometu blaga in storitev morajo poleg cenika oziroma tarife, predložiti pristojnemu svetu tudi ustrezno dokumentacijo; iz katere je razvidna upravičenost zahtevane ravni ccn.
6.	člen
Za dajanje soglasij k ceniku oziroma tarifam iz prejšnjega člena je pod točko a) in č) pristojna skupščina občine, pod točko b) in c) pa se pooblašča svet za gospodarstvo.
7.	člen
Organizacije združenega dela in zasebniki so dolžni pošiljati občin^ skemu organu, ki je pristojen za cene, obvestila o spremembah cen (cenike) v evidentiranje za naslednje proizvode m storitve:
1.	za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedene v
3.	členu tega odloka;
2.	za gostinske storitve;
3.	za transportne storitve zasebnikov;
4.	za obrtne storitve.
8.	člen
Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
1.	poln naslov firme in lastnika z navedbo kraja, kjer je sedež dejavnosti;
2.	naziv proizvoda oziroma storitve;
3.	mersko enoto;
4.	sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno;
5.	obrazložitev upravičenosti z navedbo vzrokov, ki pogojujejo nastanek nove cene;
6.	podpis lastnika ali zakonite pooblaščene osebe.
V primeiu, ko ni mogoče v naprej določiti prodajne cene, mora cenik vsebovati še višino režijske ure.
9.	člen
Ceniki, ki ne bodo vsebovali vseh podatkov iz prejšnjega člena, se bodo šteli, kot da niso bili predloženi.
10.	člen
Cenike je treba predložiti v dveh izvodih najmanj 30 dni pred nameravano spremembo. Na obrazložitev in upravičeno zahtevo, lahko upravni organ ta čas skrajša.
11.	člen
Nov cenik stopi v veljavo po preteku 30 dni od dneva, ko ga je pristojni občinski organ potrdil.
138
URADNE OBJAVE*
Št. 14 — 6. julija 1973
T 12. člen
Veljavni ceniki iz 7. člena, ki jih je potrdil pristojni občinski organ, morajo biti izobešeni na vidnih mestih v prostorih, ki so namenjeni za sprejem strank.
—	strokovni odbori gospodarske zbornice;
—	občinska skupščina in njeni sveti;
—	organ za cene
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma).
13.	člen
Za pomembnejša živila, za katera ni določena najvišja raven cen v prodaji na drobno, se sme zaračunavati najvišja dovoljena razlika v ceni (marža).
Za določitev pomembnejših živil in za odreditev najvišje marže iz prejšnjega odstavka je pristojen svet za gospodarstvo.
21.	člen
Predlog za dogovaqanje morajo udeleženci sporazuma predložiti pristojnemu strokovnemu odboru gospodarske zbornice.
Skupaj s predlogom iz prejšnjega odstavka morajo predložiti tudi obrazložitev, s katero je pojasnjena utemeljenost predloga in ocenjen učinek, ki naj se s takim sporazumom doseže.
14.	člen
Cene proizvodov in storitev iz pristojnosti občine se lahko določi z družbenim dogovorom o cenah.
Za sklepanje družbenih dogovorov se uporabljajo določbe uredbe o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list d SS, št. 34/72) in določbe tega odloka.
15.	člen
Družbeni dogovor o cenah in o merilih za njihovo oblikovanje predlagajo in pri sklepanju sodelujejo:
-	skupščina občine ali organ, ki ga ta pooblasti;
-	strokovni odbor gospodarske zbornice SRS,
-	poslovna združenja, katerih člani so udeleženci v prometu blaga in storitev, ki dajejo v promet proizvode in storitve, na katere se nanaša dogovor;
-	občinska konferenca SZDL;	^
-	občinski sindikalni svet.
Udeleženci družbenih dogovorov so lahko tudi organizacije združenega dela ter samoupravne in družbene organizacije.
16 . člen
Družbeni dogovor o cenah za proizvode in storitve je obvezen za vse udeležence v prometu blaga in storitev na območju občine, ki dajejo v promet blago ali opravljajo storitve, na katere se dogovor nanaša, v tem primeru veljajo za cene teh proizvodov in storitev določbe sprejetega družbenega dogovora, ne pa določbe tega odloka.
Družbeni dogovor iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnih objavah.
17.	člen
Ce je potrebno, da se doseže enotnost politik: cen, se lahko sklene družbeni dogovor za cene proizvodov in storitev iz pristojnosti občine tudi s pristopom k družbenemu dogovoru, kije sklenjen za območje več občin oziroma republike.
Samoupravno sporazumevanje o cenah
18.	člen
Raven cen, način njihovega oblikovanja ali cene za proizvode in storitve se določajo tudi s samoupravnim sporazumom.
Samoupravni sporazum se sklene v skladu z morebitnim ustreznim družbenim dogovorom. Ce družbenega dogovora ni, se za sklepanje samoupravnega sporazuma uporabljajo merila iz 14. člena tega odloka.
Sporazum stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme v evidenco pristojni organ za cene.
Podpisniki sporazuma morajo zagotoviti javnost sporazuma in ga objaviti, kot je v njem določeno.
19.	člen
Samoupravni sporazumi o cenah sc sklepajo za vse območje občine ali za širše območje več občin, lahko pa se sklenejo tudi za manjše gospodarsko območje, če to pomeni s stališča politike cen zaokroženo gospodarsko celoto.
22.	člen
Samoupravni sporazum o cenah, glede katerih so se sporazumeli udeleženci sporazuma, mora vsebovati te podatke:
^ 1. ime proizvoda ali storitve ter označbo enote;
2.	glavne tehnične, tehnološke ali komercialne značilnosti, označbo in specifikacijo, s katero se določa vrsta in kakovost proizvodov ali storitev, če so te značilnosti določene z JUS ali s kakšnim drugim predpisom, se lahko sporazum sklicuje na te predpise;
3.	prodajno ceno za proizvod ali storitev z navedbo zneska in vrste cene (prodajalčeva cena, prodajna cena na debelo ali na drobno ipd);
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, popuste, vrsto in obračun embalaže);
5.	dan, od katerega velja cenik ali sporazum.
23.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše tolikšno število udeležencev v prometu blaga in storitev, katerih proizvodnja, promet ali potrošnja pomeni najmanj 2/3 skupne proizvodnje, prometa ali potrošnje proizvodov in storitev jz območja, za katerega je sklenjen.
Predpisani 2/3 delež skupne proizvodnje, prometa ali potrošnje se ocenjuje praviloma po vrednosti glede na proizvodnjo, promet ali potrošnjo proizvodov v preteklem letu, pri storitvah pa se ocenjuje po osnovnih kazalcih, po katerih se spremlja proizvodnja, promet ali potrošnja posamezne storitve, če se udeleženci sporazuma ne dogovorijo drugače.
Končne določbe
24.	člen
Predpisi o določitvi prodajnih cen, ki so veljali na dan uveljavitve tega odloka, ostanejo v veljavi dokler jih pristojni organ ne spremeni.
25.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odredba o oblikovanju in družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov ter gostinskih storitev (Uradne objave, št. 1/71) in odredba za določitev ravni cen za nekatere proizvode in določitev marž v prometu na drobno (Uradne objave, št. 16/71).
'26. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r.
Št.: 010-18/73-4/6 Ilirska Bistrica, 28. junija 1973
Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 10. in 16. točke dogovora o izvajanju politike ceii v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 28-388/73) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 28. junija 1973 sprejela
20.	člen
Sklenitev samoupravnega sporazuma o cenah lahko predlagajo:
-	organizacije združenega dela;
-	samoupravne in družbene organizacije;
-	samostojni obrtniki, ki dajejo v promet proizvode ali opravljajo storitve;
ODLOK
O NAJVISJIH STANAR!NAH
1
1.	člen
V izvajanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot najvišje stanarine, ki jo plačujejo imetniki stanovanjske
gt. 14 — 6. julija 1973
*URADNE OBJAVE«
139
pnvice v,občini Ilirska Bistrica od 1. julija 1973 dalje polne stanarine dobčene v veljavnih stanovanjskih pogodbah.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1969 dalje.
Diferencirano subvencioniranje stanarin od 1. julija 1973 dalje se predpiše s posebnim odlokom.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 010-20/734/6
Ilirska Bistrica, 28. junija 1973
Predsednik:
JOŽE GRILJ, Ir.
Na podlagi 13. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 28. junija 1973 sprejela
ODLOK
0 DELNI NADOMESTITVI STANARINE IN DRUGI DRUŽBENI POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
I.	Splošne določbe
1.	člen
$ tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
2.	člen
Družbeno pomoč odobrava občinski solidarnostni stanovanjski sklad v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
3.	člen
Družbena pomoč se dodeljuje:
-	investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini;
-	nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine;
-	občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo za premiranje varčevalnih vlog v poslovni banki za stanovanje.
4.	člen
Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka i" izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom.
H. Pomoč občanom za delno nadomestitev stanarin \	5. člen
' ) Delna nadomestitev stanarine je različna ir je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in opremljenosti stanovanja.
Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice "c glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini, ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka.
Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice.
Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 60 sta "arine.
6.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
Število članov gospodinjstva	Površinski normativi v m2
1	do	28
2	do	42
3	do	57
4	in več	do	66
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kv. m.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 %.
7.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 110 točk.
Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
8.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine:
Število članov gospodinjstva
Dohodek gospo-	1	2	3	4	5	6	7	8
dinjstev letno	Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino							
v din	(znosna obveznost) izražena v odstotkih							
2.000	1,0							
2.001 - 4.000	8,0	2,5						
4.001 - 6.000	11,5	6,0	3,0					
6.001 - 8.000	13,7	8,5	5,5	2,2	0,6			
8.001 - 10.000	15,5	10,4	7,1	4,1	2,1	0,5		
10.001 - 12.000	16,5	11,4	8,5	5,3	3,4	2,1	1,0	1,0
12.001 - 14.000		12,5	9,5	6,3	4,5	5,3	2,2	1,0
14.001 - 16.000		13,4	10,3	7,3	5,4	4,2	3,1	2,0
16.001 - 18.000		14,2	11,0	8,1	6,4	5,0	4,0	2,8
18.001 - 20.000			11,8	9,0	7,1	5,7	4,6	3,5
20.001 - 22.000			12,5	9,5	7,7	6,4	5,3	4,1
22.001 - 24.000			13,1	10,2	8,4	7,0	5,9	4,8
24.001 - 26.000				10,8	8,9	7,6	6.5	5,4
26.001 - 28.000				11,3	9,4	8,1	7,0	5,9
28.001 - 30.000				11,8	9,8	8,6	7,5	6,4
30.001 - 32.000					10,3	9,0	8,0	6,8
32.001 - 34.000					10,8	9,5	8,4	7,3
34.001 - 36.000					11.2	10,0	8,8	7,7
36.001 - 38.000						10,3	9,2	8,1
38.001 - 40.000						10,6	9,5	8,4
40.001 - 42.000						10,9	9,8	8,7
42.001 -44.000							10,1	9,0
44.001 -46.000							10,5	9,4
46.001 -48.000							10,7	9,6
48.001 - 50.000							11,0	9,9
50.001 - 52.000								10,2
52.001 - 54.000								10,5
54.001 - in več			9. člen					10,7
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli.
10. člen
Nc glede na določbo 7., 8. in 9. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
-	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem;
-	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene;
140
URADNE OBJAVE*
St. 14 — 6. julija 1973
r -
-	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
-	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hišice.
11.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri občinskem solidarnostnem stanovanjskem skladu tiste občine, na katere območju ima stalno bivališče. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba priložiti:
-	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto;
-	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
-	veljavno stanovanjsko pogodbo;
-	zapisnik o ocenitvi stanovanja.
Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, se neposredno uporablja 15. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
12.	člen
Občinski solidarnostni stanovanjski sklad mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka.
Pritožbo zoper odločbo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe.
Pritožbo se vloži pismeno, lahko pa se da tudi na zapisnik pri solidarnostnem stanovanjskem skladu.
O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči svet občinske skupščine, ki je pristojen za stanovanjsko gospodarstvo v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe.	\
Delna nadomestitev za stanarino se odobrava za dobo 1 leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
13.	člen
Upravičencem do delne nadomestitve stanarine bo sklad kril subvencionirani del stanarine v 3. mesečnih obrokih za nazaj.
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 10 dinarjev.
Listo upravičencev do subvencije solidarnostni stanovanjski sklad javno objavi na krajevno običajni način.
111.	Kreditiranje graditve najemnih stanovanj in pogoji za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
14.	člen
Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje občinski solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj.
Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega'sklada, ne smejo presegati poprečne gradbene cene in poprečne opremljenosti oz. poprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa občinski solidarnostni stanovanjski sklad s splošnim aktom.
15.	člen
Za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, izdaja dodelitvene odločbe upravni organ občine, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi prioritetne liste, družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da prosilec za stanovanje nima stanovanja;
-	da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 700 dinarjev na člana gospodinjstva mesečno;
-	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
\
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine.
16.	člen
Ne glede na določilo iz 2. alinee 15. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada oddajajo lahko tudi:
-	mladim družinam za dobo največ 5 let;
-	upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
17.	člen
Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo poleg pogojev iz 15. in 16. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše;
-	zagotovilo delovne ali druge organizacije, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let.
18.	člen
Glede na število članov gospodinjstva, pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanje po naslednjem kriteriju:
-	za mlado družino in upokojence garsonjera do 28 kv. m ali enosobno stanovanje do 38 kv. m.
Za ostale družine pa po naslednjem kriteriju:
-	za eno osebo do 28 kv. m
-	za dve osebi do 42 kv. m
-	za tri osebe do 57 kv. m
-	za štiri osebe do 66 kv. m
in za vsakega nadaljnjega še do 10 kv. m.
IV.	Premiranje namenskega varčevanja
19.	člen
Z namenom, da se vzpodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko občinski solidarnostni stanovanjski sklad prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo na privarčevana sredstva.
20.	člen
Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše občinski solidarnostni stanovanjski sklad s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
V.	Kazenske določbe
21.	člen
Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oz. članov njegovega gospodinjstva, navede neresnične podatke ali občan, ki da neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja, se kaznujeta po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
VI.	Prehodne in končne določbe
22.	člen
Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada, zbrana po določilih 26. člena zakona o družbeni pomoči V stanovanjskem gospodarstvu, bodo uporabljena v skladu z določili omenjenega člena.
23.	člen
Pravico do* delne nadomestitve stanarine za leto 1973 uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži do 31. 8. 1973. Delna nadomestitev za stanarino se uveljavlja od 1. 7. 1973.
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 01Ml/73^/4
Ilirska Bistrica, 28. junija 1973
Predsednik
JOŽE GRILJ,t.r